Leto xii, št 133 n Nastop Gradisa v tujini Ugodnejši pogoji na tujih tržiščih — Zahodni Nemčiji, Avstriji in Franciji se bo jrios pridružilo še delovišče v Libiji — Izbiri kadrov v tujini več pozornosti — Potrebujemo več kot 150 novih kvalificiranih tesarjev ® šesto leto v Zahodni Nemčiji V Zahodni Nemčiji delamo že še-leto. Lansko leto se je pričel Počasen vzpon obsega gradbenih del. Letos pa se pričakuje, da bo ta VaPon hitrejši. mas -komčmmr. Ob volitvah samoupravnih organov Spet so pred nami volitve članov delavskega sveta podjetja in svetov Poslovnih enot. Vsakokrat pa so take volitve v določenem smislu mejnik, k° pregledujemo prehojeno pot in se oziramo v bodočnost, razmišljamo o nalogah, ki naj bi jih uresničili organi delavskega samoupravljanja v novi sestavi. Nemara ni nikogar, ki bi mogel trditi, da v pretekli mandatni dobi v našem podjetju nismo dosegli pomembnih uspehov in da so le-ti v nemajhni meri tudi rezultat dela samoupravnih organov, Ti sami zase ne bi mogli seveda nič storiti, če se ne bi oprli na delovne kolektive, jih mobilizirali za uresničevanje skupaj Postavljenih ciljev. Vend.ar bi bilo za spremembo morda prav, da se prav ob teh volitvah zamislimo ob nečem drugem. Od leta 1950, ko je bilo samoupravljanje Uvedeno, se je vsekakor močno razvilo. V našem podjetju so se poleg osrednjih samoupravnih organov razvili tudi organi poslovnih enot. Najbrž pa se ne bi dosti motil, če bi trdil. da smo dosegli določeno stopnjo, °d katere zdaj ne znamo več naprej. Ze nekaj let je tega, ko v samoupravnih organih in samoupravljanju sPloh nismo dosegli kakšnega bistveno vidnega premika. Ustavili smo se Pri svetih poslovnih enot, morda se vsaj delno razvija še delo v kakšnih komisijah delavskega sveta. Od tod naprej pa se stvar bistveno ne premakne. Da se ne bi napak razumeli, gre namreč za to, da ves smisel samoupravljanja še zdaleč ni samo v odločanju, kar pri nas še vedno mislimo. Samoupravljanje obsega še celo vrsto drugih zadev, pomembnih za Položaj delovnega človeka v kolektivi- Kakšen je njegov vpliv na poli-tlko, kakšna je kontrola tako dela samoupravnili kot tudi upravnih organov, kakšne so spodbude za udejstvovanje v kolektivu, za boljše, ra-°}nalnejše in gospodarnejše delo, pri čemer pa ne mislimo zgolj na delo v neposredni proizvodnji, temveč tudi na delo v administraciji, raznih bi-'ojih, pripravi dela, v komercialnih službah, v tako imenovanih pomožnih službah itd., itd. Dalje mora samoupravljanje odgovoriti tudi na vprašanje, kakšni so odnosi med ludmi, kakšni med delavci in »nadrejenimi«, kakšni v vodstvenem osebju. In spet dalje, kakšno je notranje komuniciranje v kolektivih in % Ce[°tnem podjetju, kakšen je način oločanja organizacijskih ciljev, ha- 0 Pride do spiememb na najrazličnejših področjih, kdo vpliva nanje in Podobno. Gre potemtakem za celoten splet odnosov v kolektivih, ki morajo ko-n®c Koncev opredeliti svoboden in aktiven položaj delovnega človeka v lnh, kar vse skupaj pomeni neposredno demokracijo, in to socialistično demokracijo. Zdaj torej, ko volimo delavske sve-,e> ki se kazalo zamisliti tudi ob tem, Kuho bi samoupravljanje dalje razvi- 1 v navedenih smereh, kajti sicer se eQne globoko humanistična ideja o samoupravljanju izmaličiti, če bi namreč mislili, da je to, kar imamo uanes, že največ, kar lahko dosežemo. To pa vsi vemo. da ni res. Zdaj imamo v Nemčiji nekaj več kot 200 delavcev, vse pa kaže, da bomo morali to število povečati na okoli 280, če bomo hoteli v redu dokončati vsa dela, ki jih že imamo, oziroma nova, ki so še predvidena. Ker gre razvoj gradbene tehnike v smer čedalje večje uporabe raznih montažnih elementov, fasadnih plošč in zidakov velikega formata in čedalje manjše uporabe klasičnih opečnih zidakov, se struktura kvalifikacije delavcev naglo spreminja. Vedno več je potrebno tesarjev, opažarjev ter gradbenih delavcev, ki znajo prijeti za vsako delo in čedalje manj je potrebno zidarjev v klasičnem pomenu besede, ki znajo zidati dimnike, stebre, ometavati itd. To smer so spoznali tudi sindikati v zahodnih državah in zato lahko opazimo, da imajo tesarji v kolektivnih pogodbah nekoliko višjo osnovo kot pa zidarji in drugi gradbeni delavci. Letos bomo imeli najbrž več večjih objektov in ne bomo tako razdrobljeni kot lansko leto. To je seveda ugodno, ker lahko pričakujemo, da bo uspeh nekoliko boljši. Vsa dela bodo v okolici Frankfurta, kjer smo si že skoraj pridobili domovinsko pravico. Postopek za pridobitev delovnega dovoljenja je sedaj nekoliko lažji in kaže, da ne bo več treba toliko časa čakati od dneva prijave do odhoda v Nemčijo. Poleg dela, ki ga imamo kot sub-akordanti v Frankfurtu, pričakujemo, da bomo še letos pričeli tudi samostoino prevzemati gradbena dela. V Miinchenu smo namreč ustanovili svoje lastno gradbeno nodjf i-je, ki sicer še ni resnično -"-živelo, vendar si prizadevamo, da bo čim-prei. Obseg del naj bi bil sicer v začetku manjši, takn da bomo potrebovali le okoli 30 do 50 delavcev in seveda primeren tehnični in administrativni kader. Tam bomo potrebovali v prvi vrsti izkušene gradbince, ki bodo znali in bodo pripravljeni prijeti za vsako delo. S V Avstriji so letos plače nekoliko višje Tudi v Avstriji je letos pričakovati večji obseg gradbenih del Zaenkrat je definitivno, da bo šlo 30 delavcev na Dunaj, in to sredi aprila. Delali bodo pri istem podjetju kot lansko leto. Pogoji so isti, le da so letos osnovne plače nekoliko višje (okoli 5 do 8 %>). Poleg tega smo v resnih razgovorih še z drugim gradbenim podjetjem na Dunaju. Če bodo pogajanja uspela, bomo potrebovali še okoli 5i) ljudi. Avstrija ima za naše delavce nekaj prednosti, ker imajo poročeni delavci do kolektivni pogodbi plačano vsak mesec vožnjo domov. Mi smo to oravico priznali tudi neporočenim. Pri dobrem delu je zaslužek tudi ugoden (precejšnje otroške doklade, za konec leta še »božična nagrada«), Podjetje, s katerim delamo, je solidno in delavci so bili v letu 1968 zelo zadovoljni. S V Franciji imamo dobre delavce Ob koncu lanskega leta smo pričeli tudi z deli na stanovanjski stavbi v Franciji, blizu švicarske meje. Zaenkrat je obseg del še majhen — tam dela skupaj le okrog 20 delavcev. Od teh je naših le polovica, drugi so delavci »Stavbenika« iz Kopra. Dela vodi naš »polir« tov. Cvetko iz Maribora. Zaradi malega obsega in .tudi drugih nevšečnosti (pomanjkanje denarja pri investitorju, pomanjkanja načrtov itd.) se dela v začetku niso tako razvijala, kot bi bilo želeti. Tov. Cvetko pa je energično poprijel, dobro organiziral delo in dela se kar lepo razvijajo, zlasti ker so delavci tudi večinoma dobri. Razmere (stanovanje, hrana) v Franciji niso tako dobre kot v Nemčiji ali Avstriji, vendar so zaslužki delavcev še kar primerni. Pričakujemo, da bomo poleg objekta, ki ga gradimo sedaj, dobili v gradnjo še tri podobne objekte. Potem bomo morali povečati število naših ljudi še za kakšnih 20. • Prvi objekt na vročih afriških tleh V sporazumu s Slovenija-cestami smo prevzeli gradnjo poslovnega objekta v Agedabiji. To je mesto južno od Benghazija. Tam bo delalo približno 30 naših delavcev. Ker hočemo postopoma prodreti tudi na to tržišče, bomo naše vodstvo del nekoliko okrepili, tako da bo v Libiji poleg polirja še inženir. O nadaljnjih izgledih v Libiji sedaj še težko govorimo. Vendar upamo, da bomo v letu 1970 našo dejavnost lahko razširili tudi na gradnjo drugih objektov. ® če bi imeli dovolj delavcev... Iz povedanega je razvidno, da se je Gradisova dejavnost v tujin, precej razmahnila. Prevzeli bi pa lahko pod razmeroma ugodnimi pogoji še več, če bi imeli dovolj delovne sile in dovolj vodstvenega kadra z znanjem tujih jezikov. Problem je torej v tem: že na domačem tržišču imamo — oziroma bomo imeli — dovolj dela. Za ta domač. obseg dela je podjetje v glavnem preskrbljeno s kadri oži roma njih število sedaj dopolnjujemo. Nadaljevanje na 2. str. S proslave dneva žena na centrali podjetja Delavski svet je razpravljal Dne 24. februarja je delavski svet sprejel zaključni račun podjetja za poslovno leto 1968. Hkrati s poročilom k zaključnemu računu je bila predložena članom delavskega sveta podrobna analiza poslovanja, podprta s številnimi pokazalniki in relativnimi primerjavami, To gradivo je služilo članom delavskega sveta za celovit pregled čez poslovanje podjetja. Rezultati poslovanja v preteklem letu so bili dokaj ugodni, saj je bila dosežena za 17,9 Vo večja vrednost proizvodnje od planirane po gospodarskem načrtu, Za enak odstotek je bil večji tudi dohodek, skupno izplačanih osebnih dohodkov pa je bilo za 7,8 "/n več. Če primerjamo razmerje delitve dohodka na osebne dohodke in sklade, vidimo, da je bilo v letu 1968 predvideno to razmerje 88,2 :11,8, doseženo pa 84 :16. V letu 1967 (to je leto prej) so znašali doseženi osebni dohodki iz ustvarjenega dohodka 6,20 din na eno opravljeno uro, skladi pa 1,16 din prav tako računano na opravljeno uro. V letu 1968 na so bili doseženi osebni dohodki po merilih gospodarskega načrta o delitvi dohodka 7,13 din ali za 15 »/o več in skladi za 17 9/o več. Za opravljeno vrednost proizvodnje je bilo porabljenih za 5.5 °/o manj ur kot v letu 1967, medtem ko je znašala v letu 1968 vrednost proizvodnje 7 •/• več kot v letu prej. Pozitivni so tudi rezultati pri stopnji režijskih stroškov enot in podjetja kot celote, saj je stopnja nižja od predvidene za leto 1968. Po obravnavi podatkov o rezultatih, ki so jih dosegle posamezne enote in podjetje kot celota, je delavski svet sprejel zaključni račun in razdelitev dohodka za poslovno leto 1968. V skladu s statutom podjetja je delavski svet na seji dne 26. marca razpisal volitve v delavski svet podjetja in v delavske svete enot ter določil dan volitev na 25, april 1969, Hkrati je imenoval volilne organe, komisije za volilni imenik in volilne komisije ter sklenil, da morajo biti zbori volivcev za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja in enot opravljeni do 14. aprila. Na teh zborih bodo člani delovne skupnosti izbirali in pred- lagali najboljše in potrdili svojo izbiro na volitvah 25, aprila. V nadaljevanju seje je delavski svet obravnaval analizo o gibanju osebnih dohodkov v preteklem letu, ki obsega številne primerjave. Povedane so bile primerjave o višini izplačanih osebnih dohodkov med planiranimi in doseženimi v letu 1968 in za leto prej, dalje primerjave po kvalifikacijah tako za podjetje kot v primerjavi z republiškim poprečjem. Napravljena je bila tudi primerjava osebnih dohodkov s produktivnostjo in ugotovljeno, da ni bilo neskladnosti med osebnimi dohodki in doseženo produktivnostjo. Glede višine osebnih dohodkov je Gradis na 8, mestu med 58 podjetji gradbene operative v Sloveniji, slovensko poprečje pa je preseženo za 6,4 “/#. Obširna analiza ugotavlja dalje tudi, da osebni dohodki niso prehitevali poslovnih dosežkov in da so se izpolnjevala določila našega pravilnika o delitvi dohodka, ki pravijo, da naj se osebni dohodki gibljejo v skladu z rezultati dela in poslovanja enote ter podjetja kot celote. Realni osebni dohodek na eno uro, upoštevajoč pri tem zvečapje življenjskih stroškov, se je v primerjavi z letom 1967 zvišal za 9 °/o, Poprečni 'e-sečni prejemki na enega zaposlenega so znašali v letu 1968 1075 N din. Močnejši porast osebnih dohodkov je bil v zadnjih mesecih leta. Omenjeno je bilo še dejstvo, da je prejelo približno 150 nekvalificiranih delavcev manjše osebne dohodke od 300 S din na uro, čeprav znašajo za te delavce poprečni osebni dohodki na uro 310 S din. Zavzemati se bo treba, tla noben delavec v podjetju ne bi imel manj kot 300 S din na eno uro opravljenega dela pri stoodstotnem doseganju učinka, V nadaljevanju seje je delavski svet potrdil razporeditev ostanka dohodka za leto 1968, kakor so ga razporedili organi upravljanja v enotah. Dalje je sprejel popravek pravilnika o pripravnikih glede pripravniške dobe, ker se je v tej zvezi spremenil tudi zakon. Za strojno prometni obrat je DS sprejel organizacijsko shemo po že prej sprejetih spremembah poslovanja. Z, R. Ljubljana, april 1969 GLASILO KOLEKTIVA PODfETfA »GRADIS« Sestanek na Jesenicah V četrtek 13. marca je bil v menzi Gradisa na Jesenicah sestanek— Pester dnevni red in burna razprava ter predvajanje filma o gradnji mostu pri Veržeju. Dvorana je bila nabito polna. Prišli so tudi predstavniki družbeno političnih organizacij podjetja ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Štefan Rodi Uvodne besede je spregovoril predsednik podružnice ing. Andrej Lapajne. Gospodarsko poročilo pa je prebral šef enote Božo Lukač. Po poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali' Stane Uhan je z diaprojektorjem prikazal nekaj grafikonov o nihanju osebnega dohodka v podjetju in to primerjal z gibanji gradbeništva v Sloveniji. Vlado Sanca je pod drugo točko dnevnega reda obravnaval pritožbo delavcev maršalu Titu. Deset dni po občnem zboru sindikalne podružnice je približno 60 delavcev v pismu sindikalni podružnici zahtevalo, da se skliče sestanek kolektiva ter da se podeli $13. plača«. Delavski svet enote je bil že takrat mnenja, da se sestanek skliče, vendar se lahko o tem razpravlja šele po potrditvi zaključnega računa. Nekateri člani kolektiva pa tega niso mogli razumeti in počakati do zaključnega računa, temveč so se prek vseh organov pritožili direktno maršalu Titu z željo, da bi se z njim osebno sestali. Žarko Čulibrk je v razpravi nanizal nekatere nepravilnosti glede prehrane delavcev, razmer v naselju in delitve dohodka. Djuro Dragosavec je menil, da pritožba na maršala Tita oziroma zahteva delavcev ni bila razsodna, saj smo tri mesece dobivali po 30 % presežka, končno pa je le potrebno počakati na zaključni račun. Nadalje ugotavlja, da so po tabelaričnem pregledu cene v Gradisu najnižje za sorazmerno kvalitetno hrano in urejeno stanovanje. Vlado Čelik: Ne moremo se boriti vedno le za večje plače, temveč je merilo vsega in vsakega — le delo, Ivan Bubnič meni, da bi morala biti hrana v kuhinji okusnejše napravljena in bolje kuhana. Strežnice naj bodo pokrite z rutami, predvsem pa je potrebno paziti na red in čistočo. Meho Vejzovič pripomni, da se mu ne zdi pravična delitev 30 % presežka, ker so dobili vsi delavci enako. Vlado Sanca obrazloži izplačilo presežka in meni, da je bila podelitev pravična, ker je bil presežek izplačan na vse ure v zadnjem obračunu. Tako nihče ni bil prikrajšan. Nato predlaga, da se formira posebna komisija, ki bo nadzorovala poslovanje in priprave hrane v kuhinji. V komisijo so bili imenovani: Alojz Mikolan, Anton Koščak, Ivan Bunjič, Ljubo Kremenovič, Husein Grbič in Ivan Mikulič. Daniela Kokošar meni, da so glede čistoče dostikrat delavci sami krivi. Smatra, da je kritika glede čistoče neupravičena. Alojz Štros sprašuje, zakaj se je zmanjšalo število dni rednega letnega dopusta ter da bi regres izplačevali vsakemu delavcu na podoben način kot prej K-15. Nadalje predlaga, da si tesarsko orodje nabavi vsak posameznik, podjetje pa naj prispeva svoj delež. Tone Zaletelj je v imenu sindikalnega odbora pozdravil navzoče ter želel čim več sodelovanja med sindikalno podružnico in sindikalnim odborom podjetja. Vseh problemov v tako širokem krogu seveda ni mogoče reševati, nujno pa je, da se vsa problematika sproti rešuje. Ob zaključku je spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Štefan Rodi, ki je med drugim dejal, da naj bi bil izvršni odbor koordinator sindikalnega dela ter da bi prek komisij reševali razna vprašanja, ki zadevajo posameznike. Govoril je tudi p pritožbi delavcev maršalu Titu ter menil, da bi se tudi v podjetju pri organih upravljanja ali na občinskem sindikalnem svetu našli tovariši, ki bi tekoče probleme lahko sproti reševali. Sindikalni podružnici in celotnemu kolektivu je zaželel obilo uspeha. Kako so le vedeli, da so jim od vsega začetka dali pravo ime? Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK« Osebni dohodki na uro so bili lani za 17,7 odstotka večji * •*y ■mš V letu 1968 smo povečali osebne dohodke na uro za 17,7 °/o. Če pa primerjamo samo obdobje od 15 marca 1968, odkar je začel veljati nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pa znaša povišanje 22,5 »/o. Manj ugodna je ugotovitev, da so lani močno narasli izostanki, predvsem bolezenski do 30 dni — za 21 odstotkov. Ta izplačila pa so precej nižje plačana — v poprečju za 39 odstotkov. Prvič zato, ker predstavlja osnovo osebni dohodek iz preteklega leta (ta je praviloma nižji), drugič pa zato. ker se odštevajo odstotki. Ti odbitki znašajo 20% in več. Lani se je zmanjšal delež dodatkov v OD od 17,7 % na 16,7 %. Zmanjšalo se je tudi število nadur od 12,6% na 10,3%. Poleg tega lani pet mesecev nismo plačevali in šteli med ure polurnega odmora. Oboje je vplivalo na znižanje poprečno opravljenih ur na mesec od" 210 ur v letu 1967 na 197 ur lani. Ko upoštevamo te spremembe in še dvig življenjskih stroškov za 5,4 %. ugotovimo, da so se realni osebni dohodki povečali za 9 % na uro oziroma za 2,2 % na mesec. Lanski ponrečni osebni dohodek (vključno s TD) je znašal v Gradisu 5,46 din na uro oziroma 1075 din na mesec. Kaj pa delitev? Predlanskim smo »pr-'d;laii« 26 milijonov starih dinarjev več kot eno milijardo — prav tako starih dinarjev — skladov. Lani pa smo presegli milijardo skladov že za 139 milijonov. Tudi v delitvenem razmerju se je rahlo povečal delež skladov od 15 7 odstotkov v letu 1967 na 16 % lani. Manj kakor s skladi, moremo biti zadovoljni z delitvijo osebnih dohodkov. Osnove so pred novim pravilnikom predstavljale 55% vseh izola-čil, zdaj pa 62 % Gibljivi del — akordi in OD po uspehu — se je zmanjšal od 20% na 14%. Bolj kot številke pa govori praksa večine (ne vseh) naših enot. Opušča se pravo normiranje oziroma akc:-diranie. Višina gibljivega dela posameznikov in skupin tbrigad) postaja odvisna samo od finančnega uspeha. Ponekod odstotek preseganja »norme« določajo kar delovodje subjektivno. Na tak »akord« pa se prišteje še finančni uspeh enote v obliki faktorja, količnika ali pa kar odstotka od »mesečne plače«. če se sami lahko s temi nizkimi OD vsaj preživljajo. Toda doslej nismo z enako zavzetostjo »reševali plač« onim z vrha kakor onim z dna lestvice zaslužkov. Kakor da sita vrana lačni ne verjame. Nekaj dogodkov v gradbenih podjetjih v zadnjih dneh kaže na resnost nizkih zaslužkov Zato se bo moral zlasti sindikat odločno zavzeti, da se v bodoče ur»d'io OD tako. da bo moč živeti in delati vsem delavcem v podjetju. Ko pravim živeti, mislim na nujnost proste reprodukcije življenja — za delo. Ko pravim delati, pa mislim na tako nagrajevanje, ki bo še spodbudno tudi za najbolj odgovorna in plačana delovna mesta. Poenostavljeno vzeto, vidim v tem delovanje dveh navidezno nasprotnih načel — solidarnosti in nagrajevanja po delu. V podjetju je bila lani najnižja plačana uro 2,34 din, največja pa 19.84 din, kar je v odnosu 1:8,5. Problem torej ni toliko v visokih zaslužkih kot v nizkih! Gradis v Sloveniji Naše podjetje je imelo določen čas nižje o=ebne dohodke kot je znašalo slovensko poprečje v gradbeništvu. V letu 1967 smo dosegli poprečje V letu 1968 pa smo slovansko c preč je že presegli za 6,4 %. Pri V K in VS delavcih presegamo poprečje za 9,4 odstotka. Prav je. da naš visoko kvalificiran kader pozna to dejstvo. Seveda so primeri, ko so drugod ti kadri plačani še bolje, vendar je prav, da vemo, da pri nas niso plačani slabo. Gradis je po višini izplačanih OD na uro na osmem mestu med 58 podjetji gradbene operative. To je z® veliko podjetje, ki močno vpliva na poprečje, lep dosežek. Morda bo kdo oponesel nezadovoljstvo — izraženo v članku glede načina nagrajevanja — saj dosegamo v republiškem merilu lepe rezultate. Tudi tako gledanje je eno cd možnih. Odvisno je pač od tega, čemu služi, kaj hočemo doseči oziroma dokazati, kaj osvetliti in kaj zatemniti. V prid napredka pa služita slejko-prei neoomirljivost z doseženim in realna želja po boljšem. Podrobni podatki po kvalifikacijah in po enotah so razvidni iz posebnih prilog, ki jih zaradi omejenih možnosti v časopisu ne moremo objaviti. Vendar ima vsak možnost videti te podatke bodisi pri predsedniku sindikalne podružnice ali Prl vedstvu enote. Stane Uhan v svoie Ponekod pa nimajo več niti »pra- Rekli so, da bi si ogledal nočni Munchen in kaj si videl? Samo vilnih« niti »nepravilnih« akordov, »golo mehanizacije« Dovolj je, da so dosegli pozitiven finančen uspeh. Manj pomembno jim je vprašanje: »Od kod uspeh?« Še več, večkrat smo ugotovili, da je bil NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NADALJEV dober rezultat posledica dobrih cen, prihranka materiala, ohlapnih normativov. ali pa kakšnih drugih faktorjev: hkrati pa je bila izguba na »izdelavnih plačah«. Ali imajo naši stavbovodje res preveč dela ali pa gre bolj za nedisciplino? Opustila se je že tako skromna evidenca normiranih ur in kalkulativnih OD. čeprav ni dal nihče pobude za opustitev. Z opuščanjem normiranja in brez evidence med kalkuliranimi in dejanskimi izplačili oziroma urami ravnamo po pravilu: kakor bo pa bo. Drugod študiraio gibe delavcev in iščejo rezerve, kier se da; pomagajo si z elektronskimi računalniki. Mi pa. največkrat kakor v starih časih — na pamet in po liniji najmanjšega nanora. Vse pa na škodo našega, res potrpežljivega delavca. Imamo srečo, da smo mani zahtevni, kakor bi morah' biti. če bi ravnali po miselnosti, da je treba dobro še izboljšati. Kvalifikacija in OD V preteklem letu smo povečali osebne dohodke skupini umskih delavcev močneje kot ročnim delavcem. V bodoče bomo morali povečati osnove zlasti kvalificiranim delavcem, če bomo hoteli učinkovito zaustaviti neugodno fluktuacijo prav pri tej skupini delavcev. Prav tako bomo morali poskrbeti, da v bodoče — že v letu 1969 — noben delavec v podjetju ne bo zaslužil manj kot 3 din na uro. Lani je bilo takih delavcev v podjetju 150! Delavci z najnižjimi OD niso proti visokim zaslužkom strokovnjakov, Težko je sedaj iz tesno preračunanega števila delavcev za domača dela odvzeti nekaj sto delavcev za inozemska dela. Na drugi strani pa se zavedamo, da so dela v tujini življenjsko važna za procvit podjetja, ker le po tej poti dobivamo devize za nakup potrebnih strojev in naprav. Če torej iz samega kolektiva nismo v stanju dobiti dovolj delavcev za mnogo obetajoča dela v tujini, bomo primorani najemati delavce od drugod. Pri tem se moramo seveda zavedati, da je to precej riskantno, ker teh delavcev sploh ne poznamo. Poleg tega bo marsikak star Gradisov delavec užaljen, češ »nove delavce pošiljajo v tujino, nas starih preizkušenih delavcev pa ne«. @ V tujino le preskušene delavce Če hočemo, da se bo naša dejavnost zunaj države razvijala koristno za nas vse, moramo najti način, da bi pošiljali v tujino pri Gradisu preizkušene delavce, za domača dela pa najemali nove. Za pokritje vseh potreb v tujini bi potrebovali približno 20 V« Gradisovih delavcev na gradbiščih (lansko leto jih je bilo poprečno na gradbiščih 2300). Sedanje število delavcev bi morali torej postopoma dopolnjevati — kakor bi odhajali v inozemstvo — do maksimalno 20 % z novimi delavci. Zdi se nam, da je riziko za podjetje mnogo manjši, če je vsak peti delavec doma nov in nepreizkušen, ter ga je treba šele navaditi na Gradisovo organizacijo, kot pa da pošiljamo v tujino praktično same tuje delavce. Vsak peti novi delavec se lažje zgleduje po štirih starih Gradisovih delavcih in dela vzporedno z njimi. Sami novi delavci Pa nimajo zgledov in bi nam to lahko prineslo težke devizne izgube. Za tako postopno zamenjavo delavcev in pošiljanje že preizkušenih Gradisovih delavcev v tujino pa bi bilo seveda potrebno precej dobre volje in — če hočemo — tudi požrtvovalnosti vseh tehničnih kadrov podjetja — od delovodje do šefa gradbišča Poleg tega bi bilo potrebno še nekaj, o čemer zelo radi govorimo — delamo pa drugače: resnične volje do enotnega napredka Gradisa, brez lokalne ozkosrčnosti. Ing. M. Blehveis S0 Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaj? delavski svet podjetja Gradis. Ureja 6a uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Gradisova olimpiada na Voglu, Smučarski teren težaven na Voglu je čudovit in zimske športne igre Gradisa Organizacija v rokah LIO Škofja Loka j e bila v redu, le vreme je nagajalo . dolgem odmoru je letos prevzelo organizacijo zimskošportnih lger enota LIO Škofja Loka, tekme pa so bile na smučiščih Vogla nad Bohinjem, 3. Silvo Rant, Škofja Loka 25:06 4. Franc Mihelič, GV Ravne 25:23 5. Anton Kunst, OGP Ljubljana 25:32 „ Ekipe so prispele v glavnem že v četrtek. Skupno je bilo prijavljenih 9 ekip, torej najštevilnejša ekipna in ' .,: >Y Zmagovalec slaloma Maks Gekon Ivan Grabnar z Raven na Koroškem Takole jo šiba naš predsednik sindikata Tone Zaletelj tole je Marjan Starovasnik, stari smučarski as jz Maribora številčna udeležba doslej sploh. V petek so si tekmovalci ogledali ves čudovit teren smučišč na Voglu. Zvečer pa so se vodje ekip na skupnem sestanku z organizatorji tekmovanja sporazumeli, da se zaradi slabega vremena vse tekme izvedejo v soboto. Na tem sestanku so tudi izžrebali štartne številke, Nato je v hotelu »Janeza Žagarja«, ki er so bili tekmovalci nastanjeni, kmalu po večeril nastala tišina pred startom Zbrane tekmovalce ie pred pričetkom tekmovanja oozdravil šef poslovne enote LIO Škofja Loka tov. Ignac Šušteršič. tekmovan;i so se pričela točno po programu. Ker je bilo tekačev prijavljenih le 12, so ostali tekmovalci takoj po tekmi odšli z gondolo na Vogel. Rezultati teka na 2 km, tekli so 2 kroga po 3 km, pa so naslednji: 1. Janko Motaln, KO Maribor 23:08 2. Avgust Jank, GV Ravne 23:50 Kakor lani na tekmah gradbincev tako tudi letos vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Megla in veter pa nista mogla preprečiti dobre volje gradisovcem in točno do 11. ure so se s starta veleslaloma spustila naša dekleta. Rezultati: 1. Jožica Dimnik, centrala 0,44fi 2. Ljuba Tome, centrala 0,46,5 3. Ani Stupar, centrala 0,54,3 4. Tatjana Žokalj, GV Maribor 1,32,0 Zenske so vozile progo le enkrat. Takoj na to pa so na isti progi, ki je bila dolga 420 m in je imela 17 vratič, startali moški. Progo so prevozili dvakrat. Kot po navadi so tudi letos prva mesta v ekipnem tekmovanju pobrali »severnjaki« Jeseničani rezultati pa so bili: 1. Jože Zupan, GV Jesenice . . . 0,32,5 2. Maks Gekon, KO Ljubljana , . 0,34,2 3. Ing. Janez Hercog, GV Ravne . 0,32,7 4. Ing. Andrej Lapajne, GV Jesen. 0,35,1 5. Jože Debeuc, LIO Škofja Loka . 0,35,6 0,33,2 0,33,8 0,35,3 0,34,4 0,35,2 1.05.7 1,08,0 1,08,0 1,09,5 1.10.8 Skupno je bilo prijavljenih 38 tekmovalcev. Proga je bila po izjavi več sodelujočih prekratka in zelo težka posebno še, ker je bila zelo ledena. Kosilo se je do tekmi kar prileglo, pa še pohiteti .ie bilo treba, ker smo ob 14. uri že v snežnem metežu in megli stali na startu za slalom. Proga je bila dolga ca. 300 m, imela je 24 vrat in bila zelo strma in ledena. Ženske so jo prevozile enkrat, moški pa smo imeli dva teka. Rezultati ženske: I * TjJ uLu TvuiL.f vvuu uiu 2. Ani Stupar, centrala 1,02,7 3. Jožica Dimnik, centrala 1,48,4 Tatjana Žokalj pa je imela smolo s smučmi in je odstopila. Da proga ni bila od muh, je razvidno iz rezultatov. Od prijavljenih 38 tekmovalcev jih je startalo le 7, ostali so odstopili med tekmo, 7 pa iih je bilo diskvalificiranih. Rezultati pa so bili: 1. Maks Gekon, KO Ljubljana . 2. Jože Zupan, GV Jesenice . . 3. Jože Debeuc, LIO Škofja Loka 4. Ing. Janez Hercog, GV Ravne 5. Ing. Milan Pajk, GV Jesenice 0,33,4 0,32,5 1,05.9 0.33,9 0,32,3 1,06,2 0,36,8 0,34,0 1,10,8 0,40.5 0,34,0 1,14,5 0,43,4 0,36,8 1,20,2 enotaeneSkS°Lokae Žnae1ušS°m tekm°Vanja p0zdravil šet ‘Wslov‘>e žhi je tovarištvo Iz govora tov. Šušteršiča ob otvoritvi zimskih športnih iger Gradisa v Bohinju V času v katerem živimo, ko nas tempo življenja vse bolj priganja, ko vse prevečkrat pozabljamo na nas same. je nujno, da iščemo nove poti 111 ***oznosti za duševni in telesni razvoj članov našega podjetja. Naša dolžnost je, da s podobnimi prireditvami skrbimo za medsebojno zbliževanje elanov kolektiva, da bo naš delavec-samoupravljavec dobil občutek, da ga veze k podjetju nekaj več kot samo zaslužek. Vse to terja našo nenehno skrb za cim tesnejšo povezavo članov kolektiva našega podjetja, ki so pogostokrat medsebojno zelo oddaljeni. Le tako bomo resnično organsko povezana celota kolektiva, ki s svojimi delovnimi in splošno družbenimi uspehi dosega zaželene uspehe. Poudariti moram, da enotnosti in uspešnosti podjetja kot celote ne moremo meriti samo po komercialnem uspehu, kakor tudi ne po fizičnih m tehničnih dosežkih. V tovariški medsebojni povezavi posameznikov iz vseh poslovnih enot moramo iskati uspehe in moč podjetja. Vsakoletna ,x1?e.d?ebojna.sre5an.j.a.*portnikov* član°v našega kolektiva so eden bistvenih Športne igre našega podjetja — letne in zimske — so si pridobile že lepo tradicijo in je prav to vsakoletno srečanje dragocen vir spoznavanja in graditve medsebojne povezave delovnih ljudi iz vseli naših poslovnih enot. Prav tako moram poudarili zimske športne igre gradbincev Slovenije, ki bodo letos v Bohinju. Ob tej priložnosti želim vsem udeležencem iti tekmovalcem na teh igrali veliko športne sreče, Prepričan sem, da se bodo vsi tekmovalci, čeladi jim vreme ni bilo naklonjeno, počutili v naši sredi kar najboljše. Želim, da nam oprostite morebitne napake in pomanjkljivosti najbolj v organizaciji. Namen zimskih športnih iger našega podjetja je predvsem, da bi pokazali naše organizirano delo na področju športne rekreacije našega delavca in da bi še bolj utrdili vezi med vsemi delavci in poslovnimi enotami podjetja, kar je nedvomno najboljši dokaz enotnosti. Ni najbolj važno zmagati, važno je predvsem medsebojno spoznanje in sodelovanje — važno je medsebojno tovarištvo Ura je bila okoli 15,30, ko je bilo tekmovanje končano. Vsi bi se še radi malo posmučali, toda kaj, ko ie bil veter neizprosen, saj je človeka prepihal skozi kosti. Le najvnetejši so se še po nekajkrat zapeljali, nakar so se tudi ti podali v dolino. Ob 19. uri je bila svečana podelitev nagrad in objava rezultatov Posamezne enote pa so dosegle naslednji uspeh: 1. GV Jesenice........141 točk 2. LIO Škofja Loka . . . 139 točk 3. Ravne..............138 točk 4. KO Ljubljana .... 106 točk 5. KO Maribor.........104 točk Organizacija tekmovanja je bila dobra, le vreme nam ni bilo naklonjeno. Vse priznanje organizatorjem LIO Škofja Loka. ki so si prizadevali po vseh močeh, da nam je bilo čim-prijetneje. Tekme so se z »zakusko«, ki tudi ni bila od muh, končale. Drugo leto ,se pa zopet vidimo na belih poljanah Celju. Mariboru ali pa kje drugje. Niti ni važno, kje. Važno je, da se spet srečamo, pogovorimo, izmenjamo mnenje in si pridobimo novih moči za delo, ki ie tik pred nami, saj na sončnih rebrih že zvončki oznanjajo novo gradbeno sezono. Stari OBVESTILO Današnji številki »Gradisovega vestnika« je priložena prijava za letovanje v naših počitniških domovih. Prečitajte navodila na prijavnem listu’ Uspešne zimske športne igre gradbincev v Bohinja in na Voglu V soboto in nedeljo, 8. in 9. marca, so bile na Voglu in Bohinju letošnje zimske športne igre gradbincev. Udeležba na tej tradicionalni športni prireditvi je presegla vsa pričakovanja, saj se je na belih poljanah ob doslej rekordni udeležbi zbralo več kot 400 tekmovalcev in tekmovalk. Medtem ko so ženske startale samo v eni kategoriji, in sicer v teku in veleslalomu, pa so se številneje zastopani tekmovalci pomerili v treh kategorijah (do starosti 33 let, od 33 do 40 let in nad 40 let) v slalomu in veleslalomu ter v dveh starostnih kategorijah v teku in štafetnem teku. Organizatorji letošnje prireditve so imeli več kot dovolj dela, saj res ni bila šala poskrbeti za nemoteno tekmovanje, zlasti še pri moških. Tako se je npr. v moškem veleslalomu zvrstilo več kot 160 tekmovalcev, in nič čudnega, da je ta prireditev trajala polne tri ure. Zato je treba organizatorjem prireditve — »Slovenija-cestam« in škofjeloškemu »Transturistu« — izraziti vse priznanje. Tekmovanje je oba dneva spremljalo lepo in sončno vreme, kar je seveda precej prispevalo k splošnemu ugodnemu vzdušju. Naši zastopniki so nekoliko presenečeno ugotovili, da je bilo več ekip na Voglu že teden dni pred tekmo, seveda so bili temu primerni tudi rezultati. Precej ekip pa je prispelo na Vogel oziroma v Bohinj že v sredo in četrtek, tako da so imeli smučarji še vedno dovolj časa, da so »preizkusili« sneg. Medtem ko za tekmnvalce-lekače, ki ga pomerili svoje sile v bližini hotela »Zlatorog«, ni bilo problemov s prihodom na start, pa je bilo precej težje z alpskimi tekmovalci. Zaradi lepega vremena je v soboto in zlasti nedeljo »navalilo« v Bohinj veliko smučarjev. In ker na gondolski vzpenjači ni bilo za gradbince nobene »protekcije«, je moral marsikdo v vrsti potrpežljivo čakati polno uro ali še dlje. Ta okoliščina je seveda tudi vplivala na tekmovanje, saj so morali organizatorji precej zavleči start za to in ono disciplino. Alpske proge, tako za moške kot ženske, niso bile preveč zahtevne, čeprav s tem ni rečeno, da ni manjkalo tudi nekaj skrivnih pasti. To je marsikomu, ki ni peljal dovolj previdno, prekrižalo vse račune na boljšo uvrstitev. Seveda pa so bile progo za najboljše tekmovalce, med katerimi je bilo tudi letos nekaj nekdanjih »kanonov«, ki so bili. že v državnih ali vsaj republiških reprezentancah, .kar smešno lahke. Vendar pa je treba merilo vzeti po poprečju, ki ga nedvomno sestavljajo tako imenovani nedeljski smučarji ali največ takšni, ki so se v mladih letih nekoliko več podili s smučmi po snežnih poljanah, danes pa »povohajo« smuči samo še tu in tam. Skratka, letošnje tekme so minile v najlepšem razpoloženju, pri čemer ima dobršen delež tudi lepo in sončno vreme. Vso pohvalo, še enkrat organizatorjem. Vendar pa bo v prihodnje treba pomisliti vsaj na nekakšen sistem kvalifikacij oziroma na določene omejitve glede števila tekmovalcev, kajti tolikšna množica smučarjev postaja za organizatorje teh prireditev le prehudo breme. Iz Ljubljane čez Ture na Hanino Z avtobusom podjetja SAP na mednarodno razstavo gradbenih strojev v Miin-chen — štiridnevna ekskurzija je bila sicer naporna, vendar zanimiva — Gradisu so »bogovi« naklonjeni, saj smo imeli na vsej poti lepo, sončno vreme — Centru za izobraževanje vse priznanje V četrtek zgodaj zjutraj, 6. marca, ko je Ljubljana še spala, zavita v jutranjo temo, ni vreme obetalo nič dobrega. Udeleženci štiridnevne strokovne ekskurzije na mednarodno razstavo gradbenih strojev v Miinch-nu, ki so se zbirali v Pražakovi ulici pred novim poslopjem PTT, so se tesno zavijali v plašče. Tudi »vodja puta«, tovariš Tone Martinšek. je bil nekoliko zaskrbljen. »Presneto, še sneg bomo lahko dobili na poti? Ali pa vsaj dež,« je menil in se oziral v temno, oblačno nebo. In res je včasih tako pošteno potegnil veter, da ni bilo nič kaj vabljivo potovati v takšnem vremenu prav do Miinch-na. Kaj, če se ponovi februar s preobiljem snežnih padavin in nas sneg stisne nekje v Turah v svoj objem? Takšne in podobne misli so marsikomu pred odhodom rojile po glavi. Končno je bilo vse v redu s preštevanjem in »prebrojavanjem«, pri čemer sta imela predstavnik podjetja SAP. tovariš Rudi Stopar, in naš »rajzemaršal«, kar precej dela. No, slednjič je bilo le ugotovljeno pravilno »brojno stanje« in šofer Polde je pognal velikega in modernega »Mercedesa«. Toda nismo prišli daleč — komaj do Celovške ceste ob Litostrojskih blokih — ko se je tovariš Stopar prijel za glavo: »Joj, moja aktovka je ostala pred pošto! In v njej imam poleg perila in raznih drobnarij še fotoaparat japonske znamke Jashica, vreden vsaj 150 starih jurjev ...« Šofer Polde je kar sam, brez povelja, zasukal avtobus nazaj proti središču mesta. In glej — aktovka z dragocenim japonskim fotoaparatom je še vedno pred pošto čakala svojega lastnika! Vsekakor — če so mimoidoči aktovko opazili, lahko trdimo, da so Ljubljančani kar pošteni ljudje. Po tem nesrečnem in hkrati srečnem zadetku se je »Mercedes« hitro pognal proti Karavankam, v kraljestvo kozorogov in gamsov. Kar mimogrede smo na Ljubelju prekoračili mejo in ob vznožju na avstrijski prvi posnetek". 'Tu so najbolj lačni in žejni porabili prve šilinge, marke in dinarje. V Celovcu so pred opero že disciplinirano čakali Mariborčani in Ravenčani. Še krepak aplavz »ljubljanske ekipe« za štajerske in koroške ekskurziste — in že je šofer Polde pognal avtobus proti Spittalu, Lienzu in naprej v osrčje Tirol oziroma pogorja Visoke Ture. Hitro smo se približevali visokim tirolskim hribom, prijetno potovanje pa je krajšal vodnik Stopar, ki je povedal marsikaj zanimivega o krajih, skozi katere smo potovali. Seveda je ks plošnemu prijetnemu počutju precej prispevalo tudi lepo, sončno vreme, saj so se zasneženi gorski vrhovi kar bleščali v soncu. Precejšen delež k dobri volji pa je že od Ljubljane sem dodal neumorni Marjan Primožič, ki je z duhovitimi šalami zabaval vso »posadko«. Njegove pripombe so včasih sproščale prave salve smeha in neredko smo se morali do solz nasmejati odrezavemu Marjanu. V Lienzu smo se ustavili za slabo Urico, potem pa naprej. Po lepi, novi cesti smo se hitro dvigali. To sodobno cesto so zgradili šele pred nekaj leti in je zdaj to najboljša cestna zveza Bavarske s Koroško oziroma Jugoslavijo. Blizu kraja Matrei smo zavili v predor, dolg nekaj več kot 6 km. Seveda mora vsak, ki se vozi skozi predor, plačati pristojbino. Cesta, ki doseže najvišjo točko na nadmorski višini okrog 1600 m, je skoraj ravna, brez izrazitih ostrih serpentin, z najhujšim vzponom le 8 ves čas pa jo spremlja naftovod, ki je napeljan od Trsta do mesta Ingol-stadt v ZRN. Potem smo se hitro spustili v dolino reke Salzach, do mesteca Mit-tersill, in nato naprej mimo mondenega turistično športnega središča. Kitzbiihel. Spet krajši postanek! Povsod je polno domačih in tujih gostov v pisanih oblačilih in s pan-cerji na nogah. Vendar znana smučarska tirolska središča letos niso dobila toliko snežnega blagoslova kot naši kraji. Na marsikaterem pobočju,: ki so čez in čez prepredena z žičnicami, je skozi sneg že kukala trava. Slednjič — Kufstein! Avstrijsko-nemška meja. Spet malo carinskega pregleda, nato pa — juriš — po moderni, štiripasovni cesti do 90 km oddaljenega Munchna. Kazalec na brzinomeru avtobusa se je skoraj prilepil na številko 100, vendar pa so nas osebni avtomobili prehitevali kot za šalo. Tu in tam je mimo nas kak BMW ali Mercedes švignil kot raketa. Na takšni cesti seveda hitrosti 150 km na uro in še več niso nič posebnega. Malo pred mrakom smo sredi najgostejšega prometnega vrveža slednjič prispeli v bavarsko prestolnico — Miinchen. Drugo jutro smo si najprej na hitro ogledali mestni muzej in se v pičli urici vsaj za silo spoznali z zgodovino tega mesta, ki je zraslo v starih časih ob pomembnih cestah, po katerih so tovorili sol z juga proti severu. Ta ali oni je v muzeju že skoraj začel zehati, saj so zgodovinske podrobnosti morda zanimive za ljubitelje zgodovine in strokovnjake, za navadnega zemljana pa so že odveč. Vendar pa je zanimanje spet oživelo, ko smo si ogledali satelitska stanovanjska naselja v bližnji in daljni okolici Munchna. Povsod, kamor so nas peljali, vidiš red in urejena gradbišča. Za naše razmere povsod kar mrgoli moderne mehanizacije. Celo v Avstriji smo videli ob razmeroma neznatnem objektu po pet-, šeststolpnih žerjavov in seveda še cel kup drugih modernih gradbenih strojev. Pri nas mora biti že presneto velik objekt, da se ob njem vrtita dva žerjava. Skratka, v Nemčiji ne varčujejo in skoparijo z mehanizacijo, saj vedo, da lahko le z moderno in dobro izkoriščeno mehanizacijo dosežejo zadovoljive rezultate na gradbišču. Delo človeških rok je torej Omejeno na najmanjšo možno mero. Seveda nismo nikjer videli takšnih stanovanjskih sosesk, kakršne poznamo pri nas: kupe razrite zemlje in kamenja, vmes pa že vseljene bloke. V Nemčiji — kot tudi v drugih razvitih državah — gradbeno zemljišče najprej komunalno opremijo, nato zgradijo naselje z vsemi potrebnimi objekti — in šele potem . se vselijo stanovalci. Tudi v Munchnu smo videli takšne soseske, lepo urejene — od asfaltiranih poti in pločnikov, podzemskih garaž in modernih blo- clrugih objektov, ki sodijo v nove soseske. Videli smo, da precej grade z montažnimi elementi, večji del betonskimi. Skratka, Nemci imajo denar, ki ga nam vedno in povsod primanjkuje. V enem izmed naselij smo videli ogromno, moderno elektrarno, v kateri pokurijo več kot polovico smeti in odpadkov iz mesta ter jih spremenijo v koristno električno energijo. Popoldne smo si z zanimanjem ogledali gradnjo podzemske železnice, potem ko smo si prej še pustili razkazati načrte in makete za bodoče olimpijske naprave in olimpijsko naselje. V Munchnu bodo namreč leta 1972 letne olimpijske igre in mesto se že danes resno pripravlja na to veličastno prireditev. Sicer pa o olimpijskih objektih in podzemski železnici nekaj več v posebnem prispevku. Zvečer so bili mnogi po celodnevnem »križarjenju« dokaj utrujeni in so šli počivat, le najbolj vneti so si želeli ogledati tudi »nočni Miinchen«. Verjetno so v mestu, ki je veliko za šest Ljubljan (šteje okrog 1,200.000 prebivalcev), našli kaj zanimivega. Tretji dan — v soboto — je bil na vrsti ogled »BAUME«. Na prostoru, ki ni nič manjši od zagrebškega velesejma, kar mrgoli vseh vrst gradbenih strojev, tako da je razstava resnično pravcati pragozd gradbene mehanizacije. Če bi hotel samo de-filirati mimo najrazličnejših strojev iz vseh koncev in krajev sveta — od Evrope do Japonske in ZDA — bi moral pošteno korakati pet ali šest ur. Obveljalo je splošno mnenje, da bi komaj v treh, štirih dneh lahko kolikor toliko temeljito proučil to razstavo orjaških razsežnosti in si dobro ogledal vse stroje. Seveda na že tisto, kar smo videli, dokazuje, da si moderna tehnika tudi na področju gradbenih strojev naglo utira pot. Precej strojev je že opremljenih z elektronskimi napravami in že je tu čas, ko bo lahko strojnik »ob skodelici kave« z elektronskimi napravami na daljavo urejal delo bagra, nakla-dača ali kakšnega drugega stroja. Nedelja — četrti in zadnji dan ekskurzije. Tako kot od četrtka vse dni nas tudi danes dočaka hladno, toda sončno jutro. Nekdo pripomni, da je »Gradis« z »bogovi« v dobrih odnosih. Zdaj pa spet čez visoke hribe — domov, v Ljubljano in druge kraje. Miinchen še počiva, saj je nedelja in le nekaj čez sedem. Prvi izletniki s smučmi na avtomobilskih strehah hite proti Alpam. V Garmisch-Par- tenkirchnu kratek počitek. Nekateri hočejo kupiti razglednice za spomin, toda čudno — niti ena trafika ali prodajalna ni odprta. Bržkone so tukajšnji trgovci že tako »siti« denarja, da jim ni več za zaslužek ob nedeljah. Čez Seefeld in Zirl se spustimo v dolino reke Inn — v glavno mesto Tirolske — Innsbruck. Uro postanka in že se po stari cesti vzpenjamo čez prelaz Brenner. Občudujemo največji most v Evropi — gigantski »evropski most« (Europabrucke) in moderno štiripasovno cesto, ki jo že več let gradijo čez Alpe, povezovala pa bo Bavarsko oziroma Nemčijo in precej delov Evrope z Italijo, Sredozemljem in Jadranom. Priznati je treba, da je »sanjska cesta« (Traumstrasse) resnična mojstrovina moderne tehnike. Graditeljem priroda sploh ni mogla narediti težav, saj se marsikje cesta odmakne od plazovitih ali strmih pobočij enostavno na razmeroma dolge ploščadi na stebrih. Ponekod se cesta kar razcepi — polovica se nekoliko umakne v eno stran, drugi del v drugo in se potem spet spoji v enotno štiripasovnico. Avstrijci so usposobili že dobrih 20 km te moderne ceste, pa tudi Italijani so že kar dobro zastavili po trasi proti morju. V nedeljskem popoldnevu hitimo skozi Vipiteno (Sterzing), Fortezzo (Franzensfeste), Brunico (Bruneck) in Dobbiaco (Toblach) proti Lienzu. Tako zaključujemo precejšnjo »klobaso«, saj bomo v Lienzu spet prišli na še zadnjikrat »ein Bier« — kot je pot, po kateri smo se peljali v četrtek. Na italijansko-avstrijski meji nam avstrijski carinik želi — v slovenskem jeziku — srečno pot. Kar prijetno je slišati slovensko besedo v teh krajih, ki so jih čudni mednarodni sporazumi in igra velesil že po prvi svetovni vojni priključili Avstriji. V Spittalu nas zajame noč. Šofer Polde dobro poganja mimo Beljaka in Vrbskega jezera. Pod Ljubeljem pogosto dejal Marjan — in potem navkreber. Tu šele vidimo, koliko več snega je pri nas kot v Tirolah. ;--ii X_---1—1---------- ----x:, le enemu se rahlo zatakne. Toda tovarišica v zeleni uniformi dokaže, da ni kruta in brezsrčna »jahalka paragrafov«. S carino 25.000 starih din se tovariš odkupi in popelje svoj novi pisalni stroj legalno v domovino. V Ljubljani je bil šofer Polde več kot ustrežljiv, saj je ustavljal skoraj »za vsakim vogalom«, kjer je Detajl iz Munchna. V ozadju 293 m visok televizijski stolp pač ta ali oni imel bliže do doma. in potem še zadnji stiski rok in zadnji pozdravi po prijetni, čeprav nekoliko naporni štiridnevni ekskurziji. Vsekakor je bilo prijetno že zaradi sončnega vremena, zaradi sreče, ki nas je spremljala na celi poti (nismo imeli nobenih prometnih in drugih težav) in končno !udi zaradi šal ter hudomušnih opazk, ki so jih stresali vso pot Marjan Primožič s sodelavci. Miinchenska »BAUM.V«—1969 bo nedvomno vnem še dolgo v prijetnem spominu. I. P. Iz tujih logov in domače DVOUMNO Profesor P. je nekoč med uro kemije delal poskuse. Pri vlivanju amoniaka mu je nekaj tekočine steklo mimo epruvete na tla. »Zasmrdelo bo! Nekaj malega mi je ušlo.« »Moja žena je vozila izvrstno iz garaže«, je pisal mož na zavarovalnico. »Pri tem je odtrgala garažna vrata, povozila bicikelj našega sina, potlačila travo in polomila tam vse rože. Nato je izgubila oblast nad vozilom.« RESNIČNA Vročega poletnega dne sem se peljal proti morju. Naenkrat vidim na robu ceste dolgolaso moško oblečeno blondinko, kako intenzivno maha. Simpatične deklice nisem mogel pustiti ob cesti, pa sem ustavil. Ko sem vozilo zopet pognal, se potnica prime za la-es in njena laneno-rumena griva se je pokazala kot lasulja. »Oprostite,« reče moški glas z usmiljenim pogledom, »to je majhen trik, ampak tako gre hitreje«. Gospa v krznenem plašču je nekega jutra v Ljubljani z lopato odmetavala sneg okrog zasneženega avtomobila. Ko sc je mimoidoči ustavil in jo začudeno gledal, je rekla jezno: »Običajno tega ne delam, am-pas svojega moža ne najdem.« Moj oče izredno varuje naš avto in stalno kupuje razne lake, politure in čistilna sredstva. Ko je nekoč zopet prinesel domov novi preparat za nego avtomobila, se mama ni mogla več zadržati in je rekla: »Za mojo lepoto se nikoli toliko ne troši kakor za naš avto.« Nato se oglasi moj brat: »Saj tebe, mama. tudi ne mislimo več prodati.« Zenska tako dol„. razmišlja o svoji bodočnosti, dokler ne najde moža Nasprotno pa mož tako dolgo ne razmišlja o svoji bodočnosti, dokler ne najde žene. Ko je tašča moje prijateljice slišala, da je mlada žena svojega otroka rodila v avtomobilu med vožnio v porodnišnico, je zaklicala: — Mojemu Stankotu pa tudi ne ostane nič prihranjenega! Ko je slovenski poslanec v zvezni skupščini debatiral o neki težji gospodarski problematiki, se sliši glas iz zadnjih sedežev: »Glasneje!« Poslanec se je takoj opravičil: »Oprostite, nisem vedel, da kdo posluša!« Humoristi v Kairu trdijo, da Arabci v resnici zadnje vojne z Izraelci sploh niso izgubili. Uporabili so samo staro rusko taktiko, ki je bila že proti Napoleonu in Hitlerju uspešna: Pusti, da sovražnik prodre daleč v deželo, s tem podaljša svojo fronto in ko bo potem sinajski polotok globoko zasnežen, bodo šli v protinapad. PRVA POMOČ Novopečena bolničarka se je vračala po izpitu domov. Zagledala je moža. ki je ležal v kanalu, obrnjen z obrazom proti sifonu. Zavedajoč se svojega poslanstva in v želji, da bi svoje novo znanje tudi v praksi preizkusila, je obrnila moža in ga začela obujati z dovajanjem zraka — usta na usta. Cez nekaj časa se pacient zdrzne, jo krepko odrine in reče: »Ljubi otrok, jaz sicer ne vem, kakšne namene imate, ampak moja naloga je bila, da očistim sifon v tem kanalu.« Arabci pravijo, da je zdravje enojka. Ljubezen, uspeh in slava so pa ničle. Kdor ima že vnaprej enojko — zdravje, te bogat človek. Brez te je vse drugo nič in ničvredno. Dva člana aolf kluba sta se zaupno zabavala. Eden reče: — Z mojo ženo nisem imel nobenih seksualnih odnosov, prprfoar) corn 4n rtnrnoil fi? — Ne vem! Kako pa se je prej pisala? ,2 - r nujnost v sodobni tehnologiji proizvodnje Analiza stroškov , y prvi fazi razvoja je bila 6lln>ka mrežnega planiranja omejena na prvi dve poglavji, ■1- analizo strukture in anaii-,° časa. Ker pa ima zelo širo-e možnosti razvoja in ker so Potrebe v tej smeri naraščale, 6 je začela razvijati tudi ana-1Za stroškov. Ta je sicer še sneg v fazi raziskovanj, ven-ar je že kmalu ' pokazala oločene rezultate. Zahteve gospodarstva so namreč poka-a\e> da realizacija objekta v ojkrajšem možnem času ne j^ore biti edini cilj operativ-plana, ampak je s tem eločljivo povezana tudi viši-a stroškov. Splošno je nam-znano, da se s krajšim asom izvajanja del (vsiljeno a.ianje) večajo tudi stroški, ato so šle raziskave v smeri odvisnosti stroškov od časa bajanja del. Razvitih je več metod. Ne- k ato dar re so precej izčrpne, ven-manj prilagodljive za Praktične namene, druge pa 0 Poenostavljene in prirejene a potrebe operative. Vseka-,0r Pa še vedno iščejo meto-o. ki ne bi zahtevala velikih punskih kapacitet (računal- Analiza stroškov sestoji v snovi iz naslednjih faz: t. določanje stroškov vsake “ktivnosti v mreži, 2. določanje stroškov celega projekta, 3. ugotovitev odnosa čas— stroški za posamezne aktivnosti, 4. optimizacija skupnih stroškov projekta. a) Osnovni pojmi Za vsako aktivnost v mreži je mogoče določiti njen normalni in vsiljeni , čas trajania (tn, tu). Normalni čas trajanja (tn) je tisti čas, ki smo ga dobili ob upoštevanju normalne razporeditve kapacitet (delovne sile, strojev) v neki delovni operaciji. Vsiljeni čas trajanja (tu) je tisti čas, po katerem ne moremo z nikakršnim vlaganjem dodatnih kapacitet ali z drugimi sredstvi skrajšati časa izvedbe določene aktivnosti. Če bi npr. še nadalje večali kapacitete, bi stroški neprestano naraščali, čas izvedbe pa bi ostal isti. Analogno časom trajanja imamo tudi ustrezne normalne in vsiljene stroške aktivnosti (Cn, Cu). b) Odrejanje normalnega in vsiljenega časa trajanja V splošnem velja, da je za vsako aktivnost mogoče določiti njen normalni in vsiljeni čas trajanja (tn, tu) in ana- £ v, <3 £ (C ul logno tem tudi stroške. Za ilustracijo se bomo poslužili enostavnega primera (tabela I; slika 2). Predpostavimo, da je ena od aktivnosti odstranjevanje humusne plasti. Čas, ki je potreben za to delo, je 72 strojnih ur buldožerja A. Obstaja pa tudi možnost, da se najame še buldožer B. Najemnina buldožerja A je 100 N din na uro plus 10"/n za delo v drugi izmeni; plus 20%> za deln v tretji izmeni; najemnina buldožerja B stane pa 350 N d:n na uro, ne glede na to ali deln v eri ali v treh izmenah. Delovni dan strojnika ne more biti daljši od S ur. Normalno trajanje a . ivnosti je torej: tn = ----= 9 dni 8 V vsiljeni varianti, to je pri delu dveh buldožerjev, navedena aktivnost ne more biti izvršena prej kot v 2 dneh (tu). To pomeni, da bi buldožer A delal npr. 2 dni po tri izmene, buldožer B pa samo en dan v treh izmenah, V tabeli 1 je prikazanih 8 logičnih variant, za katere je interesantno določiti stroške. Na osnovi dobljenih stroškov (tabela 1) smo izdelali krivuljo na sl:ki 2, ki kaže odvisnost stroškov od časa trajanja aktivnosti. Ta odvisnost se SLtt^A d a) V „ „ Cu. - AC-- t! i t? o- U 9 9 | | l i f i i i v i i 1 1 MS i i —i j „ c) i 0- A? I 1 I I I 77, 7“^ lahko poenostavi v obliko ravne črte. Na osnovi te poenostavitve je možno izračunati normalni prirast stroškov na enoto časa C: Cu—Cn C = -------- tn—tu Tak izračun bi bil.potreben za visoko aktivnost v mreži, kajti na osnovi prirastkov na enoto se določajo aktivnosti, ki jih je najekonomičneje krajšati. c) Zasnova metode PERT — stroški Ena največkrat uporabljenih metod za analizo stroškov je metoda PERT — stroški. Sloni na naslednjih načelih: 1. Krajšati aktivnosti, ki leže na kritični poti, dokler se ne pojavi nova kritična pot. 2. Če je mogoče skrajšati čas trajanja več aktivnostim, izbrati tisto, ki ima najmanjši prirast stroškov C; tako bodo stroški teh aktivnosti optimalni. 3. V mrežnih diagramih, ki imajo več kritičnih poti, je potrebno skrajšati vse poti vzporedno za isti čas. 4. Proces skrajševanja se lahko nadaljuje, dokler ne dosežemo želenega roka oziroma, dokler ena od kritičnih poti ni stavljena samo iz aktivnosti z vsiljenimi časi trajanja (tu), od tu dalje ne moremo s skrajševanjem več naprej, ampak je potrebno spremeniti tehnološki postopek v osnovi in sestaviti drugo mrežo. Seveda, kolikor dobljeni rok v MD ustreza želenemu, krajšanje sploh ni potrebno. V končni fazi je potrebno prišteti direktnim stroškom še indi-rekne (penali in splošni stroški). Seštevek vseh treh krivulj nam da skupne stroške. Kot vidimo iz slike 3, obstaja nek minimum stroškov Cm;„, kateremu ustreza optimalni čas izvedbe objekta Topt. V splošnem pa lahko nastanejo tile trije primeri: 1 Normalno trajanje projekta (tn): direktni stroški projekta so minimalni, niso pa minimalni skupni stroški. Ta primer ustreza danes naj-pogostnejšemu načinu gradnje. 2. Optimalno trajanje projekta (Topt): direktni in indirektni stroški so v seštevku Del tečajnikov tesarjev iz Gracanlce, Potrebno bo še mnogo truda, da bodo postali res dobri lesarski mojstri minimalni. V celoti je to ekonomsko najugodnejši način gradnje, ni pa vedno izvedljiv. 3. Minimalno trajanje projekta (tmin): To je najkrajše možno trajanje izvedbe. Zahteva angažiranje največjih kapacitet in povzroča največje stroške. K temu načinu izvedbe smemo težiti le, če je ekonomičnost gradnje podrejenega pomena. Obstajajo, kot smo že omenili, še razni skrajšani postopki analize stroškov. V bistvu je jedro problema v tem, katere aktivnosti lahko zanemarimo pri analizi stroškov, da bi delo poenostavili. Po tem načelu lahko upoštevamo le aktivnosti na kritični in subkritični poti in le za njih zasledujemo gibanje stroškov v odvisnosti od časa. Teh aktivnosti je od 20 do 40 °/o. Lahko pa- to delo skrčimo še dalje. In scer lahko upoštevamo le tiste aktivnosti na kritični in subkritični poti, ki jih bomo dejansko krajšali. Vendar zadnji način zahteva že prer cejšnje izkušnje v analizi stroškov, kajti gotovi moramo biti, da bo izbrana aktivnost resnično imela najkrajši prirastek stroškov na enoto. Eksakten preračun pa je mogoč le ob sodelovanju velikih računskih kapacitet. Analiza stroškov nam lahko služi kot: a) metoda financiranja iz-i gradnje, b) metoda predhodne kal--kulacije, c) osnova za ponudbo na licitacijah. SUHA 3 vetvuLJA s mostov 12 Ge A DU JE OBJE ETA ČAS TBA1AUJA GHA0UJE STQOŠlCI ZA ODRIV HUMUSA ZA PAZU E VAB/AUTE TBA3AIDA AKTIVUOsn ta sela d T L 'r $ J 4 «j \ 0 i tej V * tij t At $ i; O o 5 r 4 . t Uj h srno s m v j)i^ V S > ?f r S § $ * S 7 3? -*■ o £ $ v, T. 12/A f V4 /7 n/a eu 4 frj' imgk A -i A A 9 °> 710 0 9 7loo 1 A A g & 64 oo 8 71&0 4 2 A 8tto 3 4 A J 4 5" Goo r fibO 4 2 2 'A (? (b O H A A 6 6 4 B oo 6 7 A A o A 2 3 2 LA O S A A S 5 4 OO O 4 7520 A 2 4' 1520 6 A A 4 4 3 2 oo 4 ?66 O A 2 4 13 20 A 3 A 9 bo 7 A A 3 3 24 oo 3 20 A 2 3 A 3 3 2 8&0 8 A A 2 2 A b C O 2 E2?0 A 2 2 'A ?- Co O A 3 Z AC) io S A A Boo 5 2 A a&o i50 JL 3 A 9 6o GBAFICNI PRIKAZ STROŠKOV Sooo -- _l_____i_____i___i CA 9 T24JAUyA 4UTIVUOSTI IZ CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE To je skakalnica. Jaz bi pa rad tisto videl, po kateri naše cenej skačejo in nikdar ni še nobena padla Čestitam k dnevu žena I I I I Objavljamo rezultate učnega uspeha tečajnikov, ki so se v letošnjem letu izobraževali v centru za izobraževanjem. Z velikimi črkami so vpisani kandidati, ki so tečaj ali šolo končali z odličnim uspehom. Tečaj za pomožne delovodje in skupinovodje Karlo Beti — Ljubljana Edvard Bališ — Ravne, Stefan Cipot — Ljubljana, Janez Cigula — Maribor, Vehbija Gerič — Maribor, Žarko Culibrk — Jesenice, Franc Duh — OGP, Franc Gomboc — Ravne, Duro Hrženjak — OGP, Safet Hrvanovič — Jesenice, Anton Jan — Jesenice. Stanko Kostanjevec — Maribor, Mirko Kemperle — Jesenice, Josip Kalan — Zalog, Emil Lovenjak — Ravne, Ivan Luknjar — Maribor, Peter Magdič —- Ljubljana, Franc Marko — Maribor, Zvonko Novak — Maribor, Alojz Plemelj — Jesenice, Stefan Petrovič — Celje, Marko Sokolovič Jesenice. Pavel Stanič — Škofja Loka. Franc Strašel Celje, Vincenc Srol — Ljubljana, Stanko Štuhec — Maribor, Martin Travnikar — Maribor, Ludvik Rudolf — Ravne, Dušan Vasiš — Ljubljana, Aleksander Vodopivec — Ljubljana, Janez Tili — Maribor, Albert Vešligaj — Celje, Stefan Vinčec — Koper. Tečaj za kvalificirane tesarje v Celju Teoretični del izpita za kvalificirane zidarje in tesarje so dne 12. 3. 1930 in 13 3. 1969 napravili kandidatje: Šerif Avdič. Mu sta f a Bašič, Franc Flis, Ibrahim Hasič, Ismet Jahič. Milorad Jovanovič. Ivan Krnjak, Gabrijel Lipič, Ferdinand Otorepec. Josip Rihtarec, Džemal Softič, Djordja Stančevič, Mladen Brankovič, Zečir Suka Tečaj za polkvalificirane zidarje in tesarje Celje Teoretični del izpitov so napravili kandidatje: Bego Džinovič, Tomo Horvat Franjo Huzjak, Dragan .Tovčič, Andrej Kališnik. Ibrahim Karadžič, Alojz Karneža. Džafer Knzaferovič, Muirga Kazafero-vič, Karlo Lulik, Zdravko Milojevič, Rudika Orec. Slavko Oreč, Mirko Olomanček. Petar Savkovič, Džafer Zukič, Savo Dumuz, Mirko Čuček, Ivan Brico, Milovan Dragomirovič, Jože Majcenovič, Anto Marič, Ivan Meško. Popravne izpite imajo: Dragotin Hohnjec, Milovan Duranovič, Suljo Kožanjič. Tečaj za polkvalificirane tesarje Gračanica Teoretični del izpita so položili: Avdo Mušič, Muhamed Ibričevič, Mustafa Bečiro- vič, Zaim Nuhanovič, Osman Serbedjič, Hasan Hadž>c' Himzo Alibegovič, Agan Alič, Muhamed Alič, Osm3" Alič, Latif Alič, Ra miz Nurkič, Ismet Nurikič, Osrnat Karič, Vejsil Bešič, Ramiz Alič, Mustafa Hadži1;' MUHAMED HADZTC, Mehmed Ibričevič, Alija Hadži3' Džemal Alič, Rešid Hvsejdinovič, Smajil Srna]}1;' RAMIZ DIZDAREVIC. Hamid Halilovič, Ramiz Džaf>c> Ibrahim Džafič, Ibrahim Hadžič, Abdurahman Ma" marac, Ibrahim Smajič. Izpiti za kvalificirane tesarje in železokrivcc Ljubljana — Interna kvalifikacija Jaroslav Hevčuk, Dušan Juvanovič, Ivan KeroV* Drago Kljunič, Ivo Petrošič, Dušan Sušak, Mlade“ Vranješ, Imbro Zorman, Latif Zulič, Drago Sim'>nl^' Popravne izpite imajo: Anton Nabernik, Iv'a Trunk, Maksimir Zadro. Verificirana spričevala (kvalifikacija) Stjepan Novak, Sljepan Čižmešija, Albin J a mn* Ivan Latjman, Franjo Novak, Edo Pongrac, Anto11 Pijanec, Peter Podgorelec, Josip Senčar, Franjo Zadra' vec, Ivan Zorčec. Popravni izpit ima Drago Oreški. Tečaj za GD dvigala so uspešno končali Ivan Jazbec, Josip Šafarič, Nenad Radivojac, HuS' nija Brkovič, Janez Sluga, Blaško Batinič, Stefan La' mut, Janez Marinič, Franc Hoznec — vsi iz Celja, te' Avdijr, Šabič iz Zaloga in Ivan Stanič z Raven 11 a Koroškem. Tečaj za inštruktorje vajencev je uspešno knča* Franjo Kalšan iz GV Ljubljana, Vajenci: II. razred vajeniške šole, oziroma I. letnih so uspešno končali vajenci: Stjepan Ciglar, Marjan Domitrovič, Stanislav D°' večer, Ivan Fleten, Stjepan Goričanec, Nedeljko GtS,c’ Avgust Horvat, Jože Koprivnik, imre Kurcinak, StJe' pan Kos, D j uro Ličanin, Miljenko Logožar, Franc Mer' šak, Zijad Merdanovič, Stjepan Poljski, Pavao RušmaIJ’ Vlado Tomašek. Franc Volk, Jože Zavec, Mirko Zvikar > Ivan Blaškovič, Josip Bestijanič. JOVAN CVKV.i' Anton Dominič, Zdravko Dželajlija, Anton Frišč* ’ Ljudevit Fuš, Anton Hanc, Drago Horvat, Slav' Habijan, Stanko Hrženjak, Stjepan Ivanuša, Brank Kovač, Stjepan Križaič, Daniel Kokalj, Josip Matoh Dragutin Matotek, Tomiča Martinovič, Rade Maleševi3, IVAN MLINARIČ, Martin Mošmondor, Marjan Nig°v'’ Ivan Podravac, Franjo Pal, Stjepan Repalust, Vink Šiladi, Danilo Sakič, Milan Tikvedija, Stanko Vrbe < Vencelj Vrba in Omer Zukanovič. Razmislimo in poiščimo vzroke za še vedno veliko fiuklnacijo V letu 1968 je odšlo iz naše delovne organizacije 1208 delavcev, torej je odstotek fluktuacije še vedno visok. Vzroki odhoda iz podjetja so zelo različni. Na prvem mestu so odhodi zaradi osebnih dohodkov, takoj za njimi pa odhodi zaradi zaposlitve v tujini. V primerjavi z letom 1967 in 1968 so vzroki odhodov iz podjetja naslednji: 1967 1968 «/o "/o — osebni dohodki 23 39 — delo v inozemstvu 4,2 14 — samovoljna prekinitev dela 31 13 — družinske in stan. razmere 6,6 12 — slabi pogoii dela 8,8 9 — slabi odnesi 8,7 3,9 — neznan’ vzroki 1,6 1,5 — prekinitev v poskusni dobi 16,1 7,6 Skupaj: 100 100 Poleg tega je odšlo v JLA 117 delavcev, upokojilo umrlo je 65 delavcev. Po grupah strokovnosti oziroma po kvalifikacijah — polkvalificirani 199 141 1968 1967 — nekvalificirani 537 564 — polkvalificrani 199 141 — kvalificirani 400 346 — visoko kvalificirani 36 37 — nižje strokovni 5 5 — srednje strokovni 19 16 V letu 1968 smo sprejeli skupaj 1078 delavcev. Vzroki sprejema so bili naslednji: — nadomestilo odišlih delavcev in povečanje 1968 1967 obsega dela 878 1085 — vrnitev iz JLA 78 67 — vrnitev iz šole 63 88 — vrnitev iz inozemstva 59 17 1078 1257 14 »/o manj delavcev smo sprejeli v letu 1968 v letu 1967. Po strokovnosti oziroma po kvalifikacijah so bili sprejeti delavci takole razporejeni: — nekvalificirani 1968 558 1967 725 — polkvalificirani 209 194 — kvalificirani 258 288 — visoko kvalificirani 12 24 — nižje strokovni 7 3 — srednje strokovni 24 17 — višje strokovni 3 1 — visoko strokovni 7 5 1078 1257 Nekaj manj nekvalificiranih delavcev smo spre]3 v letu 1968 kot v letu 1967 in nekaj več polkvaliticlf ranih, medlem ko smo kvalificiranih delavcev spreje v primerjanih letih relativno enako število. Primerjava med delavci, ki so v letu 1968 Pr‘3' in odšli, po kvalifikacijski strukturi je naslednje: Prišli Odšli 1968 1968 nekvalificirani 558 537 polkvalificirani 209 199 kvalificirani 258 400 visoko kvalificirani 12 36 nižje strokovni 7 5 srednje strokovni 24 19 višje strokovni 3 2 visoko strokovni 7 10 1078 1208 V letu 1968 smo sprejeli več nekvalificiranih . polkvalificiranih delavcev kot jih je odšlo, in spreJ6 smo manj kvalificiranih kot jih je odšlo. Po narodnosti smo sprejeli naslednje delavce: 1968 1967 — Slovenci 276 308 — Hrvati 275 349 — Srbi 194 227 — neopredeljeni 309 316 — Albanci 15 50 — drugi 9 7 1078 1257 Struktura narodnosti sprejetih delavcev j c reta’ tivno v obeh primerjanih letih skoraj enaka. Fluktuacija za leto 1968 znaša po skupnih podatki 29,4 e/o, medtem ko je v letu 1967 znašala 30,6 “m 33,0»/» v letu 1966. ima v podjetju največ vpliva Nedavno smo v nekaterih enotah P°djetja izvedli malo raziskavo o koliko imajo posamezniki ali Kupim? vpliva na razna dogajanja s P0cl let ju oziroma v enoti. V poštev 'ho vzeli naslednje skupine: NK e i.f delavci, VK -f KV delavci, de-stvidie’ sektorski vodje, šefi enot, “Okovne službe, člani DS in sindi-r)Qt Razen tega smo raziskali tudi Vp"S'i5rno' koliko imajo vpliva, tem-c koliko so te skupine kontrolira-v enoti al podjetju. Rezultati raziskave, ki jih prikažemo na grafikonu, so naslednji. v. 2 objavljenega grafikona je raz-dno, da ima največ vpliva, moči Zalr0rna avtoritete šef enote, takoj J nJim pa sektorski vodje, nekoliko strokovne službe in delovodje. jpt;irnan:’ vPl'va na dogajanje v pod-Ju oziroma enoti imajo delavci te . 1 one kvalifikacije, pri tem pa, kot v razvidno iz grafikona, so izmed nim ^ibolj kontrolirani. Sindikat uJv? yeliko vpliva na dogajanje v eyu *n tudi ni veliko kontroli- Ludviku Gabrijelčiču v slovo Dragi Ludvik, težko je pisati besede v slovo prijatelju, s katerim si preživel nekaj let sv°jega življenja. Spoznal sem ga ob začetku gradnje termo-elektrarne Šoštanj, ko je kot glavni delovodja uspešno °Pravljal svoje naloge. Potem sem ga še večkrat srečal v Kopru in vedno sva rada pokramljala o tem in °nem. Ves čas, odkar sva se spoznala, se Ludvik ni veliko spremenil, niti po značaju, niti zunanji podobi. Bil je razgledan, razumen in dober človek, v življenjskih zadevah pa celo Preskromen. Hodil se je 27. 6. 1905 v Plavah ob Soči. V času prve svetovne vojne je skozi njegovo Rojstno vas po-tekala znana šo-ska fronta in tako je mladi L-udvik že v rani mladosti okusil vse gorje vojne. Iz njegove rodbine izhajajo številni gradbinci in zato ni mč čudnega, če si je tudi on ■zbral ta poklic. Kot delovodja le »prerajžal« številna gradbišča, dokler ni leta 1956 pristal v enoti Koper. Pod njegovim nadzorstvom so zrasli številni objekti, ki so še danes Ponos Gradisa. Velik je tvoj delež pri ob-upvi naše domovine. Na gradbiščih v Šoštanju, Zenici, Krškem in Kopru. Tvoje ime ne po utonilo v pozabo. Pri delu le bil dosleden in včasih celo Prestrog. V kolektivu so te ■melj radi, kajti neprenehoma si iskal nove poti, nakazoval Perspektive ter se boril za hu-■riane odnose med ljudmi. Kot revolucionar si bil predan stvari socializma in ostal zvest do zadnjega dne. vNi ti bilo dano, da bi dolgo užival zaslužen pokoj, kajti smrt te je mnogo prerano iztrgala iz naše sredine. Dragi Ludvik, hvala ti za tvoje prijateljstvo, hvala za veliko delo* ki si ga vseskozi nesebič-uo izvrševal. Lojze Cepuš KOLIKO POSAMEZNE SKUPINE IZVAJAJO VPIIV IN KOLIKO SO KONTROLIRANE VPIIV KONTROLA DELOV. STR. SL. DE, DO SINDIKAT NK DEL. KV DEL. med vodilnim' in delavci. Kaj lahko rečemo in zaključimo iz tega grafičnega prikaza? Predvsem to, da bi morale posamezne skupine: delavci pa tudi samoupravni organi imeti več vpliva. Toda to ne mislimo tako, da bi bilo treba moč drugih zmanjšati. Nasprotno, treba bi io bilo povečati, predvsem pa tistim, ki so na nizki ravni, tako da bi lahko bolj vplivali na izvajanje nalog v podjetju. Iz teorije in prakse vemo, da morajo imeti vse skupine v delovni organizaciji primeren vpliv, če hočejo biti učinkovite. Z drugimi besedami. čim večja je skupna količina moči, tem večja je uspešnost enote ali podjetja. Učinkovita organizacija, okarakte-rizirana z odnosi, ki so vzajemni in podpirajo napore vseh članov, je možna, če v organizaciji obstaja zaupanje in primerna raven medse- bojnih stikov. Takšnega učinkovitega sistema ni mogoče razviti tam, kjer vodilni delavci ali samoupravni organi verujejo le v to, da se lahko poveča moč nekaterih skupin le na račun zmanjšanja vpliva drugih. Takšna domneva o fiksni moči povzroča konflikte v organizaciji in poskus nekaterih vodilnih delavcev, da bi uporabili birokratski način dela namesto sodelovanja. Vodilni delavec v glavnem črpa svojo moč le iz skupine, to je, če ga člani skupine cenijo in obravnavajo njihovo delo. Zgolj pristajanje na izvajanje moči s pozicije discipline ali položaja je kratkotrajno in neučinkovito. Potrebno je, da tako vodilni kot proizvodni delavci, organi samoupravljanja in sindikat vzajemno sodelujejo pri reševanju problemov na podlagi znanja in ugotovitev strokovnih analiz ter znanosti. Vključevanje novih delavcev v podjetje Še malo in zima se bo poslovila od nas. Zaživela bodo gradbišča, zabrneli stroji in pridne roke naših delavcev bodo z. novim elanom prijele za delo, V podjetje prihajajo novi delavci. Po perspektivnem planu bomo letos sprejeli okrog 1180 delavcev, in sicer: 173 kvalificiranih in polkvalifici-ranih zidarjev, 333 kvalificiranih in polkvalifici-ranih tesarjev, 14 betonerjev, 16 železokrivcev, 38 upravljačev gradbenih strojev, 15 strojnikov za lahke stroje, ■ 192 drugih poklicev, 399 nekvalificiranih delavcev. Skupaj torej 1180 delavcev, ki se bodo prvič vključili v naš kolektiv. Od prvih vtisov novo sprejetega delavca je odvisno, kakšen bo njegov nadaljnji odnos do dela in kolektiva. Pri sprejemanju novega delavca delamo največkrat osnovno napako, da ga ne poučimo o delu in o dogajanjih v podjetju, še posebno pa, da ga na delovnem mestu pustimo samostojno delati in mislimo, da se bo že kako »znašel«. Dostikrat ob sprejemu premalo računamo na to, da je delavcu potrebno precej časa, da se vključi v novo okolje. .Novega,.delavca ppsjra- ■ mo prisrčno sprejeti. Ze ob vstopu mora čutiti, da ga sprejemamo za enakovrednega člana. Upoštevati moramo, da je vsaka sprememba . okolja težka, pa naj bo to mlad ali starejši delavec.■ Posebno pri nas, ko so delavci zbrani z vseh? vetrov. Med njimi so tudi delavci, ki so prej delali kmečka ali sorodna dela. Le ti morajo popolnoma spretne-,' niti način svojega dela in življenja. , Soočiti se morajo s popolnoma drugačnimi pogoji, dela. novimi nalogami in nevarnostmi pri delu. Zato je potrebno novim delavcem posvetiti / več pozornosti, jih uvajati v delo, kontrolirati in poučevati vse dotlej, dokler nismo prepričani, da poznajo svoje delo in nevarnosti delovne- . ga mesta. Od časa do časa so z njimi potrebni osebni kontakti, kar bo pri njih ustvarilo zaupanje in zadovoljstvo ter pozitivno vplivalo na odnos do dela. Uvajanje novih delavcev v podjetje je zelo pomembna zadeva, zato je ne kaže podcenjevati. L. C. Srečanje strojnikov in šoferjev GRADISA IH PRIMORJI Sindikalni podružnici kovinskih obratov in SPO v Ljubljani sta pretekli mesec priredili sindikalni izlet za strojnike in šoferje. Tak predlog je bil sprožen že lani, da bi šli strojniki in šoferji na izlet pozimi, saj so le-ti skoraj vedno prikrajšani za to »sindikalno dobrino«. Izlete prirejajo pač poleti, ko je gradbena sezona na višku in ti ljudje ne morejo pustiti strojev ter odpotovati. Na eni izmed zadnjih sej pa je sindikalni odbor odobril predlog, da bi izlet vendarle organizirali. Res je težko izbrati kraj. kamor bi šli na izlet, saj so bili že vsepovsod. Izlet pa je treba speljati tako, da bi, vsaj kolikor le moč, ustregli tudi tistim pikrežem, ki vedno kaj pripomnijo, pa naj bo stvar še tako dobro izpeljana. Vznikla je ideja, naj bi obiskali strojnike in šoferje podjetja Primorje v Ajdovščini. Rečeno — storjeno. Izlet smo oooestrili še s športnim srečanjem. Tekmovali so v kegljanju, namiznem tenisu in v streljanju. V prvih dveh disciplinah so zmagali gostitelji, v streljanju pa mi, Ob prihodu v Ajdovščino so goste pozdravili predstavnik Primorja tov. Repič, sindikalni funkcionarji ter stanovski tovariši — strojniki in šoferji Primorja. Po tekmovanju so razglasili rezultate, nato pa je bilo kosilo. Začel se je pogovor, ki je vedno bolj živahno tekel ob dobri kapljici. Izmenjali smo številne izkušnje, strokovne misli, obravnavali prijetne in neprijetne doživljaje, nazadnje pa so načeli tudi poslovno skrivnost — plače. V zelo prijetnem vzdušju, kjer ni manjkalo petja, je teklo popoldne. Torej so tudi pevci in ne le pivci, kot menijo nekateri pikreži. Slovo je bilo prisrčno Gostiteljem »Primorcem« se iskreno zahvaljujemo za Gostoljubnost ter jih vabimo na ponovno srečanje v Ljubljano. Poslovno združenje se torej že kaže tudi v taki obliki. Ludvik Snajder m. >/£ E lik m LEHRSTtiCK ZVVEI Die zweite Frage: Wer ist das? Die Familie: Der GroBvater, die Grofimutter, Der Vater, die Mutter, Der Onkel, die Tante, Die Kinder. VVcr ist das? Das ist der Vater, das ist die Mutter. Ist das der GroBvater? Das ist nicht der GroBvater, sondern die GroBmutter. Das ist der Onkel. Das ist die Tante. Das ist eine Familie. Der Vater ist Herr Richter, die Mutter ist Frau Richter. Wer ist das? Das ist Fraulein Maria. Guten Morgen, Herr Richter! Guten Tag, Tante! Guten Abend, Frau Richter! Gute Nacht, Maria! Auf Wiedersehen, Onkel! Der Morgen, der Tag, der Abend, die Nacht, das VViedersehen. Der Vater ist eine Person (die Person). Der GroBvater und der Onkel sind zwei (2) Personen. Die Mutter, die Grofimutter und die Tante sind ,-vei (3) Personen. Das sind zusammen sechs (6) Personen. 1 2 3 4 5 6 Eins, zwei, drei, vier, fiinf, sechs. Sechs Personen und sechs Personen sind zusammen (12) zw81f Personen. Die Familie Richter hat zwolf Personen. 7 8 9 10 11 12 Siebcn, acht, neun, zehn, elf, zwolf. Drei und drei ist sechs. ! .............................................t' ■ Zehn vveniger zvvei ist acht. DIE UHR VVievicl Uhr ist es? Es ist cin Uhr. Es ist zwei Uhr fiinf. Es ist fiinf Uhr. Es ist sechs Uhr zehn. Es ist neun Uhr. Es ist ach Uhr zvvolf. dort-----------------------hier ---------------------- dort Wer ist hier? Fraulein Maria ist hier. Wer ist dort? Der Brieftrager ist dort. Der Onkel ist hier, die Tante iz dort. Der Vater und die Mutter sind hier, die Kinder sind dort. Hier ist ein Tisch. Dort ist ein Stuhl. Was liegt hier? Hier liegt ein Buch. Und dort? Dort liegt auch cin Buch. Guten Morgen, Herr Richter! Ist Karl hier? Nein, er ist nicht hier. Und Maria? Sie ist auch nicht hier. »Er« das ist Karl. »Sie« das ist Maria. Fraulein Maria, ist der Brieftrager hier? Nein, er ist dort. Und Frau Richter, ist sie hier? Ja, sie ist hier. Auch der Onkel und die Tante sind hier. Das »ist« ist die Einzahl. Das »sind« ist die Mehrzahl. VVas ist das? Das ist ein Bricf (der Brief). Der Brief ist fur Fraulein Maria. Er ist nicht fur die Tante und auch nicht tflr die GroBmutter. Guten Morgen! Guten Tag! Guten Abend! Gute Nacht und auf VViedersehen! LEHRSTUCK ZVVEI (Lekcija dve) die Familie = družina der Vater = oče die Mutter = mati der GroBvater = stari oče die GroBmutter = stara mati der Onkel = stric die Tante = teta Herr Richter = gospod Richter Frau Richter = gospa Richter Fraulein Maria = gospodična Maria Guten Morgen = dobro jutro Guten Tag = dober dan Guten Abend = dober večer Gute Nacht = lahko noč Auf VViedersehen = nasvidenje die Person = oseba ist = je hat «= ima sind = so vveniger = manj VVievicl Uhr ist es? = koliko je ura? der Brieftrager = pismonoša hier = tu dort = tam der Brief = pismo die Einzahl — ednina die Mehrzahl = množina fur = za Dvojine v nemščini ni! »GRADISOV VESTNIK« * Stran 7 sesiiE Heninger ES ****•••• ' ______________ Pravice naših ieiavce v tujini Nedavno je izšel zakon o ratifikaciji sporazuma med SFR Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju in sporazum o zavarovanju za brezposelnost. V zvezi s tem sta zveza sindikatov Jugoslavije in zveza nemških sindikatov sklenili, da se bosta z vsemi silami trudili, da se bodo ti sporazumi dosledno izvajali. Zato zveza sindikatov Jugoslavije meni, da je v interesu jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Zvezni republiki Nemčiji, da se včlanijo v zvezo nemških sindikatov. Zveza nemških sindikatov DGB in njeni strokovni sindikati bodo v tem primeru nudili vse tiste pravice in ugodnosti, ki jih nudijo vsem svojim članom, kar med drugim pomeni: — seznanili bodo delavce s pravicami in dolžnostmi ter z vsemi vprašanji življenjskih in delovnih pogojev; — brezplačno zastopali delavca v primeru spora ter mu pomagali pri uresničevanju pravic iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja; — nudili materialno pomoč v primeru štrajka kakor tudi ob drugih priložnostih, ob katerih DGB nudi svojim članom materialno pomoč; — omogočili uporabo storitev različnih specializiranih sindikalnih agencij, kot na primer agencije za rekreacijo in organiziranje letnih dopustov, avtomobilskega kluba »Evropa« itd.; — nudili še druge vrste pomoči, ki jih nudijo vsem svojim članom, s čimer se lahko seznanite pri vseh vodstvih zveze nemških sindikatov in strokovnih sindikatov, ki so v njej včlanjeni. Zveza sindikatov Jugoslavije je prepričana, da se z včlanjenjem v zvezo nemških sindikatov solidariziramo z napori svojih nemških tovarišev za ohranitev pravic, ki so jih pridobili z dolgoletnim sindikalnim bojem in da si pribore še nove, ki jih boste uživali tudi vi, dokler živite in delate v Zvezni republik Nemčiji. Da bi naši delavci uživali tudi tiste članske pravice, ki izhajajo iz dolžine članstva v zvezi nemških sindikatov, bo DGB priznala staž, ki ga imajo že v zvezi sindikatov Jugoslavije, če se včlanijo v enega izmed njenih strokovnih sindikatov najpozneje tri mesece po prihodu v Zvezno republiko Nemčijo. Potrdila o dolžini članstva v zvezi sindikatov Jugoslavije se lahko dobe na posebnih dvojezičnih obrazcih pri občinskem sindikalnem svetu tiste občine, v kateri je bil delavec nazadnje zaposlen v Jugoslaviji. j Za olimpiado globoko v žep Bavarsko glavno mesto bo leta 1972 prireditelj 20. letnih olimpijskih iger — Samo za olimpijske objekte več kot 800 milijonov mark — Na 290 m visokem olimpijskem stolpu Ob obisku bavarskega glavnega mesta, kjer so v prvih dneh marca organizirali mednarodno razstavo gradbenih strojev »BAU-MA«, si je naša ekskurzijska ekipa ogledala tudi nove stanovanjske soseske v Miinchnu in seveda tudi gradnjo olimpijskih objektov. V Miinchnu bodo namreč od 26. avgusta do 10. septembra 1972 XX. letne olimpijske igre, na katere se Miinchen že nekaj časa temeljiti pripravlja. Gradnjo olimpijskih objektov vodi posebna gradbena družba, ki že od spomladi 1967 skrbi za financiranje, koordinacijo vseh priprav, izdelavo načrtov, gradbena dela in druge naloge. Podjetje SAP je poskrbelo, da so nam pristojni organi v Miinchnu pokazali marsikaj, kar je v zvezi z 20. letnimi olimpijskimi igrami, zlasti z gradnjo objektov. Nemci so — to je znano — bogat narod, kljub temu pa so časopisi že večkrat poudarili, da bo za olimpiado treba seči precej globoko v žep. Samo olimpijski objekti, pri če.ner niso štete druge investicije za olirn-piado, kot npr. gradnja cest, nadvozov, podvozov, podzemske železnice in podobno, bodo po sedanjih računih veljali okrog 820 milijonov mark, torej približno 250 milijard starih dinarjev! Vsekakor je to tudi za bogato Nemčijo precej krepak zalogaj. Olimpijski objekti bodo zrasli v soseski Oberwiesen£eld, ki leži dobrih 5 km (po zračni črti) od središča mesta. To je razmeroma travnat in še nezazidan predel mesta, na katerem Nemško tržišče je zahtevno Sem in tja po satelitskih naseljih v okolici MUnchna — V Nemčiji gradijo hitro — Povsod več kot dovolj moderne mehanizacije V Miinchnu smo si tudi na hitro ogledali gradnjo nekaterih satelitskih naselij. Miinchen, ki šteje danes okrog 1,200.000 prebivalcev, se vsako leto pomnoži za 30.000 do 40.000 novih prebivalcev, bržkone pa še več. Zato morajo vsako leto usposobiti veliko novih stanovanj. Lani so jih sezidali več kot 10.000 (tj. več kot cela Slovenija skupaj, v družbenem in zasebnem sektorju), seveda pa je to še vedno premalo za velike potrebe. Nova naselja so različno urejena in opremljena — od nekoliko skromnejših do zelo luksuznih. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine se giblje od 800 do 1300 mark za kvadratni meter, seveda pa so v zelo razkošnih in individualnih hišah cene lahko še višje. Torej, vidimo, da so pri nas stanovanja še vedno poceni, saj velja npr. veliko štirisobno stanovanje v ZRN s 100 kvadr. metri stanovanjske površine nekoliko od 30 do 40 milijonov S din, lahko pa še več. Ni pretirano, če rečemo, da so v ZRN cene stanovanj vsaj za 100 odstotkov višje kot pri nas. Seveda je treba ob tem upoštevati vse druge momente, med drugim osebne dohodke in nacionalni dohodek pri nas in pa v Nemčiji. V ZRN gradijo zelo hitro. Tisti, ki ne gradi hitro, se bo moral kaj kmalu sprijazniti z gospodarskim polomom. Hitrost ali čas je namreč v tem svetu ekonomska kategorija, saj tisti, ki gradi hitro, tudi naglo obrača denar. Na vseh gradbiščih kar mrgoli moderne mehanizacije, lahko bi rekli da imajo tu raje kak stroj odveč kot premalo. Mehanizacija po eni stra- no silo, vrh tega pa dobro izkoriščena mehanizacija omogoča optimalno produktivnost in dobre ekonomske rezultate. Podjetja so precej specializirana, opazili smo tudi, da uporabljajo dosti prefabri-ciranih elementov in razne montažne sisteme. Vse elemente in ves material dovažajo na gradbišča specializirana podjetja. V ZRN npr. nikomur niti na misel ne pride, da bi na gradbišču izkoriščal gramoz, ki ga je v izkopnih jamah več kot dovolj. To v ZRN tudi ni dovoljeno, marveč dobi vsak graditelj na gradbišče vedno dovolj opranega in sortiranega materiala. Takšna delitev dela pa seveda terja od graditeljev zelo dobro pripravo dela in koordinacijo. V ZRN je na licitacijah najboljša referenca dokaz, da podjetje zna graditi hitro in solidno. Zanimivo je, da se tudi v ZRN investitorji ne odločajo za najcenejšega ponudnika (tako kot marsikje pri nas!), ker pač ne zaupajo v solidnost izrazito nizke ponudbe oz. firme. Na tem zahtevnem tržišču je dobro razvita tudi nadzorna služba — od finančne do varnosti pri delu. Gorje podjetju, ki ni nadomešča dokaj drago delov- npr. ne bi takoj počistilo ulice, ki so jo pomazali gradbeni stroji — takoj ima na glavi inšpekcijo. Tudi tisti, ki hočejo graditi ponoči in s tem moti prebivalce, mora takšno delo prijaviti in seveda krepko plačati, da dobi dovoljenje za nočno delo. Seveda so dobro organizirani tudi sindikati, nihče ne more dosti slepomišiti s plačami, saj imajo sindikati nad temi zadevami dober pregled. Investitorji so v ZRN dobri plačniki, vsekakor ne poznajo takšnih zamud kot pri nas. Plačujejo pa po točno določenih normativih (npr. pri visokih stavbah za vsako etažo posebej) in sploh ne poznajo predlaganja situacij kot pri nas. Noben problem ni dobiti v ZRN najboljše gradbene stroje, ki jih izdelujejo v tej deželi več kot dovolj. Proizvajalci gradbene mehanizacije prodajajo svoje stroje tudi pod ugodnimi kreditnimi pogoji. Nadomestni deli in servisi sploh niso problem — že na telefonski poziv lahko dobiš v najkrajšem roku rezervni del oziroma ti servisi okvaro takoj popravijo. In še nekaj je zanimivo za to razvito deželo: v pisarnah sedi bore malo ljudi. Na sto ljudi, ki delajo v proizvodnji, torej na gradbiščih, sedi za pisalnimi mizami res malo.ljudi — največ trije ali štirje. Seveda je ta pojav treba povezati tudi s celotnim gospodarskim sistemom, ki je znatno manj zbirokratiziran ali vsaj manj »administratorski« kot je pri nas Po drugi strani pa tudi drži, da mora vsak v ZRN, ko je delo, tudi pošteno delati in nihče ni plačan za »filozofiranje«. se razprostira nekaj nizkih, položnih gričev. Nedaleč od tu ima svoje prostore znana tovarna hitrih avtomobilov BMW. V direkciji podjetja, ki pripravlja vse, kar je v zvezi z olimpiado, so nas ljubeznivo sprejeli: Tu smo videli več maket, načrtov, fotografij in drugih zanimivih dokumentov. Med našim obiskom so bili v direkciji novinarji bavarske TV, ki so pripravljali posebno oddajo za prihodnjo olimpiado. Že v kratkem bodo začeli tu graditi več ogromnih objektov, med drugim stadion za 90.000 gledalcev, pokrito športno dvorano za 12.000 ljudi, plavalni stadion za 8000 gledalcev in dirkališčno stezo za 10.00(1 oseb. Kot zanimivost naj omenimo, da bo možno v primeru slabega vremena nad večino objektov, ki so od-kriti, potegniti raztegljivo strehe, tako da bo večina gledalcev in tekmovalcev, kljub dežju, lahko nemoteno spremljala borbe oziroma tekmovala. Pri izdelavi načrtov je sodelovalo okrog 100 nemških arhitektov, prvo nagrado pa je dobil arhitekt Giinter Behnisch s štirimi svobodnimi arhitekti — vsi iz Stuttgarta. Kot konzul-tanti so sodelovali nekateri znani strokovnjaki iz Švice. Francije. Nizozemske, Finske in Anglije. Priznati pa je treba, da učinkujejo bodoči olimpijski objekti res nenavadno, lepo so vraščeni v prirodno okolje, saj je skoraj polovica tribune velikega stadiona pravzaprav le de! pobočja enega izmed gričev. V neki strokovni reviji piše, da učinkuje arhitektura teh objektov lahkotno, vedro in mladostno. In verjetno, da trditev ni ne-osnovana. Zelo izvirna je tudi rešitev olimpijskega naselja, v katerem bo med igrami prostora za 12.000 športnikov, trenerjev, maserjev, zdravnikov, spremljevalcev in drugih oseb. Naselje je nekakšna »stanovanjska gmota« s tremi izrazitimi kraki. Tu ni nikakršne simetrije ali togega reda, marveč se visoki objekti lepo prepletajo z nizkimi. V ozadju so 10-etažni bloki, potem pa je gradnja vedno nižja (2 do 3-etažni objekti) in je od- ■ de prav spredaj so pritlične hiše in at ril'; ci. Povsod je dovolj teras, balkon® in lož, že laik vidi, kaj je hotel arb1' tekt; vsako stanovanje, vsak prost0 naj dobi čim več svetlobe in sonc ^ čim lepši pogled na okolico. V nase' lju bodo usposobili tudi objekte ^ visoko športno šolo, vrh tega pa 5 orjaško stolpnico (22 etaž) s tlorisom 40 x 20 m, v kateri bo med olimP1 ado tiskovni center. Po olimpi3® bodo olimpijsko naselje kaj hitr j spremenili v slanovanjsko sosesk