& fttevMt*. V Trstu, dne ft, jantivarja 1894 »w>iit< ilhaja po trikrat na teden r ieitih ia-U«. i»- kiji ob 6. uri ijttrij, veterno pa ob 7. mri ntitr. — Obojaa i >4 M j« Ka—t M Jetrni m mm . t Utm itNli 1.1.4» M tri BMM . . , 2.00 , , , 4,— aa pol let« . . . b.- . , i It— . 10-- Ni iiPiHf Irii pcNiKiii iifdRlll it PiMtaiir« i t« vitke aa dpbiseja v. pro-d^jalnicak tobak« r TrHu po fl ari., 9 G*rM pa tni, (Yeć«rno lzdai\J e) dpuAtvi Poslanec, Spinčić o iredenti Govoril v seji poslanske zboririca, dae 16. decembra L893. (Po atenegrafllfcem aaptsnik*.) V. Uftedi prod dri« vi i Vplelsdnj-*kini namenom. (Dalje.) AttiUft BruataJ ti« i* »veji kfijigi „Gli eredi deli« Turehia", Milan« 1890, ▼ četrtem poglavju dokazati, da bo Avstrija Tranšin in Primorsko odstopila Italiji in d*. mora, dokler m to» na zgodi, % Italijani t tej delali prijazno ravnati, kakor aa tudi ras ravna. Govorim aanio o Primarskem. Paolo Fambri v knjigi „ Antologia Italiana", ki se tudi pri nas precej čita, se trudi dokazati, da spada Istra in sploh vse Primorsko z Reko vred in jeden del Kranjaka historično, etnografično in geografiĆno k Italiji, da mora to Avstrija priaaati in do odatapa bpa. aamati i ilalijaaakMi prebivalstvom. JtohnarabMm v šolah, v uradih in v cerkvi prepiaira sa Italijo. List „L'Indipendente" berete labko vsaki dan v bralni sobi drž. zbora in osvedočiti se morete, da piše ta list o Avstriji tako, kakor da je inozemstvo. (Čujte t) ^11 Mattino" — to je Se važneje — izhaja z vladno podporo v Trstu (Čujfee!) in piše v Številki z dne 3. novembra 1891 „E cotri Trieste, l1 italiana Trieste", „Italijansko mesto" se pravi kar narav* nost in ta liqt piše najsrditeje zoper ustanovitev slovenske Sole v Trstu ter ima attoro v vsaki Številki stalno rubriko: „Fatevi soci della Lega Nazionale* — katero „Lego", misli sem že omenil. Prej omei\jeiii list „II GioVine pen-siero" pisal je v Številki z dne 3. novembra 1891. govoreč o „Legi": „Le provincie italiane soggette aH'Im pero" in navaja kot te podvržene provincije Gorioo, Trat in Istro. Tudi v del zboru se pri raznih prilikah govori o italijanskih provincijah monarhije, &m isvzonoii Trenta »ploh ni italijanskih provincij. Tako je pri nas že navada. Kakor znano, so na nekih zemljevidih Trentin in vso Primorko do Reke sasoamenpraoi kot del Italije. (Klic: EtiiQgrafičep!) Etnografičen! 400 PODLISTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatiki spiial $s»v*ry ^(UMijaUki. («) Tra^fk povaat. (1860-1870) (Dalj..) Juriea ae na je globoko priklonil. To je bil namreč domači podiupan M a j d a k, a]i kakor ae je on podpisoval: ,Maydakha, čeprav qi bil plemič ia ae tudi izmed njegovih aorodnikov ni nikdo tako podpisoval — tudi njega ©če ne — ki je bil poieatnik neke krčme v Zagrebu — ker ni anal pisati. — Gofpftda ao sbeftali pred dešjem? apregovori priftleo, pokloni »Ji ae najprej dekletu, poten Jurici, Zatem je pričel pripovedovati, da je bil na lovu s grofom L., pri katerem ao goatje tudi is Franeoake. Grof da je trikrat poslal ponj, ibok česar je morfl iti, čeprav ima obilioo dela. Tudi radi tega ae je aedaj moral ločiti od druitva, da ae prepriča, ao-li stareiinstv* popravila občinsko pot, kakor je aaukazal pred tremi dnevi. — Pri meni mora vae iti brao in natančno, kajti to je moje načelo. Tu je aa* tisoč do 500 tisoč Hrvatov in Slovencev ne Šteje nič proti 300 tisoč Italijanom. Imenoval aem Trentin le ker je na zemljevidih zarisan. Taki zemljevidi se nahajajo tudi po primorskifh uradih in v nekem »Irskem okraja m aa tudi v šoli več let rabili. Ali «e ia £ja rabga, mil ni znana. Te ^emljevkle so iz Ijadekih Sol odstranili tisti slovfcuaki okrajni šol* »ki nadzorniki, kateri se v italijanskih listih in v dal« zboru najbolj napadajo. Tak okrajni šolski nadzornik, ki je bil tudi ie večkrat napaden, ker je svoje dolžnosti nepristranski izvrSeval, odložil je te dni nadzorniStvo, kar ni mogel več prenaSati Sikan znanega viteza Sehwarza, naperjenih proti njemu in pvoti hrvatskemu prebivalstvu v tem okraju. Pri raznih prilikah se tiskajo posebni listi, ki se razpošiljajo po pošti ali pa na ulici razdajajo. Tako je dne 9.januvarja 1879. bil tiskaj v Rimu qKHc na ratelli Istriani, Trtastini e- ^entini" ter podpisan z „Alcuni deputati", T* oklic »e ni samo po Trstu, ampak tudi po drugih prijpomkib mestih razposlal. V njem se govori o dveh udil^ due membri, katere ima „lo strauiero", tujec, Se v rokah. O kroni se govori z besedami, katerih ni modi ponavljati, bratje se pa poživljajo, naj vztrajajo v boj4, dokler ne pride dan rešitve iz okqv. Druga taka tiskovina je naslovljena „14 Maržo" in podpisana „II comitato del Circolo Venti Decembre", datovana „Trieste, Maržo 1891", „Tip. segreta del Circolo Gari-baldi". V tej tiskovini se popisujejo čutila, s katerimi mislijo TržaČani na kralja Umberta na le-tega rojstni dan in izraža protest zoper sedanji položaj, v katerem se nahajajo. Prav karakteristične so besede: Borimo se zdaj za naš jezik in za našo narodnost a svetimi orodji, z vzgojo, z delom, t razširjanjem naših idej in pripravljajmo se za sveti dan,- ko se bodemo borili za svobodo in merili avoje sile i našimi zatiralci". Besed o našem cesarju in kralju ne morem ponavljati. H koncu se proslavlja še „Oberdank" in se zaključi spis a klicem: „Viva ritalia, viva il H**. T iako vina, natisnana „per cura e coi tipi segrpti del Circolo Garibaldi — Trieste 1892. N. 3. „Alere Flammam", — „Canti della Patria*. „Ta publikacija ima namen, razširiti mej narodom tiste rodoljubna pesmi, katere je Avstrija k daljeval raspravo o avojih upravnih anaoinoatih. Juriea ga je poaluial i« uljudnosti, Lotika pa je bila tika, kajti prvič jo aiao sanimala načela taktnega ajpdern$£t atqagnif>o|tiaB, drugič pa jej je bil selo neugoden njegov premolkli, akoraj da obloieni glaa. Slednjič jo je tudi skrbelo uradi t(^ga, ker jn je tukaj našel. Kamen ae jej je »valil od aroa, ko ae je poalovil od njiju, kajti d«* je pojenjava). Dlje čaaa ata glodala tiho ia njim ispod bU*a, kako ae odmika aibkajoč ae. — Poglej, kako nenaravno in priailjeno hojo ima! pretrga gotika prva litino, ker se jej je videlo ameino, kako ae Majdak na-giblje pri vaakem koraka a vsem livotoia ter hita a petama, kakor kak kavaleriet. — O, proajop, to je jako elegantna hoja — vai fini ljudje hodijo tako, to je jahaSka hoja, odgovori jej resno Jarica. Sieer pa vse-jedoo, v nečem vender greli proti „liku*: pravi kavalir ali aportaman, kadar gre na lov, ne obleče ae v tako čiato, novo obleko in ne viame aeboj tako avetlih jermenov in puike — v tem ae je imotil. Naj pogleda mene: jaa vsamem potrgane hlače in bret-barveno opravo — sato pa imam, avojo lan-caaterako — pravo belgijanko; mej tem ko ostracizmu obsodila. Tem pesmim, ki so probudile ves narod, sledile bodo druge pesmi, namenjene našim provinaijam". To je perijodična publikacija, kar kaže tudi Št. 3. Razdaja se po vsem Primorskem. To številko imam iz Gorice. Mej drugim je tu Citati: Rumeno-črno — proklete barve, kdor jih nosi, bodi proklet; smrt Judežu, ki na svojih prsih nosi svetinjo, katero mu je dala Avstrija". (Čujte?) (I)alje prih ) Slovmka Ljubljana T L j u b I j a a i, 8. proaiaea 1794. Doaegla je koneČno, metropola alovenaka, po čemer je tolikanj hrepenela, v kar ao sestavili prvoboritelji aa samostojnost glavnega mesta d»a** ia ifejaln* »»oje moči -Tr ves napor avoje biatre smoinofti: — uliee in ceata v beli Ljubljani avaleae bodopoalej jedino al o- v e na ki I Kolikega pomena sa najbliljo bodočnost Ljubljane Ia njenih prebivalcev aamore po-•tati ta odlok najviiega aodiiča, to ae fte tako določno danea razsojati ne da, gotovo je aamo, da pomeni več. nego aame črke, se katerimi bodo aaanamovane paanie v novodobni Emoni. Da je na}viiega aodiiča odlok podoben bombi, ki ia anarhističnega tabora pade v raabur^ene maae, to ae kale Ae to uro v ostrogu naiega političnega naaprqtpika: nevolja, kakorftne je mej naiimi neprijatelji vaikdar pričakovati, kadar ai priborimo Slo-venei mrvieo avoje praviee, pojavlja ae v njihovih vrstah; in lumenje, podobno onemu pred tqčo ia nevihto v oblakih, ae je pričelo na vaem avatrljako-tevtonakem obaorji. Neki ii-dovako-nemiki liat v svojom plačanem nemškem patrijotismu aa^el je ia ravnoveaja trei-nega računa tako daleč, da grozi eelo Ljub* ljani a posledicami, o kakorinih bi ae najbolj aagriaenemu „Deutachkiainerju" ne aanjalo: ta liat pravi, da utegne valad aamoalovenakih aličnih napisov v Ljubljani tako daleč priti, da bode Ljubljano posnati le ie po apeoija-liteti neke vznak lejloči šivali. Da bi ta iarek iaviral fte is priatno nemškega pereaa. bi ae fte ne bilo tolikanj čuditi, kajti nemftki fto-viniaom rodil je ie vso drugo evetove in aa-deie, a ta Bwita* lavira naravnoat is ftidovake omare ta moigane. Trgovske agente je menda on ima fte-le tefoievko I Lotika ga ni poslušala, kaj da govori. — Vel kaj, ga pretrga, meni je prav nevftcč, da naju je videl tu. Prav sramujem ae. — Saj tudi meni ni prav! reče Juriea ter vdari a nogo ob tla. Skoro gotove pove vae to tvojemu ečetu. — A, tega ae ne bojim, kajti poredkoma aahaja v nalo bito, Saj veft, kakftae političke naaoro goji moj oče, in da ne mara Majdaka. Seveda: alednjič morajo oče vender vae ia-vedeti. Tu je mialila prvič na poroko. Jurioa ae agane po teh beaedah Lotikinih — aicer ne radi poroke, ampak radi politift-kega staliftča, koje je savaimal Lotikin oče. ,Ha, ta gotovo ovadi vladi, da sam v aveai a Lapaanovičem, katerega grdo gledajo dandanea. Škoda, da ima tekov pretirenec toli lepo hčer I Ob, aam vrag je prineael tega Majdaka, kajti denuncijant je in me utegne fte prijaviti, kar mi lehko ftkoduje I' mialil ai je Jurioa, briftoč ai anoj, ki ga je oblival. Hkrati je postal Jurioa povae hladan in tib. Huda ura je mej tem prestala. Grdi, črni oblaki -so ae sioer fte rasprostirati nad hribovjom tam daleč na aapadu, kjer se je pokazala krasna mavrioa; a ostalo obzorje Oglasi •• račun«« po turifu v petitu; aa na«liiT' s debolimi črkami plaiuj« i>ro»tor, kolikor obsega i araJnih »rutio. Foalana otmrtn ce in j »»na tahvale, đo-■ači oglaai i M. »a r«ćunajo po pogodbi. Vii doplii •• poiiljajo aredniHtvu: ulica Ciitrat il. 13. V«ako pi»mo mora biti frankevan«, ker aefrenkovana ae ne •prej nnajo. Rokopiii ae ua vračajo. Naročniao, reklamacija in oglasa sprejem« uprarniMvo ulica Caserms 1«. Odprta reklamacije so prosto poitnina. jelo skrbeti, kako bode v bodočnoati sa njihov .handle* v beli Ljubljani, ako ae ta nečega dne popolnoma posloveni ? Kajti, da je Ljubljana v trgovskem in prometnom obiirn danea tako daleč (P) „anana", to je breadvojbeno taslaga nemftko.ftidovskih ponujačev . . . P t Ali branitelji aloveoake samostojnosti mesta Ljubljana ae gotovo niao prav nič oai-rali na ao wai I" krivonoaib prenočevaloev tfaličevega hotela, marveč itneli ao reanejfte namene pred očmi, namene, ki ao aa sgodo-vluo domovine alovenaka mnogo raaaeftnojiega pomena, nego je šMavaka, lalibog ie v toliki meri v našo metropolo kolportirana »Aua-verkauf-lrgovina* I Ia tam alavnim braniteljem kličemo is vaega aroa: alava 1 In to, kar ao doaegli ae avojo iakreno resnicoljubnostjo, jo tadi povsem naravao iu aamo ob sebi umevno. Oarimo ae torej na |agodovin bra 1893 tod i ondi so* ob toM v voljom Zlasti pa kličemo onim sorodni« lesno* srčastem, ki vidijo v tem odloku Beg to kako asvarnost sa slovenski narod, oaj so z a v o 4 6 ! Mogoče je, do Jo to nenadni ugodoi ukrep Beieredijev kak tnjoi poskus koalilke ideje : nos jedenkrat no vselej odpraviti — nam se sa to ni brigati t Mi posnamo svoje t e I n j e in snnmo, kaj nam| g r d in koliko nam jo le do s ali — vse drage nam ni mari! Kaj si v nasprotnem tabora lepečejo in kaj ukrepajo v naio kvar, no to se ne osirajmo — tudi mi smo politiki, tudi mi snamo kombinacije v diplomatisovanji, samo ako holemol Poslužimo so to svoje smoinosti; toliko intoresontnila in nam v večjo slovo jo politika salo, kolikor skrivnejln, težjo in opnsnejla je. Do-kažimo, da tudi is malega anamo ustvariti veliko in do ni oni velikan, komur je na raspolago vsakojakih sredstev, marveč oni, ki si ta sredstvo moro le le vstvarjati som! Ne m o t i noj nos bresmiselno kvašenje germanofilov, ki nas hotd plaiiti, do bode Ljubljana vsled aamoslovenskih napisov trpela v gospodarskem osiru, kakor da bi cvetelo gospodarstvo le ondi, kjer imajo govoriti German, Italijan in Madjor, marveč bodimo prepričani, da so bodo Slovana gospodarski najbolje godilo tsdoj, kadar bodo asm gospodar v svoji domovini. Istrski deželni zbor. I. ae j s dne 3. januvnrja 1894. Na posiv predsednika deielnemu aboru abrali so ae gg. poalanci k tihi moli v stolni cerkvi, katero js daroval presv. biskup FI app; bolje sluibe sta so udeležila od večine predsednik sbora in deželni odbornik dr. Clevs; od manjiine po vsi snstopniki, nahajajoči se že tedaj v Poreču. Pri službi bolji so bilo sastopsne tudi droge oblasti. O poludne so se zbrali poslanci v dvorani sv. Frančilka. Navsoči so bili: deželni glavar vites C a m p i t e 11 i, o. kr. namest-niltveni svetovalec vites Aleksander E 11 u-soheg, 18 poslancev od veČine s gospodom dr. Flsppom vred, od manjiine po 8. Gosp. glavar je otvoril prvo sojo s nastopnim prečitanim govorom; Veseli me, do vas sopet vidim v tej dvorani, kje ste se selli na posiv oesarjs k letošnjemu rednemu sasedsnju, da razprav* Ijate o koristih nsle mile domovine. Pospravljam Vsa prisrčno, čestitajoč Vam sajedno sa ravnokar nsstopivle novo teto. Prelio je le 15 meseeev od ssdnjegs posebno kratkega sssedanjs, katero je morslo vslic kratki dobi oataviti pri vsakomur, ki občuti voličsnstvo in sijaj deielnegs zastopa, le bolestne vtise. (Oho, vleč bi nam bilo, da nam poveste — zak«J?l Ured.) Vsled kratke dobe onega sosedonja, ki je bilo takrat sklicano nenadoma in ker letni čas takrat ni dopulčal marsikomu, da hi ss mogel oddaljiti od svojih privatnih poslov, kakor tudi vsled iaredno dolsego prestanka, nabrala se jo množino delo so to sosedonje, kojemu sem bil povrlno načrtal program le v naključnem govoru minolegn zasedanja, na-glalajoč važnost bodočega sasedonja, četudi sem pričakoval, da se aklido v kratkem. Zatem govori o načrtih sa grndnjo železnice, so lolsko pristojbino, o preustroji deželnih uradov itd. Nadeja ae, do bodo poslanci raspravljali o teh predmetih tresno in resno, kakor sa* htevato čast sbornioe in korist pokrajine. Deželni odbor do ni le dovršil vseh svojih poslov, ampak tudi vse one naloge, prijeto od dež. sbors. Občina Isola je močno nazadovala ma-terijslno radi trtne uši. Deželnemu »boru bode se brigati morda že v tem sasedanju, kako obnoviti vinograde. Trtna ui so je pojavila tudi v tem (poreSkem) okraju, a se ni bati tako hudih posledic, kakoršne so v Isoli, ker so se jela upotrebljevati primerna sredstva od strani kmetijskega društva in od deželnega kulturnega sveta. Pridelek vina da je vilic trtni uši nadkrilil vsa pričakovanja. V Istri se je pridelalo minolegn leta 700.000 hektolitrov vina; a treba se brigati tudi za isva- lasje, v kateri namen le deluje kmetijsko drultvo ia bode o tem raspravljati tudi v tem sasedaaju. Vsled obilnega vinik^a pridelka poboljšala so Je v litri asaterijaloo atoaje (p 11 Ur.), o letri bi bilo lo v voljo materijalno in mo» ralno korist, doje v toj doli vladala otarn sloga iiej mesti ia seli (ftmek as klopeh mnsjfine ia veklikl: No temelja ravnopravnosti I), sloga, keja aam nos veta je skupna korist, ne do bi so krlflo pravice, no da bi ao odrekli svojim teiojam, kojo nam nalagajo iodividuvalne koristi in obča bla-ginjn; sloga, ss kojo moramo delati vsi, pri-druftujoč se očetovskim nameram vladarja, katari se neprestane sevsimlje sa nale stvari, kskor mi jo blagoisvoKI utrditi povodom mojega bivanja in poklona na Dunaju ter zatrditi tej pokrajini avojo cesarsko milost. Spo-minjajoč se Njego čutstvom podaničke odanosti posivljam Vos, da pričnemo svoje parlamentarno delo s: „Evviva P ougustissimo Imperatora F rane esc n Giuseppo I.! Večina je vskliknila: Evviva, manjiine pa gromoviti: Živio I * Predsednik predstavi na to vladnega sestopnikn, o. kr. nomeetnilkege svetovalo« viteza Ellnschego. Ko jo predsednik is-rekel ime poslednjega, dvigal I a so jo moojlin« ras sedelo ter sapustila in oorporo dvorano. Kakor Čitamo po listih, posdravil jo vladni sastopoik dslelsi sbor v italijanskem in hrvatskem jeziku. Politiške vesti. Slovonska drultvo jo Imelo nedavno svoj občni abor, pri katerem ao bili izvoljeni: dr. Ivan T n v č o r, predsednikom ; dr. Kn-rol vit. Bleiireiss, Josip Lovrenčič, dr. Kulor, Ivan Gogola, LenČe, Fr. Terček is Ljubljane; Jurij Kraigher Is Hraš, dr. Albin Potnik ia Novegamesta in Viktor Globodoik is Kranja. florlikl dsislnl zbor pridne svoje zasedanje sopet dne 9. t. m. Raspravljat bode o verifikaciji isvolitve grof« Alfreda Coroninljn, o volilnem* pravu učiteljev, o lovski sokonaki osnovi in drugo. Na ČsikOM. Proti Praškemu mestnsma svetovalcu dr. Črsohoskemo je sačela ka-senskn preiskavo radi motenja javnega miru. V poslednji seji mestnega svdts Praškega jo rekel Čroohorski: „Strašilo jede in verig me ne bode nikdar opletilo toliko, da ao bi delal so bl'gor češkega naroda t* Valna tprtaMaiN. Is Sarajevo poročajo „Obsoro", do bode stavljen deielni glavar bar. A p p o I bajo v dispozicijo. Na njegovo mesto pride baje dalmatiaski cea. namestoik David pl. Bhonfeld. Govori ao tadi, do so civilna uprava popolaosM odloči od vojolko, o čomur se je raspravljalo lo mioologa leta. Ii Budlapaifta poročajo, da sta se posvetovalo včeraj finsočna miaistra PI e a o r io We ker le od 10 dop. do IV« pop. in nadaljevala sejo ob 4. — „Megyar Ujsog" javlja, de je imelo posvetovanja jako po voljen vspeh sa energično, brzo aravnonje valute. Posvetovanja se nadaljujejo danes. Istega dne sačele so slovesnosti v praznovanje SOletnice ilovečego madjarskega pisatelja Mavricija Jokaja s slavnostno predstavo v narodnem in v ljudskem gledalilču. General fiurko, vrhovni sspovednik v Varlavi in poljski governer je tokd težko bolan, do si pričakuje vsaki trenotek smrt. Gurko je star 68 let in je jeden najboljlih ruskih generalov. Zapoveduje vojski nad 200 tisoč m6l. Ruski car je imenoval njegovim naslednikom generala P a v 1 e v a, zapoved-niko posadke v Varlavi. General Pavlov je včeraj prevzel svojo visoko čast. Anarhisti v Franciji ae pridno pozapi-rajo. Vlada ima dokazov, da so rsilirjeni anarhisti po vsoj Franciji ter da občujejo redno s aoarhiškimi zvezami nn Spanjskem, Angleškem, v Švici in v Belgiji. Anarhist Vaillant. Dne 5. t. m. so tega hudobneža v Parizu sopet zdravniško preiskovali. Njegove rane le niso zaceljene; trajalo bodo le kaki teden dn*j, predno ozdravi. Predsednik C as os misli, do ne bode treba odnesti rasprave do prihodnjega porotnega sasedanja. Prva seja hude torej bržkone že U. t. m. Italijanski taaaM prorafcm lo oi dogotovljen. ker je dala Sicilija ministarstvu mnogo drugega opravita. Uataja V Siciliji Povelje, katero odrsdUjs proglašenje iajemoego stoojo v Siciliji, navaja aa čelu prijnvo ministarskoga svita kralju. V tej prijavi je ročaao, de so od noša ji sbok žalostnega opuščnnjn poslednji čns toki, do nsvodoo srodstvo ae sadoMajo več. Is Polenu brsojevljejo, de so zaprli poleg poslanca Giufrida in treh predsednikov delavskih sves v Traponu, Messini in Gin-gentu še druge tri tlooe zvese. V Pslermu so bilo tadi hilno preiskave, vsled katerih so saprli mnogo ljndij. V Calatafini je nalčuvans mnolica navalila dno K. t. m. na uiitninsko postajo e krikom: „Doli o oftitniuol Hočemo prosto prodejo 1* Ii Ataa brsojovljojo po sonesljivem viru, da je nemlki odposianeo predložil grlki vladi spomenico, v kateri ogovarja proti odpravi jamčevine ia proti sniianju obresti državnega dolga v interesu pravic nemških podanikov. Angleški sastopoik jo obnovil svoje ugover-jooje. Tsrlko-črnoforsko prijateljstvo. Poslednji dogodki ob meji provsročili so tople izjavo prijateljstva med črnogorsko in turlko vlado. Obe vladi sti naročili komisiji, do os-dsljuje pretrgano dolo v poravaonjo aedo-stotkov ob moji. črnogorska vlada naročilo je poteg tega le mejoim oblastim, dn love-dejo stroge naredbe, do se preprečijo mejsobni napodi ob meji. Različne vesti. PnaainJo vaftarns iidaajt v Trsta S nA«, v BorM pa 4 n*. Odbor polit, druitva „Edinost" bode imel Jntri, v n e d e I j o, ob 10. uri predpoludne svojo sejo v prostorih „Del. podp. društvo". Gospodje odborniki io ojih namestniki so vabljeai udeležiti so to sejo v polnem itevila. t IttfiJ Kraighor. Dne S. t. m. je umrl v Hrašeh pri Postojini tamolnji posestnik, trgovac, podlupnn in deželni poslanec Jurij Kraighor v 84. lotu dobo svojo. Pokojnik je bil jako poaoat po vsem Postojiaskem okraju kot inteligenteo ia isvodsn gospodar; dovršil je visoko lolo so kmetijstvo na Da-nnji. Bil jo unet narodnjak. Lshks mu zemljo atovooakal — Pogrob bode jutri v nedeljo ob #9. uri zjutraj na pokopališče v Hreno-vicah. Odlikovanja. Nj. Vel. cesar je podelilo ljubljanskemu stolnemu proitu č. g, Lenartu Klofutarju red lelezne krone III. vrste, Mostna občina ljubljanska je pristopila kot ustanovniea k društvu „Radogoju" s pri-neskom 1000 kron. •Narodni Dom* v Ljubljani prično vender skoro graditi. Upravni odbor razpisuje draibo za sidsrska dela na 81. januvnrja t. I. Za draibo av. Cirila In Matodn nabralo «e je pri Ivanu Ivanovem Jajčiču na badnji dan pravoslovne drnlbe 9 kroni 38 stotink. — „Gigi" Muha podaril 20 stotink. Prodtodaikom Gorliko čitalnic* je bil v sredo svečer isvoljen ces. svetovalec, gosp. Fran Vodopivec. V Gorid je umrl bivli gimnazijski ravnatelj Fran Scbaffenhauer. V Ljubljani hJČejo uvesti električno razsvetljavo. V Št. Potro na Krasu so osnovali čitalnico mesto prejinjego društva „Mir*. V Splatlš ae je osnovalo drultvo sa lir-jenje javnega pouka mej priprostim ljudstvom. Kakor vsikdar je bil tudi tu dični biskup Strossmajrer mej prvimi, ki so priskočili temn društvu na pomoč, podarivši mu lepo svoto 500 gld. Ob tej priliki je slavni vladika pisal omenjenemu drnltvu pismo, v ksterem pravi, da ni plemenitejše stvari, nego delati na to, da povzdignemo rod svoj in ga usposobimo za one plemenite svrhe, za katere se bore njega prvaki. Boj za alovomko kola v Trstu. Dunajski „Vaterland" piše : Kakor suano, borč se tržaški Slovenci že več let za jedno mestno loto se slovenskim učnim jezikom. Prvo prošnjo je podpisalo 53 slovenskih starilev; poslednje prošnje pa, došle iz vseh okrajev mesta, je podpisalo kakih 600 slovenskih sta-rišev s več nego 1000 otrok, podvrženih Maki 4ol*ao.ti. Triotki tigoori atojo io radno na starem stalilču: slovenske otroke poganjajo is mesta v bližnje šole po okoliei, odrekajoč jim mestno ljndsko lolo se slovenskim učnim jesikom. Mej slovenskim prebivalstvom pa se vedno bolj liri savest o svoji dobri praviei, vspodbujnjočn k vstrajnosti in odločnosti. Od Sv. IVMft se nsm piie: Cenjena .Edinost" ! Poleg tolikih „Sil-veatrovih večerov* imeli smo i mi svojega. Ob 8. uri avečer sbrala se je v prostorih natega bralnega druitva toliko občinstva, da so bili naii, sicer lepi in veliki prostori tesni. Počastili so nas s svojo navsočnostjo vrli na-depolni „Slavaii" is av Marije Mag. spodnje. Tm obisk nas je sel6, sel6 razveselil, tem bolj, ker so vrli pevci „Slavaii" sami mladi fantje, veseli in dobri pevci, a kar največ volja: in vratni, neustrašeni narodnjaki, kakor smo ae prepričali ia govora njih voditelja. Da bi imeli mnogo več takih sborov — vsaj v vsakem okraju po jednega — potem ni se nam bati na tvoj obstanek. Program veselice vriil se je v občo ta-dovoijnost. Pohvaliti moramo nai novi pevski »bor, katerega je v poldrugem mesecu izvrstno isveibet g. Pretnnr. Tamburali so že tako priljubljeni, da je vsaka pohvala odveč. „Ribničana* je isvajal g. Ralem a spretnije-vanjem tamb. zbora in metanega pev. zbora, da se je občinstvo smejalo. „Ne psuj me majko1* udarni je g. Zadnik na brač s le njemu lastno spretnostjo. Konec in krona veselioe je bila, kakor sploh pri vseh narodnih veeelioah, Igra. Naie igralke in igralci so že innni, da so zeld marljivi. Da je g. Ne-gode v svoji ulogi ilbal in grajal naže domače nerodnosti, kdo bi mu zameril? Tako je prav I Dokler je kaj nerodnosti, le odločno po njih, naj greli Peter ali Pavel, vsakega je treba prijeti. Po veselici bila je prav živahnu zabava. „Sloveli" so prepevali, da je bilo veselje, Nal stsri narodnjak, g. Trobec, jih je presrčno pozdravil v imenu „Brslnega druitva". Dolgo smo se radovali pri res izvrstni knpljioi ter se rezili želeči si „srečuo novo leto" 1 Požar V Dragi. Pile se nam is Drage: Tovorni vlak drlavne železnice, ki vozi vsak dan okoli 11. ure predpoludne mimo Drage, zapalil je danes vas. Začenli od novega leta imajo nekoji stroji takove dimnike, ki so uprav stvarjeni provsročiti požar in ki so že pred nekojim časom vsled proinje in pritožbe bili vstavljeni is prometa. Pri strahoviti burji metala ste dva dimnika, kajti vlak imel jo dva stroja, cele snope isker na vas, in predno je doiel vlak na bližnjo postajo, stala ao tri ali četiri poslopja v plamenu, Kakor blisk iiril se jo požar po vasi pri grosoviti burji. Misera contribuens plebs joče in plače pod nemilim nebom — ne morem dalje, aro mi Novi dmitvi. V Planini so osnovali kmetijsko podružnico, na Slapu pri Vipavi pa bralno drultvo. Narodaa požrtvovalnost. „Slov. Narod* je nabral za družbo sv. Cirila in Metoda od 17. maja do 31. decembra 1893. letn 5433 kron in 40 stotink. Rojanako posojilno In konaumno drultvo. Iz skromnega početka bh je prekorintno društvo vspelo mej najkrepkejle slovenske zadruge tor obeča sčasoma postati prava narodna trdnjavioa v Trstu. llinolo leto je to društvo sopet prav lepo napredovalo kajti imelo je 81.838 for. 89 kr. prometa, koji je tedaj sa 43.7000 gld. večji nego leta 1899. ter se jo po tem takem voč nego podvojil, j IJdov se jo vpisalo od časa njega obstoja vkupe 278, a koncem m. I, jih ostaje le 198. Zadružni deleži udov znašajo 7452 gM. 96 kr. Posojila so se leta 1893. dovolila na menjieo 22 zadružnikom v znesku 1818 for. Dohodkov je bilo 41067 gld. 96 kr., troškov pa 40570 gld. 93 kr. Cisti dobiček znaša 851 gld. 97 kr., ter je sa 463 gld. 62 kr. večji nego I. 1892. Reservni zaklad znaša po pribitem prispevku lanskega čistega dobička 705 gld. 58 kr. Jestvin v zadružni pro-dajalnici ae je prodalo udom in neudom za 23.700 gld. 21 kr., vina pa v društveni krčmi za 11.873 gld. 85 kr. Predstojeće vrstice jasno kažejo, kako plodonosno deluje to društvo, koje znovič priporočamo slovenskemu občinstvu v mestu in okolici. Pod marljivim vodstvom sedanjega odbora in predsednika g. Piičanca obeča ie boljših vspehov v v tekočem letu, radi česar naj bi se slovensko občinstvo a zanimanjem in resnostjo oprijelo tega prekoristnega zavoda ter se pri njem posluževalo. Kakor je razvidno v naših inse-ritih vzdržuje ono la»tno prodajalnico v ulici Belvedere, lastno krčmo in mesnico pa v Rojanu poleg cerkve. Novi udje se še zrni-rom sprejemajo ter se lahko sglase v pro-dajalnici. Osobito sedaj, ob saćetku novega leto priporočamo občinstvu, da ao domisli reka „Svoji k svojim" ter k društvu pristopi samo sebi v korist. Naatopkl napadov krikih Italijanaiov na Sanjako Hrvata. Avgusta meseca robo javili o napadu krške fakinaže na Senjske izletnike, čujemo, da je sedaj odredilo c. kr. državno pravdništvo v Rovinju preiskavo proti devet-najsterim isgrednikom. Pozvanih je 17 sve-dokov, izmed katerih so *tirje is Senja. Miniatar grof Wurmbrandt v Trstu? „Deutsche Ztg.* prinaša brzojav s Dunaja, da odpotuje v kratkem trgovinski minister v Trst. K tej vesti dodaje isti list, da bodo tržaška vprašanja torej v kratkem reiena. Risarsko In sllkarako iolo snujejo v Gorici. Za začetek osnuje se risarska iola sa učence, katera se rasširi potem v popolno strokovno šolo, v katero bodo sprejemali tudi nadarjene deklice. Namlčlna V Colovcu. Mestni svčt celovški je proustrojil mestni itatut. Namesto 21 odbornikov, bode jih 30. Novi itatut določa kot jedini uradni jezik — nemščino. Slovenskim nlagam mora se dodavati nemški prevod. Prav kakor pri nas! Ubogi § XIX. I V Zagrobu je umrl anameniti hrvatski pisatelj prof. Ivan Broz. Glavna stroka mu je bila jesikostovje. Delovanja zdravniiko postaje Meseca decembra 1893. iskalo je pomoči pri zdravniški postaji 714 oseb (431 na postaji sumi, 283 na domu). — Od 31. decembra 1892. do 31. decembra 1893. lečilo se je pri zdrav*, niiki postaji 6663 oseb. Mraz in burja. Včeraj odjenjala je burja in tudi mras je nekoliko ponehal. Že smo se nadejali „boljših časov*, a bila je goljufiva nadeja. Ta dva potuhnjenca pripravljala ata se na nepričakovani napad in danes na< valila sta na nas z vso svojo silo. Mraz je intenziven, burja pa tuli, do je groza. Bog zna, o kolikih nesrečah bodemo čuli jutri 1 Na-letava cel božji dan ostra sodra, da jemlje človeku kar vid. O strašnem , neobični m mrazu prihajajo vesti iz vseh krajev severne in srednje Evrope. Na Dunaju je zmrznilo več ljudij. Burja pa je ratlirila svoje gospodarstvo celć nad Benečansko in Goriško. Danes popoludne porinila je burja v ulici della Pesa s vso silo ;tramvajov voz proti naproti prišedšemu tramvajevemu vozu. Na srečo ni bil poškodovan nikdo. Promet jo bil sa nekaj časa vstavljen. Poiarl. Včeraj popoludne je nastal ogenj v sladšč.čarni gosp. Antona Tavčarja v ulici Dogsna vsled tega, ker je padlo steklenica ruma v žerjavico, se razbila, vsled česar se je unel rum in plamen prijel druge lahko upaljive predmete. Gasilci so zadušili plameu. Škodo je do 300 gld. Blago je zavarovano. — Majhen ogenj je nastal včeraj zjutraj v skladišču oglja Martina Rubariča v ulioi S. Miohule hšt. 3. Skoda je neznatna. — Sinoć ob 10. uri je nastal ogenj v čiščilnici sa olje na Vrdelt. Vnelo se je podstrešje, ker je zubelj udarjal skos neko poklioo ns dimniku. Poslopje je zavarovano. Nanavadna smrt. Včeraj je prišel v Perkove prenočišče na Corsu 651 etni pomorski kapetan Ante Dubokovič iz Hvnra v Dalmaciji. Mudil so je v Trstu po svojih opravkih že teden dnij; dne 3. t. m. namorjal je vrniti se v Dalmacijo s parnikom „Vis*, toda parnik sbok silne burje ni mogel is pristanišča. Dubokovič je ostal ves čas na parniku in potem se vrnil v Perkovo prenočišče. Stopil je v sobo necega bolnega snanoa, kateremu je pripovedoval svoje trpljenje v tej dobi. Ko je končal svoje pripovedovanje, sklonil je glavo na snančevo posteljo. Prisotna gospodinja mislila jo, da je omedlel in prihitela z octom in vodo v pomoč, a Dubokovič so ni zavedel. Poklicali so Treveaa, a ta se je takoj oavedočil, da je nesrečnež mrtev. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu, danes ali jutri pa je vkrcajo v Dalmacijo. Zmrznjen parnik. Iz Belegagrada javljajo dne 5. t. m., da je parnik „Pančova", kateri je plul po Donavi proti Bolemgradu, obkolilo ledovje, tako, da je moral parnik ustaviti vožnjo. Ledu je bilo toliko, da je akoraj zrušilo parnik. 40 popotnikov moralo je preživeti v takem položaju dva dni in jedno uoč v smrtnem strahu, trpeč glad in groten mraz. Konečno jih je prisilil glad, da so se napotili po zmrtneni Donavi v velikih nevarnostih do obrežja, potem so srečno prišli v bližnjo vas. Obetano ženika. V Belovaru so obesili dne 4. t. m. neko Draginjo Mervo, ker je bila zastrupila svotega moža, oglarja. 6rozoo roporok umor. Is Kraljevega Gradca na ČeAkem, brzojavljajo dne 5. t. m. na Dunaj : Sinoć so udrlt roparji v bližnjem selu Velik e Skalice v stanovanje trgovca ' Lowyja, ubili njega, njpgovo soprogo in dve hčeri s železnimi drogi in sekirami in odnesli vse, kar so mogli najti vrednega. Tretja hči je še živa, toda težko ranjena. Morilci so trije brstje, izmed katerih je prišel najmlajši nedavno iz ječe. Dva so že zaprli, tretji je pobegnil. Sodnijsko. Do o 15. oktobra minolega leta napadla je neka druhal s kamenjem neko družbo v gostilni „Al Mondo nuovo" v ulici Cologna, in razbila več oken na steklenem salonu v vrtu iste gostiine. Zaradi teh izgredov sta bila obsojena dne 4. t. m. radi javnega nasilstva 23-letni sodar Ljudevit Brajnič in 30 letni težak Maksimiljan Valenčič, vsak na šestmesečno ječo in na povrnitev škode 17 gld. sn razbito steklo. Soobtoženi 33-letoi ribič Miha Sternat je bil oproščen satoibe. Čudna tatvina. V Ltojdovem arsenalu so zasačili 53-letnega modelerjs Jakoba Zrezka is Prage, pristojnega v Trst, ko je trgal kolke in poštne snamke v arhivu. Zreška so zaprli. Tn čudak je obstal, da je trgal ie dlje časa te znamke, ter jih dajal svojemu 14-letnemu sinčku, kateri strastno nabira stare poštne snamke. Zresek je v Lloydovi službi 23 let; nikdar ni bilo slišati proti njemu najmanjše pritožbe. Zblaznel Je 37-Ietni kotlar Anton Ma-kulus, stanujoč v ulici S. Marco hštev. 20. Odveli so ga v bolnico. Policijsko. Zaprli so radi težkega telesnega poškodovanja 49-letnega težaka Franja M. iz Trsta. Iskalo ga je sodišče le dlje časa. — Včeraj o poludne odnesli so neznani tatovi sodček slanih rib tvrdki Semlor & Ger-hardt. Menda imajo gospodje toliko vina, da so si preskrbeli alanih lib, da je laglje po-pijejo P — Na obali Sanitk je ukradel nekdo prazen sod, vreden 12 gld., lastništvo gostilničarja Jurija Findinga v ulici Scussa. — 28-letni dninar Just M. is Trsta je razgrajal po noći v kavarni Ceaareo na trgu Cavana. Stražarji so ga odveli v zapor, da Be pomiri. Drzen tat Častiti čitatelji „Edinosti" se menda še spominjajo, du jo dne 23. novembra min. leta, kakor smo bili objavili, odnesel drsen tat pri belem dnevu isložno omarico, vredno kakih 2000 gld. zlatarju F. Stopperju na Corsu. Dne 4. t. m. je prijel g. policijski oficijal Tiz 43-letnega brezposelnega zlatarskega pomočnika Avgusta Lazzaronija, sta-nujočega v ulici Torretta hšt. 6. Isti je obstal, da je vzel omarico sam, jo odnesel na svoj dom in raztopil zlato. Zaprli so kot sokrivca tudi 46 letnega slatarja Edvarda Mantovanija is Vidma (Udinu)» kateri ima svojo prodajal-nioo na Barrieri hšt. 25, ker je kupoval ras-stopljeno zlato. Loterijske itevilke. Izžrebane 5. t. m.: Trst 33, 3, 35, 30, 62. Budimpešta 22, 6, 33, 3, 73. Lino 3, 44, 79, 55, 84. Najnovejše vesti. Brno 6. Glasom službene prijave švicarskega konzula v Barceloni, odrejene ao stroge narudbe vsled poslednjih anarhističnih atentatov. Vsi tujci, ki so hočejo nastaniti v Barceloni, morajo se predstaviti civilnemu guvernerju ter ae itkazati s popotnim listom in drugimi papirji. Vse tujce vpišejo v posebno knjigo. Budimpeftta 6. Zdavnej žo opazujejo pri tukajšnjem poštnem uradu, da primanjkuje denar iz vrednostnih pisem. Dona so jemali iz pisem ter isto zapečatili znova, in taka pisma ao se dostavljala na naslov. Ra-čunijo, da je ukradenih na ta način do 30 tisoč gld. Včeraj je zginil nek poštni uradnik, na katorega ioti sum to tatvine. Odrejena je preiskava. Berlin 6. .Socialist* poroča, da jo ukazal načelnik stražarjev ninoe natanko preiskovati kleti pod uradom policijskega pred-sedniitva, ker se je bal, da so skriti tam peklenski stroji. To je raije njim takftno društvena zdravnika predpiSotu. Z» ilučajno lokarske potreba se priporoča 101-80 Ivan Mlzzan. (Cen« m raziMej« m 4*%ela 1« • carine vraC) Oaa ođ ior ilo for. Sava Mocoa....... 100 K. 176. 178.— Cevlon Plant. fina . ■ 182. - 184.- '. Perl..... _ IM - 192,- Java Malang . . . . * 184.- 160.— Portoricco...... 182.- 184.- ■Tava Malang..... « 1«4 - 16«.— Guatemala..... - 164.- 165,— Kan Domingo ■ . . . _ 164. - 66. Malahar Plant..... H 180. 182.- „ native. . . . 170,- 172,- l.aguayra Plant. . . . „ 178. - 180. . „ native. . . . • 170.- 172. Hantos imjilniji . . . * Ifie- 161.- , srednje fini . • a 155.- 157.- „ srednji . . . . * 132.- 154. - , ordinar . . . . w 142.- li:>. - Hio oprani..... * 172.- 175.- „ najfiniji..... n 1S«.- H8. - „ srednji . . . . . . 15»--ct. 82420, 152- Skladišče: Mt. Sladkor Centrifagal I. vrste . liiO K. 34.75 35.- Concassć..... _ 36.50 37.— v glavah , . . . . n 37.o0 38.- razkosani..... H 38.- 38.25 Skladišče : Mt. ct. 6250. Blft italijanski fini . . . . 100 R. 19.- 19 50 „ srednji . . . • 18 - 18.50 Japan fini ...... t» 17.75 18.- „ srednji..... m 15.75 16.- Rangon estra..... a 15.- 18.85 I...... _ 14.- 14.25 II...... 12 - 1225 Pstrols] laski v sodih . . . » 18,- - V zshnjlh ođ 2« Idi. 5.78 —.— Olja italijansko nsjlineji . . 100 K. 60.- 64. - „ srednjeflno . bombažno, amerfk. . . . _ sa,- 54 - s 42- 4*.- za?>oj 41- 42.- Limoni Mesinski..... 3.BO 4- Pomaranče , ..... Msndsljni Dalmatinski . . . rt 8.50 4.- 100 K. 63.- 04. - „ Bari...... _ 67.- 69. - Pinjoli.......... m 80- M.- Botićl Dalmatinski..... a —■• — — • — , Puljeiki...... n 7,f5 8,- Smokvo Puljetko..... ti — — „ (irske v vencih . . . 18,- 14.- Sultanlna ........ B 30.- 34.- Vamparli......... Oivono.......... A 92.- 24.- 25.- 26. - Polonovko srednje velikosti . n 31»,- 40.- „ velike..... n B6. — 87. - 40 - 41. - Slaalkl v velikih sodih . . 14 — 14.50 v V n * /i » • • • T.60 Somaftl pridolki. Piiol: Koks........ . 100 K. 10.- 10.28 Mnndolonl..... • n —.— —.— svetlorndeči ..... 9— 9.25 temnorudeči . . . . • M —.— — .— 9.50 9.78 —. — —,— beli veliki..... 10.50 11,- . mali...... T.9& 7.50 zeleni, dolgi . . . . —.— —.— „ okrogli . . . • » —.— —.— mešani, hrvatski . . . • fl 5.50 5.75 n štajerski . . . • n 6.50 6.76 Vaalo fino štajersko . . . . « • 85.— 92,— Jtćmsn št. 10....... ' n 9.25 9.50 „ 9....... 0,75 10. - : 8....... 11.- 11.25 Zolje kranjsko....... • » 6.50 7.- Aopa * • B 5.25 5.50 Krompir, štajerski . . • n 2.80 8.— Proao, kranjsko...... n 9.26 —.— Loia, kranjska....... n 13.— —.— apsh ogetski....... Mast ogerska....... • » 52.— 53 — » 60.— 61.— Trgovina. Moka. Likvidacija ob koncu leta ni bila tako nesrečna, kakor ae ja mislilo. Prometa pa ai bilo nikaeega radi praznikov in grdega vremena. Zabeležiti pa nam je to-le iavcnredno prlkasen, da je pšenica od konca decembra aem jela d r a i i t i, tako, da ie danea dražja SO—85 nov*., dočina je bilo prejAnja leta ravno nasprotno. Mogoče, da utegne ta okolnost probuditi nekoliko kupčijo. Ceno v mlinu Econotno ao naatopne: M. 1 gld. 15, it. 2 gld. 14 35, it. 3 gld. 14, It. 4 gld. 13, it. 5 gld. 12 25, it. 8 gtd. 11*25, It. 7 gld. 9 50, it. 8 gld. 8 50. Lani na nr. ae je prodajala v tem mlinu It. 6 po gld. 12; z drugih strani ao ponujali eel6 po 10 gld. 80 nvč. Otrobi. Samo mlin Econnmo jO napravil nekoliko pngndeb do konca aprila po gold. 460 a vre*n vrad. Drobni otrobi. Za levantinake ae sahteva gld. 410—450, Economo gld. 425 a vrečo vred. Kupčija neanatna. Seno prve vrste an je prodajalo po gld. 5'—, drugo vrsto po gld. 3*60. Slama prve vrste po gld. 3 60, druge vrati« po gld. 3 20. Jajca na debelo po gld. 3 30—3 70. Pi&ke po gld. 1.— do 150. Kokoši po gld. 1*20-180. Les. Kupčija jako trdno. Prodalo so je 10.000 dil ia Stirsko 0026 X 0027 od 033 X 035 P° 50 >to«ov. Trgovinski bnojavl. Budapsit. Pšenica m »poinlad 7 S8-7-54, za jesen 1 79 -7-74 Kurusa stara —.---.—, nova 4.05 do 4 96 aa maj ; sa juni 4.95 4.90. Ovu« sa spomlad 671—6 73. Pšenioa nova od 77 kil* f. 7'45—7 50, od TS kila f. T55-7-6 od 79 kila f, 7-86— 7 70. od 80 kila f 7 70-7 80, od 81 kila for. 785- -7-90, Bi 5'55—5'7fl j cvt novi 6'7 » -1'SJO. I«čmen B G5-9 25 ; proso 4180- 170 ; Povpra Sevanje po pšenici živahno. Cono jako trdne. Prodalo so je 25.000 mtrctr., 2'/. - 5 nvč. dražjo. Z drugimi vrKtmi žita vedno mala kupčija, cene nespremenjena. (Vrum» lepo). Nsv-Tork. Moka a-30. Buda-Post. Šp>rit 15-50-10. Vrattslavi Špirit 50u po 48 30 - 70» po 28'99. Havre. Kavil Santos good averago 103-75, aa nuj 101-50. Hamburg. 8*ntGH good averago za jnnnvar f. 83-25 mitro 8275, »uuj Hl'/t trg boljšo razpoluiuu. SVOJI K SVOJIMI Alala Vnaol *r?°"c riarrlara veccMa" »t. niUI9 VDoOI 2 priporoma se »lavnemu ob-činstvu svojim različnim blagom jestvin, moko, kava, rila. sira, salame itd., tm najbolje vrsti in po šmarnih cenali. Narvčbe obavljajo ne hitro in solidno kakor za meito tuko na deželo. 1—26 Gostilna Ivana Trevna 29. ne p/iporora slovenskemu oMlnstvu v obilen nhiHk. Točijo «e »mirom izvršna istrska in okoličan* ► ka vina po nujnižji ceni. Tučna postrežba i gor-kiml in mrzlimi jedrni. 2-62 Josip Pertot, Ye"hla Ti"tUi. JiodajlUtn popravlja ure po niski ceni. Priporoča so slavnemu občinstva. 5 — 52 Ivan nahalob vli Benvenate it. I v Trata ivail UCUOlan, im, „|ogo *aakovratnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor r mestu toliko na deielo proti povietju. Priporočajo! ne «1. občinstvu zagotavlja polteno ia vestno postrežbo. 2—52 Gomtilncb „Al falagrnfo", Piazza Dogana it. 2 toči istrsko vino po 28 nvč. belo po 32 nvč. V družino po 26 nv4. od tadttsga litra višjo. I z b o r na kuhinja. Sprejemajo se naročila u a obede in večerje po zmernih cenah. PodpiHani se nadeja torej, da ga bodo ^oatje obi- skavuli v velikem številu. 2« 9 V. Covacieh. Škropilnice in 2vepljalke lnftlnlrjA Živioa, Vsako vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsnko drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke Schivitz Comp. i (Živic in družb.) v Trstu, ulloaa Zonam a. WOYA PATENT aamotvorna Škropilnica za trte in rastline „Syphonia" presega vse dosedaj poznane Škropilnice, ker deluje samotvorno. VeS tisoč teh škropilnic je v prometu in isto toliko pohvalnih piaem pričajo du iste narfkriljujejo vse druge zisteme. tovarne gospod, strojev. Posebna tovarna za vlnaka atiakalnioe in atroja za iskoriiienje sadja. Ditmvj) H./1* Taborstrasse 76. Katalogi zastonj — Vsprejemajo se zastopniki. i—lo ioni generali. v Trstu (društvo jo ustanovljeno lota 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na rso veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanja proti polaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanoga blaga in zavarovurijo na življenje. Druitvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1892. f 49,162 470-81 Premije za poterjati v naslednjih lotih f. 25,701 131-OU Glavnica ?u zavarovanje ži-vonja do 31. decembra 1892 f. 1-41,876.488-70 Plačana povračila: a) v letu 1892 f. 8.851 46669 b) od začfltka druitva do 31. decembra 1893 f v!53,u9».377-58 I.etni računi, izkaz dosndaj plačanih od-Akodvanj, tarife in pogoje za zavoroviiuja in sploh vsa natanjčueja pojasnila se dobe v TrHtu v uradu društva: Via dolla Btaziono št. 888/1 v lastnej (tifti. 12 — 12 Gostilno a preMčiiti ALLA NU0VA ABB0NDANZA valloaa Torranta IS, 24 6 priporoča poilpisani slnvnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2. are po-poiunoči, i izvrstnimi namiznimi in desertnimi vini ter izvrstno kuhinjo Dreherjevo pivo po nizkih cenah, Za točao in vestno postrežbo jamči ponižni W. FAVKRO. Teodor Slabaip •rabar V GORICI (Mre) alica DffareHI IV so priporoča proć. dubovićiai aa napravo cerkvenih posod in orodij ia čistega srebra, alpaka in medenine, kot: mon* Strane, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Štnre redi popravim ter jih v ognju poirebrim ia poeiatiin. Da si aamorajo tudi manj premožne crkve omisliti rasne crkvene stvari, ae bodo po Želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilnstrovani cenik franko. Psiilja vsako blaga dobi« apaavljsno ia psttirtne franko! 1-24 „Tržaška Hranilnica" (Časna di Riirpamriii Triestina} Sprejemne denarne ntope v bankovcih od 50 nč. do viaeega sneska vsak dan v tednu razun prasnikov, in to od 9—12. ure opoludne. Oh nedeljah pa od 10 12. are opeludne. Obresti na knjiiioe...........3 '/„ PtadHje vsak dan od S-12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, prelu 100 do 100 * mora se odpovedati 3 dni in ineske preko lOoo gld pa 6 dni. Eekomptuje menjice domicilirano na trla&kem trgu po.......4Viu " PMUjttfe na dri. papiga avetro-ogarsln do 10ii0 gld po........4■/*•/. ViSje zneske od 1000 do 5t 00 gld po 5 /* Daje denar proti vki^iienju na posesti v Trstu. Obresti po dog >voru 1-94 Trst, dne 22. novembra 1893. la filiala della BANCA UNION TBIESTE a1 occupft di tutte lo operazioni di Danca e Cambio • Valute. a) Aocetta versaraenti in eonto corrento ab-basnnndo I' intsrease aaauo par baaconote 3 con pruavviso di 5 giorni S'/aVs - . 12 , ."'/, „ a 4 masi fiiso ®'/s« » ® ■ • per Napoleoni 2 % C0I> preavviso di 20 giorni 2«/, „ . . , 40 s 2*/« n » . . 3 3 » n « • 8 » Sulle lettere dl versainento attualmente in ciroolaziono il naovo tasso d' interasse nntrerk in vigore ■>) 22. corr., rispettivamento 29. oorr. a suconda del rispetivo preavviso. b) In baneo giro abbuonando il S'/«*/.inte" resse annuo slno a qualunque somma; preleva zioni sino a flor. 20.00il — avista vsrso chfequej importi maggiori preavviso avanti la Borsa. r) Conteprgi« per tutti i versamenti fatti in qunl*ia'5. dne vsakega meaeca na 20 velikih straneh stopi sedaj » VII. lato s svojim slovanskim kulturnim programom. Progrsm liatu je : nacijonalna avtonomija vsakega naroda Avstra-Qger-nke, a njeno pomočjo dosezanje historiikih državnih prav, aagovarjanje skupnega lite-raturnega jesika aa vse Slovane, raakrivanje zgodovine cirilometodijske cerkve med aa-padnimi Slovani, poapelevanje smisla aa alovanako narodno poeaijo in umetnoat, aetnanjevanje slovanskih narodov po poročilih o dogodkih, kulturnem in literaturnesa delovanje. „SLOVANSKI SVET" atoji ta celo leto........4 gld. aa pol leta........• . 2 a aa četrt leta..........1 a Za učitelje, uiiteHioe in dijake, na leto po 40 no tč. manj. Naročnina se poiilja upravniitvu v Trst. UpravniKtvo „Slovanskega Sveta* v Trstu. Podpisani priporoča svojo v vit Nuova it. 27 ležečo trgovino z manifakturnim blagom (prad Ivan Uilid) ter da v istej prodajani rajno v ratno volnaao blago, kakor tudi ildana in volaana robca 52-39 Ma Miilds Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE* ia AntvarpMM direktno v Nev M & Philadelfljo konoeaijonovaua Črta, od o. kr avatrijake vlade. Na vprašanja odgovarja točno: kon-cesijonovani »atop 10—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergaaae 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt • Bureau A oommereieler Correapon-dent der k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Innabruok. SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča s-52 Burico qm. C&rlo Gorton vla Casirma i, Trst (naapr. plvarnl Pilim) Tinct. capslci compos. (PAINEXPELLEK) sa prireja v Blohterjevl lekarni ▼ Pragi (v zalogi odlikovane lekarnet Praxmarer v Trata, P. Orand obče pomsno bolečine ubUiujo drgajanje, dobiva se po veči lekarn v stcklenicnh po gld. 1.2 7(> in 40 kr. Pri kupovanju trel biti previdnim in je vspr^jeti take steklenice kot pristne, ki previđene t .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja raspoiiljalniea: Richter s Apotheke x. Goldenen Ldwaa. Prag. 1-44 Jals. Klemene TRST Um- Via S. Antonio St. 1. "^m priporoča Sastitim svojim odjemnikom in slav« nem občinstvu novo prlapalo blago sa atik* in 2«uske oblake, volneno robce in pletene zavratniks, »po 'inje k i 11 j o pleteno in iz stofa, ogrinjala iz flitnole, harhi-nt boli, Hivi in raznobarvaa, maje,, spodnje hlačo iz volne in ketonine, nogavic* vol-m no in iz kotonine, rokovice, flanel za obleke, srajc« bele in t raznih barvah, ovratnike, aa-pestnice, iidane zavratnike za ino&ke, dežnik*, iiduno robce, čepice, volnene kniniifte, volno sa nogovioo, koiuhovino in mufe, kakor tudi vae ostale predinoto za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vsah naročb&h zagotavlja lučno in po&tano postreibo. 57 Lastnik politično društvo „Edinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Maka CotlČ. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.