k' J BALOTAZA V ŽIVO na www.primorski.eu V ponedeljek, 30. maja od 15. ure dalje Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini: Noben glas ni samoumeven /7 Valete nekoč in danes: primerna tema za ta čas PSno rdcDd Primorski PETEK, 27. MAJA 2011 Št. 125 (20.140) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Predujmi, a še brez dogovora v manjšini SandorTence Dežela bo v kratkem izplača ustanovam slovenske manjšine predujme letošnjih državnih prispevkov. To je nedvomno dobra novica, saj je morala marsikatera slovenska ustanova za kritje tekočih stroškov že zaprositi za bančno posojilo. Slaba novica je, da Dežela še ni dobila iz Rima celotnega zneska prispevkov za našo narodno skupnost, ki so - kot znano - višji od lanskih. Problem - napoveduje deželna vlada - naj bi se rešil do poletnih počitnic, jeseni pa naj bi slovenske ustanove končno dobile to, kar jim pritiče po zakonu. Deželna komisija za slovensko manjšino je na včerajšnji seji soglasno podprla sklep o predujmih, ki je bil v teh razmerah nujno potreben. Vlada FJK in komisija nista imeli druge izbire in prav je, da o tem ni prišlo do polemik in sporov. Tudi po včerajšnji seji ostaja odprto vprašanje nove, drugačne in morda bolj smiselne porazdelitve italijanskih državnih prispevkov. O tem se govori že nekaj časa, sklepov pa ni. Deželni odbornik Molinaro je tudi v našem dnevniku nekajkrat zaprosil manjšino, naj mu posreduje predlog o morebitni drugačni porazdelitvi prispevkov. Enak poziv je na Slovence naslovil Molina-rov naslednik De Anna. Njun poziv je ostal brez odgovora, zato sklepamo, da bo tudi letos Dežela porazdelila denar na osnovi kriterijev, ki jih sama določa. Ostaja sicer še kanček upanja (to smo slišali na včerajšnji seji), da bo do jeseni komisija (njeni člani so vsi Slovenci) vendarle posredovala Deželi svoje poglede in predloge. Drugače bomo sklepali, da (še) ni napočil čas za spremembe in da je sedanja pot edina prava. srbija - Po 16 letih iskanja včeraj v Lazarevu pri Zrenjaninu na severu države Aretirali Radka Mladica, krivca za genocid v Srebrenici Tadič: Odstranili smo madež s Srbije - Pozitivni odzivi z vsega sveta gorica - »En prostor, ena prihodnost« Brez starih miselnih vzorcev čezmejnemu razvoju naproti GORICA - Odpraviti predsodke in zastarele miselne vzorce ter razmišljati o razvoju čezmejnega prostora s ciljem, da postanemo akterji pri oblikovanju njegove bodoče podobe. Gre za zaključke, do katerih so prišli udeleženci okrogle mize z naslovom »En prostor, ena prihodnost«, ki jo je dnevnik Delo v sredo priredil v Kulturnem domu. Pobuda, ki jo je na srečanju obrazložila odgovorna urednica časopisa, Romana Dobnikar Še-ruga, se vključuje v projekt Delo 2020, s katerim časnik spodbuja razmislek o bodoči »sproščeni, uspešni in solidarni« podobi slovenske družbe. Doslej so izvedli okrogle mize v raznih slovenskih pokrajinah, načrtovana pa je tudi v Trstu. Na 15. strani BEOGRAD - V Lazarevu pri Zrenjaninu na severu Srbije so varnostne sile včeraj aretirale najbolj iskanega haa-škega obtoženca Ratka Mladica. Hkrati z aretacijo se je v Srbiji začel postopek za njegovo izročitev Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V regiji in drugod po Evropi in svetu so Mladicevo aretacijo večinoma pozdravili. Nekdanji poveljnik vojske Republike srbske Ratko Mladic je bil po prijetju Radovana Karadžica leta 2008 najbolj iskan haaški obtoženec. Velja za simbol enega najhujših povojnih zločinov v Evropi - genocida v Srebrenici. Na 4. strani V Vižovljah srečanje o hitri železnici Na 6. strani Ginekolog osumljen nezakonitih splavov Na 14. strani Aretirali trojico tatov zamrznjenih rib Na 14. strani Slovenka Elena Cettul odbornica v Ronkah Na 16. strani Promocija Trsta, mozaika kultur Na 19. strani Nov sistem Sistri starta s septembrom Na 19. strani italija - Berlusconi Obami na vrhu G8 »V Italiji diktatura rdečih sodnikov« RIM - V Italiji so močno odjeknile besede, ki jih je premier Silvio Berlusconi rekel ameriškemu predsedniku Baracku Obami ob robu vrha G8 v Franciji. Berlusconi je namreč zatrdil, da je v Italiji »skorajda diktatura rdečih sodnikov«. Izjavo so odločno obsodili predstavniki vseh opozicijskih strank, pa tudi predstavniki sodstva. Po skupni oceni gre za nedopusten napad na temeljno ustanovo italijanske republike, ki povrh hudo krni ugled Italije na mednarodni ravni. Berlusconijeve besede so dodatno razgrele že tako vroče politi- čno ozračje tik pred odločilnim drugim krogom krajevnih volitev. Marsikdo vidi v njih zadnje Berlusconi-jeve obupne poskuse, da bi preprečil napovedan poraz desne sredine. Ta poraz bi lahko imel hude posledice tudi za vlado. Severna liga že dalj časa kaže nezadovoljstvo, v zadnjih dneh pa je slišati vse več glasov o začetku obračunavanja v samem Ljudstvu svobode. Sicer pa nezadovoljstvo prihaja do izraza tudi v civilni družbi. Včeraj ga je jasno izrazila predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia. Na 2. strani trst - Zelena luč posvetovalne komisije za Slovence Dežela bo v kratkem izplačala predujme manjšinskim ustanovam TRST - Deželna uprava bo v kratkem izplačala slovenski manjšini nekaj več kot polovico italijanskih državnih prispevkov, za dodatne zneske pa bo treba počakati na jesen. Do takrat naj bi Furlanija-Julijska krajina dobila iz državnih blagajn celoten znesek prispevkov (okoli 5,3 milijona evrov). Posvetovalna komisija za slovensko manjšino (foto KROMA) je soglasno podprla izplačilo akontacij prispevkov, nima pa še enotnega stališča o višini dokončnih prispevkov. Če do jeseni ne bo prišlo do skupnih predlogov, bo Dežela tudi letos, tako kot lani, prispevke razdelila po svojih kriterijih. Na 3. strani 2 Petek, 27. maja 2011 ITALIJA / politika - Premier govoril z ameriškim predsednikom ob robu vrha G8 v Franciji Berlusconi Obami: V Italiji je diktatura rdečih sodnikov Zgroženi odzivi iz opozicijskih krogov - Calderoli še o selitvi ministrstev na sever RIM - »Izdelali smo načrt reforme pravosodnega sistema, ki je za nas bistvenega pomena, saj pri nas obstaja skorajda diktatura levičarskih sodnikov.« Tako je premier Silvio Berlusconi povedal ameriškemu predsedniku Baracku Obami v približno 2 minuti trajajočem pogovoru tik pred začetkom vrha G8 včeraj popoldne v Deauvilleu v Franciji. Berlusconijeve besede so novinarji prebrali z ustnic italijanskega premierja, saj pogovoru niso mogli neposredno prisostvovali. Izjava pa je seveda takoj globoko odjeknila v Italiji, v kateri je politično ozračje ob koncu kampanje pred drugim krogom krajevnih volitev že tako razgreto. Odločno so jih obsodili predstavniki vseh opozicijskih strank. »Berlusconi je spet osramotil Italijo pred svetom,« je komentiral namestnik načelnika Demokratske stranke v poslanski zbornici Alessandro Maran. »Berlusconi je izgubil razsodnost. Še malo pa bo zahteval, naj Nato bombardira tožilstva v Italiji,« je pristavil načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi. Voditelj stranke Levica, ekologija in svoboda Nichi Vendola je menil, da Berlusconi zna govoriti le še o svojih osebnih obsesijah, kot so sodniki in levica, in to tudi na mednarodnih srečanjih, predstavnik Finijeve stranke Prihodnost in svoboda za Italijo Fabio Granata pa je dejal, da bi se moral Berlusconi sramovati. Seveda so se oglasili tudi sodniki in javni tožilci. Za predsednika njihovega združenja Luca Palamaro je hudo, da premier pred tujimi državniki blati temeljno ustanovo italijanske republike. Desnosredinski tabor se na to Ber-lusconijevo izjavo ni odzval. Vidni predstavnik Severne lige, minister Roberto Calderoli, pa se je kritično obregnil ob nekatere druge besede, ki jih je premier izrekel v sredo zvečer v oddaji Bruna Ve-spe Porta a porta po prvi mreži RAI. Berlusconi je namreč dal razumeti, da bo težko prišlo do selitve ministrstev iz Rima v Milan, kot zahteva Bossijeva stranka. »Obstajajo problemi s selitvijo ministrstev na sever? Odlično. To pomeni, da bo stavek "No taxation without representation" postal: "No representation? No taxation!',« je dejal Calderoli. Napenjanje vrvi Severne lige ni slučajno. Marsikdo je že napovedal, da bo morebitni poraz desnosredinske kandidatke Letizie Moratti v Milanu imel resne posledice tudi v odnosih med Bossi-jevo stranko in Ljudstvom svobode na državni ravni. Sicer pa se na obračunavanje v primeru poraza že marsikdo pri- pravlja tudi v samem Ljudstvu svobode. Tako je predsednik deželne vlade Lom-bardije Roberto Formigoni včeraj dejal, da je pripravljen kandidirati na primarnih volitvah za voditelja desne sredine. Iz tega je seveda mogoče razumeti, da se nekateri že pripravljajo celo na Berlusconijev umik, pa čeprav do njega najbrž ne bo prišlo še tako hitro. V središču državne politične pozornosti je sicer tudi balotaža na občinskih volitvah v Neaplju. Kot kaže, je tudi v tem primeru desna sredina v težavah. Njen županski kandidat Gianni Lettieri namreč ni vžgal. Po nekaterih predvolilnih sondažah bolje kaže kandidatu Italije vrednot Luigiju De Magistriju. Na njegovo stran se je med drugimi postavil pisatelj Roberto Saviano, avtor znamenite Gomorre. De Magistris je izrazil upanje, da bo Saviano protagonist preporoda Neaplja. Sicer pa De Magistris išče stik tudi z neapeljskim tretjim blokom. Njegovemu županskemu kandidatu Raimondu Pasquinu je ponudil predsedstvo neapeljskega občinskega sveta. Posnetek Berlusconijevega pogovora z Obamo ansa volitve - Opomin Tudi TG 3 tvega visoko denarno kazen RIM - Tudi televizijski dnevnik tretje mreže RAI tvega denarno kazen zaradi pristranskosti v kampanji za baložatne volitve. Jamstvena komisija osrednje garantne ustanove Ag-com je namreč opozorila vodilne pri TG3, da morajo glede neapeljskih volitev po Antoniu Di Pietru prositi za mnenje tudi predstavnika nasprotnega volilnega tabora. Agcom je pred nekaj dnevi oglobil TG1, TG2 in nekatere televizijske dnevnike Mediaset, ker so predvajali monolog ministrskega predsednika Silvia Berlusconija, ne da bi pri tem dali besedo tudi zastopnikom parlamentarne opozicije. Županska kandidatka desne sredine v Milanu Letizia Moratti se je medtem včeraj opravičila svojemu tekmecu Giulianu Pisapii, o katerem je rekla, da je bil obsojen na nekem procesu, v resnici pa je bil oproščen. Morattijeva se je javno opravičila pred kamerami televizije Sky, pred katerimi pa ni bilo levosredinskega kandidata. confindustria - Predsednica industrialcev kritično nastopila na letni skupščini zveze Marcegaglia: Italija je zamudila 10 let rasti, potrebna je nova politika reform RIM - Confindustria je politiko nenehno opozarjala na prioriteto gospodarske rasti, a potem je morala ugotoviti, da so za politiko prioritete druge. Na tak način je Italija že izgubila desetletje, bodisi z vidika rasti bodisi z vidika konkurenčnosti. Tako je povedala predsednica industrialcev Emma Marcegaglia, ko je včeraj uvedla letno skupščino svoje organizacije. To je bilo njeno zadnje letno poročilo, saj ji bo čez leto dni potekel mandat. Sicer pa se je včerajšnja skupščina odvijala v znamenju 150-letnice združitve Italije. Tudi zaradi tega se je je prvič udeležil predsednik republike Giorgio Napolitano. Premierja Silvia Berlusconija in gospodarskega ministra Giulia Tremontija ni bilo, ker se udeležujeta vrha G8 v Franciji, prisotni pa so bili minister za gospodarski razvoj Paolo Romani, minister za delo Maurizio Sacconi, sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, guverner Banke Italije Mario Draghi in številni drugi ugledni gostje. Kot rečeno, je bila Marcegaglia zelo kritična do vlade. Sicer pa je tudi menila, da opozicija zaradi svoje razbitosti in nasprotujočih si teženj ni v stanju ponuditi reformističnega projekta. Nanašajoč se na bližnji drugi krog krajevnih volitev, je predsednica Confindu-strie dejala, da če bo vlada na osnovi volilnih izidov sklenila, da ostane še dve leti na oblasti, potem mora preostanek svojega mandata izkoristiti za spodbujanje go- spodarske rasti, saj ostali svet ne gleda križem rok. »Poenostavitve in liberalizacije takoj! Infrastrukture takoj! Davčna reforma takoj!«, je vzkliknila. Marcegaglia je sicer poudarila, da morajo za modernizacijo države sodelovati vsi, tudi sindikati. Reformo delovnih pogodb je pohvalila kot pomemben korak naprej, opozorila pa je na potrebo po reformi statuta delavcev. Po njenih besedah glavni problem ne sme biti ohranitev delovnih mest, ampak ohranitev oziroma rast dohodkov. Zlasti kovinarje Fiom-Cgil je pozvala k opustitvi ideoloških predsodkov, ki otežkočajo reševanje konkretnih problemov. Predsednica se je kritično obregnila tudi ob Fiat. Dejala je, da so minili časi, ko je v Confindustrii imela glavno besedo peščica velikih podjetij. Predsednica Confindustrie je torej nastopila zelo borbeno. Iz nekaterih njenih besed bi se dalo celo razumeti, da se pripravlja na vstop v politično areno. »V trenutku, kot je sedanji, mi smo pripravljeni boriti se za Italijo tudi zunaj naših podjetij,« je dejala. Njeno poročilo je bilo deležno številnih ocen. Minister Romani je menil, da je bila predsednica Confindustrie preveč črnogleda, saj je Italija gospodarsko močna in zdrava država. Voditelj demokratov Bersani pa je dejal, da je Mar-cegaglia razgrnila izredno resne probleme, ki pestijo Italijo in ki bi jih morali rešiti z reformami. Emma Marcegaglia bere svoje poročilo ansa fincantieri - Polemika o sanacijskem načrtu rim - Poziv Protest v Pompejih Morda se nekaj premika RIM - Protest delavcev ladjedelnice družbe Fincantieri iz kraja Castellamma-re di Stabia se je včeraj preselil v Pompeje, kjer so protestniki za nekaj časa blokirali železniško progo med Neapljem in Salernom, potem pa so se podali do znamenite romarske cerkve in molili pred njo. Morda pa se nekaj premika na področju politike, saj je na včerajšnji skupščini zveze industrijcev Confindustria evropski komisar za industrijo Antonio Tajani za danes napovedal srečanje s sindikati, italijanski minister za gospodarski razvoj Paolo Romani pa je dejal, da brez skupne rešitve zaprtja ladjedelnic, ki je predvideno v sanacijskem načrtu družbe Fincantieri, ne bo. Pri tem pa je opozoril tudi na konkurenco Kitajske in Koreje zaradi nižjih stroškov, vendar, je dodal, mora ladjedelništvo ostati pomembna proizvodna dejavnost v Italiji. Pri družbi Fin-cantieri pa opozarjajo, da sanacijskega načrta ne gre razumeti v smislu »vzemi ali pusti«: 6. junija bo podjetje načrt dalo v presojo sindikatom s ciljem, da se po možnosti najde skupna rešitev. Paolo Romani ansa Za združenje Federmeccanica je načrt sicer trd, ampak potreben spričo dramatične krize na mednarodnem tržišču ladjedelni-štva.Odločno nasprotujejo pa mu sindikati, ki zahtevajo korenite popravke. Hude kritike padajo tudi na vlado, ki se je po mnenju sindikatov zganila prepozno. To je tudi mnenje opozicijske Demokratske stranke, ki predlaga ponovno financiranje zakona o nadomeščanju starih potniških ladij ter gradnjo novih tovornih ladij in tankerjev. Tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero pa je ministra Romanija pozval, naj družbo Fin-cantieri prisili v umik sanacijskega načrta. Papež: Več pozornosti brezposelnim RIM - Papež Benedikt XVI. je včeraj pozval politike in podjetnike, naj se bolj potrudijo v korist brezposelnim in za tiste mlade, ki delajo v zelo negotovih razmerah. Gre za t.i. pre-kerne delavce, saj ti ljudje zelo težko razmišljajo o svoji družini in prihodnosti nasploh. Benedikt XVI. se je tudi zavzel za vsaj delno odpravo naraščajočih družbenih in ekonomskih razlik med italijanskimi severnimi in južnimi deželami. Pred papežem je na verskem obredu v rimski baziliki S. Maria Maggiore spregovoril kardinal Angelo Bagnasco, predsednik italijanske škofovske konference. Tudi on je posebno pozornost namenil aktualnim ekonomskim in družbenim problemom, ni pa se dotaknil volilne kampanje in balotažnih volitev v Italiji. Tudi Cosima Misseri v priporu zaradi Sarinega umora TARANTO - V preiskavah o umoru Sare Scazzi 26. avgusta 2010 v Ave-trani pri Tarantu je prišlo do novega presenečenja. Preiskovalci so namreč sinoči priprli tudi Cosimo Serrano Misseri, teto tedaj 16-letnega dekleta. Cosima se tako za zapahi pridružuje možu Micheleju in hčerki Sabrini. Zdaj so vsi trije osumljeni, da so sodelovali pri umoru Sare in potem pri zakritju njenega trupla. O možnosti aretacije Cosime Serrano Misseri se je govorilo že nekaj dni. Preiskovalci so namreč s pomočjo strokovnih ekspertiz ugotovili, da se je ženska v trenutku umora nahajala v garaži, kjer je prišlo do okrutnega dejanja. Do tega so prišli z analizo signalov njenega mobilnega telefona. Jutri poslednje slovo od Yare Gambirasio BERGAMO - V kraju Brembate di Sopra blizu Bergama bodo jutri položili k večnemu počitku posmrtne ostanke Yare Gambirasio, 13-letna-ga dekleta, ki je izginila 26. novembra lani, njeno truplo pa so našli tri mesece pozneje na nekem travniku nedaleč od vasi. Krsta s posmrtnimi ostanki je od včeraj v žalni veži, pogrebna slovesnost pa bo jutri ob 11. uri v krajevnem športnem središču. Preiskave medtem niso napredovale. Preiskovalci so v zadnjih šestih mesecih pretresli nič koliko možnosti, a doslej, kot kaže, niso še prišli na pravo sled. V okolici Milana naj bi deloval serijski morilec MILAN - Karabinjerji so v kraju Cinisello Balsamo v okolici Milana našli truplo 23-letne Romunke, ki je bila po mučenju ubita. Truplo se je nahajalo v montažni garaži 44-letnega zidarja Antonia Giordana, ki se je pred nekaj leti ločil od žene in od tedaj živi s svojo materjo. Karabinjer-ji so ga priprli. Preiskovalci sumijo, da to ni prva Giordanova žrtev. / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 27. maja 2011 3 slovenska manjšina - Zelena luč pristojne deželne komisije Dežela bo Slovencem nakazala ■ • • Vt • A A predujme v vismi 2,8 milijona evrov Iz Rima čakajo na preostala 2,5 milijona evrov - Še odprto vprašanje financiranja SSG in krovnih zvez Deželna funkcionarja Giuseppe Napoli (levo) in Pavel Slamič, ki sta vodila včerajšnjo sejo komisije kroma PREDLOG RAZDELITVE PRISPEVKOV IZ ZAŠČITNEGA ZAKONA USTANOVE PRISPEVEK 2010 v evrih PRISPEVEK 2011 (predlog) v evrih Prae (Primorski dnevnik) 424.900 442.400 Goriška Mohorjeva 203.300 211.700 Novi Matajur 172.900 180.000 Mladika 68.200 71.000 Most (Čedad) 106.700 111.100 Založništvo tržaškega tiska (ZTT) 61.000 63.500 Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) 232.100 241.700 Slovensko stalno gledališče (SSG) 600.000 500.000 Narodna in študijska knjižnica (NŠK) 309.200 322.000 Glasbena Matica 766.400 798.000 Glasbeni center E. Komel 222.600 231.800 Zveza slovenskih kulturnih društev 191.900 199.800 Slovenska prosveta 64.200 66.900 Zveza slovenske katoliške prosvete 64.200 66.900 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 194.700 202.700 Kulturni dom-Gorica 96.400 100.400 Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica 96.400 100.400 Dijaški dom S. Kosovel-Trst 160.500 167.100 Dijaški dom S. Gregorčič -Gorica 95.600 99.600 Kinoatelje-Gorica 53.800 56.000 Slovenska kulturno-gospodarska zveza 100.000 100.000 Svet slovenskih organizacij 100.000 100.000 Društva in krožki 600.000 650.000 TRST - Deželna vlada bo v prihodnjih dneh razdelila slovenski manjšini 2.808.000 evrov državnih prispevkov, preostalih 2.500.000 evrov pa naj bi porazdelila pozneje. Furlanija-Julijska krajina do danes namreč še ni dobila iz Rima tega denarja (2,5 milijona evrov), za katerega manjka formalni ukrep vlade oziroma parlamenta. Parlament je v letošnjem državnem proračunu sicer namenil manjšini 5,3 milijona evrov, na osnovi t.i. pakta stabilnosti pa je v deželne blagajne iz Rima doslej prišlo le nekaj več kot polovico te vsote. Deželna vlada računa, da se bo problem rešil pred poletnimi počitnicami in da bo lahko celotni znesek prispevkov razdelila Slovencem najkasneje oktobra. V pričakovanju rešitve tega zapleta bo deželna uprava v kratkem namenila manjšinskim ustanovam predujme v skupni višini 2,8 milijona evrov, za kar je včeraj dobila zeleno luč deželne komisije za slovensko manjšino. Akontacije so za omenjene ustanove še kako potrebne, saj so nekatere od teh že zabredle v likvidnostne težave in so bile primorane poseči po bančnih posojilih. Direktor oddelka za manjšinske identitete FJK Giuseppe Napoli je pojasnil, da je Dežela z odbornikom Eliom De Anno že nekajkrat spodbudila Rim, da v celoti »sprosti« denar za Slovence. To je od ministra Giulia Tremontija med nedavnim papeževim obiskom v Ogleju zahteval tudi predsednik Dežele Ren-zo Tondo. V to smer vztrajno dela tudi Slovenija, začenši z rimskim veleposlanikom Iztokom Mirošičem. Predujmi so torej na poti, ostaja pa še nekaj odprtih vprašanj pri celoviti in končni porazdelitvi prispevkov. Odprta je zlasti višina prispevka Slovenskemu stalnemu gledališču. Dežela je sprva predlagala 600 tisoč evrov, potem pa si je premislila in pristala na 500 tisoč evrov. In to z utemeljitvijo, da je teater premostil najhujšo krizo (lanski prispevek 600 tisoč evrov je bil izrednega značaja) in da je sedaj dosegel neko finančno ter upravno stabilnost. Odprto je tudi vprašanje prispevka Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij. Dežela »v prvem« branju predlaga prispevek krovnima zvezama v višini 100 tisoč evrov (enak lanskemu), novost pa je, da morata krovni kot ustanovni članici prispevati SSG vsaka po 30 tisoč evrov. SKGZ in SSO bi bila tudi spričo napovedanega znižanja prispevkov iz Slovenije letos med vsemi manjšinskimi ustanovami finančno najbolj prizadeta. Napoli, ki je na seji komisije zastopal odbornika De Anno, je izrazil upanje, da bo manjšina najkasneje do jeseni uskladila stališča o prispevku za SSG (v nasprotnem primeru velja prispevek 500 tisoč) ter tudi o morebitni drugačni porazdelitvi prispevkov za na- prej. Iztok Furlanič je prepričan, da se to ne bo zgodilo in da bo tudi v prihodnje - kot doslej - odločala Dežela. Manj pesimističen je Rudi Pavšič (SKGZ), ki je omenil delovno komisijo SSO-SKGZ ter dogovarjanje krovnih za morebitni nov sistem financiranja manjšine. Stvar je po mnenju Janeza Povšeta (SSO) zelo de-likatna, medtem ko je Igor Švab (SSO) izpostavil predvsem prihodnost SSG. Gornja tabela predstavlja okvirni predlog deželne vlade, ki ga komisija včeraj ni odobrila, ker se je omejila na predujme na osnovi »realnega« denarja. Dokončna odločitev o delitvi prispevkov bo padla jeseni. Razpredelnici je treba dodati 50 tisoč evrov za Inštitut za slovensko kulturno iz Benečije, ki je s tem letom postal nova manjšinska primarna organizacija. S.T. www.famila.it RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b - TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata 4 Petek, 27. maja 2011 SVET / srbija - Haaškemu sodišču naj bi ga izročili najkasneje v sedmih dneh Po 16 letih aretirali Ratka Mladica, glavnega krivca za genocid v Srebrenici Predsednik Boris Tadic: Odstranili smo madež s Srbije - Z vsega sveta veselje in čestitke Beogradu Boris Tadič ansa BEOGRAD -V Lazarevu pri Zre-njaninu na severu Srbije so varnostne sile včeraj aretirale najbolj iskanega haaškega obtoženca Ratka Mladica. Hkrati z aretacijo se je v Srbiji začel postopek za njegovo izročitev Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V regiji in drugod po Evropi in svetu so Mladice-vo aretacijo večinoma pozdravili. Kot je v Beogradu sporočil srbski predsednik Boris Tadic, so koordinirano akcijo izpeljali pripadniki srbske var-nostno-obveščevalne službe BIA in službe za odkrivanje vojnih zločinov. Izvedli so jo na ozemlju Srbije, ostalih podrobnostih pa ni razkril. Na novinarski konferenci je srbski predsednik še dejal, da je Srbija s tem končala težko obdobje svoje zgodovine in "odstranila madež s Srbije in pripadnikov srbskega naroda, kjerkoli že so". Izrazil je prepričanje, da je Srbija dokazala, da spoštuje vladavino prava in da so se ji s tem odprla vsa vrata za članstvo v EU. Ocenil je tudi, da je s tem storjen korak naprej k celoviti spravi v regiji. Hkrati je VS ZN pozval k izvedbi neodvisne preiskave o domnevni trgovini s človeškimi organi na Kosovu. Ponovil je, da bo Srbija dokončala sodelovanje s haa-škim sodiščem ter da bo prijela in izročila še zadnjega haa-škega obtoženca Gorana Hadžica, takoj ko bo dostopen državnim organom. Sedaj 69-letni Mladic je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH in najhujšega genocida po drugi svetovni vojni, v katerem je bilo v Srebrenici leta 1995 ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Pred roko pravice se je skrival 16 let. Po navedbah srbske strani naj bi postopek izročitve trajal do sedem dni. Pred tem mora pristojno posebno sodišče za vojne zločine odločiti, ali so izpolnjeni pogoji za njegovo izročitev Haagu. Bo pa v Beogradu potekal enak postopek kot leta 2008 ob izročitvi političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžica haaškemu sodišču. Pojavila so se že prva ugibanja, da bi lahko Mladicu v Haagu sodili skupaj s Karadžicem. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je v odzivu na Mladicevo aretacijo dejal, da je Srbija z aretacijo "izpolnila eno od svojih mednarodnih obveznosti". Svojci žrtev in tisti, ki so preživeli genocid v Srebrenici, pa so sporočili, da čutijo zadoščenje in olajšanje. Srbska radikalna stranka (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja je aretacijo pričakovano obsodila, medtem ko so jo srbske vladne stranke pozdravile. Države bivše Jugoslavije so se na Mladicevo aretacijo odzvale pozitivno, z izjemo BIH, kjer so se znova pokazale delitve v tamkajšnji politiki in družbi. Aretacijo so med drugim pozdravili na Nizozemskem, kjer so zaradi vpletenosti svojih vojakov v pokol v Srebrenici sedaj še posebej veseli, v ZDA, Nemčiji, Italiji in Franciji. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon jo je označil kot "mejnik". Zadovoljstvo so izrazili tudi v vodstvih EU in Nato. (STA) Ratko Mladic - simbol enega • I »V»| I V* H • najhujših zločinov v Evropi BEOGRAD - Nekdanji poveljnik vojske Republike srbske Ratko Mladic je bil po prijetju Radovana Karadžica leta 2008 najbolj iskan haaški obtoženec. Velja za simbol enega najhujših povojnih zločinov v Evropi - genocida v Srebrenici. A to je le ena od točk obtožnice haaškega sodišča, ki ga bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH. Mladic se je rodil 12. marca 1942 v bosanski vasi Kalinovik. Je poročen, s soprogo Bosiljko sta imela dva otroka, sina Darka in hčerko Ano, ki je leta 1994 umrla v nepojasnjenih okoliščinah. Sin je poslovnež v Beogradu, kjer ima družino in kjer živi tudi Bosiljka Mladic. V Beogradu je Mladic končal srednjo vojaško šolo, leta 1965 pa tudi vojaško akademijo kopenske vojske. Vojaško kariero je začel v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) v Makedoniji, kjer je služboval do leta 1978, ko je z najvišjimi ocenami končal še poveljniško-štabno akademijo. Po izbruhu vojne na območju nekdanje Jugoslavije leta 1991 ga je generalštab JLA poslal na Hrvaško, kjer je poveljeval 9. korpusu JLA v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Ko je čez leto dni izbruhnila vojna še v BiH, mu je Beograd zaupal poveljstvo bosanskega dela JLA s sedežem v Sarajevu. Republika srbska kot ena od dveh, kasneje z daytonskim mirovnim sporazumom uradno priznanih entitet BiH, je maja 1992 oblikovala lastno vojsko in Mladic je postal njen poveljnik ter tam ostal ves čas vojne. Med vojno je izredno hitro napredoval: oktobra 1991 je postal generalmajor, pet mesecev kasneje so ga povišali v gene-ralpodpolkovnika, sredi leta 1994 pa v general-polkovnika. V tem času so bosanski Srbi pod njegovim poveljstvom zagrešili številne vojne zločine. Osrednja dogodka med vojno v BiH, za katera je Mladic obtožen tako po osebni kot po poveljniški odgovornosti, sta obleganje Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter zavzetje in pokol v Srebrenici tik ob meji BiH s Srbijo. Novembra 1995 se je s podpisom dayton-skega sporazuma končala štiriletna vojna v BiH. Ka-radžiceva naslednica na položaju predsednika Republike srbske Biljana Plavšic je pod pritiskom mednarodne skupnosti nekaj dni prej razrešila Mladica, a je ta ostal častnik vojske ZRJ vse do 28. februarja 2002, ko ga je Beograd upokojil. Kmalu po vojni se je vrnil v Beograd, kjer je užival podporo do prevrata aprila 2001, ko so nove oblasti aretirale takrat že nekdanjega predsednika ZRJ Slo- Ratko Mladic na sliki iz leta 1995 arhiv bodana Miloševica. Slednjega so pozneje izročili haaškemu sodišču, kjer je po štirih letih sojenja leta 2006 umrl zaradi srčne kapi še pred izrekom sodbe. Mladic je bil na begu vse od 25. julija 1995, še pred koncem vojne v BiH, ko je haaško sodišče proti njemu vložilo prvo obtožnico. Uradni Beograd je šele februarja 2006 priznal, da se je vse do 1. junija 2002 občasno mudil tudi v vojaških objektih na območju Srbije ter da so za njegovo skrivanje zunaj teh objektov skrbeli upokojeni pripadniki vojske Republike srbske, ki so jim pomagali upokojeni pripadniki jugoslovanske vojske in civilisti. Bolj ali manj zanesljivi viri naj bi Mladica pogosto videli v Srbiji in v soseščini. Ves čas je tako prevladovalo prepričanje, da je nekje v Srbiji ter da se ne skriva sam, ampak ima pomagače. Konec lanskega leta je beograjsko sodišče sicer zaradi pomanjkanja dokazov in zastaranja oprostilo deseterico, obtoženo, da je v letih 2002-2005 pomagala pri skrivanju Mladica v Beogradu. Mladiceva družina je sicer ves čas vztrajala, da je mrtev. Na sodišču so celo vložili zahtevo, da se ga razglasi za mrtvega in da se kot dan njegove smrti navede 1. marec 2008, ko naj bi ga nazadnje videli. A sodišče je to zahtevo septembra lani iz proceduralnih razlogov zavrnilo. Mednarodna skupnost je Mladicevo izročitev od Beograda začela odločneje terjati po strmoglavljenju Miloševica in to je bila osnovna zahteva v vsakokratnem poročilu glavnega haa-škega tožilca - najprej Carle Del Ponte in kasneje Sergea Brammertza - o sodelovanju s Srbijo. Bila je tudi ena glavnih ovir v približevanju Srbije EU. Pod vse večjim pritiskom je Beograd decembra lani z enega na deset milijonov evrov povišal nagrado za informacije, ki bi privedle do Mladiceve aretacije. Haaško sodišče je v prvi obtožnici proti Mladiču in Karadžicu zaradi etničnega čiščenja in drugih zločinov med vojno v BiH (1992-1995) oba obtožilo genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Štiri mesece kasneje (16. novembra) je sodišče proti obema vložilo še drugo obtožnico zaradi genocida v Srebrenici. Aprila 2000 je tožilstvo vložilo spremenjeno in dopolnjeno obtožnico proti Karadžicu in tako ločilo prvotno skupno obtožnico. Novembra 2002 je vložilo tudi spremenjeno in dopolnjeno obtožnico proti Mladicu. Njun sodni postopek pa je po aretaciji Karadžica 21. julija 2008 sodišče uradno ločilo oktobra 2009, dober teden dni pred začetkom sojenja Karadži-cu. Mladic je po osebni in poveljniški odgovornosti kot poveljnik vojske bosanskih Srbov obtožen genocida in sodelovanja v genocidu, odgovornosti za zločine proti človečnosti, vključno s pregoni na politični, rasni in verski podlagi, iztrebljanja, ubojev, deportacij in drugih nečloveških dejanj proti pripadnikom nesrbskih narodov v BiH. Poleg tega je obtožen kršitev pravil in običajev vojskovanja - ubojev, izpostavljanja civilistov nasilju, zajetja talcev in drugega. Srebrenica, kamor se je med vojno v BiH zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov, potem ko so jo ZN aprila 1993 razglasili za varovano območje, je postala prizorišče enega najhujših pokolov v Evropi po drugi svetovni vojni. Sile pod poveljstvom Mladica in Radislava Krstica so ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakala 11. julija. Do 19. julija 1995 so čete pod Mladicevim poveljstvom pobile več kot 8000 zajetih Bošnjakov. Obtožen je tudi zaradi zajetja več kot 200 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od 16. maja do 19. junija 1995 po letalskih napadih Nata na sile bosanskih Srbov v BiH. Tako za Mladica kot tudi za Gorana Hadži-ca - poslej še edinega preostalega haaškega ubežnika - je sicer veljalo, da jima bodo v Haagu sodili le, če bosta aretirana do junija 2012. V primeru kasnejše aretacije pa bi jima sodili po t.i. rezidual-nem mehanizmu, saj bo haaško sodišče v skladu z resolucijo VS ZN z delom končalo leta 2014. Vesna Rojko (STA) vrh skupine g8 - Včeraj začetek dvodnevnega srečanja V francoskem Deauvillu o vrsti perečih mednarodnih in gospodarskih tem DEAUVILLE - V letovišču Deauvil-le na severu Francije se je včeraj začel vrh skupine najrazvitejših držav sveta (G8). Voditelji, ki jih je pozdravil gostitelj Nicolas Sarkozy, bodo dva dni razpravljali o vrsti perečih mednarodnih in gospodarskih tem. Na vrhu so se ob Sarkozyju zbrali ameriški in ruski predsednik Barack Oba-ma in Dmitrij Medvedjev, nemška kanc-lerka Angela Merkel ter britanski, italijanski, japonski in kanadski premier - David Cameron, Silvio Berlusconi, Naoto Kan in Stephen Harper. Začetek srečanja je sovpadel z novico dneva, aretacijo najbolj iskanega haa-škega obtoženca Ratka Mladica. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je aretacijo že pozdravil kot "korak Srbije k vključevanju v EU." Na vrhu, ki je tudi priložnost za številna dvostranska srečanja, se bodo voditelji po napovedih sicer posvetili predvsem arabski pomladi, govorili pa bodo tudi o drugih perečih mednarodnih temah ter o jedrski energiji v luči nesreče na Japonskem, internetu in novem šefu IMF. ansa Glede na osnutek sklepne izjave, ki jo je prejela francoska tiskovna agencija AFP, naj bi voditelji napovedali "trajno partnerstvo s Tunizijo in Egiptom, ki sta v skladu z željami svojih prebivalcev začeli demokratično tranzicijo". Voditelji naj bi tudi ponovili, da bodo še naprej podpirali demokratične reforme po vsem svetu in odgovarjali na želje po svobodi in delovnih mestih, še posebej za ženske in mlade. Najbogatejši naj bi na vrhu ob tem zahtevali konec krvavega zatiranja protestov v Libiji in Siriji. Od režima libijskega voditelja Moamerja Gadafija naj bi zahtevali tudi podporo politični rešitvi konflikta, ki bo odražal voljo libijskega ljudstva. Sirsko vodstvo pa naj bi pozvali h končanju ustrahovanja ljudstva in začetku dialoga o temeljnih reformah. V Deauvillu so tudi voditelji Egipta, Tunizije in Arabske lige, ki bodo tudi sodelovali v razpravah. Na današnjem posebnem srečanju pa bodo sodelovali tudi voditelji več afriških držav. Voditelji G8 naj bi sicer tudi pozvali Izraelce in Palestince, naj takoj začnejo vsebinske pogovore s ciljem "okvirnega dogovora" za dosego trajnega miru. Pri tem naj bi zapisali, da je zaradi zgodovinskih sprememb v regiji rešitev izraelsko-pale-stinskega spora s pogajanji še bolj pomembna. Največji naj bi prav tako izrazili polno zaupanje, da bo njihova partnerica Japonska polno okrevala po jedrski nesreči v Fukušimi. Izrazili naj bi tudi solidarnost z žrtvami in japonskimi oblastmi. Kan pa je včeraj napovedal, da želi Japonska konec leta 2012 skupaj z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) gostiti vrh o jedrski varnosti. Veliko čas bodo voditelji najverjetneje posvetili tudi evru, njegovim težavam in dolžniškim krizam v članicah unije, kar zadeva internet, pa naj bi se strinjali, da "imajo vlade vlogo pri vzpostavljanju okolja, v katerem bo svetovni splet cvetel na uravnotežen način". V razpravah o tem vprašanju bi se sicer lahko pokazale razlike glede zasebnosti na spletu in regulacije. Tema pa bo tudi prihodnji šef Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Evropske države so se že združile okoli kandidature francoske finančne ministrice Christine Lagarde, vrh pa naj bi izkoristile za iskanje nadaljnje podporo zanje. Predsednik Evropskega sveta Dominique Van Rompuy je sicer v Deauvillu izjavil, da "tu nismo zato, da bi lobirali". Ob vrhu v Deauvillu vladajo poostreni varnostni ukrepi. V mestu je nameščenih več kot 12.000 pripadnikov varnostnih sil. To je nasprotnike vrha najbogatejših odvrnilo od Deau-villa, bodo pa po napovedih zvečer protestirali v Le Havru in Caenu. (STA) Zaostrovanje v Jemnu SANA - V spopadih med silami jemen-skega predsednika Alija Abdulaha Sale-ha in njegovimi nasprotniki je bilo v prestolnici Sana v noči na četrtek ubitih najmanj 24 ljudi. Spopadi so se včeraj nadaljevali, po vladnih virih pa je prišlo tudi do eksplozije v skladišču orožja, ki je zahtevala 28 življenj. V spopadih, ki med vladnimi silami in privrženci vplivnega opozicijskega plemenskega poglavarja Šejka Sadika al Ah-marja potekajo v Sani že četrti dan, je doslej umrlo najmanj 68 ljudi, še več pa naj bi bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem naj bi omenjena eksplozija zahtevala še 28 življenj. Na Ibizi divja hud požar MADRID - Na španskem turističnem otoku Ibiza se je razdivjal hud požar, zaradi katerega so morali včereaj evakuirati 200 ljudi. Gre za najhujši požar v zgodovini otoka, doslej pa je uničil že več kot 2000 hektarjev veliko območje gozda in grmičevja. Oblasti so že aretirale domnevnega, sicer nenamernega povzročitelja požara, ki je izbruhnil v sredo v bližini kraja Sant Joan de Labritja na severovzhodu otoka. Pri domnevnem krivcu naj bi šlo za 50-letnega čebelarja, ki je v bližini gozda lahkomiselno rokoval z odprtim ognjem. (STA) / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 27. maja 2011 5 sdgz - Srečanje v zgoniški obrtni coni Nov sistem SISTRI starta s septembrom Prva na vrsti podjetja z več kot 500 zaposlenimi, deponije, sežigalniki TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) je preteklo sredo na svojem sedežu v zgoniški obrtni coni priredilo zadnje srečanje o sistemu SISTRI pred D-dnevom, 1. junijem, ko bo začel veljati nov informatski sistem ravnanja s posebnimi in nevarnimi odpadki. Dvorana je bila kar pretesna za številne proizvajalce in prevoznike odpadkov, ki so se morali vpisati v SISTRI: instalaterji, bencinske črpalke, avtopralnice, avtoličarji in mehanične delavnice, podjetja, ki se ukvarjajo z ekologijo (čiščenje greznic), domovi za starejše, prevozniki odpadkov za tretje stranke in upravniki deponij. Včeraj pa je ministrstvo za okolje objavilo vest, da so se roki operativnosti spet pomaknili za nekaj mesecev, a ker je treba večino informatskih postopkov opraviti pred vstopom v veljavo sistema, povzemamo glavne napotke srečanja, ki jih je treba izvesti med poletjem. Po uvodnem nagovoru direktorja SDGZ Andreja Šika je praktična navodila v zvezi z digitalno registracijo odpadkov orisal inženir Giovanni Balbo, vodja strokovne službe tržaške Confindustrie, ki je sodelovala pri organizaciji tega koristnega informativnega srečanja. Podrobno je vzel v pretres glavne postopke za vnos podatkov s strani proizvajalcev, za naročilo prevoza pri prevozniku in zaključne formalnosti pri oddaji odpadkov na deponijo. Omenil je vse dosedanje izkušnje za namestitev posebnih USB ključkov za proizvajalce, prevoznike in upravnike deponij, in posebnih črnih skrinjic »black-box« za prevoznike. S tem so povezane vse nevšečnosti v zvezi s slabim delovanjem ali nedelovanjem teh informatskih sredstev. Dal je tudi nekaj konkretnih navodil za tiste »nesrečneže«, ki še niso uspeli aktivirati omenjenih strojev in predvidenih postopkov v prehodnem obdobju od oktobra lani do 31. maja, ko veljata pravzaprav sočasno oba sistema registracije in prijave odpadkov, na papirju z registri in for-mularji za prevoz in z novim digitalnem sistemom. S 1. junijem bi se morali vsi vpisani operaterji v SISTRI ravnati samo po novih pravilih, to se pravi z uporabo ključkov USB in »black-box« ter z odpravo papirnatih registrov in formularjev. Do 31. maja bi morali vsi proizvajalci registrirati po digitalnem postopku SISTRI vse odpadke, ki jih še imajo v skladišču (it. giacenza) in obenem tudi izbrisati vse morebitne poskuse za digitalni vnos podatkov, če so jih izvedli v prehodni dobi. Če doslej še niso utegnili aktivirati omenjenih naprav USB in informatskih postopkov, naj pred 31. majem na SISTRI sporočijo - po e-pošti, faksu in še najbolje s pri- Sredino predavanje je vzbudilo precejšnje zanimanje kroma poročeno pošto da niso uspeli aktivirati teh naprav iner opraviti digitalne registracije skladiščenih odpadkov. Kot smo že poročali, morajo proizvajalci lastnih odpadkov, ki so vpisani v register za prevoz lastnih odpadkov na deponijo in se niso vpisali v SISTRI (vpis je fa-kultatitven), morajo od letos evidence o odpadkih, prepeljanih s formularji, vpisati v register za odpadke. V primeru nedelovanja informatske-ga sistema SISTRI lahko proizvajalec ali prevoznik začasno vpišeta podatke o odpadkih na vnaprej tiskane in avtomatsko oštevilčene obrazce; te bo treba naknadno, ko bo sistem spet deloval, digitalno vpisati v SISTRI. Vsem svetujemo, da si preko svojega USB ključka in vstopa na osebno stran SISTRI predhodno tiskajo zalogo omenjenih obrazcev, ki jih bodo lahko uporabljali, če sistem ne bo deloval ali bo celo kolapsiral prve dni Papirnate obrazce lahko rabijo tudi prevozniki, ko morajo opraviti nujne posege in ne morejo pravočasno vpisati podatkov o prevozu v sistem SISTRI pred odhodom. Pravila določajo tudi, da v primeru poškodovanega ali kakorkoli nedelujočega ključka, lahko opravi potrebne formalnosti eden od členov verige (proizvajalec, prevoznik, deponija) tudi za ostale, ki tega ne uspejo. Predstavnik SDGZ Borut Sardoč je povedal, da mali proizvajalci, ki se ne želijo obremenjevati z novim informatskim upravljanjem v delavnici, lahko za to pooblastijo svojo stanovsko organizacijo. SDGZ je, kot smo že poročali, za to prejelo posebno avtorizacijo ministrstva za okolje, čeprav ni nacionalna organizacija, in sicer na osnovi svoje uradno priznane manjšinske sindikalne vloge. Nekateri člani so že oddali poverilnice, drugi interesenti pa morajo to urediti čimprej pred 1. junijem, ko naj bi povsem startal nov sistem. Na sredinem srečanju je bilo nemalo hude krvi zaradi številnih nedorečenosti, senc in neznank v zvezi z operativnostjo sistema. Zlasti so se pritožili mali prevozniki odpadkov iz gradbeništva, ki opravljajo tudi na desetine prevozov na dan, z gradbišč in drugih izkopov, in bi morali za to opravljati vsakič zamudne vnose podatkov, predvideti in dan poprej določiti količine in kraj prevozov in opravljeno pot, kar je zelo težavno, če ne nemogoče ... Marsikdo je izrazil željo ali vprašal, ali bo prišlo do ponovne preložitve začetka uveljavitve novega sistema. Strokovnjak Con-findustrie Balbo je povedal, da so tako združenje industrijcev kot ostale organizacije v zadnjem obdobju intenzivno lobirale na ministrstvu v Rimu, tudi po splošnem neuspehu testnega »Click-day SISTRI«, ki je bil 11. maja. Takrat naj bi se čimveč podjetij poskusno povezalo s portalom SISTRI, a se je v 80 odstotkih primerov to izjalovilo. Redki srečneži (?), ki jim je to uspelo, pa so morali za eno samo operacijo prebiti ure in ure pred računalnikom. turizem - Od 1. do 5. junija na Trgu sv. Antona in v središču mesta Promocija Trsta, mozaika kultur Organizirana bodo strokovna vodstva po sledeh verskih skupnosti - Predstavila se bo tudi Slovenska turistična organizacija TRST - Predstaviti bogato, predvsem versko raznolikost Trsta, ponuditi domačinom in turistom možnost, da bolje spoznajo sakralne objekte različnih veroizpovedi. Istočasno pa nuditi sosedom možnost, da sredi Trsta predstavijo svojo turistično ponudbo, na primer lepote Slovenije in njene termalne vrelce. Pobudo Trst mozaik kultur je včeraj v deželni palači na Velikem trgu predstavil Giuseppe Giovarruscio, pred- sednik združenja trgovcev Confesercenti, glavnega pobudnika niza dogodkov, ki bodo med 1. in 6. junijem potekali na Trgu sv. Antona in nekaterih središčnih ulicah. Kot je poudaril na včerajšnji predstavitvi, je junijski niz uvod v širši projekt Trieste friendly (Prijateljski Trst), ki želi sistemsko promovirati multietnično in multikulturno podobo mesta. Po drugi strani pa gostom ponuditi posebne turistične pakete, ki bodo upoštevali njihove specifične potrebe; hotel- Posnetek z včerajšnje predstavitve; na sredi Giuseppe Giovarruscio kroma EVRO 1,4168 $ +0,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. maja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 26.5. 25.5. ameriški dolar 1,4168 1,4069 japonski jen 115,95 115,47 ruski rubel 39,9775 40,0100 63,7750 danska krona 7,4567 0,86850 7,4569 0,86720 švedska krona 8,9010 7,7900 8,9150 7,8240 češka krona 24,618 1,2343 24,557 1,2324 estonska krona 15,6466 269,02 15,6466 270,06 poljski zlot 3,9675 3,9678 avstralski dolar 1,3383 1,9558 1,3399 romunski lev 4,1340 3,4528 4,1345 3,4528 latvijski lats 0,7093 2,3012 0,7093 2,2940 islandska krona 290,00 2,2655 290,00 2,2603 hrvaška kuna 7,4380 7,4450 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. maja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,19400 0,25675 0,40550 0,12667 0,17583 0,25675 1,245 1,434 1,716 ZLATO (999,99 %%) za kg 34.522,18 € -145,41 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. maja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA Z včerajšnjim sporočilom ministrstva za okolje je določeno, da bodo začela uporabljati sistem SISTRI: - 1. septembra podjetja z več kot 500 zapo- slenimi, deponije, sežigalniki ter prevozniki odpadkov z več kot 3000 ton odpadkov letno; - 1. oktobra podjetja z nad 250 zaposleni- mi, občine in javne službe za odpadke dežele Kampanije; - 1. novembra bo sistem obvezen za proiz- vajalce odpadkov s 50 do 249 zaposlenimi; - 1. decembra podjetja z 10 do 49 zaposle- nimi in prevozniki odpadkov do 3000 ton letno. - 1. januarja 2012 pa proizvajalci nevarnih odpadkov z do 10 zaposlenimi. Ne glede na nov odlog zapadlosti pa SDGZ poziva člane in ostala podjetja, naj se pripravijo, kot da bo sistem startal 1. junija. Če še niso prejeli ali niso uspeli aktivirati ustreznih naprav, naj to pisno javijo na SISTRI pred 1. junijem 2011. Kdor še ni poravnal letošnje dajatve SISTRI, naj tudi to uredi pred koncem maja, saj od 1. junija začnejo veljati zelo slane globe za neupoštevanje pravil SISTRI, od dva do 93 tisoč evrov. Vse najnovejše informacije in priročniki za vnos podatkov SISTRI - ki se ažurirajo iz dneva v dan - na predvečer starta, so na spletni strani www.sistri.it pod sekcijo docu-menti. Material s predavanja in ostale informacije so na voljo v tajništvu SDGZ in na tel. 0406724828 in 0406724824. GORENJE INTEREUROPA KRKA LUKA KOPER MERCATOR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 10,15 1,85 60,04 12,50 170,00 224,00 72,00 -1,88 -1,07 -0,27 +2,04 +1,07 -0,49 +2,86 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,10 AERODROM LJUBLJANA 15,98 DELO PRODAJA 23,00 +5,51 ske sobe bi na primer opremili z električnimi čajniki ali avtomatičnim prižiganjem luči za ortodoksne jude. O projektu bo govor tudi na uvodni okrogli mizi, ki bo v sredo ob 15. uri potekala v Ulici san Nicolo; udeležili se je bodo številni turistični operaterji (med drugim tudi vodje Slovenske turistične organizacije), vodila pa jo bo novinarka Helena Jovanovič. Ob 19. uri bo ob srbsko-pravo-slavni cerkvi nastop srbske folklorne skupine, delili pa bodo tudi »mega pleskavico«. Četrtek bo posvečen judovski skupnosti: ob 16.30 bo na sporedu sprehod po getu: zbirališče pri Sabovem kipu na Ul. Dante, kjer se bodo radovedneži zbrali tudi v petek in soboto ob 17. uri; v nedeljo ob 10.30 pa bo poseben ogled mesta, namenjen najmlajšim. Ob 18.30 strokovno vodstvo po sinagogi (tudi v nedeljo ob 18. uri), ob 20. uri degusta-cija izraelske hrane v kavarni Eppinger. V četrtek in petek si bo ob 11. uri mogoče ogledati paleo-krščansko baziliko v Ulici Madonna del mare 11; strokovna vodstva bodo pod okriljem deželne direkcije za kulturne dobrine (rezervacije na 328 6370821). V petek zvečer bo na sporedu tudi tipična grška večerja (s plesom) v restavraciji Filoxena, v soboto ob 16. uri koncert mongolske glasbe v muzeju vzhodne umetnosti (Ul. san Sebastiano 1). Od 3. do 5. junija se bo v Trstu ustavil tudi »Relic Tour«; v hotelu Savoia bodo na ogled Budove relikvije. (pd) ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENI7 67,00 16,00 +10,34 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MIIMOTEST 3,80 8,05 -5,00 -1,83 MLINO !ES! KOMPAS MTS NIKA 4,45 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 7,81 7,20 21,10 -1,95 -0,69 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 45,80 179 90 +4,02 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 104,00 15,21 -1,87 MILANSKI BORZNI TRG 26. maja 2011 FTSE MIB: -0,70 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,16 93,7 1615 +0,78 -1,42 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,79 -1,10 -2,93 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,86 1,88 -0,69 -3,04 +3 12 EDISON ENEL ENI 0,81 4,7 1624 +0,64 FIAT FINMECCANICA 7,08 -0,67 -0,63 -1 28 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,49 14,76 -1,20 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,74 13 71 -0,68 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,9 -3,59 -1,13 -1 38 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,71 7,43 -1,07 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,58 6,76 142 -0,46 +0,89 -1 80 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,3 +0,72 -0 15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,05 7,79 -0,57 -1 28 TENARIS TERNA 0,96 16,71 +0,78 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,39 0,07 +0,83 -3,15 UNICREDIT 5,37 1,52 -0,74 -2,87 SOD NAFTE (159 litrov) 100,21 $ -0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. maja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 769,84 +0,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.237,63 +0,47 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 1.092,47 2.213,70 7Qn A A +0,46 -0,18 _L 1 CI LicicA i j, uojyiou / jv/n t I i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 773 AA UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.622,00 +0,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.412,44 2.329,23 +0,14 +0,79 S&P 500, New York 1.325,82 +0,41 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.320,26 7.114,09 5.880,99 +0,34 +0,79 +0,18 CAC 40, Pariz 3.917,22 -0,30 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.719,00 1.241,2 2.799,82 +0,07 +0,01 -3,14 Nikkei, Tokio 9.562,05 +1,48 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.113,09 22.900,79 2.091,91 +0,08 +0,67 +2,75 Sensex, Mubaj 18.044,64 +1,11 1 4 Petek, 27. maja 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu devinsko-nabrežinska občina - Zaskrbljenost zaradi posledic podzemske železnice Cerovlje: železnica zagrenila življenje Ivanu in Vandi Antonič Ko bi jo zgradili, bi bila družina ob vir svojega preživetja - Nocoj srečanje v Vižovljah Ivan in Vanda Antonič v svojem hlevu v Cerovljah Antoničev vinograd v Veliki njivi pri Cerovljah, ki mu grozi visokohitrostna železnica Bog ne daj, da bi podzemsko železnico res zgradili! Bila bi naš konec in tudi konec Cerovelj! Tako sta v sredo spet potožila Ivan Antonič in njegova žena Vanda na domačiji na koncu vasi. Oba se s sinom Andrejem preživljata s tem, kar zemlja da in kar v hlevu zraste. Družina živi od vinogradništva in poljedelstva, kot še mnoge druge družine s tega zelenega gričevnatega konca devinsko-nabre-žinskega Krasa. Ivan jih bo imel januarja 75. Zadnja leta je preživel tri nesreče, nazadnje še operacijo na srcu. Namesto da bi svojo življenjsko jesen živel delavno, a umirjeno v svojih vinogradih in na poljih, mu je zlobni načrt o podzemski železniški progi, ki bi tekla prav pod njegovimi posestvi, zagrenil dan in noč ter ovil njegovo družino v eno samo veliko, nenehno skrb. Kaj bo z nami? Tako se že nekaj mesecev sprašujejo tudi drugi prebivalci Cerovelj. Vas naj bi postala po predhodnem načrtu nekakšna postojanka za skladišče izkopa. Prav na Dolgi njivi, kjer ima An-tonič enega od svojih vinogradov, naj bi predor prikukal na dan, skozi ogromno odprtino naj bi privažali na svetlo kamenje iz kraških globin in ga odvažali proti Sesljanu. Vas in pokrajina bi spremenili obličje. Sedaj zelene travnike, pašnike, obdelane njive in gozdove bi prekrila bela prašna plast, poljedelstvo bi zamrlo, vinogradništvo tudi, živina ne bi imela kaj jesti. V Cerovljah ima vsaka družina ob domu vrtek, nekaj leh za zelenjavo in povrtnino. Njihovi pridelki pomagajo ljudem pri blažitvi gospodarske krize. Visokohitrostna železnica bo vse to po-metla. Za Ivana in Vando Antonič ter sina Andreja bo še hujše. Družina živi od kmetijstva. Na Dolgi njivi ima Ivan 2 hektarja vinograda. Njegovo posestvo jih premore kakih 4 in pol, z ženinim presega 8 hektarjev. Na njivah pridelujejo krompir, buče, fižol in drugo po-vrtnino. V hlevu ima kakih 15 glav živine, sedaj v glavnem junčke za rejo, ob sezoni pa se znajde tudi 15 prašičkov. Travniki in pašniki dajejo seno za govedo, njive buče za prašiče. Ko bodo stroji in tovornjaki razorali njive, travnike in pašnike, ne bo več ne sena, ne buč. Pa tudi živine ne bo več. Kako se bo družina preživljala? Ivan pravi, da ne bo videl podzemske železnice. Ne le iz anagrafsskih razlogov. Pravi, da bo naposled vendarle zmagala zdrava pamet. Kljub te- mu prepričanju pa se bo tudi on, kot velikanska večina prebivalcev Cerovelj in bližnjih vasi, odzval vabilu Odbora za Cerovlje na nocojšnje srečanje o vi-sokohitrostni železnici v bližnjem Športnem centru pri Vižovljah. Snidenje ob 20. uri. M.K. sindikat cisl Letaki za prekerne delavce podjetja Alcatel Področna sindikata Cisl za kovinarje (Fim) ter samostojne in prekerne delavce (Felsa) sta včeraj popoldne na Trgu Verdi, kjer je stal tudi priložnostni gazebo, priredila razdeljevanje letakov, ki so opozarjali na težaven položaj dvesto prekernih delavcev tržaškega podjetja Alcatel-Lucent, ki tvegajo izgubo delovnega mesta. Omenjeni delavci, piše v letaku, že štiri oz. pet let skrbijo za proizvodnjo podjetja s pogodbami za določen čas, ki gredo od dveh do šestih mesecev in jih stalno obnavljajo: »Dovolj je imeti za norca, hočemo rešitve in zaposlitve,« piše še v letaku, s katerim pri sindikatu Cisl želijo ozaveščati tržaško javnost na vprašanje te velike skupine delavcev, za katere je sindikat uporabil izraz »nevidni«. VOLITVE 2O1 1 Furlanič, Švab in Ukmar za Roberta Cosolinija Roberto Cosolini je pošten in podkovan politik, ki ceni vlogo Slovencev. Njegova kandidatura je uprta v bodočnost Trsta, ki potrebuje prevetritev ter novega zagona, tudi našega. Zato tržaški občinski svetniki Iztok Furlanič, Igor Švab in Štefan Ukmar vabijo volilke in vo-lilce, da se polnoštevilno udeležijo balotaže in tako prispevajo s svojim glasom k izvolitvi Cosolinija za novega tržaškega župana in omogočijo trem slovenskim svetnikom učinkovitejše delo v korist naše širše skupnosti. Obenem pozivajo volilke in volilce naj podprejo in s tem potrdijo Mario Tereso Basso Poro-pat za predsednico Pokrajine, tako da bo lahko celoten naš teritorij načrtoval in uresničil boljšo in perspektivnejšo prihodnost, so v volilnem pozivu zapisali Furlanič, Švab in Ukmar. Spetič (SIK): Glasujte za kandidata leve sredine Nedeljska in ponedeljkova balota-ža pomeni izbiro, ki nas bo zavezala za nadaljnjih pet let in opredelila razmere na našem ozemlju, storitve in kakovost življenja celotne skupnosti. Pojdimo na volišča, četudi z dežnikom. Ne prepustimo drugim izbire, ki se nas tiče. Kajti od našega glasu bo odvisno, ali bomo v Trstu imeli slovenske jasli več in če bo obnovljena pred leti v plamenih osmojena šola. Izbrali bomo ljudi, ki bodo spoštovali naše kulturne in jezikovne značilnosti in gledali v zaledje ali pa take, ki bodo stali na okopih svoje narodnostne osamljenosti. Kandidata desnice Ret in Antonione sta po svoje simpatični osebnosti, vendar moramo vedeti, da sta talca zaveznikov, ki so do nas nestrpni in včasih kar sovražno razpoloženi. In to pomeni, da bosta -v primeru zmage - med temi izbirala odbornike, odgovorne za pomembne resorje krajevne uprave. Oba pogojuje klika, ki je zamrznila Trst v hladu preteklosti in stagnacije, le da je ohranila oblast in privilegije. Zase, ne za skupnost. Zato pozivam vse demokratično in napredno čuteče občane, naj tako pomembne izbire ne prepustijo drugim. Naj gredo na volišča in prekrižajo imena Roberta Cosolinija ter Marie Terese Bassa Poropat, je v apelu volivcem zapisal deželni tajnik SIK-Zveza levice Stojan Spetič. Frattini z Retom in Antonionejem Volilno kampanjo desne sredine bo danes 17.30 na Borznem trgu zaključil zunanji minister Franco Frat-tini. Giorgio Ret se bo ob 10. uri srečal s prebivalci Sv. Jakoba. Leva sredina na Borznem trgu Roberto Cosolini in Maria Teresa Bassa Poropat bosta volilno kampanjo končala ob 19. uri na Borznem trgu. Kandidatka za Pokrajino bo pred tem obiskala vse okoliške občine. Vidali »odvisen« od Basse Poropat Maurizio Vidali (SSk) bo postal pokrajinski svetnik v primeru zmage Marie T. Bassa Poropat. To je še en razlog več, da glasujemo zanjo, piše v izjavi zgoniške in repentabrske Slovenske skupnosti. Iz trgovine odnesli enajst tisoč evrov Uslužbenki trgovine z oblačili na Goldonijevem trgu je v sredo zjutraj čakalo neprijetno presenečenje. Ob odprtju trgovine sta namreč ugotovili, da manjka ovojnica, ki se je nahajala v blagajni pod stopnicami in v kateri je bilo enajst tisoč evrov. Poklicali sta policijo in na prizorišče je prišla izvidnica letečega oddelka. Agenti so ugotovili, da so neznanci prejšnjo noč vlomili v trgovino skozi stranska varnostna vrata: tatovi so odprli blagajno, ki se je nahajala pod stopnicami in iz nje vzeli ovojnico z denarjem. Prizorišče so si ogledali forenziki, primer pa preiskuje mobilni oddelek tržaške kvesture. Pri gostincu našli drogo Karabinjerji so zaradi posesti droge ovadili 46-letnega tržaškega gostinca G.C., lastnika restavracije na nabrežju, katerega dolžijo, da je želel drogo razpečevati. Agenti so opravili preiskavo tako v restavraciji kot tudi v stanovanju moškega, kjer so odkrili manjše količine marijuane in ecstasyja ter precizno tehtnico. Smrt na vlaku Vlak Eurostar City, ki je včeraj dopoldne ob 9.48 odpotoval iz Trsta proti Milanu, je postal prizorišče tragedije. Blizu Nabrežine je namreč, verjetno zaradi nenadne slabosti, umrl eden od potnikov, ki se je nahajal na vlaku. Moškemu kljub zdravniškemu posegu ni bilo pomoči, zaradi tragičnega dogodka pa je bil vlak ustavljen več kot dve uri. pismo - Ostre kritike Zveze levice Antonione o nevarnosti »bilingvizma« v Trstu Roberto Antonione v pismu volivcem opozarja, da bo v primeru Co-solinijeve zmage v občinskem svetu odločilna skrajna levica (SKP in SEL), ki bo dobila 5 občinskih svetnikov na skupnih širideset. Antonione piše, da je v programih teh strank tudi zahteva po dvojezičnih tablah in smerokazih na celotnem ozemlju Občine Trst, »kar bi, poleg vsega, predstavljalo zelo visok strošek za javne blagajne.« Antonioneju polemično odgovarja deželni svetnik SKP-Mavrične levice Igor Kocijančič, ki mu očita, da laže in zavaja Tržačane. »Mi ne zah- tevamo nič posebnega in izrednega, le izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino,« trdi Kocijančič. Po njegovem gre za nizke Antonioneje-ve udarce ob koncu volilne kampanje. Županskemu kandidatu desne sredine odgovarja tudi stranka SEL Nichija Vendole. Na včerajšnji novinarski konferenci so njeni predstavniki zavrnili vse Antonionejeve očitke in njegovo »ustrahovanje o nevarnosti komunistov.« Na levici marsikdo tudi očita Antonioneju, da je med volilno kampanjo skušal prikriti zavezništvo s skrajnodesničarsko skupino Fiamma tricolore. pristanišče - Po koncu stavke Danes ali jutri dokončna normalizacija Potem ko se je stavka tržaških pristaniških delavcev predsinočnjim uradno končala, se je včeraj nadaljevalo prepuščanje tovornjakov na pomole za vkrcanje na ladje. Iz tržaškega pristanišča je tako odplulo že več ladij, položaj pa naj bi se dokončno normaliziral danes ali jutri. Poleg tega naj bi v Rimu v kratkem prišlo do dogovora, na podlagi katerega naj bi enega od členov dopolnili in s tem dali možnost delavcem zadruge Primavera, ki so pred tednom dni začeli s stavko, da za nekaj mesecev koristijo dopolnilno blagajno v obdobjih, ko je manj povpraševanja po delovni sili. Kolikšno gospodarsko škodo so utrpeli ladjarji in prevozniki v obdobju, ko ni bilo mogoče natovoriti ladij, še ni mogoče ugotoviti. Po nekaterih ocenah naj bi bile ladjarske družbe ob kakih šest, sedem milijonov evrov, morda še večjo škodo pa so utrpeli prevozniki. Tržaškim delavcem pa so v prejšnjih dneh izrazili podporo tudi prista- niški delavci z Reke in iz Kopra, kot izhaja iz skupnega pisma Sindikata žer-javistov pomorskih dejavnosti (SZPD) in Sindikata izvajalcev pristaniških storitev Luke Koper ter Svobodnega luškega sindikata z Reke: »Zgroženi smo nad brezpravnim položajem, v katerem so se tržaški delavci znašli. Nesprejemljivo je, da v današnji sodobni evropski skupnosti kapital izvaja represijo nad zakonom in delavci, ko jih sili v delo brez osnovnih pogojev za varnost na delovišču in jim tudi povečuje normo po potrebi trga tudi za večkrat od predpisane,« piše v pismu, ki so ga podpisali Maksimilijan Nedoh, Mladen Jovičic in Mersad Kovačevič za koprski SZPD, Drago Jelčic in Ivan Vidovic za reški svobodni sindikat in Predrag Topic za koprski sindikat izvajalcev pristaniških storitev. Podpisniki so zahtevali takojšnjo prekinitev kršenja delavskih in človeških pravic ter vzpostavitev zakonitih in varnih pogojev dela. / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 27. maja 2011 7 VOLITVE 2O1 1 kandidat v uredništvu R. Cosolini Kandidat leve sredine za tržaškega župana Roberto Cosolini je v prvem krogu občinskih volitev prejel39.421 glasov ali 40,7 odstotka. Včeraj je na srečanju v uredništvu, ki se ga je udeležil tudi predsednik založniške hiše Prae/DPZ Rado Race, odgovarjal na vprašanja novinarjev. Vaše volilno geslo je zelo ambiciozno. Pravi: Trst bo spet postal velik. Ali verjamete, da bo mesto res kdaj spet postalo veliko? Cilj bo težko doseči. V globalizira-nem svetu pomeni zgolj ohranitev sedanjega stanja dejansko nazadovanje. Zato je napredovanje nujno. Nekateri sedanji pokazatelji kažejo, da se nahajamo v težkem položaju. Kateri pokazatelji? Skromne investicije, malo novih podjetij, vse manj delovnih mest, mladinska nezaposlenost. Kaj predlagate? Potreben je nov zagon. Politika ga lahko spodbudi s primernimi izbirami. Katerimi? Izbire zadevajo modernizacijo mesta. Imenujejo se: nov prostorski načrt, nov prometni načrt, ovrednotenje trgovskega tkiva. Vaši tekmeci trdijo, da ne boste zmogli opraviti teh sprememb zaradi prisotnosti predstavnikov tako imenovane skrajne levice v vaši koaliciji. Ali to drži? Res je čudno, da desna sredina proglaša pet predstavnikov levice za skrajneže, ko pa ima v lastni sredi predstavnike skrajne desnice, ki so preteklo nedeljo dejansko izsiljevali lastnega županskega kandidata pred podpisom volilnih zavezništev. Pravijo tudi, da pri temeljnih izbirah ne boste složni. Mi smo se zedinili ob skupnem programu. Desna sredina je razbita, saj imajo njeni predstavniki različne poglede, na primer na prostorski načrt, na nedeljsko odprtje trgovin in še bi lahko našteval. Prav zaradi teh notranjih delitev desna sredina ni bila zmožna sprejeti izbir za rast mesta. Na sredinem srečanju z Gadom Ler-nerjem sem ugotavljal, da prav zaradi teh razprtij desna sredina ni več zmožna predstavljati najbolj dinamičnih sil tržaške družbe. Mesto sedaj pričakuje nekoga, ki bo zmožen to storiti. Ali ste vi njegov mesija? Neeee! Sem le človek, ki hoče nekaj storiti. Čutim, da imam za to potrebno energijo. S svojo ekipo bom to tudi skušal storiti. kandidat leve sredine za tržaškega župana »Noben glas ni samoumeven« Če bo izvoljen, se bo takoj lotil dela v korist mesta - Zagovarja izjavanje zaščitnega zakona Ekipo? To bo nova vodilna skupina tega mesta. V tej skupini ne bodo le občinski upravitelji. Skupina bo širša in bo skušala med drugim vzpostaviti stik z zmernimi silami desne sredine za konstruktiven dialog, vedno v korist mesta. Bo to možno? Kot župan si bom prizadeval enkrat za vselej zaključiti ideološko zopersta-vljanje iz preteklega stoletja in bom ponudil konfrontacijo o prihodnosti. V bistvu: delal sem za pripravo moderne leve sredine, in mislim, da sem pri tem uspel. Želel pa bi se politično soočiti z moderno desno sredino! Je Trst zrel za tak preobrat? Na srečanjih z ezulskimi organizacijami smo imeli zelo umirjeno, vedro, konstruktivno in pozitivno razpravo. Moji predlogi so bili celo bolj konkretni od predlogov kandidata desne sredine. Potem pa se je oglasil nekdo in skušal prižgati za-žigalno vrvico. Kdo? De Vidovich. Vprašal me je, kje sem bil, ko se je dogajal Osimo. Si mislite, leta 2011 me to sprašujejo! Takrat, ob Osi-mu, sem bil star 20 let. ... in ste bili pokrajinski tajnik Zveze komunistične mladine. Ne, nisem še bil. Bil sem vpisan vanjo, tega ne tajim. Bil sem študent, mislim, da nisem imel možnosti vplivati na Osim-ski sporazum. Prej ste omenili svojo ekipo. Kakšno ime? Čakam na avtorizacijo posameznikov. Mislim, da bom imena ekipe sporočil jutri (danes, op. nov.). Ali bo med odborniki tudi predstavnik slovenske manjšine? Ne vem. To je še odprto vprašanje. Ali bodo v ekipi tudi ženske? Gotovo najmanj štiri. Mnogi ugotavljajo, da se vaš volilni program in program Roberta An-tonioneja ne razlikujeta mnogo. V čem se, po vašem mnenju, najbolj razlikujeta? V izhodiščih. Antonione trdi, da se mesto počuti odlično, ker je Dipiazza dobro delal. Jaz trdim, da je Dipiazza zadostno dobro delal kot upravitelj stanovanj. Središčna stanovanja je upravljal boljše, stanovanja v predmestjih in po vaseh pa slabše. Mestu ni dal perspektive. Mi jo z našim programom ponujamo. Kako? Na primer z ovrednotenjem tržaških znanstvenih centrov, da bi končno zaživeli z mestom in mesto z njimi. Da bi po- Roberto Cosolini kroma stali del mestne skupnosti, da bi na primer redno sodelovali s tržaškimi šolami. Povedal vam bom anekdoto: ko so nekoč znanstvenika, ki je bival v Grljanu, vprašali, ali mu ugaja živeti v Trstu, je ta odgovoril: I don't know, because i live in Barcola! (Ne vem, ker živim v Barkovljah; op. nov.) Zgovorno, mar ne? Kateri bodo prvi trije ukrepi, ki jih boste izvedli, če boste postali župan? Zaradi utrujenosti bi vam najraje odgovoril, da si bom privoščil vikend v Istri. (smeh; op nov.) Ampak resno: na občini bom najprej ustanovil urad za načrtovanje. Ta bo koordiniral načrtovanje na področju urba-nistike, zelenja, mobilnosti. Drugič: poklical bom direktorje bolnišnic, zdravstvenega podjetja in Burla, da bi se domenili o skupnih prijemih na zdravstvenem področju, saj je za zdravje občanov odgovoren župan. Tretjič: opravil bom seznam potreb v posameznih rajonih in vaseh. Dodal bi še četrto točko: sklical bom podjetnike, da bi se dogovorili o prioritetnih potrebah v gospodarstvu. Vi izhajate iz gospodarstva. Upli-njevalnik, da ali ne? Ne. V Žavljah ne! Visokohitrostna železnica: da ali ne? Govori bi o visokokapacitetni železnici. Potrebno bo najprej oceniti vpliv na okolje, razpoložljivost sredstev. Ali se splača. Mi moramo sedaj izboljšati ob- stoječe proge. Te bomo uporabljali v prihodnjih petnajstih letih. Petega koridorja mnogi od nas ne bodo dočakali, tako je še oddaljen ... Povezovanje tržaškega pristanišča s koprskim: da ali ne? Če bo možno, da! Vprašanje pa je, ali je slovenska stran za to. Upam, da bomo z dialogom uspeli premostiti morebitna nesoglasja v skupno korist obeh pristanišč. Kako mislite konkretno okrepiti sodelovanje s Slovenijo? Če bom postal župan, bom takoj zaprosil za srečanje z župani slovenskih mest, Ljubljane, Kopra in drugih, saj menim, da je sodelovanje med mesti zelo pomembno. Predvsem na kulturnem področju. Ali so slovenski glasovi za vas samoumevni? Noben glas ni samoumeven. Menim pa, da me je v prvem krogu podprla večina Slovencev. Eden od kandidatov vaše koalicije, Patrick Karlsen, je predlagal, naj Piazza Unita postane tudi Trg zedinje-nja Italije. Kaj menite o predlogu? Mislim, da kaj takega ni potrebno. Če bi tisto bil Trg zedinjenja Tržačanov, bi bilo prav, da bi imel tak naziv. Ker pa je poimenovan po združitvi Trsta z Italijo, bi tak predlog povlekel na dan stare reakcije, pomenil bi korak nazaj. Mi pa moramo biti odgovorni in zakorakati na- prej. Mislim, da je bil predlog Patricka Karlsna nekakšna intelektualna provoka-cija. Po mojem mnenju je bolje spet namestiti dvojezične napise tam, kjer jih je Dipiazzova uprava odstranila. Ali bomo kdaj videli na občinski palači napis Municipio - Županstvo, Comune di Trieste - Občina Trst? Ne vem. Je pa možno. Kaj bi bilo treba še storiti za izboljšanje odnosov med obema tu živečima skupnostma? Slovenski ljudje, ki sem jih srečal, predvsem na Krasu, sprašujejo po izboljšanju raznih servisov, raznih služb. Upravo opozarjajo, da nočejo biti drugorazredni občani. Zbiranje podpisov za kraško občino je posledica tega nezadovoljstva. Poseči je treba tudi na kulturnem področju, predvsem za ohranitev identitete. Kaj pa tako imenovana dvojezi-čnost? Sem za izvajanje zaščitnega zakona. To je državni zakon. Treba ga je izvajati v vseh njegovih točkah. Nič več in nič manj. Že beseda »bilingvizem« je izraz, ki ga desna sredina izkorišča v volilne namene. Zaščitni zakon ni bil še popolnoma uresničen, angažirati se moramo, da bo to storjeno. Kar se tiče odnosa do slovenščine, naj mi bo dovoljen družinski utrinek. Moja hči opravlja že osem mesecev delovno prakso v Parizu. Ko njeni kolegi govorijo o Trstu, menijo, da v Trstu, mestu ob meji, vsi poznajo slovenščino. Brali smo, da je vaša mama Slovenka. Ali vi znate slovensko? Nekoliko razumem slovenščino. Moja sestra, 15 let starejša, ki je bivala poleti pri dedih v bližini Divače, se je naučila in govori slovensko. Moja druga sestra, 8 let starejša od mene, govori slovensko nekoliko slabše. Jaz, ki sem - potem ko se je gospodarski status družine izboljšal -preživljal počitnice v drugem okolju, v Sappadi, nekoliko razumem, a ne govorim slovensko. Na facebooku je zadnje čase zelo popularen niz izjav Se vinzi Cosolini ... Kaj menite o njem? Je dokaz pozitivnega smisla za humor in ironije mladih. Nekateri dovtipi so bili res posrečeni. Kaj pa se bo po vašem mnenju zgodilo, če zmaga Cosolini? Da bo začel takoj delati v korist mesta. Uravnovešeno in odgovorno. Vaša predvidevanja za nedeljske balotaže? Mislim, da bomo v Milanu in v Trstu zmagali. M.K. volitve - Shod levosredinske koalicije Piero Fassino prepričan, da bo tudi na Tržaškem zapihal »turinski veter« Piero Fassino je prepričan, da bo tudi pri nas na balotažnem glasovanju zapihal »turinski veter«. Fassino je namreč novi župan glavnega mesta Piemonta, kjer je bil izvoljen v prvem krogu z zelo solidno večino. Včeraj je prišel v Trst, da bi podprl Roberta Cosolinija in Mario Tereso Basso Poropat. Dolgoletni poslanec, minister in vladni podtajnik je bil zelo kritičen do ostre in žolčne volilne kampanje, ki jo je zlasti v Milanu, a tudi drugod po državi, uprizoril ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Ljudje so naveličani praznih in neizpolnjenih obljub, je prepričan Fassino, ki zagovarja hitro železnico v sklopu evropskih koridorjev. Predstavnik Demokratske stranke, ki dobro pozna položaj in razmere v slovenski manjšini, je tudi prepričan, da bi zmaga leve sredine na balotaži spremenila vzdušje v Trstu in spodbudila kulturo sožitja in prijateljstva s Slovenijo in Hrvaško. Piero Fassino s kandidatoma leve sredine na Borznem trgu kroma za cosolinija in basso poropat Poziv volivcem za balotažo Prejeli smo: Za nami je prvi krog upravnih volitev, ki je že nakazal nekatere pomembne spremembe na italijanski politični sceni. Tudi na Tržaškem sta kandidata levosredinske naveze za župana tržaške Občine Roberto Cosolini in za predsednico Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat dosegla, po resni in tehtni volilni kampanji, izredno pozitiven rezultat; ta rezultat je treba na nedeljski balotaži še izboljšati in tako doseči zmago na obeh krajevnih upravah. Ponuja se nam torej enkratna možnost, da zmagata kandidata, ki se predstavljata z odprto vizijo mesta, z inovativnimi pogledi na njen razvoj preko ovrednotenja različnih, bogatih resursov, ki jih premore tržaška pokrajina. Oba kandidata sta se doslej izkazala kot občutljiva in odprta do sosedov in do problemov naše skupnosti, zato si zaslužita zaupanje tudi slovenkih volilcev. Enkratno možnost moramo znati izkoristiti tudi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in se tako aktivno in polnopravno vključiti v pomembne odločitve glede prihodnosti tukajšnje stvarnosti. Podpisani pozivamo zato slovenske volilce, da se polnošte-vilno udeležijo balotaže in da oddajo svoj glas za Cosolinija in za Basso Poropat. S tem bomo izpričali našo državljansko občutljivost in obenem prispevali, da tudi na krajevni ravni zapiha nov veter. Mateja Bogatec, Miloš Budin, Sergio Canciani, Pavel Fonda, Stanka Hrovatin, Lara Komar, Miran Košuta, Tatjana Rojc in Robi Starec. 8 Petek, 27. maja 2011 TRST / narodni dom - Včeraj predstavili pobudo Lovski zbori bodo zapeli na Velikem trgu Osrednja prireditev bo 4. junija - Zbralo se bo okrog 600 pevcev 4. junij bo še kako slovesen za lovske pevske zbore, ki se bodo letos srečali že 38. leto zapored. Tokratno tradicionalno srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in skupin rogistov bo potekalo v krajih na tržaškem Krasu, osrednja slavnostna prireditev pa bo na Velikem trgu. To so na včerajšnji novinarski konferenci v Narodnem domu sporočili predstavnik organizatorja, sicer pa predsednik Društva slovenskih lovcev Fur-lanije Julijske krajine, dr. Egon Malalan, predsednik Komisije za lovsko kulturo in stike z javnostjo Lovske zveze Slovenije Franc Rotar in tiskovni predstavnik Jan Leo-poli. Izvedeli smo, da se bo v Trstu mudilo skoraj 600 pevcev, poleg slovenskih lovcev pa bodo zapeli tudi italijanski, avstrijski in hrvaški pevski zbori. Kot je pojasnil Egon Malalan, je njihovo društvo lansko leto prejelo povabilo za organizacijo letošnjega srečanja, ki pa predstavlja velik organizacijski zalogaj. Govornik je povedal, da so s pripravami začeli že zelo zgodaj in da gre za pravi praznik kulture. Srečanje se bo začelo s koncerti v popoldanskem času, ko se bo v petih krajih na tržaškem Krasu in Bregu predstavilo preko 60 glasbenih skupin, ki se bodo nato v večernih urah zbrale na Borznem trgu in se v spremstvu godbe GD Nabrežina v sprevodu sprehodile do Velikega trga. Tam bodo združeni pevski zbori pod vodstvom Hermana Antoniča, zborovodje LPZ Doberdob, zapeli skladbi Pozdravljeni nam lovci vsi in Halo, halo, v italijanščini pa bodo zapeli Il cacciatore del bosco, je razložil Malalan in dodal, da bodo nastop s tremi pesmimi dopolnili tudi združeni rogisti, ki jim bo dirigiral Franc Gornik, pevovodja Pevskega zbora Martin Krpan - Bloke. Posebej pa se bodo občinstvu predstavili avstrijski rogisti. Prijeten glasbeni večer bodo zbori in rogisti sklenili s priljubljeno lovsko pesmijo Mi smo lovci v priredbi Franca Gornika. O lovski kulturi pa je na včerajšnji predstavitvi dogodka govoril Franc Rotar, ki je med drugim tudi dejal, da so lovski pevski zbori in skupine rogistov pomemben del lovske kulture, ki se je v svojih začetkih zavzemala za ohranitev slovenske kulturne tradicije. Gost je tudi povedal, da Slovenska lovska zveza šteje več kot 21 tisoč lovcev, njihova povprečna starost pa je 55,3 leta. Slišali smo tudi, da pod njihovim okriljem poje 17 lovskih pevskih zborov, pevci pa niso le lovci, ampak tudi nelovci, saj je naša lovska kultura vsem odprta, je poudaril Rotar. Slavnostni koncert, katerega moto bo slogan Pesmi narave, glasovi srca, bosta povezovala Danijel Malalan in Mairim Che-ber, obiskovalce pa bo v imenu društva Do- Ob pobudi je bil včeraj govor tudi o lovski kulturi kroma berdob pozdravil tudi predsednik društva Egon Malalan, ki bo tudi predal prehodno zastavo predstavnikom organizatorjev 39. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in skupin rogistov 2012 v Šaleški dolini. Naj še povemo, da bodo vsi nastopi lovskih pevskih zborov in tudi slavnostna prireditev na Velikem trgu vstopnine prosti, v primeru slabega vremena pa se bo koncert preselil v bližnjo dvorano na 4. pomolu. (sč) kraška hiša Na ogled Spomini Silvana Pittolija Še se niso zaprla vrata Kraške hiše v Repnu po zaključku uspešne Zulianove likovne razstave, ko je pred nami že nov dogodek. Danes bo ob 20.uri spregovorila fotografija preko del v zamejstvu pa tudi v Sloveniji in v širšem prostoru poznanega rojaka iz Brd Silvana Pittolija. Pittoli se od mladih nog ukvarja s fotografijo, najbližje mu je črno-bela, ki ji vseskozi ostaja zvest. Avtor je prisoten in aktiven tudi na prosvetnem področju, saj je prejšnji teden od Zveze slovenskih kulturnih društev prejel priznanje za svoje življenjsko razdajanje kulturi. Pittoli se bo v Kraški hiši predstavil s svojim ciklusom Spomini, avtorja in njegovo delo bo predstavila Lorella Klun. Goriški večer na Krasu bo zaznamoval tudi nastop Manuela Fighelija, harmonikarja, ki ga publika prav gotovo pozna po njegovih številnih in uspešnih nastopih. šolstvo - Na tekmovanjih v risanju s programom Autocad Dober uspeh dijaka Enrica Dijak geometrske smeri zavoda Zois je po zmagi na deželni fazi tekmoval še na Siciliji in v Roveretu Dijaki, ki obiskujejo geometrsko smer Državnega tehniškega zavoda Žiga Zois, se že več let udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj v računalniškem risanju z Autocad programom. Tako je bilo tudi letos, ko je na državni tako imenovani Cad Olympics tržaško šolo zastopal Enrico Leghissa (prvi z desne na posnetku). Dijak 4. razreda je najprej slavil na deželni ravni, odlična uvrstitev pa mu je omogočila, da se z vrstnico iz Furlanije udeleži tudi državnega finala v Caltanissetti. Kot nam je povedal Enrico, se je tekmovanja na Siciliji udeležilo štirideset dijakov in prav toliko profesorjev; Enrica je spremljal profesor gradbene tehnologije Robi Saražin, ki je tudi član organizacijskega odbora olim-pijade. Ob risanju pa so imeli tudi priložnost za ogled sicilskih znamenitosti. Računalniški program Autocad je najbrž najbolj razširjen program, ki ga uporabljajo za načrtovanje gradbenih načrtov, a tudi v strojništvu itd. Na sicilskem tekmovanju so tekmovalci načrtovali masko, Enricu pa ni šlo najbolje od rok. Bolje se je odrezal na mednarodnem tekmovanju v Roveretu, kjer je s svojo ponazoritvijo znamke ob 150-letnici združitve Italije, zasedel 9. mesto. Načrtovanje in risanje mu je vsekakor zelo všeč in bo najbrž postalo tudi njegov poklic: po maturi bi se Enrico rad vpisal na arhitekturo. (pd) zgonik - V Frušovci danes ob 18. uri Odprtje 47. Razstave vin Drevi bo ob nastopu osnovnošolcev protagonist oljka, od jutri pa vino domačih vinarjev - Vsak večer ples z ansambli Po odprtju razstav o gradiščih v Ga-brovcu in likovne razstave Alessandra Starca v vinoteki bodo danes ob 18. uri v Frušovci v Zgoniku uradno odprli 47. Razstavo vin -občinski praznik Občine Zgonik. Protagonist prvega dela nocojšnjega dogajanja bo oljka. V Frušovci bo namreč občinska uprava predala domačim oljkarjem oljko, ki jo je ob Dnevu dreves (21. novembra) prejela od združenja Ekoclub. Dogajanje se bo nato preselilo pred županstvo, kjer bodo prisotne s petjem pozdravili domači osnovnošolci. Njihovo petje bo vabilo na razstavo risb v pritličju in pa edinstvene razstave Marijana Miklavca Te-raneli (slike, ki so nastale z uporabo terana). Zvečer bo za poskočne domače in tuje viže poskrbel ansambel Navihani lisjaki. Vikend v Zgoniku pa bo minil predvsem v znamenju vinarjev in njihovega pridelka, po katerih je Občina Zgonik razpoznavna naokrog. Na vabilo Občine so se odzvali in svoja vina bodo razstavljali Colja Ivan, Colja Cvetko in Doljak Ervin iz Samatorce, Fabjan Just, Milič Rado, Štefan Jazbec in Stol-fa Srečko iz Saleža, Furlan Gigi, Kocman Janko, Milič Stanko, Šavron Roberto in Žigon Miro iz Zgonika ter Milič Mario iz Repniča. Vina bo ocenila komisija, rezultati pa bodo znani v nedeljo, tako kot tudi rezultati ocenjevanja oljčnega olja, ki se vse bolj uveljavlja tudi na tem delu tržaške pokrajine. Obiskovalci Razstave vin bodo lahko degustirali (in kupili) olje Marina Pernarcicha, Damjana Mi-liča in Egona Doljaka. Jutri se bo praznik nadaljeval s turnirjem v briškoli (ob 16. uri). Med 16. in 19. uro bodo možni brezplačni ogledi botaničnega vrta Carsiana (v sodelovanju s Pokrajino Trst) in Briškovske jame po znižani ceni. Za oglede je treba kupone dvigniti na županstvu med 16. in 19.uro (tudi v nedeljo). Zvečer bo igral ansambel Kraški muzikanti. V nedeljo bo v Zgoniku živahno že dopoldne, saj se bodo srečali ljubitelji starod-obnikov Ferrari GT, ob 12. uri bodo Zgonik obiskali še ljubitelji znamke Alfa Romeo. Popoldne bo na prireditvenem prostoru nastop srbske folklorne skupine Vuk Karadič iz Trsta. Sledilo bo nagrajevanje vinarjev in oljkarjev ter ples z ansamblom Happy day. Kioske bodo upravljali Ašk Kras in Kd Rdeča zvezda ter Združenje Sonca. Razstava v Gabrovcu bo na ogled do 9. junija kroma OBVESTILO BRALCEM V volilnem obdobju so se nam nakopičili najrazličnejši članki, ki jih bomo skušali čim prej objaviti. Trst: vzdrževanje cestne signalizacije Občina Trst sporoča, da bodo v noči od jutri na nedeljo med 21. in 6. uro potekala dela za vzdrževanje horizontalne cestne signalizacije v ulicah Cellini, Ghega, Geppa, Galatti, Milano, Corsi, na Trgu Panfili, v ulicah Trento (med Trgom Panfili in Ul. Ghega), Roma (med Trgom Vit-torio Veneto in Ul. Ghega), na Trgu Vittorio Veneto, v Ul. Filzi (med Ul. Milano in Trgom Dalmazia) ter v Ul. Lavatoio. Od 6. do 10. junija so predvidena podobna vzdrževalna dela v Terezijanski četrti, program del pa je indikativen in se ga lahko spremeni glede na vremenske in prometne razmere. Voda: božji dar za vse, ne zaslužek za redke Sredi junija bomo italijanski državljani spet poklicani na volišča, da oddamo svoj glas za ali proti štirim nadvse pomembnim referendumom. Vse štiri odločitve, posebno pa odločitev za ali proti privatizaciji vode, pa nosi v sebi tudi globoko etično dimenzijo o vodi kot naravni dobrini za vse. Z namenom, da bi poglobili etični vidik referenduma o vodi, je Skupnost voditeljev SZSO Trst 3/4 organizirala srečanje skupaj z drugimi člani italijanske organizacije Agesci s patrom Danielejem Zaranotellom, Komboniancem iz Padove, ki je zelo dejaven na socialnem področju v Italiji in Južni Ameriki. Srečanje bo drevi od 20.30 dalje v prostorih skavtske organizacije v Ul. Risorta 3. Srečanje o zdravju V konferenčni dvorani centra za prostovoljno delo v Ul. sv. Frančiška) bo danes ob 17.30 srečanje o dobrem počutju in zdravi prehrani. Predaval bo Giacomo Bo. Film v Narodnem domu V Narodnem domu bodo danes ob 19.45 na pobudo odbora Comita-to lavoratori utenti predvajali film Torino - Terni viaggio nell'acciaio (Turin-Terni potovanje v svet jekla), ki ga je uredilo združenje Legami D'Acciaio, to je združenje družinskih članov žrtev nesreč v turinski jeklarni Tyssen Krupp. Film pripoveduje o težavah oz. protislovjih na delovnih mestih in na to temo bo uvodoma spregovoril predsednik združenja Renato Vir-dis, ki bo tudi vodil debato po filmu. Na srečanju bodo prisotni tudi nekateri predstavniki sindikatov uslužbencev podjetja Trasporti, Or.S.A., U.S.B., kovinarskega sindikata F.I.O.M., pristaniških delavcev F.I.L.P., šolnikov, C.O.B.A.S. in javnih uslužbencev. Roman Sazrijevanje V Narodnem domu, točneje v učilnici F1 visoke šole za tolmače in prevajalce bodo danes ob 17. uri predstavili hrvaški prevod romana Corrada Premude Sazrijevanje/Prema-turita. Z avtorjem se bodo pogovarjali prevajalka Angela Galic, založnica Simona Goldstein ter Lilja-na Avrilovic in Valerio Fiandra. Takoj zatem bodo v prostorih galerije Studiocinque e altro (Drevored DAnnunzio 4) odprli razstavo Sweet Blink Andree Guerzonija. Gre za razstavo ilustracij, ki bogatijo Pre-mudovo knjigo. Razstava bo na ogled do 18. junija. Popravek Predstavitev knjige Utrinki iz mojega življenja dr. Ivana Cibica bo v Kulturnem domu na Prose-ku ob 20.00 in ne ob 20.30, kot je bilo navedeno v napovedi. TRST Petek, 27. maja 2011 otvoritev razstave ŽIVLJENJE SANJ Sare Conestabo Predstavitev Jasna Merkù Danes, 27. maja 2011, ob 19.00 Kavarna Gruden v Nabrežini SDD Jaka Stoka vabi na srečanje z dr. Ivanom Cibicem ob izidu njegove knjige spominov IZ Utrinki mojega življenja Srečanje bo vodila Majda Cibic danes, 27. maja, ob 20. uri Kulturni dom Prosek-Kontovel ODBOR ZA CEROVLJE prireja DANES, 27. maja 2011 ob 20.00 uri v DVORANI NA ŠPORTNEM CENTRU V VIŽOVUAH srečanje na temo HITRA ŽELEZNICA, NJEN PROJEKT IN NJENA NEVARNOST Sodelovali bodo: Peter BEHRENS - odbor NO TAV Trst Gian Carlo PASTORUTTI - odbor NO TAV Furlanska nižina Roberto LINARI - geolog, izvedenec za vibrometrijo Včeraj danes Danes, PETEK, 27. maja 2011 JANEZ Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 15.30 Jutri, SOBOTA, 28. maja 2011 AVGUŠTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,8 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb pada, veter 8 km na uro, sever, vlaga 57-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino CI3 Lekarne Do sobote, 28. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. MHI WfF SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Abonma Razburlj ivi-Lahka glasba Dve gledališči v sozvočju V sodelovanju z Zadrugo Bonawentura in s 13. Mednarodnim festivalom Kras AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni 2«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Una notte da leoni 2«; 16.15, 17.15, 19.00, 20.00, 21.45 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare 3D«; 16.30, 19.10, 21.50 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«; 16.00, 20.00 »Red«; 18.10, 22.10 »Beastly«; 16.30, 19.00, 21.45 »Fast & Furious 5«. FELLINI - 16.40 »Rio«; 18.15, 20.00, 21.45 »Senza arte ne' parte«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Mr. Beaver«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 19.00, 21.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 18.40 »Rio (podnap.)«; 20.40 »Odklenjen«; 16.30 »Rango (sinhr.)«; 16.40, 19.10, 21.40 »Dekliščina«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 15.10, 18.00, 19.25, 20.50, 22.20, 23.40 »Pirati s Ka-ribov 4 - 3D«; 15.40, 18.20, 21.00, 23.50 »Dekliščina«; 17.00, 19.50, 22.40 »Pirati s Karibov 4«; 19.00 »Rdeča kapica«; 16.45, 19.05, 21.25, 23.45 »Prekrokana noč 2«; 16.30, 21.10, 23.35 »Cena resnice«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare 3D«; Dvorana 3: 17.00, 19.30, 22.00 »Pirati dei Carai-bi - Oltre i confini del mare 2D«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Fast & Furious 5«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il confine del mare«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 18.00, 21.30 »Pirati dei Ca-raibi - Oltre il confine del mare (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Red«; Dvorana 5: 18.00, 21.00 »Le vie di Fes«. 9 Šolske vesti POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15. julija; od 18. do 29. julija; od 16. do 26. avgusta. Vsak tečajnik se lah- S Izleti Otroška dramska skupina BREG jp| pod okriljem društev F Prešeren, Slovenec in V. Vodnik f -V. vabi danes, 27. maja ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na premiero gledališke predstave ^mfmmmmmmmmmmmm^ DREJCEK, TRIJE MARSOVCKI IN VESELA DRUŠČINA ZKB <& m Po knjigi Vida Pečjaka napisala in režirala Boža Hrvatic, koreografija Klara Vodopivec, scena in kostumi Ester in Dajana Kočevar, glasba Aljoša VSaksida, videoanimacija Antonio Giacomini, tehnika Jan Loredan in Peter Sancin ti — jutri, 28. maja ob 21.00 Prosimo cenjene abónente, da najavijo morebitno odsotnost. Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave tel. št 800214302 ali 040 362542. spletna prodaja: www.vivaticket.it ko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72 (TS), 040-566360, ts@adforman-dum.eu. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Ke-kec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Je-zikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija. POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1); nemščina (A1, A2). Termini: od 4. do 15. julija; od 18. do 29. julija; od 16. do 26. avgusta. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72 (TS), 040-566360, ts@adformandum.eu. mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Z rich in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kuli-narika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! TPPZ P. TOMAŽIČ organizira za člane in prijatelje v četrtek, 2. junija, izlet v Cerkno in bolnico Franjo. Prijave in informacije na tel. 380-3584580 in 3492577630 ali info@tppz.net. KRAŠKO GOZDARSKO DRUŠTVO iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 1. in povratek 5. junija. Ogledali si bomo: Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža, Kalwaria Zabrzydowska, Zywiec, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, naravni park, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanjo prestolnico in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+38) 6 41 634 750 ali elektronska pošta: dpavlica@volja.net Čestitke HI Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu 43. Vljudno vabljeni! Tel. 040-232223. NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 348-5861205. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Re-pentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja. Informacije: 335-5476663 (Vanja). SPDT priredi v nedeljo, 29. maja, pohod na Mijo (Hrib Mija - 1237 m) v Nadi-ški Dolini. Dobimo se ob 6.30 na trgu v Sesljanu, odhod z društvenim kom-bijem in osebnimi avtomobili, pot je zmerno naporna in traja približno 6 ur. Vse potrebne informacije na tel. 040220155 (Livio). KRUT obvešča, da so na razpolago dodatna mesta za petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! ■Bel SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst nova produkcija Priredba, montaža besedila in režija: Miha Golob danes, 27. maja ob 20.30 (drugi petek) v soboto, 4. junija ob 20.30 (idruga sobota) v mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Draga teta GENKA in stric JU-ŠTO! Danes, ko praznujeta zlato obletnico poroke vama iz srca čestitamo, se z vama veselimo in vama voščimo srečno in zdravo naprej. Milojka, Boris, Alex in Jasna. GENKA in JUST, še mnogo obletnic vama želimo, zdaj pa zlato poroko vama proslavimo. Naj ljubezen brezprestanka vaju obiskuje, z njo pod isto streho pa še zdravje naj stanuje. Poljubčke vama pošiljamo Damjana, Sabina in Jadranka z družinami. »Ma bla je spomlad ku frišn in mlad JUŠTO ji zapisal je srcje: še zdej ju štma, kar ima ji da ker za njega GENKA je use!« In je od tistga dne žej pisit ljt psalo - in dosti vas je tokalo: ma kar sta tkrat obljubila nista nikdar zatajila. Čestitamo! Žlahta s Prapro-ta. Draga GENKA in JUST! Zlata poroka je lep življenjski cilj vajine skupne poti. Da bi v sreči in zdravju še skupno nadaljevala vama želi družina Ravbar. Prosimo cenjene abónente, da najavijo morebitno odsotnost. Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave tel. št. 800214302 ali 040 362542. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ri-cmanjih. Vabljeni! Tel. št.: 040-281153. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Brišči-ki 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. GABRIJEL PERTOT (Špjlni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040228451. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. Loterija 26. maja 2011 Bari 14 38 67 26 4 Cagliari 27 83 1 39 2 Firence 11 66 65 10 25 Genova 43 19 89 60 5 Milan 45 21 1 14 82 Neapelj 20 61 81 72 22 Palermo 43 55 24 20 35 Rim 32 36 89 52 68 Turin 58 29 79 77 65 Benetke 56 20 23 21 81 Nazionale 25 73 21 49 23 Super Enalotto Št. 63 20 24 31 38 54 72 jolly 27 Nagradni sklad 2.723.428,26 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 24.649.742,38 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 40.851,43 € 1.148 dobitnikov s 4 točkami 355,84 € 44.925 dobitnikov s 3 točkami 18,18 € Superstar 52 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 7 dobitnikov s 4 točkami 35.584,00 C 219 dobitnikov s 3 točkami 1.818,00 C 3.297 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 20.957 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 48.446 dobitnikov z 0 točkami 5,006 ► Danes, ob 17.30, pri informativni točki na Borznem trgu v Trstu, praznik ob zaključku volilne kampanije GIORGIO RE T SE SREČA Z VOLILCI v DRUGEM KROGU VOLITEV PREKRIŽAJ IME KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA POKRAJINE Obvezujem se, da se bom v sklopu Pokrajine trudi] za vrnitev dostojanstva mestnim šolam; za zagotavljanje pravice do študija vsem študentom Obvezujem se, da se bom v sklopu Pokrajine trudil za upravo, ki bo skrbela za kmetijske vire in za kmetijska podjetja ter za celotni sklop lokalnih gospodarskih dejavnosti Obvezujem se, da se bam v sklopu Pokrajine trudil za upravo, ki bo gradila idealno okolje in lahko zagotavljala kakovost življenja in blaginjo vseh državljanov Obvezujem se, da se bom v sklopu Pokrajine trudil za uresničevanje novih delovnih mest; za spodbujanje zaposlovanja tistih, ki so izgubili službo ali tistih, ki iščejo prvo zaposlitev Obvezujem se, da se bom v sklopu Pokrajine trudil za upravo, ki bo vlagala v bodočnost naših mladih in vrednotila vlogo konkretnih in učinkovitih storitev za družine / TRST Četrtek, 26. maja 2011 1 1 Zadruga Naš Kras vabi na odprtje fotografske razstave Silvana Pittolija "SPOMIKI" ffl o avtorju in delih bo spregovorila LORELLA KLUN glasbeni uvod harmonikar Manuel Figheli danes, 27. maja 2011 ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dežela FJK - Pokrajina Trst - Občina Repentabor Ü3 Obvestila 47. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: danes, 27. maja, Frušovca - odprtje razstave vin, na županstvu, odprtje razstave »Te-raneli« Marijana Miklavca in risb osnovnošolcev, odprtje kioskov, ples z ansamblom Navihani lisjaki; sobota, 28. maja, turnir v briškoli, odprtje kioskov in ples z ansamblom Kraški muzikan-ti; nedelja, 29. maja, mednarodno srečanje Ferrari GT, mimohod Alfa Romeo po Zgoniku, nastop srbske folklorne skupine Vuk Karadžic, nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ples z ansamblom Happy day. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO - Skupina Fortunato Pavisi vabi ob 100-letni-ci obiska Rudolfa Steinerja v Trstu na dve srečanji: danes in soboto, 27. in 28. maja, ob 20. uri predava Sergio Maria Francardo v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal danes, 27. maja, v dvorani Igo Gruden - Nabrežina 89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes, 27. maja, ob 20.30 v prostorih gostilne. NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer danes, 27. maja, od 16.30 do 18.30, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040220155 (Livio). ODBOR ZA CEROVLJE prireja danes, 27. maja, ob 20. uri v Vižovljah, v dvorani pri športnem centru, javno srečanje na temo: »Hitra železnica? Da, ampak ne za vsako ceno!« Sodelovali bodo Peter Behrens, Giancarlo Pastorutti in Roberto Linari. Vljudno vabljeni! SPD MAČKOLJE prireja 49. »Praznik češenj« v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: danes, 27. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v soboto, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 29. maja, od 18.00 dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Žunja band. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS prireja danes, 27. maja, ob 17.30 v centru za prostovoljne usluge v Ul. Sv. Frančiška 2, predavanje na temo: »Zdravje in ugodje = zbrati najboljše, dobra, zdrava prehrana in dosti hoje«. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bo predaval izvedenec naravnega zdravja Dr. Giaco-mo Bo. Vabljeni vsi. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ S. Gruden in OV iz Šempolaja prireja srečanje na temo: »Vzgoja k pogumu«. Predavala bo dr. Federica Mormando (psihiatrinja, psihoterapevtka, novinarka, docentka, predsednica Eurotalent). Vabljeni v SKD I. Gruden (Nabrežina 89) danes, 27. maja, ob 20.30. VZPI PROSEK vabi v nedeljo, 28. maja, na komemoracijo v spomin na deset obešenih talcev. Svečanost na Proseški postaji se bo začela ob 11. uri. Slavna govornika bosta sindakalista Renato Kneipp in Elisabetta Faidutti. V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 29. maja, prvo sv. obhajilo ob 11. uri. Otroci bodo v nošah. Med mašo bo pela mladinska skupina Slomšek iz Bazovice, ki jo vodi Zdenka Kavčič. KD IVAN GRBEC, (Škedenjska ul. 124), obvešča člane, da bo v ponedeljek, 30. 4 7.'RAZSTAVA vnsf PETEK, 27.05.2011 ob 18:00 ob 18:30 ob 19:00 ob 20:00 Frušovca - odprtje 47. razstave vin na županstvu, odprtje razstave »Teraneli« Marijana Miklavca in risb osnovnošolcev odprtje kioskov ples z ansamblom NAVIHANI LISJAKI maja, v društveni dvorani potekal letni občni zbor ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo; razprava; odobritev obračuna za leto 2010; odobritev proračuna za leto 2011; razno. INTERCAMPUS 2011 - ZSKD in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18. letom. Informacije na tel. št.: 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNI PLESNI CENTER za otroke od 4. do 10. leta starosti v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheer-dancemillenium.com ali 349-7597763. BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah in sicer: 1., 8. in 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! 10 LET MATURE: večerja bo v petek, 3. junija, ob 20. uri v restavraciji na Jezeru. Prijavi se na 328-5849935. ARTEDEN/11 - Skd Lonjer-Katinara in Društvo za umetnost Kons prirejata od ponedeljka, 4. do petka, 8. julija, v Lo-njerju, likovno delavnico za osnovnošolske otroke, ki jo bo vodila umetnica Luisa Tomasetig. Informacije in prijave na naslov jana@arteden.org ali pa na tel. št. 333-5062494 (proti večeru). AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki '99 in mlajši) od ponedeljka, 13., do srede, 22. junija. Informacije in prijave na ZSŠDI (040-635627) do torka, 7. junija, od 8. do 14. ure. NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). DELAVNICE SLOVENŠČINE ZA OTROKE od 9. do 12. leta v okviru projekta Je-zik-Lingua: v slovenščini o glasbi, filmih, računalništvu, o mladinskih revijah, o slovenski pop in rock pevcih, o hrani, o oblačilih, predmetih in o drugem, kar je mladim všeč in o šoli v neformalni slovenščini. V prostorih Slovenskega dijaškega doma S. Kosovela, Ul. Ginna-stica 72, Trst, vsak torek in četrtek od 9.30 do 11.30 od 13. junija do 1. julija. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na konferenco »Vzgoja otroka za talent in mir - predstavitev 6. Svetovnega Kongresa Otrokovega Talenta«, ki bo v ponedeljek, 13. junija, ob 18.30 - Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, na sedežu CCYJ (Centro Culturale Yoga Jnanakanda). Informacije: 0402602395, 320-0488202. ELIC - Proste šole otrokovega raziskovanja vabi na otroško delavnico »Astronomija in precesija enakonočja« v ponedeljek, 13. junija, ob 16.45 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Vodila jo bosta glavna mednarodno odgovorna fundacije - predsednica in ustanoviteljica Inž. Maria Nilda Cerf Arbulu in podpredsednik dr. Jose Miguel Esborronda Andrade. Informacije: 040-2602395, 320-0488202. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL organizira od 4. julija do 5. avgusta poletni center za otroke, ki obiskujejo jasli in vrtec. Od 13. junija do 5. avgusta pa bo Poletni center namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Uradi so na razpolago za prijave in informa- cije od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, na tel. št. 040-573141. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 0404529907, info@tpkcntsirena.it. EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6. do 12. leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene matice Trst in v sodelovanju s Skladom M. Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Repentabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.fe-stivalkras.com, info@festivalkras.com, tel. 347-2576505. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE -ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. S3 Prireditve OTROŠKA DRAMSKA SKUPINA BREG pod okriljem SKD Slovenec, SKD Vodnik in SKD Prešeren vabi danes, 27. maja, ob 20.30 v gledališče F. Prešeren na premiero predstave »Drejček, trije marsovčki in vesela druščina« v režiji Bože Hrvatič. SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z dr. Ivanom Cibicem ob izidu njegove knjige spominov Utrinki iz mojega življenja, ki bo danes, 27. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Srečanje bo vodila Majda Cibic. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Sare Conestabo »Življenje sanj«, ki bo v Kavarni Gruden danes, 27. maja, ob 19. uri. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 27. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Silvana Pittolija »Spomini«. O avtorju in delih bo spregovorila Lorella Klun. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril harmonikar Manuel Figheli. Prisrčno vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja »2. Srečanje mladinskih orkestrov«, ki bo v soboto, 28. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo Mladinski orkester Godbenega društva Prosek, ki ga vodi Irina Perosa, Mladinski orkester Godbenega društva V. Parma iz Trebč, ki ga vodi Luka Carli in Mladinski orkester godbe Arcoba-leno iz Trsta, ki ga vodi Erik Žerjal. LITERARNO ZDRUŽENJE POESIA E SO-LIDARIETA' POEZIJA IN SOLIDARNOST prireja v soboto, 28. maja, ob 18. uri literarno branje z naslovom »Liri-zem stvarnosti«. Nastopila bosta koprski prevajalec in pesnik Gašper Ma-lej in tržaška pisateljica Carla Carloni Mocavero. Pobuda bo potekala v kavarni San Marco. MEPZ LIPA iz Bazovice v sodelovanju s Skd Lipa in bazovsko župnijo vabi na koncert sakralne glasbe »Od oznanila do vstajenja: beseda - podoba«, ki bo v cerkvi sv. M. Magdalene v Bazovici, v soboto, 28. maja, ob 20.30. Predstavil se bo mešani pevski zbor župnije sv. Janeza in sv. Marije iz Novellare (RE) pod vodstvom Sare Fornaciari. Pozdravil bo MePZ Lipa pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli. V nedeljo, 29. maja, bosta oba zbora sodelovala pri maši ob 10.30 v isti cerkvi. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri na proslavo ob 50-letnici otvoritve Marijinega doma in 60-letnici rojanskega cerkvenega pevskega zbora. Na sporedu bodo dokumentarni video, nastop rojanskega zbora in glasbenikov ter spomini in pričevanja Aleksandra Korošca. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). MLPS IN OPZ SLOMŠEK IZ BAZOVICE vljudno vabita na zaključno prireditev pevske sezone, ki bo v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri. MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE vabi na zaključni koncert Danes je pa en lep večer ob 45-letnici delovanja, v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu, v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero mladinske igre Olge Paušič »Sveže novice iz osmice« (režija Nicole Starc, video posnetki Mija Kalc), ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. SKD IGO GRUDEN vabi na ponovitev igre »Odkritosrčna lažnivka« v izvedbi domače Gledališke skupine mladih in v režiji Gregorja Geča. Predstava bo v nedeljo, 29. maja, ob 20. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje ob knjigi »Nenavadne zgodbe Lipeta Kosca«. Sodelovali bodo: avtorica Lida Turk, zgodovinarka prof. Marta Verginella in z osebnim pričevanjem Saša Rudolf. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED, KD TOMAJ IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo na »Kosovelov večer 2011«, ki bo v KD v Tomaju v ponedeljek, 30. maja, ob 19.30. FOTOVIDEO TRST 80 prireja v torek, 31. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) »Srečanje s člani in prijatelji fotografije«. Na večeru bo dolgoletni član Vili Lavrenčič pokazal nekaj svojih fotografiji. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Iconotheca Val-vasoriana v Narodnem domu, Ul. Fil-zi 14. Urnik ogleda: ponedeljek in petek od 17. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 10. do 12. ure. ŠMARNIČNI KONCERT Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi ob 80-letnici pridige msgr. Jakoba Uk-marja o krščanskem sožitju med narodi, ki bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah v torek, 31. maja, po šmarnični sv. maši ob 20. uri. Nastopili bodo: OPS in MlDPS Vesela pomlad, MoPZ in MeCPZ Sv. Jernej ter zbor So-cieta Polifonica Santa Maria Maggio- re. Odlomke iz pridige msgr. Ukmarja bo podal Tomaž Susič, ki bo program tudi povezoval. SKD TABOR prireja v sredo, 1. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah plesno prireditev »Zaplešimo«! Nastopile bodo društvene plesne skupine osnovnošolk in srednješolk ter gostujoče skupine iz Šempolaja, Trsta in Dutovelj. Vabljeni! ORGELSKI KONCERT - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Koncert ob zaključku orgelskega tečaja«, ki bo v petek, 3. junija, ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. V PRIČAKOVANJU KRIŠKEGA TEDNA 2011 - SKD Vesna v sodelovanju z Ljudskim domom Bita, vabi na »Ape-ritiv z umetniki«: otvoritev likovne razstave združenja umetnikov Paviljon iz Svetega pri Komnu. Glasbeni utrinek: Kvartet flavt - Glasbena šola Sežana, mentor prof. Tamara Tretjak. Otvoritev razstave bo v prostorih Ljudskega doma v Križu v petek, 3. junija, ob 19.00. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na koncert zbora »Kraški cvet - Sv. Ivan« pod vodstvom sestre Karmen Koren. Koncert bo v soboto, 4. junija, ob 18. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27/1. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana, vabi na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v soboto, 18. junija, ob 20.30 v gledališču »San Giovanni«, Ul. San Cilino, 99/1. S Poslovni oglasi TPK SIRENA IŠČE hišnika za nekaj ur dnevno. Zainteresirani naj se javijo ob ponedeljkih od 18. do 19. ure na sedežu (Miramarski drevored, 32 - Trst - 040-422696) 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490. IZKUŠENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah tel. št. 327-9969360. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb tudi čez noč. Tel. 0038651-852892. NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev, kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije klicati tel. št. 040-228658. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO -klicati ob uri obedov tel. št. 040231592. TRI SOBNI PROSTOR 50 kv.m., v centru Opčin, dajem v najem. Tel. št.: 040420604 v večernih urah. V BOLJUNCU NA PLACU dajem v najem prostor. Tel. št.: 348-3667766. V CENTRU PROSEKA dajem v najem prostore, površina 45 kv.m.. Poklicati tel. št.: 348-4208079. Prispevki Ob 5. obletnici smrti dragega sina Andreja Batiča daruje mama Delka 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repenta-bru. V spomin na Miro Stefančič daruje Jolanda Tretjak 30,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na Grozdano Verginella vd. Sullini daruje Jolanda Tretjak 30,00 evrov za vzdrževanje kulturnega doma Alberta Sirka v Križu. V spomin na Ladija Rebulo darujejo Tamara in Zvonko 20,00 evrov ter Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Ladija Rebulo daruje Bruna Knez iz Saleža 100,00 evrov za AŠK Kras. 27.5.2006 27.5.2011 Andrea Batti Vedno v naših srcih. Elena, Damijan, Dimitri 1 4 Četrtek, 26. maja 2011 KULTURA / stalno gledališče fjk - Spamalot Humor skupine Monty Python je zaživel tudi v musicalu Angleško komično skupino komikov Monty Python, ki je zaslovela v sedemdesetih letih, po vplivu, s katerim se je s štirimi uspešnimi nizi televizijskih oddaj in petimi filmi, a tudi z albumi in knjigami, vtisnila v prenovo komičnega žanra v Veliki Britaniji in tudi onstran meja domovine njenih članov, primerjajo z Beatlesi. Sploh je njihov vpliv prepoznaven v sodobni medijski kulturi: izraz spamming za množično pošiljanje neželenih mailov, denimo, izvira iz njihovega znanega skeča, v katerem natakarica v restavraciji ponuja vse jedi skupaj z mesom v konzervi Spam, ki ga gostje nočejo. No, citat slovitega skeča se pojavlja v naslovu, a tudi v enem številnih duhovitih prizorih musicala Spamalot, ki ga je Monty Pythonovan Eric Idle "z ljubeznijo" povzel po njihovem filmu Monty Python and the Holy Grail. Musical je od torka, 24. maja, na sporedu v veliki dvorani Rossettijevega gledališča v okviru iz- redno priljubljenega tej zvrsti posvečenega abonmajskega niza in tržaškemu občinstvu kot edinemu v Italiji ponuja v živo velik odmerek edinstvenega Monty Pyt-honovega humorja, polnega zafrkljivosti do velikih, do njihovega nastopa marsikdaj tudi nedotakljivih tem, vrh tega z veliko mere poglobljenega znanja in izobrazbe, ki ju je članom zagotavljal študij v Oxfordu in Cambridgeu, seveda brez sledu kakršnekoli postavljaške samovšečnosti. Sicer je musical, za katerega je Eric Idle napisal libreto in besedila pesmi, medtem ko je glasbo ustvaril John Du Prez, doživel ogromen uspeh že ob prvi uprizoritvi na Broadwayu leta 2005, za katero je prejel tudi Tonyevo nagrado, in tudi ob postavitvi v Londonu leto kasneje ter na turneji po Veliki Britaniji, katere zasedba nastopa tudi v Trstu. Enako kot film je musical duhovita parodija legendarnega niza o mitskem kralju Arturju in vitezih okro- Zabavno predstavo si je mogoče ogledati do nedelje (vključno) f. ross gle mize, novost predstavlja parodija sodobnih uspešnih musicalov z ironičnim posnemanjem njihovega značilnega zapleta in nepogrešljivih ključnih pevskih točk. Ob skrbnih nadnapisih se je obnovljenemu Mont Pythonovem humorju od srca nasmejalo tudi tržaško občinstvo. V vlogi kralja Arturja nastopa Phil Jupitus, Todd Car-ty je njegov sluga Patsy in Jodie Prenger je gospa jezera; v ostalih moških in ženskih vlogah nastopajo Robin Armstrong, Samuel Holmes, David Langham, Simon Lip-kin, Graham McDuff poleg skupinice plesalcev in pevcev. Ansambel, ki v živo spremlja predstavo, vodi Dean Austin. Režiser je Christopher Luscombe, scenograf in kostumograf Hugh Durrant, koreogra-finja Jenny Arnold. V videoposnetku se v vlogi Boga pojavlja sam Eric Idle, ki je musical pospremil tudi v Trst in ki je na premieri v torek na koncu predstave stopil tudi na oder. (bov) nova gorica - Zaključek 30. sezone Prevzemajoča virtuoznost kijevskega komornega orkestra Znameniti Kijevski komorni orkester, ustanovljen leta 1963, ki zavzema pomembno mesto med najvidnejšimi komornimi sestavi na svetu, je zaokrožil letošnjo jubilejno 30. abonmajsko koncertno sezono Kulturnega doma Nova Gorica. Zasedbo zadnjih dvajset let vodi Roman Kofman, dirigent, ki ima za sabo vrsto nastopov z odličnimi orkestri, in smo ga pred leti lahko srečali tudi na koncertnem odru v Mariboru z bonskim orkestrom. Kofman je namreč med letom 2003 in 2008 deloval kot šef dirigent mesta Bonn, kjer je vodil tako tamkajšnji operni orkester kot tudi Beethovnov orkester. Njegov koncert v Novi Gorici s kijevskim sestavom pa je bil prvi in edini v Sloveniji, in ob tej priložnosti je ugledni mojster taktirke občinstvu v poslušanje ponudil domiselno sestavljen program skladb F. Schuberta, G. Ma-hlerja in P. I. Čajkovskega, njim pa dodal še delo priznanega sodobnega ukrajinskega skladatelja Valentina Silvestrova (1937). Vrhunsko skupno muziciranje, občudujoče gosta, predihana, prostrana, fina zvočnost (zelo posebna in hkrati značilna za ruske orkestre), prefinjene interpretacije z jasnim konceptom, disciplinirana igra (ki pa niti v enem samem trenutku ne 'podleže' dolgočasnemu akademskemu preigravanju partiture), občuteno podajanje in tehten izbor izvajanih del so zaznamovali novogoriški koncert, glasbeni dogodek, pri katerem je seveda največ zaslug imel prav dirigent Kofman, umetnik, ki se na koncertnem odru dobro zaveda, da lahko samo iskrena ljubezen do glasbe resnično osvoji občinstvo, in da je »...potrebno glasbo ljubiti, ne glede na to, ali je romantična ali avantgardna, naloga dirigenta pa je, da glasbenikom nudi čas, da to glasbo vzljubijo. In ko se to zgodi, izginejo vsi problemi, ki sicer lahko nastanejo pri izvedbi«. Ob Mahlerjevi priredbi slovitega Godalnega kvarteta v d-molu, znanega tudi kot Smrt in deklica, Fran-za Schuberta, ob popularnem Ada-giettu, 4. stavku iz Simfonije št. 5 v cis-molu G. Mahlerja in ob zimzeleni Serenadi za godala v C-duru, op. 48 Čajkovskega, je Kijevski orkester zaigral tudi Serenado za godala ukrajinskega avtorja Valentina Silvestro-va, brez dvoma genialnega skladatelja, ki je postal popularen tudi v Ameriki. Nekoč ekstremni avantgardist se je očitno spremenil in tako danes njegova glasba obuja poznoromantični kliše (meni Kofman), a v njegovi Se-renadi iz leta 1976 smo lahko prepoznavali skladatelja kot izjemnega mojstra zvočnih polj, in v tej sicer grozljivi pesmi pozabe odkrivali tudi blišč in angelski zven ukrajinskih violin. Sodobno, manj znano se je tako ob zaključku novogoriške abonmajske koncertne sezone smiselno združilo s popularnostjo del Mahlerja in Čajkovskega in se dopadljivo pre-pletlo s prevzemajočo virtuoznostjo kijevskih godalcev. Tatjana Gregorič / KULTURA Nedelja, 29. maja 2011 593 gledališče miela - Operna akademija Križ in Deželni šolski urad Figarova svatba v sveži izvedbi učencev in dijakov iz vse dežele Kljub težavam, ki izvirajo predvsem iz omejenih finančnih sredstev, Aleksander Švab še ni izgubil navdušenja za projekt, kateremu posveča ogromno dela: Operna akademija v Križu še nima svojega sedeža in mora le upati v gostoljubje vaških ustanov, toda delo vztrajno nadaljuje in rezultati so na dlani. Kriški basist je ustanovitelj in umetniški vodja šole, ki privablja veliko pevcev iz Italije in sosednjih držav, je istočasno factotum, ki nosi večji del organizacijskega bremena, po potrebi pa tudi dirigent, ki po svojih močeh usklajuje odrsko in glasbeno delo. Doslej so učenci kriške akademije izpeljali že veliko predstav dokaj zahtevnih oper, kot sta Puccinijeva il Tabarro in Gianni Schicchi, Campiello Wolf-Ferrarija, Rossinijeva Petite messe solennelle, uprizorili so tudi Mozartovo Fi-garovo svatbo, zdaj pa je umetnina zaživela v nekoliko drugačni luči: ob sodelovanju Deželnega šolskega urada FJK je Akademija pripravila predstavo, pri kateri aktivno sodelujejo učenci osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šol tako iz tržaške kot tudi iz drugih pokrajin naše dežele - skupaj jih je približno tisoč dvesto! Za koordinacijo med šolami in Akademijo so poskrbeli Goran Ruzzier, Desire Broggi in Silvia di Falco. Otroci se pod mentorstvom svojih učiteljev in profesorjev kar dolgo pripravljajo na nastop, zato da lahko pojejo kot ubran zbor, zraven pa pokažejo tudi nekaj odrskih gibov, kar je zanje prav lep uvod v gledališko življenje. Predstava torej poteka na dveh ravneh: pevci, ki se pod Švabovim vodstvom želijo usposobiti za poklicno dejavnost, imajo dragoceno priložnost, da se preizkusijo v operni predstavi, pa čeprav le ob spremljavi klaviature ali skromnega orkestra, otroci pa doživijo neposreden, za mnoge tudi prvi stik s čarom umetnosti in začnejo ugotavljati, da je lahko (včasih dolgočasno) šolsko delo neobhodno potrebno. Pri projektu so sodelovale tudi nekatere slovenske šole: Frana Milčinskega s Katinare, Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana ter Ivana Cankarja od Sv. Jakoba in licej Antona Martina Slomška s svojim zborom. Predstav je kar veliko - vsako jutro sta kar dve matineji za šole, ki ponujata opero v skrajšani obliki, zvečer pa so bili nastopi najprej v Trstu (v gledališčih Basaglia in Miela), nato bodo na vrsti Feletto Umberto, Videm, Gradišče ob Soči, Tržič, Palmanova in Codroipo. Ogledali smo si jutranjo predstavo v gledališču Miela, kjer je sodeloval tudi mali šolski orkester združenja CEDIM iz Go-narsa pod vodstvom Elene Paroni, pri klaviaturi pa izmenično sodelujejo Desire Broggi, Paolo Troian in Fabio Zanin. Pevska zasedba ima za vsako vlogo dva ali tri pevce: Marco Cazzuffi, Vadim Tarakanov in Nicola Ziccardi so grof Almaviva, Silvia di Falco, Lucia Premrl in Antonella Pelilli grofica Rosina, Giulia della Peruta, Rosanna Lo Greco in Coralie Destrijcker Susanna, Figara pojeta Gianluca di Canito in Goran Ruzzier, Cherubina Francesca Fesi, Alessia Franco in Simonida Miletič, Barbarino Mojca Devetak, Elena Nardinocc-hi in Giorgia Serracchiani, zraven je še nekaj pevcev v stranskih vlogah. Sara Bessich je bila avtorica kostumov, opera pa se je odvijala brez scenografskega okvira. Nekoč harmonikar (izšolal se je na Aleksander Švab vlaga v projekt Operne akademije ogromno dela kroma Glasbeni matici), zdaj odločno usmerjen v operno petje, je Goran Ruzzier v naslovni vlogi pokazal marsikaj dobrega, čeprav je še vedno razpet med basovsko in bariton-sko barvo. Najlepše sta se odrezali Susanna in Cherubino - Coralie Destrijcker in Alessia Franco, uglajeno je pela tudi Antonella Pelilli kot grofica, zadovoljivo se je odrezal Nicola Ziccardi kot grof in lepo sta se izkazala Marco Cazzuffi v vlogi vrtnarja ter Giorgia Serracchiani v vlogi Barbarine. Pevce gre vsekakor pohvaliti za trud, ki so ga vložili v izredno zahtevno opero: Švab jim je bil zelo zanesljiva opora, čeprav se je pevec lotil dirigiranja po sili razmer. Druga raven, pa ne podrejena, temveč v marsičem še bolj razveseljiva, je bilo petje in odrska igra otrok: Mozartova glasba ima namreč enkratne značilnosti, zaradi katerih je lahko sočasno umetniško transcendentna in otroško ljubka, skoraj preprosta; zborčki so zazveneli s prisrčnostjo in svežino, igro so razživeli preprosti dodatki kot male tamburice in papirnata srčka, ki so jih otroci ponosno dvigali v Cherubinovi ariji. Mali pevci so disciplinirano uprizorili poročni sprevod in na splošno je bilo videti, da so se z velikim veseljem vživeli v igro. To je morda najpomembnejši rezultat projekta Ragazzi ...all'opera!, ki je poleg Deželnega šolskega urada dobil podporo Pokrajine Trst ter občinskih uprav iz Palmanove, Tavagnacca, Codroipa, Vidma, Fare ob Soči, Gradišča in Tržiča, pa tudi videmskega konservato-rija Tomadini, glasbenega Centra iz Go-narsa, Banke Mediolanum in sklada Crup. Katja Kralj sežana - Drevi Soloduo za začetek XIII. festivala kitare Kras Drevi se bo v Kosovelovem domu v Sežani ob 21. uri pričela XIII. izvedba Mednarodnega festivala kitare Kras. V pričakovanju odmevnega sobotnega dogodka tega prvega koncertnega sklopa letošnjega programa, ko bo festival v sodelovanju z SSG in Zadrugo Bonawentura predstavil enkratno gostovanje pevca Elia s predstavo Gian Burrasca, bo otvoritveni večer po tradiciji posvečen izključno kitari. Glasbilo, ki ga festival vrednoti z mednarodnimi razgledi v vseh žanrskih niansah, bo na prvem koncertu povabilo poslušalce na potovanje skozi stoletja glasbe z italijanskim duom vodilnega pomena v mednarodnem merilu. Na oder sežanskega Kosovelo vega doma bo stopil Soloduo, ki ga sestavljata kitarista Matteo Mela in Lorenzo Micheli. Glasbenika sta se spoznala jeseni leta 2000 in sta nekaj let pozneje ustanovila duo, ki je do danes gostoval po vsej Evropi, v združenih državah Amerike, Kanadi, Aziji in Južni Ameriki, od dvorane Carnegie Hall v New Yorku do Konzerthausa na Dunaju, od Sejong Hall v Seoulu do National Concert Hall v Dublinu. Njuna diskografija zrcali široka obzorja glasbenikov, ki se z navdušenjem ukvarjata z antičnim repertoarjem za teorbo in baročno kitaro, a se obenem posvečata avtorjem 19. stoletja kot tudi sodobnim govoricam. Snemala sta za založbe Stradivarius, Naxos, Pomegranate, Br! illiant. Njune posnetke je izdala tudi strokovna glasbena revija Amadeus. Komorni večer v Kosovelovem domu bo pospremil občinstvo od Italije do Španije, od Francije do Nemčije s skladbami izvrstnega italijanskega avtorja 20. stoletja Maria Castelnuova Tedesca, predstavnika španskega narodnega prebujanja Enriqueja Grana-dosa, s transkripcijami skladb Clauda Debussyja in Johanna Sebastiana Bacha. Matteo Mela in Lorenzo Micheli pa bosta naslednjega dne vodila tudi lekcije v okviru visokih tečajev festivala na sedežu Glasbene šole Sežana. Festivalski koncerti v Kosovelovem domu v Sežani se bodo nadaljevali 3. junija z odmevnim dogodkom, kot je koncert vodilnega mojstra sodobne kitarske scene Dušana Bogda-noviča. Za dodatne informacije je na voljo spletna stran www.festivalkras.com. Rossana Paliaga Od 8. do 12. junija festival Kino Otok Sedma izvedba mednarodnega filmskega festivala Kino Otok bo na več izolskih prizoriščih potekala od 8. do 12. junija in prinaša nekaj novosti: opuščen je izbor zmagovalnega filma, vključen je otroški program Kinobalon, Kino Otoku pa se spet pridružuje kinoteka. Kot vsako leto plemenitijo festival raznovrstne sekcije in gostje iz vsega sveta. Letos bo festival obiskalo petnajst filmskih avtorjev. Izbor filmov z vsega sveta pod imenom Trgatev letos prvič ne bo potekal v tekmovalni obliki. V sklopu sekcije Trgatev bodo na ogled filmi Tihe duše (Ovsjanki) režiserja Alekseja Fedorčenka, Jean Gentil režiserjev Israela Car-denasa in Laure Amelie Guzman, Štirikrat (Le Quattro Volte) Michelangela Frammartina, Tilva Roš Nikole Ležaica, Karma Pra-sanne Jayakodyja in Nainsukh Amita Dutte. Potekal bo tudi medregijski program Dobri sosedje z dvema celovečernima filmoma in programom hrvaških kratkometražcev. Najbolj eklektična festivalska sekcija je Odprti otok, ki vključuje štiri celovečerne filme. Sekcija Silvanov zaliv je posvečena preminulemu Silvanu Furlanu. Festival prinaša izbor mednarodnih festivalskih selektorjev Prijatelji, ki ga sestavljajo trije celovečerni filmi ter dva programa kratkih filmov kubanskega režiserja Eduarda del Llana in pa sodobnih indijskih avtorjev. Na Kino Otok se ponovno vrača Slovenska kinoteka, ki v juniju in juliju pripravlja popolno retrospektivo lani preminulega francoskega cineasta Erica Rohmerja. Na sporedu bo tudi ekskluzivna projekcija restavriranih zgodnjih filmov splitskega poeta in alternativca Ivana Martinca. V sodelovanju z Mednarodnim festivalom animiranega filma Ani-mateka se bo zavrtel animirani ce-lovečerec Skrivnostne prerokbe Leona Prozaka režiserja Carlosa Sante. Novost na festivalu je gostovanje programa za otroke in mlade Ki-nobalon. V okviru te sekcije bodo prikazani štirje dokumentarni filmi. Pripravili bodo tudi posebna pedagoška gradiva, v času projekcij pa bo poskrbljeno za brezplačno varstvo otrok. Del programa je tudi odprta in eksperimentalna sekcija kratkome-tražcev Video na plaži, pod imenom Otok v Ljubljani pa festival z devetimi filmi prihaja tudi v prestolnico, v Kinodvor. (STA) avstrijska koroška - V Brežah do 31. oktobra na ogled deželna razstava 2011 Petsto let protestantizma na Koroškem Organizatorji v naslednjih tednih in mesecih pričakujejo 60.000 obiskovalcev - Spletna stran v štirih jezikih, tudi v slovenščini in italijanščini Na Koroškem, v kraju Breže (Fre-sach) v Dravski dolini med Beljakom in Špitalom oz. v regiji Millstatsko jezero, od začetka tega meseca poteka deželna razstava 2011. Naslov ji je 500 let protestantske pustolovščine, odprta pa bo še do 31. oktobra. Razstava prikazuje petsto let zgodovine Evangeličanske cerkve na Koroškem, organizatorji pa pričakujejo v naslednjih tednih in mesecih blizu 60.000 obiskovalcev. Ne samo s Koroške, temveč tudi iz ostale Avstrije in širšega alpsko-jadranskega prostora. Zato so uredili spletno stran o razstavi v štirih jezikih - tudi v slovenščini in italijanščini (www.landesausstellung011.at). Superintendant Evangeličanske cerkve na Koroškem Manfred Sauer je letošnjo deželno razstavo pojmoval kot »izraz globokega spoštovanja zgodovine protestantov v deželi« in pri tem izpostavil posebej Katoliško cerkev, ki dobrohotno vabi in tudi aktivno sodeluje pri razstavi. Seveda pa ustvarjajo zanimiv okvir razstave, ki bo stala okoli 4,5 milijona evrov, še posebej dragoceni razsta- vni zakladi. Le-ti omogočajo globok vpogled v življenje današnje protestantske Cerkve na Koroškem, a tudi v to, kako ji je uspelo preživeti kot manjšina v večinskem okolju. Gre torej za tematski krog, ki je nedvoumno zanimiv tudi za etnične manjšine, kot so npr. Slovenci na Koroškem. Breže kot kraj deželne razstave so namreč izbrali tudi zato, ker je prava »protestantska uspešnica« na Koroškem. Še danes namreč 66 odstotkov prebivalstva tega kraja (1316 ljudi) sestavlja visok delež protestantov. Sploh je posebnost te regije na zgornjem Koroškem, da jo je zaradi dolge samote, pa tudi verske vztrajnosti, večstoletno preganjanje protestantov manj prizadelo kakor ostale dele Koroške. Delež protestantov v Avstriji - od leta 1861 je Evangeličanska cerkev enakopravna - znaša danes manj kot deset odstotkov in je - po muslimanih -šele tretja najmočnejša verska skupnost. Poleg kulturnih dogodkov je v središču deželne razstave ekumenski in medkulturni pogovor, ki se bo nadaljeval Vodiči nastopajo tudi v nošah iz 16. stoletja tudi po zaprtju razstave z vrsto prireditev v letu 2012 v novem škofijskem muzeju, ki so ga zgradili prav za deželno razstavo. Nadaljnje lokacije razstave so še bivši muzej in edinstvena molilnica »Toleranzbethaus« iz 18. stoletja. Enkratno - ne samo v Brežah, temveč v Avstriji - pa je, da skozi razstavo vo- dijo izključno mladi ljudje. Približno sto mladincev iz cele Koroške je bilo na večmesečnem šolanju in posredujejo obiskovalcem težišča te zanimive razstave. Skupine spremljata po dva mladinca, zgodovina eksponatov pa zaživi oz. stopa v odnos do sedanjosti s tem, da eden izmed dveh vodičev nastopa v kmečki obleki iz 16. stoletja. Največji izziv pri izbiri eksponatov je posredovanje raznolikosti, ki naj bi zrcalila tudi tematiko razstave. Poleg obstoječih zakladov muzeja so na ogled izposojeni eksponati iz Nemčije, Slovenije in Švedske. Med največje dragocenosti štejejo rokopis Historia Carinthiaca (na Koroškem ni niti enega izvoda), protestantski hišni oltar ter svetovni unikat, na roko pisana slovenska postila. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi tiskarski stroj ter ob tem sami sestavijo in natiskajo tiskovine. Na poti od vhoda do razstave v novem muzeju pa se predstavljajo posamične protestantske župnije na Koroškem in vzhodnem Tirolskem - skupaj 33. Deželna razstava pa ni le projekt protestantske Cerkve na Koroškem in njenih župnij, vključile so se tudi vse sosednje občine ob vznožju gore Mirnock, ki vabijo obiskovalce na doživetja ob jezerih, v gorah, na pohodih, skratka z bogato kulturno in naravno zanimivo ponudbo. Ivan Lukan 1 4 Petek, 27. maja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Po poročanju televizijske oddaje »Le lene« Ginekologa preiskujejo zaradi nezakonitih splavov Za vsako prekinitev nosečnosti naj bi zahteval 1.500 evrov v gotovini - Sam naj bi skrbel tudi za anestezijo Opravljal naj bi nezakonite splave v svojem zasebnem studiu, za plačilo pa naj bi vsakič zahteval 1.500 evrov v gotovini. Televizijska oddaja »Le Iene«, ki so jo predvajali v sredo zvečer na programu Italia 1, je razkrila domnevno nezakonito početje ginekologa Francesca C. iz Goriške. Sodišče v Gorici je odredilo preverjanje. Urednikom TV oddaje je pred časom poslal videosporočilo moški, ki je povedal, da se je njegova partnerka pred tremi leti odpravila h ginekologu za nezakonit splav, ker ni hotela, da bi kdorkoli izvedel za njeno odločitev. Ginekolog, ki po upokojitvi nadaljuje z opravljanjem zdravniškega poklica v svoji zasebni ambulanti v Tržiču, je takoj ugodil njeni želji, opravil splav, spravil v žep 1.500 evrov in se zanjo ni več zmenil. Ženska je kmalu padla v depresijo, imela je hude duševne težave, a ji zdravnik ni pomagal. Njenega partnerja je intervjuva-la sodelavka oddaje »Le Iene« Laura Gauthier, ki se je nato odpravila h ginekologu, kakor da bi tudi sama iskala njegovo pomoč. Po telefonu se je z njim dogovorila za pregled v njegovi ambulanti. Ko je sedla pre-denj, ga je s skrito kamero posnela, ko ji je pojasnjeval, da bo splav popolnoma diskreten, da nihče ne bo izvedel zanj, saj ne bo ničesar zapisal, poleg tega nima niti tajnice, ki bi lahko komurkoli razkrila njeno identiteto. Trdil je še, da splavi v bolnišnicah niso zares anonimni, saj naj bi uslužbenci zdravstvenega podjetja imeli vpogled v registre, kar pa ni nikakor res, kot je ugotavljala Gauthierova. Ginekolog je celo povedal, da lahko splav opravi pod anestezijo, pri čemer za vse poskrbi sam. Zakon seveda določa, da anestezijo lahko izvaja izključno anestezist v bolnišnicah. Ko je Gaut-hierova priznala zdravniku, da se boji in da bo še malce premislila, jo je grobo odslovil. Ko se je po nekaj dneh vrnila k njemu, jo je spremljal snemalec. Ginekologu je pokazala videosporočilo partnerja ženske, ki je pri njem opravila nezakoniti splav. Moški je zdravnika seznanil s stisko svoje partnerke in mu svetoval, naj enkrat za vselej preneha z opravljanjem nezakonitih splavov. Isto je ginekologu zabičala tudi sodelavka oddaje »Le Iene«, ko jo je odgnal iz svoje ambulante. Zadeva je včeraj močno odmevala v javnosti, v spletnih blogih pa so se uporabniki zgražali, da se takšne stvari dogajajo tudi na Goriškem. Marsikdo se je spraševal, ali je ginekolog zaposlen v javnem zdravstvu. V resnici gre za upokojenega zdravnika, ki je včeraj že zanikal vsako krivdo. Zatrdil je, da gre za neosnovane obtožbe, čeprav v Tržiču ljudje vedo povedati, da njegovo početje za marsikoga ni bilo skrivnost, a nihče si tega ni upal razkriti. Na oddajo pa je včeraj reagiralo goriško sodišče, ki je odredilo preverjanje. Zoper ginekologa ni še izdalo sodnih ukrepov. Dokazno gradivo za morebitni disciplinski postopek zoper moškega zbira tudi pokrajinska zdravniška zbornica. TV prispevek si je mogoče ogledati na spletnem naslovu www.vi-deo.mediaset.it/video/iene/puntata/228281 /gauthier-aborti-clandestini.html. (dr) Ginekologa, ki naj bi lepe denarje vlekel v zameno za nezakonite prekinitve nosečnosti, je razkrila TV oddaja (zgoraj); soba porodnišnice (desno) bumbaca tržič - Fincantieri »Ne smemo jih zapoditi« CGIL o delavcih zunanjih podjetij »Ne smemo jih zapoditi domov.« Tako poudarja pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva glede novega industrijskega plana družbe Fincantieri, ki bi v Tržiču najbolj oškodoval zunanja podjetja, med katerimi jih kar nekaj prihaja iz drugih krajev Italije. »Industrijski načrt družbe Fincantieri za Tržič ne predvideva tako hudih ukrepov kot za ladjedelnici v Genovi in kraju Castella-mare di Stabia, ki jima preti zaprtje. Ne glede na to gre vsekakor za načrt, ki bo zadal zelo hud udarec italijanskemu ladjedelništvu,« pravi Liva in opozarja, da bo krčenje proizvodnje oškodovalo številna zunanja podjetja tudi v tržiški ladjedelnici. »V Tržiču je v zunanjih podjetjih zaposlenih na stotine delavcev, ki so si pri nas ustvarili družino; številni izmed njih so najeli posojilo za nakup hiše, njihovi otroci so se rodili v Tržiču. Ker je bil njihov status vedno zanemarjen, so brez dostojnih socialnih bla-žilcev, če bodo ostali brez dela, pa bo njihov položaj brezupen,« poudarja Liva in poziva družbo Fincantieri, naj odstopi od svojega namena po zapiranju obratov in krčenju proizvodnje. Nad usodo delavcev zunanjih podjetij je zaskrbljen tudi deželni tajnik sindikata CGIL Franco Belci, ki v vidiku srečanja na ministrstvu za produktivne dejavnosti v Rimu opozarja, da so bili dosedanji apeli vodstva ladjedelniškega koncerna za dvig produktivnosti pesek v oči javnosti. »Ko so delavce obtožili, da so lenuhi, so enostavno pripravljali teren za krčenje stopnje proizvodnje,« poudarja Belci, ki upa, da bo deželna vlada priskočila na pomoč delavcem in da se bo odločno izrekla proti industrijskemu načrtu družbe Fin-cantieri. Pipistrelova Panthera V atriju goriškega županstva bodo jutri ob 11. uri ob prisotnosti župana Ettore-ja Romolija predstavili model štirisedež-nega letala Panthera; njegova proizvodnja bo stekla v novem obratu, ki ga podjetje Pipistrel načrtuje na goriškem letališču. Obnavljajo ambulanto Zaradi obnove bo od danes do 17. junija v Gradišču zaprta zobozdravniška ambulanta zdravstvenega podjetja. Storitve bodo zagotavljali v Krminu. Otrok stekel pod avto Šestletni otrok je v torek popoldan stekel na eno od novogoriških ulic, ravno ko je po njej pripeljal avtomobil. Otrok je trčil v zadnji levi bok avtomobila in padel na tla. Pri tem pa je 38-letna voznica osebnega avtomobila z levo zadnjo avtomobilsko gumo zapeljala preko njegove noge. Otroku so najprej nudili zdravniško pomoč v novogoriškem zdravstvenem domu, nato pa so ga odpeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. (km) Overtime v Gorici Z odbojkarskim turnirjem za trofejo OK Val se danes ob 18. uri v športnem središču zavoda Pacassi v Ulici Vittorio Veneto v Gorici začenja tridnevna športno-družabna prireditev Overtime. Od danes do nedelje bodo ekipe iz raznih krajev pomerile moči v odbojki, malem nogometu in košarki. Košarkarskega turnirja se bodo udeležile tudi štiri ekipe prizadetih športnikov. Izlet v Kekčevo deželo Zaradi odpovedi nekaterih udeležencev imajo pri društvu Kras Dol-Poljane še nekaj prostih mest za izlet v Kekčevo deželo, ki bo v nedeljo, 28. maja. Za prijave je na voljo Kat'uša (tel. 338-3176605). Ex-tempore v Šmartnem V okviru letošnjega Praznika češenj v Šmartnem v Goriških Brdih bo jutri med 15. in 18. uro 5. čezmejni likovni ex-tem-pore za otroke. Motive bodo otroci iskali na ulicah omenjene srednjeveške vasice. Ex-tempore bosta vodila Maria Gra-zia Peršolja in likovno društvo Dablo. Slikarske potrebščine bodo priskrbeli organizatorji. (km) Miss Slovenia v Perli V novogoriški Perli bo danes ob 21. uri lepotno tekmovanje Miss Slovenia; med njim bodo izbrali udeleženko tekmovanja Miss Italia nel Mondo, ki bo 25. junija v Reggio Calabrii. gradež - Odkrili plovilo Po pristanku čoln potopili Na njem je na obalo priplulo 35 priseljencev Na morskem dnu pred Gradežem so našli čoln, s katerim je 21. aprila do obale priplulo 35 nezakonitih egipčanskih priseljencev. Med preiskavo so karabinjerji ugotovili, da je skupina priseljencev priplula v naše kraje s tovorno panamsko ladjo Fedel Moon, ki je odpotovala 7. aprila iz pristanišča libanonskega mesta Beirut. Ladja je bila namenjena v pristanišče Porto Nogaro, pred pristankom pa so priseljence spravili na čoln, s katerim so odpluli proti Gradežu. Pred dvema tednoma so potapljači tržaških gasilcev našli šestmetrski čoln z izvenkrmnim motorjem, ki je ležal na dnu morja pred Gradežem. V trupu čolna je bilo nekaj lukenj, ki so jih očitno naredili, da bi se plovilo potopilo. Na čolnu so našli tudi več desk, na katerih so po vsej verjetnosti priseljenci sedeli, in nekaj delov oblačil. Čoln so včeraj dvignili z dna morja in ga nato povlekli do gradeškega pristanišča. Nekaj dni po prijetju priseljencev so karabinjerji aretirali sirijskega poveljnika ladje »Fedel Moon«, dva pod-poveljnika pa so prijavili na prostosti. Poleg tega so kara-binjerji s sodelovanjem osebja goriške kvesture pospremili na ronško letališče dvajset priseljencev, ki so se vrnili v domovino z letalom družbe Egyptair; mladoletnike so odpeljali v sprejemni center v Čedadu, zadnjih šest moških, zaupanih organizaciji Karitas, pa je odšlo neznano kam. ronke - Lani so okradli skladišče podjetja Frigo Nord 1 Tatovi zamrznjenih rib Trojico moldavskih državljanov so aretirali včeraj - Kradli so tudi v okolici Belluna, Pistoie in Benetk Ribe, meso in drugo hrano so kradli v hladilnikih skladišč in jo nato dostavljali gostincu v Padovi. V zaporu so se zaradi kraje znašli trije mol-davski državljani, 32-letni Mironica Ion, ki biva v kraju Loreggia pri Padovi, 32-letni Rosca Ion z bivališčem v kraju Lo-reo pri Rovigu in 29-letni Pinzaru Ion, ki biva v kraju Camposampiero pri Pa-dovi. Hrano so kradli v Ronkah, v Bel-lunu, Benetkah in Pistoii. Trojico so včeraj aretirali karabinjerji iz kraja Fel-tre pri Bellunu, ki so desetmesečno preiskavo izpeljali skupaj s policijskim komisariatom iz Tržiča, letečim oddelkom iz Gorice ter luške kapetanije iz Tržiča in Benetk. Trije moldavski državljani so bili podnevi zidarji, ponoči pa so se prelevili v spretne tatove hrane. V kraju Santa Giustina Bellunese so isto skladišče žganih pijač izpraznili dvakrat, sicer pa so od marca do oktobra lanskega leta obiskali številna podjetja v že omenjenih pokrajinah. Večinoma so kradli zamrznjene ribe in meso, preden so sto- pili v akcijo, pa so si pazljivo preštudirali delovanje alarmnih naprav, ki so jih vsakič dezaktivirali brez večjih težav. Ukradeno blago so natovorili na tovorna vozila okradenih podjetij, ki so jih vsakič našli zapuščene na območju Padove. V okviru preiskave so izsledili tudi kupca ukradenega blaga. Gre za gostinca iz kraja Cittadella. Trojica je bila v goriški pokrajini dejavna v noči med 27. in 28. aprilom lanskega leta. Pod krinko teme so moldavski tatovi vlomili v skladišče podjetja Frigo Nord 1 iz Ronk. Pred vlomom so izklopili alarmno napravo, tako da so brez nikakršne sile spravili blago na kombi, ki je bil seveda v lasti okradenega podjetja. Nanj so natovo-rili pet palet zamrznjenih dragocenih rib, nato pa so se odpeljali, ne da bi jih kdorkoli opazil. Ukradeni kombi so nekaj dni kasneje našli pri Padovi, kjer so preiskovalci osredotočili svoje delo in kaj kmalu izsledili trojico. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša nekaj sto tisoč evrov. gorica - Vikend okusov S praznika na oddih v terme Združenje trgovcev Le Nuove Vie bo jutri in v nedeljo, 29. maja, ponudilo Goričanom in obiskovalcem iz drugih krajev »Vikend okusov in tradicij«, poulični praznik, s katerim želijo poživiti goriško mestno središče. Obiskovalci se bodo sprehajali med stojnicami z enogastronomskimi dobrotami in obrtniškimi izdelki iz raznih krajev Italije in Slovenije. Sladokusci bodo lahko uživali ob toskanskem mesu na žaru na trgu pred županstvom, beluših in vrhunskem briškem vinu na Trgu Sv. Antona, odojku in jagnjetini na žaru ter čevapčičih na Travniku. V okviru praznovanja bo obiskovalcem odprla vrata tudi hiša Sticsa v Raštelu, kjer je nekoč delovala trgovina z železnino Krainer. Trgovci naravnega komercialnega centra bodo med prireditvijo izvajali posebne popuste in druge promocijske pobude, med katerimi bo loterija. Najbolj srečne stranke sodelujočih trgovin bodo lahko zmagale vikend za osebi v termah Olimia in Tuhelj. / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 27. maja 2011 15 gorica - Sta nam zares usojena »en prostor, ena prihodnost«? Akterji čezmejnega razvoja brez starih miselnih vzorcev Za povezavo med mediji v Sloveniji čakajo na sugestije iz zamejstva - Podoba manjšine še vedno izkrivljena Odpraviti predsodke in zastarele miselne vzorce ter razmišljati o razvoju čezmejnega prostora s ciljem, da postanemo akterji pri oblikovanju njegove bodoče podobe. Gre za zaključke, do katerih so prišli udeleženci okrogle mize z naslovom »En prostor, ena prihodnost,« ki jo je dnevnik Delo v sredo priredil v goriškem Kulturnem domu. Pobuda, ki jo je na srečanju obrazložila odgovorna urednica časopisa, Romana Dobnikar Šeruga, se vključuje v projekt Delo 2020, s katerim časnik spodbuja razmislek o bodoči »sproščeni, uspešni in solidarni« podobi slovenske družbe. Doslej so izvedli okrogle mize v raznih slovenskih pokrajinah, načrtovana pa je tudi v Trstu. Po pozdravnem nagovoru predsednika uprave, Jurija Giacomellija, je Delov dopisnik iz Rima, Tone Hočevar, ki je vodil okroglo mizo, predstavil izhodišča debate: po razburljivi zgodovini danes živimo Slovenci skupaj znotraj EU. So zidovi v naših glavah res padli? Se zavedamo sprememb in izzivov, ki so pred nami? Si upamo napovedati, da bo leta 2020 tu en sam povezan prostor? Odgovarjali so gostje za mizo. To so bili minister Boštjan Žekš, župan občine Komen Danijel Božič, predsednik družbe KB 1909 Boris Peric, predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič ter ravnateljica špetrske dvojezične šole Živa Gruden. Grudnova je obrazložila učinke padca meje v Benečiji: prebivalci severnega dela Soške doline in videmski Slovenci tkejo vsakodnevne prijateljske, gospodarske in druge vezi, ki jih je zgodovina pretrgala; iz Nediških dolin se ljudje več podajajo v Kobarid ali Tolmin in manj v Čedad; mladi sodelujejo na kulturnem področju ter se prek študija vključujejo v slovenski prostor. Če je polpreteklost bila čas asimilacije, so spremembe sedaj v zavesti: nove generacije skušajo nadoknaditi, kar jim prejšnje generacije niso posredovale. Prihodnost je v večplastni identiteti, ki je odprta v več smeri. Gabrovca je novinar vprašal, kako kot sin mešanega zakona doživlja slovenstvo. Politik se je zaustavil pri neenakopravnem statusu, ki ga v naši družbi imata večinski in manjšinski jezik. »V kolikor slovenščina potrebuje vsakodnevno negovanje in podporo, sem se odločil za angažiranje v korist bolj šibke istovetnosti,« je povedal Gabrovec in poudaril, da mora razvoj Slovencev v Italiji potekati v znamenju kulturne in gospodarske uspešnosti ter stalnega dialoga za premostitev predsodkov, ki še obstajajo. Zanimivi moramo biti še predvsem za ljudi iz mešanih zakonov. Asimilaciji se lahko upiramo s stalnim zasledo- vanjem kvalitete. Dobra šola, ki je predpogoj za zasledovanje teh ciljev, mora mladim posredovati tudi vrednote, ki gredo v smer utrjevanja slovenske istovetnosti. Peric je začrtal smernice gospodarskega razvoja primorskega in širšega prostora v naslednjih 50 letih. Čas, ko so ve-drile in oblačile nacionalne države, na Stari celini mineva. Talilni lonec različnih etničnih in drugih pripadnosti je čedalje bolj razširjen. V evropskem prostoru bodo v bodoče vse večjo vlogo odigrala regionalna središča. Celotna Primorska bo v prihodnjih desetletjih stala pred izzivom, kakšno vlogo odigrati v središčnem prostoru, kjer bo potekal »konflikt« dveh regionalnih središč: na eni strani Ljubljane, na drugi Be-netk-Padove. Ustvariti moramo skupni primorski prostor, ki zahteva gospodarsko in medijsko povezanost, ker drugače lahko »shiramo« v boju med tema središčema. V slijo o slovenstvu, in onih, ki se za 50 odstotkov počutijo Slovenci,« je poudaril. Brezigar je zatrdil, da moramo Slovenci razviti sposobnost razmišljanja o svojem prostoru: medtem ko je Italija opremila obmejni pas z univerzami in raziskovalnimi središči, je Slovenija z zamudo na svoji strani meje »napolnila praznino«. Slovenijo so iz zamejstva opozarjali, da bo italijanščina pljuskala čez mejo, vendar v kolikor »ljubljanska srenja ni nikoli razmišljala čez vrhniške klance in trojanske krofe -smo danes tu«. Iz Slovenije smo zamejci v zadnjih letih dobili same prepire (sedež evroregije, visokohitrostna železnica, pristanišča). V osrednji Sloveniji bi si tudi morali izprašati vest glede negativnega odnosa, ki ga gojijo do Italijanov: odnos do Primorske je podrejen temu. Avstrijo, čeprav nudi slovenski manjšini manj pravic in denarja, v Ljubljani obožujejo. Izkrivljena po- tik glede prihodnosti. Zaradi nedorečenosti Evropske unije, ki ne vodi v izpopolnjevanje evropeizma, ni izključeno, da bo prišlo do koraka nazaj, v čas, ko so v ospredju bile nacionalne države. Nismo več zamejci, še zdaleč, da bi bili brezmejci. Poznavanje zamejstva je v Ljubljani ostalo isto: tako kot v 60. in 70. letih minulega stoletja se tudi danes čudijo, »kako lepo govorite slovensko«. Evro-regija bi lahko bila priložnost za razvoj, veliko je čezmejnih projektov, vendar na ravni vsakodnevnih storitev (zdravstvo) gre počasi. V razpravi je poslanec in bivši novo-goriški župan Mirko Brulc izpostavil, da bo leta 2020 čezmejni prostor skupen, vendar po zaslugi krajevnih dejavnikov. Po mnenju Borisa Nemca (Forum za Goriško) je potreben premik v razumevanju prostora: Ljubljana »ne ve«, da gre arterija povezave italijanskega in slovenskega prostora prek Goriške. Deželni predsednik SKGZ Rudi Okrogla miza v goriškem Kulturnem domu gospodarstvu moramo biti izredno dobro zasidrani v našem prostoru in hkrati kot vetrnice izkoristiti energijo, ki jo prenašajo vetrovi v visokih plasteh ozračja. Žekš je bil kritičen do slovenske in zamejske politike, ker naj bi ne bila sposobna razmisleka o prihodnosti: še vedno raje vidimo v sosedu sovražnika. Dokler ne bomo presegli notranjih delitev, nam bo življenje težko. Vendar se politična klima v zamejstvu, zahvaljujoč se Evropski uniji, spreminja na bolje. Postavlja se vprašanje, kako ohranjati slovenstvo v danih boljših pogojih? Z obrambnim slovenstvom, ki naj bi Slovence označeval že stoletja, se našo število lahko le oži. »Zato morate razmisliti o povezovanju vseh tistih, ki dobro mi- doba manjšine v Sloveniji je sad medijev, ki obravnavajo našo skupnost kot folklorni privesek, senzacionalistično in pavšalno. Božič je glede naseljevanja sosedov na Krasu menil, da to ni problem, razen če ne gre za kolonizacijo. Čezmejno sodelovanje med občinami deluje. Potrebno je odpraviti pogojni refleks-strah pred sosedom, ki je vgrajen na obeh straneh. Meja bo izginila, ko bodo odnosi med ljudmi drugačni in bodo občutili, da jih nihče ne ogroža. Pretiran individualizem privede do drobljenja: potrebno je sodelovanje, večja enotnost, spoštovanje in razumevanje za preseganje težav iz preteklosti. Kocijančič, ki je potrdil, da so odnosi do Slovencev v Italiji boljši kot nekoč, je skep- NOVA GORICA Predlog za ureditev Rusjanovega trga Med šestimi prispelimi elaborati predlogov arhitekturnih rešitev za ureditev Trga Edvarda Rusjana v Novi Gorici - pred Edo centrom - je ocenjevalna komisija izbrala elaborat, ki so ga izdelali arhitekti Domen Mozetič, Simon Kerševan ter Grega Kle-menčič. K pripravi strokovnih podlag za ureditev trga sta družba Euroinvest, ki gradi Eda center, in novogoriška mestna občina k sodelovanju povabili arhitekturne studie in samostojne podjetnike. Razstavo vseh šestih strokovnih podlag so odprli včeraj Zmagovalna rešitev, ki so jo izdelali arhitekti Domen Mozetič, Simon Kerševan in Grega Klemenčič in je z ostalimi petimi prispelimi elaborati na ogled pod arkadami novogoriške mestne hiše fotok.m. pod arkadami novogoriške mestne hiše. Izbrani elaborat nadaljuje idejo mestne peš ulice iz 60. let prejšnjega stoletja tako, da jo s široko ploščadjo-trgom nadaljuje proti jugu preko Erjavčeve ulice do prostora sedanje avtobusne postaje. V tej rešitvi spomenik Rusjanu ostaja na istem mestu. Trg-ploščad se podaljša oz. prelije v prostor sedanje avtobusne postaje, trgovska ulica dobi novo parterno ureditev. »Nadaljnjega razmisleka pa je potreben predlog rešitve Erjavčeve ulice, ki jo projekt v celoti ohranja in tako sicer poudarja njeno izjemnost in pomen, prečkanju pešcev pa namenijo le "zebro", zaščiteno s srednjim otokom,« so zapisali v komisiji. (km) bumbaca Pavšič je opozoril, da prevečkrat mislimo, kot da bi bili v povojnem času, in se posledično ne zavedamo, da je naša pozicija v prostoru, »ki je eden najbolj zanimivih v bodoči Evropi«, z geostrateškega vidika pomembna: bomo pobirali drobtinice ali sedeli ob mizi in si privoščili glavno jed? Za dosego tega cilja se moramo znebiti kazanja s prstom na druge (za naše težave smo tudi sami krivi) in tradicionalne jokavosti. Mediji iz Slovenije poročajo o nas samo, ko gre kaj narobe, in izpostavljajo posamezne manjšinske ikone, ki ne odražajo realne slike prostora. Giaco-melli je pred koncem še dejal, da je potrebno z idejami energično povezati medijski prostor: pri Delu čakajo na sugestije tudi iz zamejstva, kamor je v času Jugoslavije prihajalo iz Slovenije veliko revij in vsakodnevnega tiska, sedaj pa precej manj. Darjo Velušček iz občine Tolmin je modro spomnil, da je naš prostor nekoč že bil sešit v sodelovanju z Italijani, Nemci in drugimi: »Evropska unija nam omogoča, da ga spet sestavimo takšnega, kot je bil. Tega ne bo storila ne Ljubljane ne Rim, pač pa lahko le mi.« Matej Caharija nova gorica Zdravnico nazadnje našli v Srbiji V novogoriškem Zdravstvenem domu (ZD) bodo vendarle ponovno vzpostavili dermatološko ambulanto. Na prazno delovno mesto prihaja dermatologinja iz Srbije, ki je po besedah direktorja novo-goriškega ZD Marjana Pintarja trenutno predstojnica v najbolj eminentni zdravstveni ustanovi te države. Kdaj bo začela z delom, še ni čisto jasno. Pintar pojasnjuje, da so zdravnici že poslali vabilo za zaposlitev in je pri ministrstvu za zdravje že vložila vso potrebno dokumentacijo, čas njenega nastopa dela pa je odvisen od odločitve komisije ministrstva. Upajo, da bi zdravnica lahko z delom začela še letos. Novogoriški ZD je od lanskega avgusta brez dermatologa. Pravzaprav takega specialista v javni zdravsteni mreži ni na vsem severnem Primorskem, pacienti se morajo odpeljati na Obalo ali v Ljubljano. Potem ko je dolgoletni dermatolog v no-vogoriškem ZD avgusta 2008 nenadoma preminil, ga je v januarju 2009 sicer nadomestila kolegica, ki so jo v Novo Gorico uspeli pridobiti tudi ob pomoči novogori-škega Stanovanjskega sklada, a se je ta po daljši bolezni upokojila in odselila, ZD pa je od lanskega avgusta znova brez specialista za kožne bolezni. Primanjkljaj so poskusili pokriti tudi z angažiranjem zunanjih sodelavcev, vendar so bile zahteve po 500 evrov neto dohodka za šest ur in pol dela ter plačana kilometrina iz Ljubljane in nazaj po oceni pristojnih povsem nesorazmerne s prihodki, predvsem pa s prejemki drugih redno zaposlenih zdravstvenih delavcev v ustanovi. Ker na slovenskem trgu dela ni specialistov dermatologije, je novogoriški ZD v skladu z novim zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki zajema tudi zdravnike specialiste, dermatologa iskal tudi izven držav EU. Najprej so k sodelovanju povabili specialistko z Reke na Hrvaškem, ki je na ministrstvu za zdravje že vložila dokumentacijo, a je pred kratkim zanosila, zato je skupaj z vodstvom ZD ugotovila, da postopka ni smiselno nadaljevati. Dermatologa so nato iskali tudi s pomočjo specializirane agencije. Za delo v Novi Gorici so se zanimali štirje kandidatje z ustrezno izobrazbo, po opravljenih razgovorih pa je bila izbrana dermatologinja iz Srbije. Trenutno se postopek nostrifikacije specializacije vodi pri ministrstvu za zdravje, kjer posebna komisija pregleduje potek njene specializacije v matični državi, nato pa bo določila prilagoditveno obdobje in izpite, ki jih mora zdravnik opraviti v Sloveniji, da bi lahko pričel s samostojnim delom. Kot pojasnjuje Pintar, se zdravnica intenzivno uči slovenskega jezika. »Zdravnica bo pred nastopom dela med drugim morala uspešno opraviti izpit iz znanja slovenskega jezika na visoki ravni,« dodaja Pintar. V novogoriškem ZD si bodo obenem prizadevali tudi za povečanje obsega programa, glede na to, da se v naslednjem letu zaključuje tudi ena od specializacij, saj en specialist na 100.000 prebivalcev ne more pokriti vseh potreb. (km) 16 Petek, 27. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Pogovor s Silvio Altran in Anno Cisint pred balotažo Odločilna tekma za županski kandidatki Volišča bodo odprta v nedeljo med 8. in 22. uro ter v ponedeljek med 7. in 15. uro Silvia Altran: Solidarnost je moje življenjsko vodilo Kako je potekal zadnji del volilne kampanje? Zelo intenzivno, čeprav je moj apel pred drugim volilnim krogom zelo preprost. Vse volivce, tako tiste, ki so me s svojim glasom podprli v prvem krogu, kot tiste, ki me tedaj niso volili, pozivam, naj prepričano podprejo mojo kandidaturo. Ker imam pozitivno vizijo Tržiča, ker se bom angažirala za vse in še zlasti za socialno ogrožene, ker nimam mračne vizije Tržiča, kakršno ima moja protikandidatka. Zakaj po drugem krogu ni prišlo do zavezništva z ostalimi levosredinski-mi listami? To je bila zavestna odločitev. S stran- cialo. Dobro poznam delovanje občinskih uradov, javne institucije in produktivni svet. Moja prednost je ravno v poznavanju tega, kar je bilo narejenega in kar je treba še uresničiti. V upravljanje občine hočem vsekakor vnesti tudi nekaj novosti, več pozornosti hočem nameniti ljudem. Verjamete v volilno zmago? Nedvomno. Zmagali bomo in pri tem nalašč uporabljam množino. Tržiča-ni se dobro zavedajo nevarnosti, ki bi jo predstavljala zmage desnice s svojimi površnimi prepričanji in s predstavniki, ki nikakor niso zanesljivi. Mi smo morda skromnejši, toda imamo jasne cilje. Kdo bo v primeru izvolitve vstopil v vaš odbor? Tega nisem še odločila. Tudi glede tega imam vsekakor jasne misli. Nedvomno bo prišlo do soočenja s političnimi stran- kami, ki so me podprle od vsega začetka, smo opravili skupno pot. S stranko Levica, ekologija in svoboda, ki se je predstavila s svojim županskim kandidatom, stopamo na pot sodelovanja, saj njihov in naš program nista tako različna. Razliko bodo naredile osnovne vrednote, med katerimi sta spoštovanje različno mislečih in solidarnost. Na njih morajo temeljiti izbire politikov, ki morajo biti posebno pozorni do socialno ogroženih skupin in hkrati do razvoja teritorija. V volilni kampanji ste zagovarjali kontinuiteto s prejšnjo upravo. Zakaj? To je ključnega pomena. V Tržiču smo uresničili več pomembnih javnih del, veliko denarja in energij smo vložili v so- Silvia Altran je v prvem krogu volitev nastopila s podporo Demokratske stranke, Socialistov, Italije vrednot, Zveze levice-SKP in liste Responsabilmente con Silvia ter prejela 41,63 odstotka konsenza (5.642 glasov) bumbaca kami, ki me podpirajo, od vsega začetka pa sem postavila pogoj, da je treba sestaviti čim boljšo in čim bolj kompetitivno ekipo za učinkovito upravljanje Tržiča. Katere bodo vaše prioritete, če boste izvoljeni za županjo? Sklicala bom generalne stanove trži-ške občine in k sodelovanju povabila vse, ki bi radi prispevali k rasti mesta. Takoj se bom lotila tudi uresničevanja volilnega programa, ki je zelo konkreten. Omogočiti je treba ponoven zagon gospodarskih dejavnosti, prizadevati si je treba za obrambo delovnih mest in trgovskega sektorja. Naš cilj je večja socialna povezanost, za dosego katere moramo sistemsko povezati vse pobude, ki mestu zagotavljajo razvoj. Anna Cisint: Predstavljam neopredeljeno alternativo Kako ocenjujete uvrstitev v balotažo? Zelo sem zadovoljna, zato se zahvaljujem vsem volivcem in sodelavcem, ki so mi stali ob strani. Zdaj imajo Trži-čani možnost alternative: hočejo imeti na občini naslednike upraviteljev, ki so mesto vodili deset oz. dvajset let, ali pa hočejo zaupati skupini ljudi, ki ima svoje projekte. Zakaj naj bi vas volivci podprli? Ker nismo politično opredeljeni. Mesto hočemo poživiti, to pa smo doslej že dokazali, saj smo pripravili pomembne projekte in pridobili podporo pristojnih uprav in oblasti. šajo ljudje, ki jim je Tržič deveta briga, večkrat pa sploh ne vedo, kje se naše mesto nahaja. Gostili bomo edino župana iz Verone Flavia Tosija, vendar samo zato, ker gre za župana, ki je veliko vložil v razvoj svoje občine. Kdo bo v primeru izvolitve sestavljal vaš odbor? Če še enkrat uporabim športno prispodobo, bom rekla, da se je število razpoložljivih igralcev povečalo; to bo treba upoštevati pri sestavi vladne ekipe. Skupaj bomo sedli za mizo, saj je naš cilj sestava čim bolj kompetitivne ekipe. Doslej smo se pogovarjali izključno o programih; tudi dogovor z Lui-gijem Blasigom temelji na programih, nikakor pa na delitvi stolčkov. Katere bodo vaše prioritete, če boste izvoljeni za županjo? Imamo makro in mikro prioritete. Med makro prioritetami so na vrhu lestvice po- Anna Cisint je s podporo Ljudstva svobode, Severne lige, list Obiettivo Rinnoviamo Monfalcone in Tricolore per Monfalcone ter Upokojencev v prvem krogu zbrala 35,53 odstotka glasov, v vidiku drugega kroga pa je sklenila volilno zavezništvo z Luigijem Blasigom, za katerega je glas oddalo 13,01 odstotka volivcev Zakaj pravite, da predstavljate novost? Silvia Altran ne bo nikakor mogla prekiniti vezi s preteklostjo. Mi smo svobodni, nikomur se ne bomo opravičevali za svoje izbire, pač pa bomo skrbeli le za potrebe mesta. V zmago ste kar prepričani ... Razlika med nami in levosredinsko koalicijo je v ciljih. Ne bom govorila o zmagi ali porazu, saj ne gre za športno tekmovanje. Naš cilj je preporod mesta. Volivci morajo razumeti, da z glasom zame ne naredijo usluge meni, ki že imam svoje delovno mesto, pač pa prispevajo k spremembam, ki so v Tržiču prepotrebne. V teh dneh v mestu nisem hotela državnih političnih liderjev, saj se ne spodobi, da se med volilno kampanjo ogla- bumbaca membnosti oživitev trgovskega sektorja, ki je v hudi krizi, gospodarski razvoj, za kar si bom prizadevala za sklic tehničnega omizja z družbama A2A in Fincantieri, in posegi, ki bodo Tržiču zagotovili ponoven zagon. Poseči je treba tudi na področju cest, parkirišč in glede kolesarske steze v Ulici Duca DAosta. Predvideni so tudi mikro posegi po rajonih; reorganizirati je treba občinske urade in re-darsko službo, saj morajo biti redarji bolj prisotni v vseh mestnih parkih, da preprečijo nepravilno obnašanje. Mestu hočemo vrniti vedrino, zato si bomo prizadevali tudi za spoštovanje higienskih norm s kontrolami trgovin, tudi tistih, ki jih upravljajo priseljenci. Ulica Sant'Ambrogio mora spet postati najlepši predel mesta. ronke - Občina V novem odboru tudi Elena Cettul Elena Cettul bumbaca Štirje potrjeni odborniki in dva nova obraza. Ronški župan Roberto Fontanot je včeraj imenoval nov odbor, skupaj s katerim bo v prihodnjih petih letih vodil svojo občino. Podžupan je postal dosedanji občinski odbornik Livio Vecchiet, ki je bil izvoljen na listi Insieme per Ronchi. Pristojen bo za javna dela, promet, vzdrževanje javnih in športnih objektov, za javno zelenje, za pobratenja in odnose z javnimi podjetji. Enrico Masara, ki je bil izvoljen na listi Demokratske stranke in prejel največ osebnih preferenc od vseh svetnikov - 383, bo odgovoren za proračun in finance, šolstvo, redarsko službo in odnose z tržiškim mestnim okrožjem. Na odborniškem mestu je bil potrjen tudi Gianluca Masotti, predstavnik Demokratske stranke, ki mu je župan zaupal skrb za produktivne dejavnosti, trgovino, odnose z združenji, socialne politike, šport in evropske projekte. V Fontanotovi ekipi ostaja nazadnje še Sara Bragato (Demokratska stranka), ki bo še naprej pristojna za urbanistiko, promet in infrastrukture; odgovorna bo tudi za projekt za prekvalifikacijo območja Pater. Nov obraz v občinskem odboru je 50-le-tni Riccardo Aviani, predstavnik Levice, ekologije in svobode, sicer prvi na listi neizvo-ljenih levičarske stranke. Skrbel bo za kulturo, turizem, osebje in občinsko knjižnico. V občinski odbor prvič vstopa tudi 34-let-na Elena Cettul. Odgovorna bo za okolje, enake možnosti, slovensko narodno skupnost, vprašanja mladih, informatiko in komuniciranje z javnostjo. Cettulova je članica deželnega in goriškega pokrajinskega vodstva koordinacije Slovencev v Demokratski stranki, ki seveda izraža zadovoljstvo za njeno imenovanje. Župan bo zadržal zase vse ostale resorje, še naprej pa bo odgovoren tudi za civilno zaščito. Zaenkrat ni še bilo določeno, ali bodo novi odborniki še naprej sedeli tudi v občinskem svetu. Če bi odstopili od svetniške funkcije, bi v občinski svet vstopili Giancar-lo Furlan namesto Vecchieta, namesto Ma-saraja, Masottija, Bragatove in Cettulove pa Mario Minetto, Federica Spagnul, Marina Cuzzi ter Savio Cumin oz. Erica Scabar, ki imata enako število preferenc. pokrajina - DS »Zastopata manjšino in večino« Vesna Tomsic in Aljoša Sosol, predstavnika slovenske komponente Demokratske stranke (DS), izrekata zahvalo volivcem - Slovencem, Italijanom in Furlanom -, ki so jima zaupali svoj glas in s tem omogočili njuno izvolitev v goriški pokrajinski svet. »Čeprav sta v politiki novinca, sta prejela res veliko glasov, ki so po vsej verjetnosti znamenje zaupanja in zahvale za delo, ki sta ga opravila v zadnjih letih na teritoriju,« pravijo pri slovenski komponenti: »DS, vsedržavna zbirna levosredinska stranka Slovencev v Italiji, omogoča Slovencem, da se uveljavljajo v državnih organih, kjer zastopajo slovensko manjšino in italijansko večino s posebno pozornostjo za izvajanje zakonov, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Slovenci v DS se zavedamo, da samo s svojo prisotnostjo in delom v stranki lahko zagotovimo pluralnost, multietničnost in načrte, ki smo si jih kot stranka zastavili v korist vseh ljudi našega teritorija.« tržič - Piero Fassino podprl Silvio Altran »Župana izbirajte na osnovi kvalitet« Fassino na tržiškem trgu bijmbaca »V prvem krogu volimo za občinski svet in za stranko ali koalicijo, v drugem pa za najboljšega župana. To izbiro lahko opravimo mimo politične usmeritve, na osnovi razmisleka, kdo bo najbolje upravljal,« je včeraj na glavnem tržiškem trgu pred množico ljudi izjavil novoizvoljeni župan Turina, Piero Fassino, in izrazil prepričanje, da je Silvia Altran najboljša izbira. »Volitve potekajo v času gospodarske in družbene krize. To je čas velike negotovosti in občutka izgubljenosti. Ukrepi državne vlade so neprimerni in nič nimajo opraviti z realnimi potrebami ljudi, zato so mnogi odvzeli svoj glas Severni ligi in Ljudstvu svobode ter ga zaupali levi sredini. Z upanjem gledajo na krajevne upravitelje,« je še dejal. »Župana sprašujejo, da rešuje probleme s področja okolja, dela, varnosti, sociale. Izbirajo ga na podlagi sposobnosti in kvalitet, ne zaradi politične pripadnosti. Silvia Altran bo županja vseh in najboljša županja za svoje mesto. Poziv, naj jo podprejo, naslavljamo na tiste, ki so zanjo že oddali glas, kot tudi na tiste, ki so glasovali za kandidate, ki se niso prebili v balotažo, in še na tiste, ki so v prvem krogu volili za desnosredinsko kandidatko, ker so hoteli podpreti stranko. Vsi ti imajo možnost, da tokrat oddajo glas za Silvio Altran, ker ima razvojni načrt za Tržič,« je zaključil Fassino. tržič - Za »super-pristanišče« Dežela FJK zahteva izrednega komisarja V Gorici hočejo visoko šolo logistike in prometnega prava Deželni odbor je včeraj pozval državno vlado, naj imenuje izrednega komisarja za uresničitev »super-pristanišča« v Tržiču in za ovrednotenje vseh ostalih pristanišč v Furlani-ji-Julijski krajini. V Rim so poslali dopis, s katerim so zahtevali, naj se olajša koriščenje zasebnih prispevkov za povezavo med nekdanjim mejnim prehodom na Trbižu s pristanišči Furlanije-Julijske krajine, kar bi predstavljalo podaljšanje proti jugu koridorja, ki povezuje Baltik in Jadransko morje. Deželni odbor je zahteval, naj se v zakonski odlok, ki ga bo ministrski svet odobril v kratkem, vključijo nekatera javna dela strateškega pomena. Gre za kontejnersko-železni-ški terminal v Tržiču, »distripark« v Gorici, podvojitev železniška tira pri tržiškem rajonu San Polo in na trasi med Čer-vinjanom in Vidmom ter obnovo železniških povezav v Vidmu. Da bi se javna dela začela čim prej, je dežela zahtevala imenovanje izrednega komisarja, ki bi sledil uresničevanju projekta. Rim so poleg tega zaprosili, naj omogoči ustanovitev visoke šole za logistiko in mednarodno prometno pravo, ki bi imela svoj sedež v Gorici. Zadovoljstvo nad sklepom deželnega odbora je včeraj izrazila kandidatka desne sredine za tržiškega župana Anna Maria Cisint. »Medtem ko kandidatka leve sredine praznuje s svojimi državnimi liderji, se mi lotevamo konkretnih projektov. Izkazuje se, da so naše obljube uresničljive in da ni šlo le za predvolilno propagando,« poudarja Cisintova. / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 27. maja 2011 17 gorica - Vpisujejo v poletno središče Dijaškega doma Morje zabave Ob zadostnem številu prijavljenih bo zagotovljen prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj Končno se je pokazalo poletno sonce, vrtci in šole se bodo kmalu izpraznili. Otroci od četrtega do dvanajstega leta starosti se bodo po zaključku pouka lahko udeležili poletnega središča Dijaškega doma, ki nosi naslov Morje zabave. Prvi del pisanega in bogatega programa bo trajal pet tednov (od 13. junija do 22. julija). Po krajšem premoru se bo drugi del središča pričel 22. avgusta in zaključil 9. septembra. Izbrana tematika letošnjega poletnega središča odraža idejo o zabavi, igri in sprostitvi po dolgomesečnem delu za šolskimi klopmi. Otroke vabi, da se v družbi sovrstnikov in prijateljev udeležijo zanimivih in raznovrstnih dejavnosti in izletov, ki jih z vnemo in navdušenjem že pripravljajo vzgojitelji. Večji del dejavnosti letošnjega središča bo namenjen izletom na morje, plavanju v bazenu, ekskurzijam, sprehodom v naravi, srečanjem z udeleženci slovenskih in italijanskih poletnih središč in seveda številnim ustvarjalnim delavnicam. Poleg vsega tega bo udeležencem ostalo tudi časa za kopanje v Sesljanu, gradnjo peščenih gradov ob reki Soči in osvežitev v bližnjem novogoriškem bazenu. V nadaljevanju bodo poleg omenjenih dejavnosti obogatili že pester pro- gram poletnega centra Dijaškega doma še obiski Hiše eksperimentov v Izoli, Se-čoveljskih solin, pomorskega muzeja v Piranu, tržaškega akvarija, pomorskega parka v Miramaru in devinskega gradu. Ne bo manjkalo prilike še za zanimive izlete in sprehode v naravi, kot npr. izlet s čolnom iz Portoroža po slovenski obali, pot z vlakom v Bohinjsko Bistrico in v Aquapark, obisk in ogled slovenskega Trsta, sprehod po Ribiški poti iz Nabrežine v Križ in ogled svetilnika v Barkovljah. Zjutraj se bodo vrata Dijaškega doma odprla že zgodaj zjutraj, ob 7.45. Po začetnem jutranjem zboru se bodo mladi udeleženci sprostili in dobro raztegnili ob petju in ob ritmih poskočne poletne glasbe. Tako dobro zbujeni se bodo lahko posvetili izdelovanju svojevrstnih in originalnih izdelkov z najrazličnejšimi tehnikami in materiali. Popoldne bo več časa za počitek, osvežitev in gledanje priljubljenih filmov in risank do zaprtja ob 16. uri. Drugi del centra (od 22. avgusta do 9. septembra ) bo namenjen predvsem pripravam na šolsko leto. Glede na lansko zanimanje in število vpisanih učencev bosta tudi letos potekala intenzivna tečaja nemščine in angleščine v sodelo- Udeleženci lanskega poletnega središča vanju z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice. Tečajev se bodo lahko udeležili tako nižješolci kot osnovnošolci. Pod vodstvom in s pomočjo strokovnjakov bodo utrjevali in izpopolnjevali pridobljeno znanje v prejšnjem šolskem letu in se pripravili na novo. Vpisovanje v poletno središče poteka vsak delavnik od 13. do 18. ure na tajništvu Dijaškega doma do zasedenosti razpoložljivih mest. Za podrobnejše informacije je na voljo telefonska številka 0481-533495. Zainteresirani starši lahko vpišejo otroke za celo obdobje ali samo za nekaj tednov in izbirajo med sledečimi urniki: od 7.45 do 13. ure z malico in brez kosila ali od 7.45 do 16. ure z malico in kosilom. Ob zadostnem številu prijavljenih bo zagotovljen prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj. Kot vsako leto bo vzporedno s poletnim centrom potekala tudi športna šola, ki je namenjena učencem od 11. do 14. leta starosti. Potekala bo pet tednov in sicer od 13. junija do 22. julija, z urnikom od 8.30 do 15. ure (z malico in kosilom). Vpisovanje je možno po tednih, zbirališče bo v Dijaškem domu. Športno šolo bo tudi letos vodil izkušeni vzgojitelj Robert Makuc, ki je pripravil pester program dejavnosti in izletov. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. Gledališče V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 28. maja, ob 20.45 v organizaciji goriškega združenja Pro loco in gledališke skupine Attori senza con-fini komedija »Mi consenta il rad-doppio«; vstop s prostovoljnimi prispevki. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. in 28. maja ob 20. uri (Dimitrije Vojnov) »Skurt«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Una notte da leoni 2«. Dvorana 2: 18.15 - 21.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Pi- rati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 2« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.10 - 21.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »Un perfet-to gentiluomo«; 22.00 »Mr. Beaver«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 - 22.15 »The Tree of Life«. H Šolske vesti POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2), italijanščina (A2, B1). Termini: od 4. do 15.7.; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 048181826, go@adformandum.eu. POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) -POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15.7; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-81826, go@adforman-dum.eu. MLADINSKI DOM vabi mlade iz nižje srednje šole: na pripravo na malo maturo od 6. do 10. junija; Izzive 2011 -poletne dejavnosti od 13. do 24. junija; zeleni teden od 24. do 29. junija; pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo od 5. do 9. septembra; vpis k po-šolskemu pouku 2011-12 (predvpis); informacije in vpis do 31. maja (50% popust na letni vpisnini), ulica Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481536455 ali 328-3155040. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija. Razstave V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo danes ob 17.30 odprtje fotografske razstave »Guglielmo Coro-nini Cronberg (1905-1990). Una vita per Gorizia e per l'arte«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 31. maja, ob 18. uri odprtje skupinske razstave solidarnostne narave »DiversArte« (Umetnost raznolikosti); na ogled bo do 13. junija. Koncerti SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: danes, 27. maja, ob 21. uri v občinski dvorani v Krminu bodo nastopili pianisti centra Komel z glasbenim poklonom Franzu Lisztu; vstop prost. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 31. maja, ob 20. uri bo v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert z naslovom »Mladi glasbeni biseri«. Nastopili bodo gojenci glasbenih šol iz Nove Gorice, Ajdovščine, Tolmina, Sežane, Idrije, Postojne, Ilirske Bistrice, Kopra, Pirana in Trsta. M Izleti gabrje - Skala Prepevanje »na borjaču« Štirje zbori, dva mladinska V Gabrjah bo jutri, 28. maja, že tradicionalni koncert »Na borjaču«, ki ga prireja domače kulturno društvo Skala. Na srečanju ljubiteljev zborovskega petja, ki se bo začelo ob 20.30, bodo tudi tokrat nastopile štiri pevske skupine, od katerih bosta dve mladinski. Prireditelji so namreč sklenili, da nastop na letošnjem ga-brskem večeru omogočijo skupinam mladih pevcev, ki si šele utirajo pot v svet zborovskega petja. V koncert »Na borjaču« bo uvedel novonastali mladinski mešani pevski zbor Neokortex, ki združuje mlade pevke in pevce iz raznih krajev Goriške ter vadi ravno v kulturnem domu v Gabrjah; pevska skupina, ki jo vodi Jana Drasič, je imela svoj krstni nastop pred dvema tednoma v Sovodnjah. Nato se bo predstavil mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja pri Trstu s pevovodjo Ma-nuelom Purgerjem. Domači moški pevski zbor Skala bo kot tretji stopil na čudovito prizorišče ob starem vodnjaku na dvorišču gabrskega doma. Pod vodstvom temperamentne Zulejke Devetak se bo zbor predstavil z narodnimi pesmimi. Janko Ban pa vodi moško vokalno skupino Sraka iz Štandreža, ki bo s svojim nastopom zaključila jutrišnji večer v Ga-brjah. Kot omenjeno gre za tradicionalno prireditev, ki bogati kulturne dejavnosti društva Skala že več kot dve desetletji. Koncert je odpadel le lani, ker je bilo društvo Skala obremenjeno s pripravami in z izvedbo enotedenskega obiska na Sardiniji. Zbora Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba sta namreč na otoku obiskala grobove Primorcev, ki so tam umrli med drugo svetovno vojno kot pripadniki posebnih bataljonov; s pesmijo so se pevci iz Goriške poklonili njihovemu spominu. Vreme ne bo zmotilo jutrišnjega koncerta; če bo nenaklonjeno, bo prireditev potekala v dvorani ga-brskega doma. (vip) previdena okrog 22. ure.Na razpolago so se 4 prostori, zato lahko interesan-ti pokličejo na tel. 338-3176605 Katjuša ZDRUŽENJE ACCIPITER prireja izlet na območje izvirov Schiavetti in močvirja reke Cavana v soboto, 28. maja, z zbirališčem ob 9. uri na parkirišču restavracije Pesce d'Oro v Ul. Bagni 136 v Tržiču; informacije po tel. 333-7278407. KRUT obvešča, da so na razpolago dodatna mesta za petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zuerig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in s slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, vpisane za izlet v Orlovo gnezdo, naj poravnajo preostali znesek v sredo, 1. junija, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int.; informacije po tel. 0481-390688 ali 3496708562. □ Obvestila KSD KRAS DOL-POLJANE obvešča udeležence izleta v »Kekčevo deželo in ne samo...«, da bo odhod s Palkišča v soboto, 28. maja, ob 9. uri, vrnitev je POLETNE DELAVNICE MAVRICA - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje prireja od 4. do 22. julija poletne delavnice za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje do 18. junija na goriškem sedežu ŠC Melanie Klein v Sovodnjah (Pot na Roje 25) vsako soboto od 10.30 do 12. in od 18.30 do 20.30. Informacije po 3341243766 v jutranjih urah (www.me-lanieklein.org). POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2011 v organizaciji skupnosti družin Sončnica in AŠZ Olympia za otroke od tretjega leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu sv. Družine v Gorici; informacije vsak dan od 9. do 11. ure ter od 19. do 21. ure po tel. 3355952551. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 30. maja, zaprta za dopust. SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo v soboto, 28. maja: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-letnikov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja). OK VAL prireja zaključni nastop štan-dreških skupin otroške telovadbe in miniodbojke v torek, 31. maja, ob 16.45 v telovadnici v Štandrežu. VIPAVA IN ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo potekal na Peči od 13. do 24. junija; prijave po tel. 333-9353134 (Elena) in 320-0220059 (Jelka). OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI in družbo Rogos prireja športni kamp za otroke od 6. do 12. leta starosti v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, v popoldanskih urah pa v sprejemnem centru Gradina od 20. junija do 1. julija; vpis je možen do 17. junija, informacije in prijave na okval@virgilio.it ali po tel. 328-1511463 (Ingrid). S3 Prireditve PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 14.30 slalom bike, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore in slalom bike, nastop MoPZ Kromberški Vodo-pivci in dramske skupine PD Štandrež s komedijo »Ah, te pravljice!«, ples z ansamblom Hram. Na voljo odlični šparglji, domače jedi in pijače. ZDRUŽENJE STARŠEV-ROMJAN prireja v nedeljo, 29. maja, »Dan veselja« na prireditvenem prostoru na Gradini v Doberdobu: med 14. uro in 16.30 fotografska delavnica za učence 4. in 5. razreda osnovne šole in dijake nižje srednje šole (predhodna najava po tel. 334-6060899 - tudi SMS - ali zs.rom-jan@libero.it najkasneje do sobote, 28. maja); med 14. in 16. uro ustvarjalna delavnica za najmlajše iz vrtca in osnovne šole »Kako nastane gledališki kostum?« (predhodna najava po tel. 3346060899 (tudi SMS) ali zs.romjan@li-bero.it najkasneje do sobote, 28. maja); med 16.15 in 17.30 extempore za otroke od 4. do 14. leta; med 16.15 in 17.30 delavnica plesa za odrasle (salsa); ob 18. uri kulturni program. Za zaključek petje, glasba, ples ... Starši lajko prispevajo s pijačo in sladicami. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici na Korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo »Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni«. Predavala bo dr. Sandra Lombardi; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). 0 Mali oglasi PRODAJAM črno vino v Doberdobu; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V RONKAH: 12.00, Angelo Tre-visan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Claudio Brai-da (iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču. DANES V TURJAKU: 14.00, Maria Luisa Peruzzi por. Fumis (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 598 Petek, 27. maja 2011 Št. 21 (184) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Klop se je soočil s »starodavnim« šolskim običajem Nekoč pred katedrom, danes pa za njim Mesec maj je že pri koncu, visoka temperatura oznanja poletje in želja po »žur-kah« se veča iz ure v uro. Toda to razpoloženje je večino prevzelo že nekje na začetku/polovici maja, tako da je Klop že pred časom zaprepaščeno opazil veliko deklet, starih približno 18 let, ki so mrzlično tekale iz trgovine v trgovino in s hitro in izkušeno roko pregledovale prav vsako elegant-nejšo obleko, prav vsak par čevljev in čisto vse torbice. Istočasno so zaskrbljene mamice vlekle za ušesa svoje »dečke« in obupano iskale par hlač, ki ne bi bile preluknjane, »da ne bi slučajno naredil 'grde figure'!«. Zmeden in prestrašen od tolikšne viharno-sti s strani nežnega spola se je Klop začel spraševati, ali je slučajno pozabil obrniti stran na koledarju, saj je bilo vzdušje isto kot med poletnimi sezonskimi razprodajami. Nenadoma se je le domislil, da je razlog za tak lov na modne izdelke - šolska tradicija, ki je že zelo dolgo prisotna: valeta. Večerja dijakov zadnjih dveh razredov višjih srednjih šol je seveda za dekleta odličen ra-zlogza divje nakupovanje in »štimanje«, saj je treba do konca izkoristiti enkratno priložnost, da se v sklopu šolskega življenja za-blesti, medtem ko je valeta za moški del dijaške populacije bolj bistvena, v kolikor je edini večer, ko si dijaki lahko privoščijo kakšno šalo na račun profesorjev... pred samimi profesorji! Pri vsem tem pa se je Klop kot pravi intelektualec vprašal o zgodovini tega običaja, ki je globoko zasidran v tržaško in goriško šolsko kulturo. In koga vprašati, ko se nečesa ne ve? Profesorje, seveda. Tako je Klop marljivo poiskal štiri profesorje: Viviano Križmančič, ki poučuje italijanščino na Zoisu, Marka Oblaka gospodarsko poslovanje, Magdo Bizjak zgodovino in slovenščino ter Miloša Tula telesno vzgojo na Prešernu, ki so oblikovali valete na tržaških višjih srednjih šolah in danes tam tudi poučujejo in jih vprašal o valeti »nekoč in danes« ... Katero šolo ste obiskovali in kdaj in kje ste imeli valeto? Miloš Tul: Obiskoval sem tehnični zavod Jožef Štefan, valeto smo imeli v restavraciji na Colu, Al Carso. Mislim, da je bilo leto 1985-86. •.■■■"■ .i, Magda Bizijak: Obiskovala sem učiteljišče, valeto smo imeli samo enkrat, leta 1971 v četrtem razredu, v Križu na Krasu. Takrat smo namreč na učiteljišču maturi-rali po 4.letniku. Viviana Križmančič: Obiskovala sem trgovsko, na valeti pa sem bila samo enkrat, pri Furlanu na Colu. Enkrat sem ostala doma, ker sem imela norice. To je bilo v letih 1973-74. Marko Oblak: Obiskoval sem klasični licej, prvič smo imeli valeto leta 1974 v bližini Milj, drugič pa leta 1975 pri Furlanu na Poklonu pod Repentabrom. Kakšne so razlike med nekdanjimi in sedanjimi valetami? Miloš Tul: Bistvenih razlik ni, pričakovanja so bila in so vselej zelo velika, mogoče so sedaj bistveno bolj drage; vsaj tak občutek imam. Magda Bizijak: Zdaj ne hodim veliko na valete, zadnjič sem bila, ko so matu-rirali dijaki letnika 1986. Moram reči, da je bilo takrat vse zelo lepo pripravljeno in na določeni ravni. Tako je bilo tudi v naših časih. Viviana Križmančič: Menim, da je bil program, ki ga pripravijo dijaki, včasih boljši. Naš je bil bogatejši, stvari so imele smisel - tako rekoč rep in glavo, dijaki pa so pokazali to, kar so se naučili, tako vsebinsko kot jezikovno. Danes je tega veliko manj, raven izražanja je nižja in vsebine so bolj plehke. Marko Oblak: Ne opažam večjih razlik, včasih je na valetah zabavno, včasih manj, odvisno je od iznajdljivosti dijakov. Nekateri so zelo domiselni, drugi manj. Kateri je najlepši spomin na valeto, kot dijak ali profesor? Miloš Tul: Valete se zelo rad spominjam, saj smo tam uprizorili neke vrste sodišče za profesorje. zadeva je bila seveda organizirana zelo šaljivo, tako da smo imeli vsi sali, profesorici Glavičevi pa velik medeninast zvonec: navado je imela namreč, da je preslišala zvonenje ob koncu šolske ure. Za profesorja Pahorja pa smo takrat pretihotapili čez mejo nekaj izvodov Zaliva, ki je bil takrat v Jugoslaviji prepovedano čtivo. škoda je zapraviti takšen praznik. Valeta je ena in edina! Magda Bizijak: Če je lepo pripravljen, je zelo prisrčen. Viviana Križmančič: Meni je ta običaj zelo všeč in se mi zdi zelo pomemben, pa čeprav nekoliko žalosten, saj predstavlja slovo od tistih dijakov. Sicer pa smo pri tem tudi zadovoljni, saj se zavedamo, da smo jim pomagali »vstopiti« v življenje odraslih. Marko Oblak: Zelo lepo, ko gre za nežaljive hece, pri katerih profesorji vedno radi sodelujemo. Žal se včasih zadeva izrodi, predvsem če kdo pregloboko pogleda v kozarec. Ob koncu prijetnega pogovora z in-tervjuvanci, se je Klop, zelo šokiran od spoznanja, da so v resnici profesorji nekoč bili dijaki (in to kakšni!), odločil, da se bo danes zvečer prav gotovo diskretno zamaskiral v višje-šolca in neopazno vohunil po valetah. Če ce- nekaj od tega. Bilo je zelo zabavno in predvsem ni bilo nobenih zamer. Večer je bil krasen. Kot profesor sem se udeležil le redkih valet. Mogoče sem bil prisoten le na dveh ali treh v dvajsetih letih službovanja. Magda Bizijak: Spominjam se svoje valete, ko smo profesorju Avgustu Čer-nigoju kupili kravato in se nanjo vsi podpi- Viviana Križmančič Kot profesor se spomnim valete, ko sem imela hude družinske težave, in so se mi dijaki tako občuteno zahvalili za delo in trud v razredu, da so me osrečili do solz in mi veliko pomagali v tem težkem trenutku. Kot dijakinja pa se spomnim skupnega dela s sošolkami, stika s profesorji, ki smo jih imele zelo rade in s katerimi smo imele odličen človeški odnos. Marko Oblak: Na misel mi pride va-leta v Samatorci pred nekaj leti, ko so dijaki izjemno duhovito in posrečeno posnemali nekatere profesorje, ne da bi pri tem nikogar žalili. Kako na splošno ocenjujete ta šol-sld običaj? Miloš Tul:Valete so nepogrešljiv del šolske stvarnosti, zaradi česar mislim, da je treba to tradicijo nadaljevati; izogibati pa se je treba pretiranemu pitju alkohola, saj vzporedno s tem nastopijo lahko težave, nesporazumi in konec koncev slabi občutki. Res lo profesorji pravijo, da je tam (skoraj) vedno lepo, mora to biti res! Klop torej poziva dijake 4. in 5. razredov naj bodo danes zvečer jezikovno uglajeni, program naj bo bogat in seveda naj pripravijo iznajdljive in prikupne šale, da se ne bi profesorji slučajno spomnili temne plati svoje vloge in jim v profesorski dnevnik zapisali lepo dvojko za snov »valeta«! ORIS - Različne navade Evropske in »prekooceanske« valete Končno je nastopil dan, ki so ga vsi višješolci (in ne samo) že dolgo pričakovali. Po živčnih pripravah in divjem iskanju »perfektne« obleke, ki se mora seveda spajati s »perfektnimi« čevlji in »per-fektno« torbico, se bo danes odvijal slovilni večer. Dijaki četrtih in petih razredov višjih srednjih šol se bodo drevi sestali s svojimi profesorji v mnogih kraških in tržaških restavracijah. Tu običajno potekajo obilne večerje, pri katerih se dijaki petih razredov zahvaljujejo in poslavljajo od svojih profesorjev, ki so jim bili mentorji čez celo šolsko leto. »Valetni« obred, se običajno začne ob 20. uri, ko se dijaki in profesorji zberejo pred restavracijo in vsi skupaj nazdravijo v elegantnih večernih oblekah. Te nepozabljive trenutke ujame seveda fotografski aparat, ki bo odslej večno ohranjal njihov spomin. Okusni večerji sledijo zabavni skeči in razne igre, ki jih dijaki petih razredov skrbno pripravijo za profesorje. Namenoma so ti skeči tako zamišljeni, da ironično prikažejo tudi najbolj nepričakovane in zabavne plati profesorjev, ki vedno prijazno sodelujejo in se z učenci nasmejejo. Pozneje imajo dijaki navado podati se v Se-sljan, kjer si nadenejo šaljive majčke, s katerimi na smešen način prikazujejo značilnosti svojih šol. Podobno poteka valeta tudi na italijanskih tržaških šolah, vendar pa imajo na nekaterih navado prirejati večerje in izvenšolska srečanja s profesorji tudi večkrat na leto. Navadno so pri njih skeči manj šaljivi in ironični, kajti večina italijanskih profesorjev jih ima za neprimerne in odvečne. Po večerji gredo italijanski dijaki navadno z organiziranimi prevozi (avtobusi ali kombiji) v Linjan ali Gradež, kjer se zabava nadaljuje do jutranjih ur. Klop pa se je tokrat odločil, da bo razširil svoja obzorja in (čeprav le z daljnogledom) pokukal na »valete« oz. maturantske plese drugih evropskih in neevropskih držav. Pogled mu je najprej segel do vzhodnih držav, do Indije in Nepala, kjer se valeta oz. njihov »Prom ball« odvija kot pravi poslovilni večer. Med večerjo imajo mlajši dijaki navado podariti starejšim razna darilca, s katerimi jim voščijo srečno nadaljevanje študijev in uspeh v življenju. Starejši dijaki se z raznimi govori zahvaljujejo ter poslavljajo od profesorjev in prepuščajo mesto svojim sovrstnikom. V Izraelu pa nimajo velikih praznovanj. Običajno oblečeni dijaki se sestanejo s profesorji in skupaj preživijo formalen večer. V severnih državah pa je vzdušje ob maturantskem plesu nepopisno veselo. Nizozemski maturantje imajo navado praznovati zadnjih sto dni pouka z veliko zabavo poimenovano »Chrysostomos«. Med večerom pripravijo dijaki zadnjih razredov zabavne skeče za profesorje, večkrat si namažejo obraze z živahnimi barvami in lovijo ter špricajo dijake nižjih razredov z barvanimi razpršilniki. V hladni Rusiji in Belorusiji se maturantski ples odvija po končanih izpitih, izključno v dveh rokih ali od 18. do 20., ali od 23. do 25. junija. Od 21. do 23. junija so vsa praznovanja prepovedana, ker so morali 22. junija leta 1941 vsi ruski maturantje stopiti v vojno proti Nemčiji. Na Britanskem otoku potekajo običajno maturantski plesi v zimskih mesecih, v decembru ali celo januarja. Angleški plesi se po navadi odvijajo v velikih dvoranah ali domovih in poteka ob koncu večerje (po zgledu ameriškega plesa) kronanje »kralja« in »kraljice« večera. Škotski dijaki imajo ob tej priložnosti navado nositi svoja tradicionalna oblačila »kilte«, na Irskem pa sledijo večerjam veliki prazniki, ki jih sami dijaki ponovno prirejajo tudi dvakrat ali celo trikrat na leto. Končno lahko pogledamo z daljnogledom čez ocean in se vživimo v vzdušje ameriškega maturantskega plesa, ki ga ameriški dijaki nesptrpno čakajo že celo leto. Od rosnega otroštva smo po televiziji doživljali magične trenutke ameriških maturantskih plesov. Kdo izmed vas ni vsaj enkrat v življenju želel sesti v belo limuzino in se s prijatelji odpeljati na ameriški »Prom ball«? Največkrat se na teh celovečernih zabavah dogajajo res nepredvidljive stvari, katerih si v našem okolju ne bi mogli predstavljati. Dekleta, ki so na plesih »naštimana« kot prave diysnejeve princeske, imajo vedno ob sebi elegantno oblečene, odlične spremljevalce. Najlepša dva sta ob koncu večera jasno tudi izbrana za kralja in kraljico večera. Slovenija se s svojim »maturancem« zgleduje prav po ameriških plesih, toda pri tem upošteva svoje korenine in v večurno prireditev vstavlja poleg večerje in modernih plesov tudi serijo tradicionalnih valčkov, polk in podobnih. / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 27. maja 2011 19 koroška - Neprijetna nacistična preteklost Adolf Hitler ni več častni meščan Celovca Župan Scheider ga je preventivno izbrisal s seznama - Dokaze o častnem občanstvu še iščejo CELOVEC - Potem ko je mestni svet mesta Amstetten v Nižji Avstriji v začetku tega tedna s sklepom izbrisal voditelja nacističnega nemškega rajha Adolfa Hitlerja s seznama svojih častnih meščanov, se je tudi na Koroškem, konkretno v Celovcu, razvnela razprava o tem, ali je Hitler bil in ali je še častni meščan koroške prestolnice. Urad župana je včeraj sicer sporočil, da v arhivu mesta niso našli nobenih dokazov, da je Hitler sploh bil častni meščan, kljub temu pa ni izključeno, da je to bil in da so bili dokazi uničeni takoj po vojni. Sedaj bodo po morebitnih virih oz. dokumentih iskali še v deželnem arhivu v Celovcu, v katerem je shra- Celovški župan Scheider je včeraj preventivno preklical morebitno častno občanstvo Hitlerja njen tudi velik del celovškega mestnega arhiva. Namestnik direktorja deželnega arhiva Wilhelm Deuer pa vsekakor meni, da so Hitlerja domnevno imenovali za častnega občana/meščana v vseh večjih koroških občinah oz. mestih. Za Celovec pa je dokumentirano, da je leta 1938 prejel »častno pismo« in se vpisal v Zlato knjigo mesta. O tem priča tudi članek v časopisu »Alpenländische Rundschau« z dne 5. maja 1938, prav tako je ohranjena tudi fotografija, na kateri tedanji krški škof Adam Hefter čestita tedanjemu reichskanclerju zaradi imenovanja. V zvezi z Zlato knjigo mesta so včeraj iz pisarne celovškega župana Christiana Schei-derja, ki je član svobodnjaške stranke na Koroškem (FPK), še sporočili, da so pogledali vanjo, pri tem pa niso našli ničesar, saj le-ta obstaja šele od leta 1954 dalje. Po mnenju zgodovinarja Deuerja pa je malo verjetno, da v Celovcu pred letom 1954 ni obstajala Zlata knjiga. Vsekakor pa je Scheider že včeraj zvečer s posebnim osebnim odlokom preklical morebitno častno občanstvo Adolfa Hitlerja v Celovcu. Ivan Lukan zskd Izbrano novo deželno vodstvo TRST - V sredo se je v Trstu na prvi seji po občnem zboru sestal deželni odbor ZSKD. Predsednik Igor Tuta je najprej pozdravil in predstavil nove in mlade člane odbora ter nakazal organizacijske ter programske smernice, ki bodo vodile Zvezo v novem mandatnem obdobju in ki bodo tudi vodilo za določanje razvoja celotne organizacije in vseh včlanjenih društev. Najprej so za podpredsednico deželnega odbora izvolili vidno kulturno osebnost iz Gorice Natašo Paulin, za blagajnika pa dosedanjega pokrajinskega predsednika za Tržaško Aleksander Coretti. S to izvolitvijo je bilo oblikovano novo deželno tajništvo ZSKD, ki ga sestavljajo deželni predsednik Tuta, tri pokrajinske predsednice (Ziv-ka Persi, Vesna Tomsič in Luisa Cher), podpredsednica Paulinova in blagajnik Coretti. V razpravi, ki je sledila, so člani deželnega odbora obravnavali nekaj osnovnih tem za boljšo organizacijo Zveze, za bodoče programske izbire in za tesnejše sodelovanje z včlanjenimi društvi. Govorili so tudi o nujnosti boljšega in organskega sodelovanja med društvi v treh pokrajinah ter potrebi po boljši informiranosti javnosti o delovanju in projektih Zveze. Ob koncu pa so člani odbora razpravljali in nakazali nekaj rešitev glede mladinskega zborovskega petja v Trstu in o nujni posodobitvi organizacije poletne likovne mednarodne kolonije za mlade. ŽARIŠČE Zares na svoji zemlji JULIJAN ČAVDEK Letošnja 20. obletnica slovenske samostojnosti in državnosti je vsekakor poseben trenutek naše narodne zgodovine. Vsebinsko se sicer ne razlikuje od ostalih devetnajstih obletnic iz prejšnjih let, kakor tudi ne z vsemi tistimi, ki ji bodo sledile. Letošnja, prejšnje in prihodnje bodo bolj ali manj slovesen spomin na obdobje, kjer si je slovenski narod izboril svojo samostojno državo, sprejel demokratična načela ter slovenski družbi postavil temelje osnovnih človekovih svoboščin. Vse te vsebine pa so osnova, zaradi katerih je vredno in dolžnostno, da ta obletnica je. Še posebno, ko gre za okroglo število, kot velja za letošnjo proslavo samostojnosti. Kljub temu pa je letošnja številka dvajset relativna, če ne bo pri tem primerno ovrednoten spomin na tisto državotvorno obdobje slovenskega naroda, ki se je sklenilo z osamosvojitvijo in slovensko državo, tako da smo Slovenci končno zadihali z res svobodnimi pljuči. Lahko bi tudi rekli, da smo končno zares na svoji zemlji! To so bile misli, ki so me spremljale ob poslušanju predstavitve priložnostne knjižne izdaje Goriške Mohorjeve družbe z naslovom »Samostojna Slovenija bodi pozdravljena«. V knjigi so zbrani članki, ki obravnavajo dogodke iz časa osamosvajanja Slovenije in so bili objavljenih v časopisnih medijih Katoliškemu glasu, Novemu listu, Domu in Mladiki. Se pravi v tistem delu zamejskih pisanih medijev, ki so bili vedno zastopniki demokracije, političnega pluralizma, slovenske samostojnosti in spoštovanja osnovnih človekovih pravic. Ob tej obletnici je to pomembno poudariti. Omenjeni mediji in predvsem ljudje, ki so jih vodili ter v njih objavljali, so se zgoraj omenjenih vrednot kleno in trmasto držali čez vse povojno obdobje. In ne gre pozabiti, da ta drža in usmerjenost nikakor nista bili poceni. Zagovarjanje demokratičnih vrednot je bilo v dolgem povojnem obdobju veliko breme, ki ga ni vsakdo uspel nositi. Biti Slovenec in demokrat je bilo večkrat, in deloma je še danes, vzrok prezira tako s strani takratnih oblasti v Slove- niji in Jugoslaviji, kot tudi na italijanski strani. Pri vodenju in izdajanju tiskanih medijev pa je bilo to še posebno zahtevno. Zaradi tega pomeni osamosvojitev Slovenije in predvsem demokratizacija slovenskega političnega prostora veliko priznanje za vse tiste urednike, časnikarje in sodelavce Katoliškega glasa, Novega lista, Doma in Mladike, ker se niso dali prepričati v uspeh komunistične vizije družbene ureditve, temveč so verjeli v to, kar danes uživa celoten slovenski narod, čeprav je takrat zgledalo utopično in nedosegljivo. Dan proglasitve slovenske samostojnosti velja zato smatrati tudi kot dan njihove moralne zmage. Narodna enotnost, ki se je zoperstavila vojaški agresiji jugoslovanske ljudske armade pa je predstavljala izpolnitev hrepenenja po tistem, kar Slovencem ni uspelo uresničiti med drugo svetovno vojno. Ravno nasprotno, takratna naci-fašistična okupacija slovenske zemlje je slovenski narod pahnila v bratmorno obračunavanje. Posledice tega nosimo še danes. Še danes se večkrat dogaja, da ostaja ravno ta ideološki spor močnejši od spomina na osamosvojitveno obdobje iz druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pojavljajo se celo poskusi, da bi osamosvojitveno obdobje podrejali oz. dekvalificirali na posledico medvojnega in povojnega dogajanja. In ravno ta dejstva nam morajo biti v opozorilo, da smo kot narod še vedno na pragu prave zrelosti. Knjižna izdaja »Samostojna Slovenija bodi pozdravljena« je torej enkraten dokument, ki bi ga morali, po moji osebni presoji, vzeti v poštev tudi po naših slovenskih šolah. Gre namreč za razmišljanja, ki imajo za sabo dolgo zgodovino slovenskega demokratičnega kroga na Goriškem, Tržaškem in Videmskem. Gre se za časopisne medije ter njihovo uredniško politiko, ki so v vsem povojnem obdobju utemeljevali demokratične, narodne in človeške vrednote pri nas v zamejstvu in tudi v Sloveniji, pa čeprav jih je bilo treba brati po skritem ali vsaj ne ravno v vidnih javnih prostorih. luka koper Višji prihodki in dobiček v prvem trimesečju KOPER - Skupina Luka Koper je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 35,21 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je tri odstotke nad načrti in 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prve tri mesece je skupina zaključila s 4,24 milijona evrov čistega dobička, razkriva včeraj objavljeno nerevidirano poročilo o poslovanju skupine. Čisti dobiček skupine je bil za 25 odstotkov višji kot v prvem lanskem četrtletju in 73 odstotkov nad načrti. "Pomembno smo izboljšali dobičkonosnost poslovanja, kar smo dosegli predvsem s povečanjem prodaje ob ustreznem obvladovanju stroškov," poudarjajo v Luki Koper, ki jo vodi Gregor Veselko. Na čelu Zveze koroških partizanov prvič ženska! CELOVEC - Zveza koroških partizanov (ZKP) na Koroškem ima prvič na predsedniškem mestu žensko. Nova predsednica je postala izredna univerzitetna profesorica Katja Sturm-Schnabl, ki je na občnem zboru ZKP konec preteklega tedna nasledila dolgoletnega predsednika Petra Kucharja, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Nova podpredsednika ZKP sta Emanuel Po-lanšek in Milan Wutte. (I.L.) Maja Haderlap na dnevih nemške literature CELOVEC - Na letošnjih Dnevih nemške literature, literarnem natečaju Ingeborg Bachmann, bo sodelovala tudi koroška slovenska pisateljica Maja Haderlap. Do leta 2007 je bila dramaturginja v celovškem mestnem gledališču, objavila pa je številna lirična besedila v slovenščini in nemščini. Na 35. literarnem nagradnem natečaju Ingeborg Bachmann, ki se bo začel 6. julija v ORF-teatru deželnega studia v Celovcu, bo Maja Haderlap predstavila prvenec v nemščini z naslovom Engel des Vergessens. (I.L.) KULINARIČNI KOTIČEK Melancane po špansko O melancanah ali kakor se temu reče v lepi slovenščini, jajčevcih, sem v tej rubriki pisal že večkrat, tudi o tem, kako pripravljamo nadevane melancane. A ker sem se komaj vrnil s krajšega potovanj po Španiji, naj se še enkrat vrnem k tej hvaležni zelenjavi, ki je tipična za Španijo in za vse sredozemske države sploh. Sicer si očetovstvo nadevanih melancan lastijo po vsem Sredozemlju, a baje so najboljše na Balearih. Če pa naj povem po pravici, tudi tiste, ki jih pripravljajo v Kalabriji ali v Liguriji, nimajo kaj zavidati španskim. A vrnimo se K nadevanim jaj-čevcem po špansko. Pravijo, da se je v to jed zaljubil waleški vojvoda... Potrebujemo 4 podolgovate jaj-čevce, 400 g mletega mesa (po možnosti mešanega, svinjskega, govejega in telečjega), strok česna, večjo čebulo, 150 g dva dni stare kruhove sredice, 120 g na-ribanega pecorina, nekaj lističev bazilike, oljčno olje, peteršilj, 750 g paradižnikove salse, grobo in fino sol, poper. Jajčevce operemo, jim odrežemo peclje in razrežemo po dolgem. Obrišemo jih in z žlico odstranimo sredico, ki pa je seveda ne zavržemo, saj jo bomo potrebovali kasneje. Ob skorji naj ostane približno pol cm debela plast sredice. Izdolbljene jajčevce solimo na notranji strani in jih položimo v sito približno 30 minut, da zgubijo svojo grenko tekočino. Medtem pripravim paradižnikovo omako: na olju prepražimo pol čebule, prilijemo pelate in pustimo, da se paradižnik razpusti in da dobimo dokaj gladko omako, nato jo solimo in odiša-vimo s sesekljano baziliko. Še bolje je, če baziliko raztrgamo s prsti. Prepražimo drugo polovico čebule, ki ji dodamo tudi sesekljan česen. Ko se čebula obarva, dodamo mleto meso in pražimo, dokler ne zgubi svojega soka, dodamo sredico melancan, ki jo prej dobro ožamemo in sesekljamo, a ne preveč na drobno. Solimo in popramo. Sedaj lahko prilijemo nekaj žlic paradižnikove omake, potresemo s sesekljanim pe-teršiljem in odstavimo. Pustimo, da se mesna masa nekoliko ohladi, nato lahko dodamo kruhovo sredico, ki smo jo prej omehčali v vodi in dobro oželi. Premešamo in napolnimo polovičke me-lancan s to maso. Melancane zložimo v ognjevaren pekač, ki smo ga poprej na-oljili, pokrijemo jih s paradižnikovo omako in potresemo z naribanim peco-rinom, nakar jih za dobrih 50 minut potisnemo v pečico, ki smo jo ogreli na 180 stopinj. Seveda lahko prilagodimo recept lastnemu okusu: v meso lahko vmešamo kockice poljubnega, bolje še nekoliko pikantnega sira. Omako lahko popestrimo s peperončinom, itd. Dober tek! Ivan Fischer ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE_ Furlanija Julijska krajina REGION E AUTONQMA FRiyLI VeNEZIA GIUUA ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Organ upravljanja: Glavna direkcija za kulturo, Šport, mednarodne in evropske odnose Ustanova za Izvajanje: Glavna direkcija za kmetijske, prehrambene In gozdne vire in Glavna direkcija za proizvodne dejavnosti Obveščamo, da so bili objavljeni naslednji razpisi: V U.L. Dežele FJK ■ BJR št. 14 z dne 6. aprila 2011 ■ DEJAVNOST 2.1.a »VREDNOTENJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE« UKREP »VREDNOTENJE NARAVNE DEDIŠČINE« - Prošnje za financiranje je treba poslati na naslov Reglone Autonoma FVG - Avtonomna dežela FJK - Glavna direkcija za kmetijske, prehrambene In gozdne vire, Služba za lov, ribolov In naravna okolja, Ulica Sabbadinl 31-33100 Udlne - Videm, do 12.00 ure dne 1 .julija 2011. Upravičenci: Naravni parki, upravljavci deželnih naravnih rezervatov In občinske uprave, na območju katerih obstajajo parki in/ali naravni rezervati. Sredstva ROP: 1.000.000,00 evrov VU.L. Dežele FJK - BUR št. 19 z dne 11. maja 2011 RAZPIS ZA UKREPE, NAMENJENE SPODBUJANJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V TURISTIČNIH PODJETJIH FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE - Prošnje za financiranje je treba poslati območno pristojni Trgovinski zbornici do 8. novembra 2011. Upravičenci: hoteli, počitniška naselja, gorske koče, kot tudi hiše, počitniški apartmaji, počitniške rezidence In sobe za najem, ki se jih upravlja podjetniško, počitniški kampi in območja, opremljena za avtodome in počitniške prikolice, dejavnosti potovalnih agencij in organizatorjev potovanj. Sredstva ROP: 2.000.000,00 evrov Razpisna dokumentacija in obrazci za prošnjo, ki smo jih pripravili za izpolnitev, so na razpolago na spletni strani Dežele www.regione.fvg.it pod naslovom »razpisi in obvestila Dežele (bandl e avvlsl della Regione)« in pod naslovom »odprti razpisi (bandi apertl)« spletnega portala ROP FESR 2007-2013, kije dosegljiv na naslednji povezavi: http://www.reglone.fvg.it/raivg/rapportleurapeirrtemazionall/areaArgomento.act?dir=/rafvg/cms/RA(^G/AT11/ARG20/ NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST Organ upravljanja Francesco Forte 20 Petek, 27. maja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Pogovor z goriškim odbojkarjem Matejem Černicem Še vedno na seznamu igralcev za OI v Londonu »To še nič ne pomeni,« pravi - V Vibo Valentii tudi zato, da je blizu doma in punce kolesarstvo - Dirka Po Italiji Contadorjevo zaslišanje prestavili Po Rusiji je bila na vrsti Apulija, po Poljski pa Kalabrija. Morda samo naključno, pa vendar se je naš najboljši odbojkar Matej Černic (33 let bo dopolnil 13. septembra) spet odločil, da se iz mrzlega poljskega mesta preseli na toplo. V naslednji sezoni boš igral v Kalabriji pri Vibo Valentii. Zakaj si izbral ravno to ekipo? V sedmih sezonah sem zamenjal sedem ekip, zdaj pa bi se rad ustalil. V Vibo Valentii bi rad ostal nekaj dlje; podpisal sem dveletno pogodbo. Zato si odšel iz Poljske? Pri Resovii so me vprašali, če bi pristal na znižanje plače. Vpliv ekonomske krize se pozna tudi tam ... Ponudbo pa sem zavrnil in se odločil, da se raje vrnem v Italijo. Tako bom vsaj blizu doma in punce, ki živi tri ure od Vibo Valentie. Vsekakor pa me zelo veseli, da sem s klubom dosegel dogovor. Pri Vibo Valentii, ki je lani osvojila 9. mesto v italijanski A-ligi, so napovedali, da s takim nakupom lahko računajo na kaj več. Tega ne vem. Najbrž bo glavni cilj uvrstitev v play-off, odvisno pa bo, kako bo ekipa sestavljena. So te tudi drugi snubili? So me, vendar nisem dobil zanimivih in konkretnih ponudb. Poklicali so me iz Piacenze in Ravenne, vendar sem se hitro odločil za Vibo. Letos zelo zgodaj. Res, navadno nisi bil tako hiter. Rad bi med počitnicami užival. Vibo je vsekakor resen klub, redno plačuje, kar je v Italiji redkost. Menim, da je pomemben tudi drug vidik. Če sem jaz profesionalec, je prav, da grem v ekipo, ki se do mene tudi obnaša profesionalno. Je bila sezona na Poljskem vsekakor pozitivna? Da, vendar se ni končalo tako, kot smo pričakovali. Veliko poškodb je preprečilo, da bi osvojili vsaj eno lovoriko. Vedno smo izgubili v polfi-nalnih obračunih (Asseco Resovia Rzeszow je letos nastopal v poljskem pokalu, evropskem pokalu CEV in poljskem prvenstvu, op.a.) So bili pri Asseco Resovii Rzes-zow zadovoljni s tvojim doprinosom? Če so se v finalu poljskega pokala in pokala CEV pritoževali nad nekaterimi ključnimi soigralci, sem bil med play-offom prvenstva na vrsti še jaz. Matej Černic je na seznamu igralcev, ki bi lahko nastopili na olimpijskih igrah v Londonu. 9. junija mora namreč na zdravniški pregled v Rim. Kaj to pomeni? »Sploh nič, saj je na seznamu kar nekaj igralcev. Upam pa, da me bo Berruto naslednje leto vpoklical.« kroma Klub je namreč po neuspešnih končnicah krivil nas, ki smo bili v ekipi zelo pomembni, da nismo dosegli zastavljenih ciljev. Po porazu v končnici prvenstva pa sem novinarjem povedal, da nisem igral slabo, na odločilnih tekmah sem vedno dal vse od sebe. Upoštevati pač morajo, da smo odločilne tekme igrali v okrnjeni postavi. Spet si se odločil za klub z juga Italije. Pogrešaš tople kraje? Potem ko si igral v Rusiji, si prav tako izbral ekipo z juga Italije ... Res. (smeh) Odločitve pridejo same, ne veš niti zakaj. Prav gotovo pa je na toplem lepše. Si imel kaj stikov z reprezentanco? S selektorjem Berrutom sem se pogovoril. Napovedal je, da me bo julija spet poklical, da bo preveril, ali sem se premislil in grem z njimi na evropsko prvenstvo. Kaj mu boš odgovoril? Po vsej verjetnosti povabila ne bom sprejel, čeprav vem, kaj to pomeni. Naslednje leto je namreč olimpijsko. Evropsko prvenstvo me ne zanima. Štirikrat sem že nastopil, izkupiček pa je 50 % (dvakrat je osvojil zlato kolajno). Svojega povprečja pa ne bi rad poslabšal. (smeh) Upam, da me bo Berruto vpoklical naslednje leto. Vsekakor pa grem 9. junija na zdravniški pregled v Rim, saj sem na seznamu igralcev, ki bi lahko nastopili na olimpijskih igrah v Londonu. Kaj to pomeni? Sploh nič. Ne vem, koliko igralcev je na tem seznamu. Mislim, da bo o potnikih odločala letošnja sezona, saj je selektor Berruto vpoklical veliko mladih. Odvisno bo, ali se bodo izkazali. Kaj pa se kaj vrneš v Gabrje? Doma sem preživel pred kratkim že tri tedne. Bilo pa je stresno, saj sem moral v dvajsetih dneh narediti tisto, česar nisem v desetih letih. Seveda pa še pridem, ko se vrnem s počitnic na Hrvaškem. Veronika Sossa MACERATA - Slovenski bloker Alan Pajenk, letnik 1986, bo v naslednji sezoni igral pri Lube Banca Marche Macerati. 203 centimetre visoki slovenski reprezentant se je v minuli sezoni izkazal za tehnično odličnega igralca (igral je pri Veroni). Z Macera-to bo nastopil tudi v ligi prvakov. SAN PELLEGRINO TERME -Alberto Contador tudi po 18. etapi Gira ostaja nesporni favorit za zmago in vse kaže, da bo letos naskakoval tudi četrto zmago na Touru. Mednarodno športno razsodišče v Lozani je sporočilo, da zaslišanje španskega kolesarja, ki je lani padel na dopinškem testu na dirki Po Franciji, ne bo med 6. in 8. junijem. Datume za zaslišanje bodo šele določili naslednji teden, morda ga bodo zaslišali šele julija ali septembra. Včeraj je Contador brez težav obdržal visoko prednost: v cilj je priko-lesaril z glavnino in pred Scarponijem ima 4 minute in 58 sekund prednosti, pred Nibalijem pa 5 minut in 45 sekund. 151 kilometrov dolgo večinoma ravninsko etapo od Morbegna do kraja San Pellegrino Terme je dobil mladi Italijan Eros Capecchi (Liquigas, letnik 1986), ki je v ciljnem sprintu ugnal rojaka Marca Pinottija, tretji pa je bil Belgijec Kevin Seeldrayers. Trojica ubežnikov je zasledovalce ugnala za minuto in 20 sekund. Danes bo na vrsti 209 km dolga etapa s ciljem na 1.358 m visokem Macugnagu. Izidi: 1. E Capecchi (Liq) 3:20:38, 2. M. Pinotti (HTC); 3. K. Seeldrayers (Q.Step) oba isti čas; 4. G. Brambilla (Colnago) + 1:20, 5. P. Tiralongo (Astana) 1:20, 6. D. Cataldo (Q. Step) 2:49, 7. A. Losada (Katjuša) 3:46, /.../ 40. G. Štangelj (Astana) 6:04, 109. S. Špilak (Lampre) 14:56. Skupno: 1. Alberto Contador (Saxo Bank), 2. M. Scarponi (Lampre) 4:58, 3. V. Nibali (Liquigas) 5:45, 4. J. Gadret (Ag2r) 7:35. Capecchi je osvojil svojo prvo etapno zmago v poklicni karieri ter prvo Liquigasa na letošnjem Giru ansa nogomet - A-liga Edy Reja še naprej pri Laziu RIM - Trener Edy Reja iz Ločnika bo tudi v naslednji sezoni na klopi Lazia. Včeraj je podpisal pogodbo o sodelovanju do junija 2012 z možnostjo podaljšanja še za eno sezono. Z Rejo ostaja pri Laziu tudi trenerski štab, tako da bo pomožni trener še naprej Giovanni Lopez. Novico je sporočil predsednik kluba Claudio Lotito in še dodal, da so bili odnosi med njim in trenerjem vedno dobri: »Reja je podpisal enoletno pogodbo, saj je to njegov način dela.« SODIL BO MADŽAR - Madžar Viktor Kassai bo jutri sodil na londonskem Wembleyju (20.45) finale lige prvakov v nogometu med špansko Barcelono in angleškim Manchester Unitedom. Pomagala mu bosta rojaka Gabor Eros in Gyorgy Ring. TUDI MACCABI V NLB - Vodstvo izraelskega Maccabija, petkratnega evropskega prvaka in letos finalista evrolige, je včeraj potrdilo, da bo njihovo moštvo v prihodnji sezono po sedmih letih spet zaigralo v ligi NLB. Maccabiju je pripadlo posebno povabilo (wild card). KOŠARKA - V finalu slovenskega državnega prvenstva bosta igrali ekipi Uniona Olimpije in Krke. Ljubljančani so še drugih premagali domžalski Helios (81:73), Krka pa je bila boljša od Zlatoro-ga (68:52). ZIDANE ŠPORTNI DIREKTOR -Potem ko so pri španskem prvoligašu Real Madrid prekinili sodelovanje s športnim direktorjem Jorgejem Valdanom (vzrok so bila številna nesoglasja s portugalskim trenerjem Josejem Mourinhom), je vodstvo za novega športnega direktorja imenovalo nekdanjega francoskega zvezdnika Zi-nedina Zidana, ki trenutno opravlja funkcijo svetovalca predsedniku kluba Floren-tinu Perezu. SPET V BIH - V vodstvu Nogometne zveze Bosne in Hercegovine (NSBIH) upajo, da bosta mednarodna in evropska nogometna zveza Fifa in Uefa umaknili suspenz, ki velja od 1. aprila in s katerim so ji prepovedali vse mednarodne nastope. NSBIH bo namreč odslej vodil en sam predsednik, ne pa več trije, kar je bilo za Fifo in Uefo sporno. ŠE NA RAI - Tekme italijanske nogometne reprezentance bo v triletju 20112014 še naprej predvajala ekskluzivno državna mreža Rai. Prav tako bo Rai predvajala tekme Eura 2012. NBA - Košarkarji Dallasa so s 100:96 premagali Oklahomo City Thunder in so se 4:1 v zmagah uvrstili v finale lige NBA. Moštvo iz Teksasa se bo v finalu pomerilo z zmagovalcem med Miamijem in Chi-cagom. tenis - Roland Garros Slovo druge nosilke Clijstersove, Rafa in Šarapova sta se namučila PARIZ - Osrednja zgodba petega dne glavnega turnirja odprtega teniškega prvenstva Francije je poraz druge nosilke Kim Clijsters, ki je klonila proti Nizozemki Arantxi Rus, 20-letnici, ki zaseda šele 114. mesto na svetovni lestvici. 180 centimetrov visoka Nizozemka je zmagala s 3:6, 7:5 in 6:1. Clijstersova je sicer v Parizu nastopila prvič po petih letih, temeljitih priprav na drugi grand slam sezone pa ni imela zaradi poškodbe rame in težav z gležnjem. Blizu svetovne slave je bila še ena mlada igralka, 17-letna Caroline Garcia, ki je proti trikratni zmagovalki grand slamov Rusinji Mariji Šarapovi že vodila s 6:3 in 4:1, potem pa se je sibirska lepotica zbrala in nanizala enajst iger zapored. Med italijanskimi igralkami je včeraj nastopila Vincijeva, ki je Francozinjo Bremondovo premagala s 6:3 in 6:4 in se uvrstila v 3. krog. V moški konkurenci se je moral Rafael Nadal spet potruditi: proti rojaku Pablu Andujarju je zmagal šele po treh tesnih nizih (7:5, 6:3, 7:6). V tretjem krogu se bo prvi igralec sveta pomeril z Antoniom Veicem, ki je s 3:6, 6:2, 7:5, 3:6 in 6:1 izločil Nikolaja Davidenka. Andy Murray je brez težav odpravil Italijana Simona Bollelija s 3:0 v nizih, podobno gladko je svojo nalogo v drugem krogu opravil tudi Robin Söderling, ki je s 6:3, 6:4 in 6:4 odpravil Španca Alberta Ramosa. Slovensko-češka teniška naveza Katarina Srebotnik in Kve-ta Peschke pa se je uvrstila v četrtfinale, potem ko je latvijsko-madžarska naveza Liga Dekmeijere - Agnes Szavay po 2:1 v korist slovensko-češkega para predala dvoboj. atletika - Diamantna liga Bolt v Rimu zmagal za las RIM - Jamajčan Usain Bolt na tretji tekmi Diamantne lige ni razočaral 47.432 gledalcev na rimskem Olimpicu. V teku na 100 metrov je zmagal v času 9,91, rojaka Asafo Powella (9,93) pa je prehitel šele finišu, tretji je bil Francoz Christophe Lemaitre (10.00). Bolt, ki se je vrnil po desetih mesecih, je svetovni rekord na tej razdalji dosegel leta 2009 s časom 9,58. Pred »domačimi« gledalci je zmagal tudi Italijan Andrew Howe, ki je v teku na 200 metrov zmagal v času 20,31. Martina Ratej (Šentjur), slovenska rekorderka v metu kopja, je bila peta (60,84 m), Hrvatica Blanka Vla-šič pa je v skoku v višino zmagala s skokom 1,95 m. / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 27. maja 2011 21 odbojka - Dodatna tekma za napredovanje oziroma obstanek Olympia Ferstyle vknjižila prvo zmago Sloga osvojila prvi niz, nato so prevladali Gorlčanl - Najbolj napet je bil tretji niz Sloga - Olympia Ferstyle 1:3 (25:23, 13:25, 22:25, 16:25) Sloga: Devetak 2, Rožac 11, Romano 13, Ilic 6, Dussich 9, Žer-jal 7, Antoni 1, Pečar 2, Cettolo, Guštin. Trener: Ivan Peterlin Olympia Ferstyle: F. Hlede 7, Komjanc 29, Pavlovic 6, Capparel-li 7, Terčič 14, Persolja 11, Polesel (L), Škerk 1, Vogrič 1, Vizin 0, D. Hlede 0, Sanzin. Trener: Zoran Jerončič Goriška Olympia je zmagovalka prve tekme serije za obstanek oziroma napredovanje v moško C-ligo. Jerončičevi varovanci so v Rep-nu strli odpor slogašev, čeprav je začetek srečanja, ki je na Kras privabil številne tržaške in goriške ljubitelje odbojke, obetal povsem drugačen razplet. Gostje so namreč tekmo začeli zelo živčno in veliko grešili (zlasti na servisu), domači odbojkarji pa so igrali zelo umirjeno, v polju pa so bili precej bolj natančni od svojih nasprotnikov, tako da so v uvodnem nizu v bistvu stalno imeli nekaj točk prednosti. Pri rezultatu 22:18 je Olympia, ki je imela cel set precej težav v sprejemu, reagirala in se s Komjancem in Terčičem na čelu Slogi približala na eno samo točko zaostanka, več pa ni zmogla, saj so Peterlinovi varovanci ohranili mirno kri in zasluženo slavili. V drugem nizu so Goričani povedli že na začetku, slogaši, ki so nekoliko popustili v obrambi, pa so jim bili do rezultata 12:14 stalno za petami. Tedaj je za Olympio na servis šel Komjanc in tam ostal vse do 23. točke. Sloga je zaradi slabšega sprejema posledično tudi slabše napadala, iz točke v točke pa igrala vedno bolj zmedeno in živčno, kar nogomet - Po koncu sezone Brez trenerja so ostali tudi pri Primorju nogomet V Sovodnjah 2. memorial Aleša Jakončiča V Sovodnjah bo danes drugi čezmejni memorial Aleša Jakončiča, v spomin na leta 2009 preminulega sodnika, funkcionarja, športnega delavca in pobudnika čezmejnega sodelovanja. Jakončič, ki se je rodil leta 1948 v Mirnu, je sodil v nekdanji jugoslovanski ligi. Memorial organizira Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov iz Nove Gorice. Tekme, na katerih se bodo med seboj pomerile ekipe MDNS iz Nove Gorice, Maribora in Ljubljane ter sodniške pokrajinske zveze AIA iz Gorice, bodo od 17.00 do 19.30 na sovo-denjskem igrišču. Podelitev priznanj in družabno srečanje pa bo na prireditvenem prostoru na »Grivah« v Mirnu. V Sovodnjah bosta sodila mednarodna sodnika, Primorca Damir Skomina in Darko Čeferin. Na prvi tekmi bodo Goričani igrali proti Novi Gorici, nato se bosta pomerili Maribor in Ljubljana. Ob 18.30 bo tekma za 3. mesto, nato pa še za 1. Olympia bo v C-ligo napredovala, če bo zmagala tudi v povratni tekmi v sredo, 1. junija, ali pa, v primeru zmage Sloge, na tretji tekmi v soboto, 4. junija, v Repnu. Sloga se v dodatnih tekmah bori za obstanek v C-ligi: to bo dosegla, če bo prav tako osvojila dve zmagi kroma je Olympia spretno izkoristila in tako kmalu izenačila stanje v nizih. Na začetku tretjega seta, ki je bil pravzaprav najbolj napet in zanimiv, je že kazalo, da bodo Goričani nadaljevali z enakim ritmom, saj so povedli 6:1. Toda slogaši niso popustili, Rožac je s servisom spravil v težave tokrat precej nerazpoložene sprejemalce Olympie in domača ekipa je že pri 8. točki prešla v vodstvo in ga nato ohranila skoraj do konca. Živčni gostje so sredi seta spet pobudo prepustili domačinom in jim tudi s svojimi napakami omogočili, da povedejo kar 18:12. Olympia pa je nato s Terčičem na servisu spet uredila svojo igro, na mreži postala bolj učinkovita, izkazala pa se je tudi v obrambi, tako da ji je uspelo izničiti cel zaostanek. V končnici se je razvnel boj za vsako žogo, prevladala pa je goriška ekipa, ki je v tem delu zelo dobro blokirala, tolkač Capparelli pa je uspešno zaključil dva zelo pomembna protinapada. Zadnjo točko pa je Olympia dosegla po napaki Sloge. Tretji niz je bil odločilen za nadaljnji potek srečanja, saj so Go-ričani v četrtem igrali veliko bolj odločno in bili vse bolj učinkoviti v bloku. Slogaše pa je poraz v tretjem setu očitno potrl, tako da so postali živčni in so precej grešili, tako da je bil zadnji niz povsem enosmeren (Olympia je vodila tudi 22:9), na koncu pa so priložnost za igranje dobili tudi najmlajši odbojkarji. (T.G.) KOŠARKA - Ob Albi iz Krmina si je pravico do nastopa v pol-finalu deželne C-lige priigrala tudi Gianesini, ki je še drugič premagala Credifrilui (68:77). jadranje - 470 Simon in Jaš v srebrni skupini Včeraj brez regat Tretji dan regate za svetovni pokal v Medembliku na Nizozemskem je minil brez regat. Organizatorji so zaradi močnega vetra prekinili vse preizkušnje, tako da ostajata Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na 51. mestu in bosta zato svoje nastope nadaljevala danes v srebrni skupini. Včeraj zjutraj je sicer v Medembliku jakost vetra nihala med 27 in 30 vozlov, tako da so organizatorji napovedali prvi start. Jadralci v olimpijskem razredu 470 sto tako startali, vendar so regato kmalu prekinili, saj se je jakost vetra povečala. Vsi jadralci so tako odjadrali spet na kopno, drugih startnih signalov pa do poznega popoldneva niso napovedali. »Približuje se hladna fronta, zato se je veter ojačil. Ker se tu vreme hitro spreminja, napovedujejo za jutri boljše pogoje in bomo po vsej verjetnosti dokončali oba napovedana plova,« je pojasnil flokist Jaš Farneti, ki bo s krmarjem Simonom Sivitzem Košuto nadaljeval svoje nastope v srebrni skupini, kjer se bodo za končno uvrstitev merili jadralci, ki so se v kvalifikacijskih regatah uvrstili med 35. in 68. mestom. V srebrni skupini sta dva plova napovedana še za jutri, v nedeljo pa eden. Po štirih plovih vodi hrvaška posadka Fantela/Marenič, ki bo v zlati skupini skušala ubraniti primat. Dejan Makivič kroma Po sovodenjskih nogometaših (kot smo že poročali, sta se Davor Vitulič in vodstvo razšla) so tudi igralci Primorja ostali brez trenerja. Dejan Makivič je sicer še sinoči vodil ekipo proseškega društva na turnirju Il Giulia pri Svetem Ivanu v Trstu. V prihodnji sezoni pa bo na klopi rumeno-rdečih sedel novi trener. Se-žančan, ki je pred nekaj sezonami treniral mladinske ekipe Pomladi in igral pri Primorju, je ekipo proseškega kluba prevzel v letošnji sezoni, ko je 11. oktobra trener Bojan Gulič odstopil. »Dejan je sam izrazil željo, da bi preizkusil nekaj novega, saj bo v kratkem dokončal trenerski tečaj pro v Sloveniji. Z nami bo ostal do konca turnirja Il Giulia, tako da že iščemo novega trenerja, ki bi odgovarjal nekaterim našim kriterijem. In primis iščemo slovensko govorečega trenerja, čeprav ga ne bo lahko najti,« je dejal predsednik Primorja Roberto Zuppin. »Z Dejanom smo se razšli prijateljsko. Priskočil nam je v pomoč v težkih trenutkih in odlično opravil svoje delo. Želimo mu še veliko uspehov,« je še dodal. (jng) Osnovnošolci pri Čupi spoznavali morje in jadranje Jadralni klub Čupa je tudi letos organiziral dan odprtih vrat, ki je bil namenjen učencem prvih dveh razredov osnovnih šol. V ponedeljek so v Sesljanu gostili 41 otrok iz šol V. Ščeka iz Nabrežine in 1. maja 1945 iz Zgo-nika. V jutranjih urah jim je Marino Košuta, bivši predsednik JK Čupa, pokazal prvo slovensko plovilo, čupo, ki so jo ribiči med Trstom in Timavo uporabljali več kot eno tisočletje. Zatem jim je v glavnih obrisih orisal pomorske veščine in slovensko ribištvo v Tržaškem zalivu. V drugem delu dopoldneva pa so učenci spoznali optimista, jadrnico, na kateri se otroci z vsega sveta od 6. leta dalje učijo jadranja. Na kopnem sta jim trenerki Ču-pe predstavili dele jadrnice, nato so še sami otroci odšli z optimistom na morje, a brez jadra. Da bi se premikali in dosegli bojo z rdečo zastavico, sta dva otroka veslala, tretji pa je krmaril. JK Čupa bo prihodnji teden gostil osnovno šolo iz Mirna, v mesecu juniju pa osnovno šolo A. Šibelja-Stjenka iz Komna. (and) vanja sossou Od Zadnjice na Dolič je tek brezplačen Vanja Sossou, doma iz Štan-dreža, je aktiven športnik-rekreativec. Všeč so mu gore, veliko teče, kolesari (lani je nastopil na težki preizkušnji Triajur) in pleza na umetni steni. Študent zgodovine na Univerzi v Novi Gorici je odbornik pri goriškem SPDG. Rekreacija da ali ne? Da. Po definiciji besede je dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi. Sicer mislim, da je športna rekreacija tudi pomemben vzgojni element. Nimam izdelanih posebnih metod treningov. Čas zanje prilagajam drugim obveznostim. Lahko priznam, da skušam biti kolikor se le da vztrajen. Tako mi uspeva do osnovne planinske forme. Ne treniram zaradi rezultata, treniram zaradi namena. Večkrat, takrat ko so modrasi na letnem dopustu, tečem iz Solkana na Sabotin, vsaj dvakrat na leto pa iz Drežnice na Krn. Brezplačen je tudi tek iz Zadnjice do koče na Do-liču. Kateri je bil tvoj največji podvig? Spominjam se, kako sem se, skoraj pred letom dni v okviru delovne akcije pri koči na Matajurju, pridružil prijateljem Planinske družine Benečije. Treba je bilo prenesti lepo število vreč kilogramskih hlodov (za zimsko gretje koče) s približno 300 m nižjega raztovornega mesta, do drvarnice koče. Sopihali smo kot, da bi bili na osemtisočaku. Koliko dvatisočakov osvojiš v enem letu? Tudi v planinstvu, je veliko odvisno od letine. Zgodi se, da včasih spraviš pod streho kar nekaj novih tur naslednje leto pa bistveno manj. Pogosto se dogaja, da ko se razgleduješ iz kakega vrha naokrog, opaziš še ostale vrhove in grebene. Porodijo se novi načrti. Hribi raje poleti ali pozimi? V vseh letnih časih je v gorah lepo. Jeseni, ko macesni rumenijo, je obisk na bovški konec obvezen. Kateri so tvoji letošnji načrti? Večdnevno kolesarjenje okrog Dolomitov ali v Podonavju bi lahko bil prijeten oddih. Kaj pa skrita želja? Da bi lahko v življenju še dobil čas za gore in obenem, da bi mi bilo zdravje ob strani. Ali si pozoren na prehrano? S srcem pripravljena hrana od mesa do rib mi je v užitek. Tudi zelenjava in sadje mi veliko pomenita. Sicer se ne uvrščam med velike jedce. Šnopček v koči da ali ne? Da, predvsem ko ti še s kom ali pa v zvesti družbi tam gori na gori kaj uspe. To ti da krila, da se lahko lahkih nog vrneš v dolino. NAPOVEDNIK Danes - Gorski tek v tržaškem mestnem središču. Tekači bodo s trga Goldoni startali ob 20.45, cilj bo na Svetem Justu. Za vpisovanje in ostale informacije pokličite na0403477211 ali pišite na info@caicim.it. 2. junija - V okviru tekaške Trofeje Pokrajine Trst bo ob 9.30 s startom na Vejni pri Proseku že 33. tek »La Napoleonica«. Petek, 27. maja 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika C MOSKVA 9/23 ° 1020 O KIJEV 10/29 TOLMEČ O 12/26 TRBIŽ O 11/21 o 9/24 KRANJSKA G, VIDEM O 13/28 O PORDENON 14/27 ČEDAD 14/27 0 CELOVEC O 12/27 TRŽIČ 10/28 O KRANJ O GRADEC 13/29 O 11/27 S. GRADEC MARIBOR 012/28 M. SOBOTA O 11/30 CELJE 10/29 O PTUJ O o ^ , LJUBLJANA /V 13/29 Vn. MESTO 13/30 ZAGREB 13/30-/- o NAPOVED ZA DANES' BEOGRAD o 15/28 SKOPJE O 14/27 v • V O SOFIJA 16/30 Dopoldne bo zmerno oblačno, čez dan pa se bo pooblačilo, sprva se bodo plohe in nevihte pojavljale v hribih, nato se bodo širile proti nižini in obali. Nevihte bodo lahko tudi močne z močnejšimi nalivi, predvsem zvečer in v noči na soboto. Ob morju in na območju Trbiža bo sprva vreme lepše. Na obali bo zapihal jugo, lahko tudi močan. Večji del dneva bo še sončno, pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Popoldne se bo na zahodu pooblačilo. Padavine, sprva nevihte, bodo popoldne zajele zahodne kraje in se v noči na soboto razširile nad vso Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C. \ '„„ATENE - , J7/29 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. <1 Hladna fronta se iz Velike Britanje bliža naši deželi. Na vreme pri nas bo vplivala od današnjega večera, pred njo bodo dotekali vlažni južni tokovi. Jutri pa bodo začeli dotekati hladnejši in stabilnejši severovzhodni tokovi. Nad severno Evropo je ciklonsko območje. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo ponoči prešla Slovenijo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.42 Dolžina dneva 15.18 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.20 in zatone ob 15.30 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo čez dan postopoma krepila, vse več ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.50 najnižje -44 cm, ob 8.49 najvišje 13 cm, ob 13.46 najnižje -19 cm, ob 20.13 najvišje 49 cm. Jutri: ob 3.14 najnižje -52 cm, ob 9.23 najvišje 19 cm, ob 14.24 najnižje -17 cm, ob 20.40 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m..... 27 2000 m . . . . .....10 18 2500 m..... ......7 13 2864 m..... ......4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri zjutraj bo deževalo, možni bodo močnejši nalivi in močne nevihte, predvsem po nižinah in na obali. Tekom dopoldneva bodo padavine slabele. Zapihala bo močna burja predvsem ob morju in na vzhodnem pasu. Popoldne se bo začelo jasniti, najprej v Karniji nato pa tudi drugod. , Občutno se bo ohladilo. Jutri bo sprva oblačno in deževno. Ohladilo se bo, zapihala bo burja. Čez dan bo dež postopno ponehal. Popoldne se bo v zahodni Sloveniji že delno zjasnilo. V nedeljo bo pretežno jasno. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. maja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OPZ Zvonček - Repentabor 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.45 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 0.00 Nan.: Close to Home 0.40 Film: La prima volta di Nicky (kom., ZDA, '06, r. N. Guthe, i. A. Baldwin, N. Reed) 2.15 Film: Mr. 3000 (kom., ZDA, '04, r. C. Stone III, i. B. Mac, A. Bassett) ^ Rai Tre prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan: Di-stretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: Il grande sen-tiero (western, ZDA, '64, r. J. Ford, i. R. Widmark, C. Baker) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Gospodarstvo: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Se... a casa di Paola 16.10 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Aktualno: Qui Radio Lon-dra 20.35 Game show: Affari tuoi 21.10 Glasb. odd.: Lasciami cantare! 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Tv7 0.45 Aktualno: L'appuntamento 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.00 Aktualno: Sottovoce 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Variete: Maurizio Costan-zo Talk 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 23.30 Film: Mulholland Drive (ZDA, '01, r. D. Lynch, i. Naomi Watts, L. Harring) 1.15 Nočni dnevnik 2.35 Film: Bella ric-ca lieve difetto fisico cerca anima gemel-la (kom., It., '73, r. N. Cicero, i. C. Giuf-fré, M. Mell) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Squadra antimafia 3 - Palermo oggi 23.30 Film: Commediasexi (kom., It., '06, r. A. D'Alatri, i. P. Bonolis, S. Rubini) 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 7.00 Risanke 9.20 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue freddo 10.40 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 12.10 Aktualno: Cot-to e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 15.05 Nan.: Camera Cafe, sledi Camera Cafe Ristretto 15.50 Nan.: Zack & Cody al Grand Hotel 16.45 Nan.: Zeke e Luther 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: 40 anni ver-gine (kom., ZDA, '05, r. J. Apatow, i. S. Ca-rell, C. Keener) 23.30 Film: Bandits (kom., ZDA, '01, r. B. Levinson, i. B. Willis, B.B. Thornton) 2.00 Pokerlmania 2.50 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Kolesarstvo: 94° Giro d'Italia, 19. etapa, sledi Processo alla tap-pa 18.05 Šport: Konjeništvo, Coppa delle Nazioni 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.15 Talk show: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Šport: Giro notte u Rete 4 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Cara-binieri 7 10.55 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Chef a sorpresa 9.30 Nad.: Eco-moda 10.30 Dok.: Italia magica 11.30 Dok.: Agrisapori 12.50 Aktualno: Le perle dell'Istria 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.15 Nogomet: Anteprima Trie-stina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Salus Tv 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.45 Dok.: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Mestieri che ri-mangono 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.10 Dok.: Italia magica 22.35 Variete: Cosi casa 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Nan.: Police Rescue La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Dok.: How Does That Work 11.35 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il Bounty (pust., V.B./ZDA, '84, r. R. Donaldson, i. M. Gibson, A. Hopkins) 16.00 Nan.: Chiamata d'emergenza 16.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Variete: Cuochi e fiamme 19.40 2.45 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo % 21.10 Variete: Italialand (v. M. Crozza) 23.35 Dnevnik 23.45 Film: The Big Kahuna (kom., ZDA, '99, r. J. Swanbeck, i. K. Spa-cey, D. DeVito) 3.05 Aktualno: La7 Colors Jr Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Alice in Kajetan Čop (pon.) 10.30 Martina in ptičje strašilo 10.35 Risanka 10.40 Kratki igrani film: Čisto novi športni copati (pon.) 10.55 Enajsta šola 11.30 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.25 Ugriz-nimo znanost (pon.) 12.45 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca (pon.) 14.10 ARS 360 (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kaj govoriš? = so va-keres? 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: Pasja Patrulja 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Posebna ponudba 18.00 0.30 Babilon.tv: Vonj 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nad.: Vedrana Grisogono: Moji, tvoji, najini 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 0.15 Duhovni utrip (pon.) 0.50 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.15 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 13.00 Glasnik (pon.) 13.30 Evropski magazin (pon.) 14.00 Črno beli časi 14.20 Univerza (pon.) 14.45 Trikotnik (pon.) 15.15 Izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2011 (pon.) 16.05 Circom Regional 16.30 Primorski mozaik 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.35 Rad igram nogomet 18.05 Med valovi (pon.) 18.30 Umetni raj (pon.) 19.00 Glasborola 20.30 Dok. serija: Poti z vzhoda - V Evropo 21.20 Nad.: Oglaševalci 22.10 Dok. odd.: Opus dei, tiha križarska vojna (pon.) 23.05 Film: Sence preteklosti 0.35 Film: Izterjevalec (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker explorer 15.30 Film: Veter 17.10 Avtomobilizem 17.25 0.10 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Meridiani 20.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 21.00 Potopisi 21.30 Istrska potovanja 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Iz arhiva po vaših željah 23.15 Tv nanizanka 0.40 Vsedanes - TV dnevnik 0.55 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.00 Objektiv 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 23.30 TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 7.00 Dežela pred časom (ris., ZDA, '07) 7.25 Iz Jimmyjeve glave (ris., ZDA, '07) 7.55 14.35 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.10 15.35 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Game show: Minuta do zmage 21.00 Film: Operacija Mečarica (akc., ZDA/Av-str., '01) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Film: Od mraka do zore (akc., ZDA, '96) 1.15 Družinski pes (anim. serija) 1.45 24UR, ponovitev, Novice 2.45 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.40 10.05 Družina za umret 8.10 Svet, pon., Novice 9.10 11.25 Obalna straža (akc. serija) 10.30 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.55 23.35 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.20 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Smoking (akc. kom., ZDA, '02) 15.35 Dva moža in pol (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Nimaš pojma (rom. kom., ZDA, '95) 21.45 Film: Mlade in bogate (rom. kom., ZDA, '99) 0.05 Film: Gozd groze (srh., ZDA/Nem./Anglija, '06) 1.45 Love Tv, Erotika 4.45 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas - 12. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Pogovori o glasbi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2011; 14.40 Jezikovna rubrika: Jezik naš vsakdanji (pripr. Denis Poniž); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 V ženskem svetu; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 20.00 Pandorina skrinjica; 12.00 Kratke vesti; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.0019.30 Etnobazar; 20.00-0.00 Večer z RC; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovska glasba; 22.30 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ZA ZUPANA www.robertocosi Pokrajine v Pevíny v Ntrbneri.il í ntrCJpfmrtJi Jia PercJfí^ctFí u JÍl j >fLj ■' 29. in 30. maja OflUltW^* - uráriiH; Glthrti KmtW TRR&N.N5iriíL«JY 29. in 30. maja mm Predsednico Danes zaključimo skupaj voliino kampanj* pristna konkretna zmagovita urlr ob 10- urir obli-urir pri morju na trgu v srcdiitu üh uri, v srcdištu 1 Zčoni gh 16- Ufri, ob 1?. urir ob 19, uri, obiJ-UH, na trgu n.i trgu ti j Etonzrrem tr^u www,bas MARÍA TERÍ IA5SA POROPAT NA RUMENI GLASOVNICI ZA POKRAJINO PREKRIŽAJ BASSA PO ROPAT &ürtrv:nn;Écr OlJ 19- V** Ííljí r . i BoTriHrTl Ircju m(r>nr(a(»CÍJíi volilne tnnp.srtjL' f^SCflni Kin J TereSi Baits PyrOp:n in Ffejtjtjrli 05tC.'.iriL DA BO TRST PONOVNO VELIK Izberi program, napisan z občani Izberi prozorno politiko v korist mesta Izberi Roberta Cosolinija