LETO II.
Conto coki', con la posta.
GORIZIA - GORICA, dn<
»	
.Nova	Doba’
izhaja vsas petek pop. - Rokopisi se	
pošiljajo	na uredni- •
štvo v Gorici, via Pavia 17.	
	©
Oglasi se raču-	
najo po	dogovoru.
Rokopisi čajo. .'.	se ne vra-
	
Izprašajmo si vest.
Pri vseli nariodlh in ireaimo tudi pri takozvanih narodnih manjšinah je bila »kritika vselej spoštovana, te pri nas na Goriškem se je razpasla navada, da javni zastophiiki ljudstva ne le ne dopuščajo kritike, ampak ji uživajo pečat proti narodne akcije, s cemer’se je posebno skušallo zastaviti razmah-vsake trezne struje med Slovenci, ki so priklopljeni velikemu italijanskemu narodu.
Ne Italija, Iki hodi svojo naravno pot samoobrambe, ampak nerazsodnost naših' razumnikov je dovedla do tega, da sirno prišli takorekoč ob vsako možnost slovenske afermaciije v italijanskem kraljestvu, ker je moral po dolgoletnih skušnjah uvideti italijanski narod, da se razvija politika Slovencev ob državnih mejah v smislu neodvisnega jugoslovanstva mesto zbli-žanja proti jedru italijanske države.
Namesto, da bi se nadaljevalo brezmiselno, nelojalno in škodljivo gonjo po o-nih par slovenskih listih, ki so nas s svojim dosedanjim nastopom popolnoma diskreditirali ipri vsaki italijanski vladi, bi bilo dobro da bi si vsaj v zadnji uri
izprašali vest
in si odkritosrčno priznali, da če z dosedanjo taktiko se nismo mogli naljmanje' ! utrditi kot Slovenci, mora biti politika zgrešena. Danes, ko se nam ne smehlja niti najmanjša nada več lahko kritično presmotrimo poitelk naše politike pod Italijo. Kdo se ne spominja oktoberskih dne-vov leta 1918, ko je prišel v Gorico usita-noVljat zvezno avstrijsko državo Korošec slavnega imena, ki je zabil ljudstvu v glavo, da je londonski dogovor, po katerem je pripadlo ozemlje Julijske Benečije in del Dalmacije Italiji, ineizivršlijiv? Daši je stala Avstrija takrat še v polni vojni z I-talijo in je bilo popolnoma brezmiselno u-pati na razveljavljenje zavezniških pogo-deb, so se našli pri nas razumniki, ki so vzeli izključno to naijneverjetnejšio even-tuelnost kot podlago za slovensko politiko. Vsak razumen človek bi računal Vsaj na dve možnosti, da bi mu v slučaju nevarnosti ostala vsaj jedna rešitev. In peščica Slovencev, ki mi mogla vplivati v nobenem mednrodnem zboiru, bi bila morala biti pripravljena na vse možnosti, posebno ker je bilo od kraja videti, da ne dobivamo nikjer posluha.
Na trhli podlagi
so torej stali vedno vsi slovenski upi. Prišla je rapallska pogodba, ki je vzakonila položaj, ki je nastal pri nas po premirju lin s tem je odhiila zadnja ura velikanskim obzirom, ki jih je vedno Izkazoval italijanski narod slovenskemu, kajti zabiti ne smemo, da takrat o italijanskem pouku v sloven-skih šolah skoraj govora mi bilo, slovensko uradništvo,^duhovništvo iu učiteljstvo je ostalo na svojem mestu. Vojne odškodnine so se pričele izplačevati, deželna avtonomija je poslovala s polno paro in Slovenci bi bili takrat upravičeno lahko upali na znosne razmere v Italiji. Zadostovalo hi, ako bi odklonili vse' »jugoslovanske« okraske in opustili vsako kritiko nad italijanskim narodom in vlado, ki je gojila najboljše razpoloženje za »drugonodc-e«. Vlada je tudi pni raztegnitvi volilnega zakona pustila popolnoma svobodne roke Sslovencem, iu za to so Slovenci sami odločali o svoji osodi
pri prvih volitvah,
ki so se vršile v znamenju »lipove vejice« in torej izven vsakega sporazuma z italijanskim narodom. Kako so prišli vodit ep'i do tega, da se proslavljali to svojo kretiti-sko potezo kot »zmago«, nam je še danes neumevno, kajti -razočaranje na italijanski strani je bilo tako velikansko, da je že bivša vlada načela vprašanje razdrobitve goriške dežele, bas isto v.sik a Vlada pa, hi čili z vsemi svojimi močmi na utujenje države, ni mogla drugega kakor energično dokončati (samoobrambo države in v ta namen pomesti vse, kar bi moglo služ/iti v ojačenje protidržavnega gibanja. Tako je šla »avtonomija«, slovenske srednje šole in se je uveljavil državni jezik tudi v e-lementarnih šolali. Italijanski nacijonalni čut se je zavaroval proti ravan ju slovenskega hipernacijonailizma. V svojih sredstvih je bil dosleden in nasproten vsakemu polovičarstvu.	*
Po toči zvoniti je nepotrebno, kar moramo sedaj storiti, je dokazati s
' samozatajevanjem,
da umejemo naš sedanji položaj in da hočemo temu primerno orijeotlrati naše politično življenje. Ne le »nova doba« mora napočiti v političnem življenju Slovencev v Italiji, ampak ustvariti je treba novo .podlago in na njej zgrajati novo kulturno življenje. Odpovedati se je treba preteklosti in uživeti se v sedanjosti, ki odloča tudi o naši nadaljni bodočnosti. Velikanske resnosti in treznosti je potreba, kajti prenesti moramo gospodarsko in duševno krizo. Radi naših potomcev in zemlje, na kateri prebivamo, pa ne smemo obupati, ampak proučiti nam je nov položaj, ki je s fašistovskim poki ctoni nastal v celi Italiji. Ne verujmo več frazam in obljubam raznih gospodov, katerim nič ne manjka in ki zato lahko obljubljajo hribe in goré, pač pa zberimo si nove voditelje, ki nas lic bodo slepili s pnoigrami, ki nimajo nobene podlage v danem položaju. Pred vsem
bodimo složni z državo.
Kolikokrat slišiš pulilo frazo : »Bodimo složni in zmaga ho naša«. Sedaj smo vsi videli, kaj nam ta fraza pomeni! Pač pa bi rekli mi : »Bodimo složni z državo in korist bo naša!« Kaj nam pomaga, če smo složni med seboj, ko sii ne moremo pomagati, složni in sporazumi jeni moramo biti z onim, ki uain reže kruli. Za to uredimo takio tudi našo politiko. Z glavo skozi zidne pridemo nikoli. Pa tudi s kritiziranjem vlade in države si ne bomo nikdar koristili. To 'so prazne besede, ki delajo slabo kr i in narodu škodujejo.
Lep zgled imamo sedaj v Nemcih samih. Ne bodemo raziskovali, je-li stoji pravica na francolski ali nemški strani, dejstvo je, da je Nemčija napovedala pasivno rezistenco močnejšemu nasprotniku. Nemci so poskušali vse, da bi vtiruditi nasprotnika. Pa kaj so dosegli? Vsak dan so bili šibkejši, posledice vedno nezinosnejše, gospodarstvo v popolnem propadanju dokler niso izčrpali vseh moči. Na tej točki so si morali sami priznati, da je bila taktika zgrešena, ker ni dovedla do cilja.
Kdor si žellS dobrega sebi in svojim sorojakom naj se visled tega ne oddaljuje od poti, ki smo jo zasekali mi z obilno težavo in ki vodi k najmanjšemu trpljenju, ki je v sedanjih razmerah mogoče.
I
i
1*0.
Reška
grozi državnikom. Ti. van.ske vlade, ki je skupščini dne 21. sep, jjazne kroge hudo razi,
Žana v jako zmernem a no videlo vladni namen sredna pogajanja z naš, no stališče jugdslovans argument grožnjam o( nasprotnih demokratšk- ( so se pridružite tudi osti., dovoljnežev.
Ninčič je medtem došel posvetuje s Pašičem in ga pregovori.. ki odločitvi. Menda pa stari diplomat le 1 pčakuje. Prejel je sicer osebno pismo na- 1 šega ministenslkega predsednika, ki je je nosil jugoslovanski poslanik v Rimu gosp. Ani oni jev ič iz Rima v Genf, iz Genfa v Pariz in iz Pariza v Belgrad, kjer še le je prišlo pismo naslovljencu v roke.
Naravno je, da v takem ozračju je težko- upati na ikako skorajšnjo rešitev. Vlada mora namreč računati tudi z Radičevo .stranko, koje poslanci dosedaj še niso stopili v parlament. Lahko pa bi prišli :n kdaj bi prišla vlada v manjšino, kar bi izzvalo takojšnjo krizo. Kakor pa znamo iz skušnje so jugoslovanske krize jako dolio in težavne, vsled česar bi se reško v-prašanje pomaknilo v precej daljno bodočnost-
Domneva se vsled tega, da bo jugoslovanska vlada odgodila zborovanje narodne skupščine najmanj do 20. oktobra.
Glede Mussolinijevega pisma se govori, da ima za načrt razdelitev političnih in gospodarskih interesov pri ireškem pri- ; stamišču. Tisti, ki so za odkritosrčen s po- ) razum med Italijo in Jugoslavijo, bi bili seveda radi, da bi se dosegel popolen spo- j razum, toda k alkar že prej rečeno, delujejo j demokrati s Korošcem in Spaho z vsemi močmi na to, da bi omajali tej vladi stališče.
Sicer pa je po zadnjih poročilih dobil : Pašič še vedno zaupnico zbornice s 113 ‘ proti 92 glasovi.
Grška zahrbtnost.
Tudi grško-italijanski (incident se je z nova zamotal. Med Item, ko se je mislilo, da je s sklepom poslaniške konference, ki je odobrila italijanske zahteve, vprašanje ! izčrpano in manjka le izvršitev obveznosti j od strani grške vlade, so se že pojavile nove težkoče v Izvrševanju obveznosti. Grčija je imela namreč do 27: it. tu. izslediti morilce italijanske komisije, na o teh ni sluha ne duha. Medzaiveznišlka komisija, ki izvršuje preiskavo na licu mesta, je ugotovila, da grška vlada ni v stanu izslediti morilcev. Zaenkrat se pričakuje, da se j bode s vota ,50 miljonov, morala takoj nakazati italijanski državi kot delna oddol-žitev napram žrtvam. Sicer pa nadaljujejo preiskavo medzavezniški častniki, ki pa imajo precej posla z zaslišanjem oseb, ki jih je nič manj kakor 85 v obsegu 5 km ■ od točke, kjer se je izvršil umor. Govori j se celo, da so bili umorjeni tudi nelki \ru-rnunskl pastirji, kii so pasli v bližini in so bili priča grdega umora.
Med tem se je izvršilo tudi v Rimu slovesno počaščenje žrtev, ki so bile pripeljane iz Albanije, nalkair ije bilo prepeljano truplo generala Telllni v Firence, časst-
nja državljanov, itoua hoče nova vlada prikupiti s strogo-.., proti separatističnemu (gibanju in razboj-ništvu, ki se je močno razpaslo po Španj-skem, iker živijo tudi sodniki in porotniki pod vtisom groženj, Iki jih dobivajo od tajnih lopovskih vdruženj.
Separatistično gibanje se izraža v ta-kozvanem siindakalističnem pokjretu, vsied česar je vlada razpustila vse te krožke. Proti banditizmu se ije ojačila organizacija »Somatev« (Somios atientos ! bodimo budni!) ki bi odgovarjala našemu fašizmu. l’a organizacija je nekaka smoobramba poštenega ljudstva prati roparjem in tolovajem, ki se jih boji prijeti roka pravice.
Nova vlada oljačuje te organizacije, ker jih namerava vporabiti kot pravcato državno policijo. Razglasila je selveda tudi preki sod in več predrznih tolovajev je že plačalo svoj zločin z življenjem.	o
Razven tega je nova vlada vspostavi-la redno službo v javnih uradih, ki so bili na Španjskem jako pomanjkljivi, ker so uradniki hodili v urad le po plače, drugače pa lovili zaslužek drugod. Ako bo vlada delala dobro za ljudstvo, ni dvoma da se prikupi, četudi bi bila diktatonična.
Homatije na Bolgarskem.
Dne 20. t. m. so oborožene komunistične tolpe napadle vojašnico v Stari Zagori in policijski urad v Oiritamu iv zapadni Builgariji. Namen napadalcev je bil, da bi osyobodili tovariše, iki so bili aretirani pri zadnjih preiskovanjih. Po rednem spopadu med vojaštvom in policijo na eni strani in napadalci na drugi strani, so bili ti poslednji pognani v beg, pri čemer so utrpeli občutne zgube. Druge tolpe so vdrle v mesto Nova Zagara, ki nima posadke, in zasedle javne urade, nakar so proglasile vlado sovjetske republike, b'naki poizkusi so se izvršili tudi v drugih večjih krajih, toda v vseh slučajih só bili preprečeni. Le v Novi Zagori, so imele posadke, ki so prihitele iz bližnjih krajev, prestati hud baj, predno so premagale nasprotnike.
Tak je bil potek komunistične ustaje na Bolgarskem. Vse druge vesti je smatrati za pretirane in tendencijozne. Bolgarska vlada je bila na ta puč celo pripravljena in ni bila vsled tega iznenadje-na, ko so se pojavile oborožene tolpe komunistov.
Vladni načelnik Žalikov je izjavil sam, da je imela izbruhniti vstaija že dne 16. septembra in je le obžaloval, da Bolgarska ni imela dovolj oboroženega vojaštva, s katerim bi bila lahko preprečila tudi vsak pričeten vspeih vstašev. Radi te pomanjkljivosti da je prišlo po nekod do krvavih bojev, ki so zahtevali žrtve na obeh
A DOBA
«
L, ivui jO
j ...jiva številka. Nemci tu-.ii .làmi javno priznavajo svoj iporaz.
Nemški kainceliar Stresemann je v par lamentami komisiji izjavil, da so odpravljene vise določbe slede pasivnega odplora. Samii zastopniki iz Porurja so potrdili, da bi nadaljevanje pasivnega odipora dovedlo do katastrofalnih posledic. Cesar se Nemci posebno bojijo, je namreč ustanovitev samostojne porenslke države, za kair pa posebno Francozi pridno agitirajo.
V svojem govoru je Stresemann tudi posebno povdairjal, da je doslej Francija odklonila vse predloge in ni torej preostalo drugega kakor udati se. Niacijonalisti so sicer malo prej predlagali, da bi se prekinile diplomatičme zveze •s Francijo in se ji izročilo neinškio preb‘v. v Porurju na milost in nemilost. Toda ta predlog ni dobil odmeva, ker je prevladala bojazen, da bi trpelo pri tem največ prebivalstvo zasedenega ozemlja. Nemška vlada pa stremi za tem, da osvobodi zaprite in izposluje povratek beguncem. Zdi tse, da ima seda-ja nemška vlada vse naztsodnejše duhove na svoji strani in da pojavljajoča se nezadovoljstva niso v stanu spremeniti nemškega režima.
Kaj pomeni kapitulacija.
Takoj po končani svetovni vojni leta 1918. so morali Nemci seveda opustiti visoke zanešene načrte 10 svetovnem go-spodstvu, toda rešiti so liciteli minimalni načrt, to je nemško državo in narod. V ta namen so Nemci priznali poraz, ki se ni še dobro razvil v skrajne posledice, sprejeli vsa ponižanja, zapodili cesarja in se približali Wilsonu sprejemši njegova načela. Na ta način so Nemci mislili rešiti se. Ista igra se ponavlja tudi sedaj. Stresemann proglaša »falimeuit« s tajnim namenom, da osupne svet nemško poštenje, katero ima seveda pravico do pomoči in nnvih zaveznikov. Nebloite bi se Iahlko mislilo, da računa danes Nemčija na angleško pomoč, kajti razcepljanje Nemške države in novi pokrat boljševizma gotovo ne vzbuja zaveznikom prijetnih misli. Pri tem pa gojijo Nemci še nadailjno zahrbtno misel, namreč na katerekolisibodi način odtegniti se versailski pogodbi. V ta namen so prežali na vse prilike, da bi zavlačevali plačevanje in vtrudili zaveznike. Do danes se jim sicer nakana ni posrečila, toda kaj prinese bodločnost nihče ne ve.
Poučna zgodovina.
Poučno učinkuje vsa zgodovina nem-ško-francoskega spora. Vsled nemške verolomnosti vkorakajo v Porurje franko-bei * * *lgijske čete, da si vzamejo realna jamstva za svoje pravnce, ki stoje črno na be-
>-
oi
/v*
ie
)t-
o- bei-Rusi Na-*d Francozi »redla huda v .ili io dokler so seveda prišla poje morala zalsedeino /ili in denarjem nem-lapak ni imela iz po-obenega dohodka več. a diržava svojega ipre-i ni moglia, ker bi v no ozemlje za vselej iz-jaganda za samostojno co je že dobro obrodila, tpala Nemčija na iraz-ki (kakor svojedobno i Op. Ur.), toda tudli ta na izjalovil. Tako se prav ,1 ni ničesar posrečilo
rancozi očakujejo.
* u aiicozi,\ki so ikonečno, vsaj mimogrede, dosegli velik maJtenijalen in moralen vspeh, se previdno zadržujejo. Pred vsem hočejo nekoliko počalkalti, da se prepričajo, ali se bo mogla vlada, ikii je proglasila kapitulacijo tudi vzdržati. Francozi hočejo namreč vedeti s kom se bodo ipo-gajalli. Na Nemškem tli namreč nevkrot-ljiv nacionalizem in komunizem (Ikalkor pri nas Slovencih Op. Uir.), s katerim bi se Francozi gotovo ne mogli sprijazniti. Treba je 'torej pred vsem vedeti, koliko ie nemška kapitulacija vredna.
voditelji. Fašistom pa se štejejo v zlo m j i -hova medsebojna nesporazumljenja in ekskluzivna politika napram nefašistom. Državljanom višjega duševnega ebzonja vsled tega sploh ni mogoče vstopiti v fa-šistovske vrste in ako bi pa vstopili, bi se morali podvreči disoiplini v škodo iste države in svoje osebne. Zalto jc treba reformirati stranko alti pa razgnati jo. To bi bil takozvani Mussiolinizem.
Temu stališču, ki bi ga nasprotniki fašizma vtrlo izkoristili v svoje namene, se seveda upirajo oni fašisti, s Farinaccijem na čelu, ki vidijo nevarnosti za državo, a-ko bi se stranka razrušila aili se prelevila v navadno politično stranko z omejeno odgovornostjo.
Fašistovska stranka predstavlja dandanes državno silo povsod. Kakor hnitno bi videli nasprotniki, da je ita sila pojenjala, bi bila reakcija tu. In ista gotovo ne v korist države, ki bi zopet prišla pod oblast nittijancev, giiolittijancev, donsturcevcev in podobnih o-pontuniistov, ki so vselej o-bračali plašč po vetru.
Razven tega vsebuje fašizem idejo, ki bi kljubu temu ohranila svoje življenje, ker ni zastopana po nobeni drugi struji. V tej »doji se oživlja in krepi stranka sama ob sebi in ima 'vsled itega tudi pravico izbirati im določati može, ki prihajajo v vpo-števanje za javno življenje.
Z eno besedo povedano:	»Fašizem
mora biti. Nastal je iz potrebe in bode živel. Krize ipomcinjajo le čiščenje 'Stranke, pojasnjevanje duševnega obzonja in temu potrebne spremembe v gerarhiji stranke.
Radi tega naj se nihče ne tolaži, da je fašizem na svojem Ikoincu. Tisti, ki ne u-mejejo gibanja in teh ije pretežna večina strankinih pripadnikov, bodo morali izstopiti, a posledica bo le ta, da se bo struja še hitreje ojačila im povzdignila nad vsemi drugimi strankami.
Sicer pa ima konečmo besedo v tem sporu izvršilni odbor stranke, ki bo sklepal v zadevi dne 29. t. m.
Iz proglasov borno raz videli kako stališče zavzamejo glavni organi stranke.
Dnevne vesti
V	zadnjem času se je nepričakovano azvila ojstra polemika med najuiglednej-iimd fašistovskimi listi v Italiji. Kalki zakulisni boji so povzročili 'to nepotrebno prerekanje, ki vzbuja sum, da je fašizem v crizli, se ne vč. Pa ikonečno je to tudi postranska stvar, ker se gre za načela. Go-:ovo je, da maš vojvoda in načelnik države nima ničesar pri tem opraviti, da si se vlači tudi njegovo /osebo v »spor«.
V	boljše umevanje položaja hočemo [»jasniti stvair na historičnem zgledu, ki se je pripetil pri nas. Pri ndkem državnem slavju, katerega so se vdedežili tudi župani dotičnega okraja, se je zgodilo, da je nekdo izmed teh županov, ki slovi po svojem tradicionalnem narodnjaštvu, pred stavil našemu zaupniku župana, če;š, da hoče pristopiti k fašistom. Naš zaupnik seveda ni mogel zadržati svojega ogorčenja nad nesramnostjo, da hoče igrati vlogo fašista odkrit nasprotnik italijanske države, na kar je zbruhnil dotičnik v besede: »Jaz sem tudi fašilslt, pa če treba še večji kakor Mussolini!«
Podobnih zgledov pa jc minogo pri lo drugega kakor udati se. NacijomClisti so tudi »Edinost« staro 'vedno pisala laskavo o Mussoliniju 'in bionično o fašizmu. In kolikokrat smo slišali iz ust naših nasprotnikov: »Da, za Musisiolinija sem tudi jaz, a za fašste ne! Mussolini je res mož, velik državnik itd. itd.« To se dogaja danes povsod in je najboljši manever, da se spravi fašizem ob vero in da se pomore včerajšnjim najljutejšim sovražnikom fašizma do zopetnega kredita pri vladi.
Teoretično se dà vtemeljiti ta pidjaiv tako kakor ga Massimo Rocca, najbržc v popolnoma dobri veri, vtemelijuije v časopisu »L’Impero«. Mussolini kcit talk šteje danes med narodom več privržencev, kakor članov v fašistiovslki isbranlki. Poleg tega imajo ti privrženci izven stranke še prednost, da so disinteresirani somišljeniki Mussolinija, ker delujejo zanj brez zahtev, ki jih večkrat dvigajo fašistovski
Njenima kr. VUokostima knjegi-njatna Mafaldi in Giovanni se zdravje vrača. Bolezen kaže normalen potek in je torej opravičeno upati, da Visokosti kmalu okrevati.
Vipavski vodovod.
Dne 11. t. m. se je vršilo posvetovanje na 'podprefelkturi v Gorici glede vipavskega vodovoda, da se Ikončno reši vpra- i sanje glede vzdrževanja, in nadalnjega funkcioniranja vodovoda. Pri tem posvetovanju so prisostvovali gg. Kom. Nicolot-ti. Dr. Gruisovin, Ing. rov. Dreossi. Ing. ' Kenzian, Dr. Bobič. učit. Vodopivec in telin. Lulik. Gosp. podprefekt Nicoloui je j spoznal največ krivde pri nekaterih županih, ki ne uplivajo na ljudstvo ali pa če treba še celo hujskajo, da ne plačujejo redno vodarine itd. Končno ise je sklenilo, da se bo podprefelkitura resno zanimala in da takoj odpošlje vsem županstvom strog t ukaz, da pošljejo število uživavcev vode I na pod prefekturo, da se končno enkrat u-redi in če bo itreba eksekuitivmo od interesentov iztirjati zaostalo vodarino.
Pozor lovci! Raznim loivcem se je zadnje čase na Vipavskem pripetilo da se je pri streljanju puškina cev razkrojila ter jih več ali manj ranila, razkroj je bil vedno
v cevi kjer se je nahajal naboj.
Iz tega se Sklopa, da 'so rabili breždi-men smodnik ipri puškah ki ne zmorejo tozadevnega pritiska, ali pa vojaški smodnik, pomešan z elkrazitoin, ki ima lastnost da razganja.
V sredo dne 19. t. m. se je razpočila cev dvema lovcema v Štorijah, eden bi bil od silnega razpoka ikmlalio oglušil, drugemu pa je pri razpoku odtrgalo dva prsta leve roke, in sicer med kazalcem in mezincem, ter tudi kazalec in mezinec ranilo.
Da ne bo nadaljmih nezgod, priporoča se lovcem, naj si ukupijo zajamčen črn smodnik, ki se dobi piri prodajalcih pušk.
Lovec.
Glede točenja novega vina. Žc pri u-
stanovitvi konzorcija vinorejonv v Rihem-berku se je razpravljalo o točenju noveea vina za to leto. Ob tej priliki se je predlagalo, naj bi posredovali, da bi se novo vino začelo točiti šele 15. novembra t. 1., oziroma s prvim decembrom. Tozadevno utemeljevanje se je z ozirom na dejstvo,
da od lanskega pridelki je zaostalo toliko neprodanega vina, da bi bila nevarnost, da bi ga ne mogli vinoreljd tako z leipa prodati, ker bi pivcem »seglo raje po novem vinu kakor po starem- V vpoštev nadalje pride tudi dejstvo, da po1 večini so zaostala šibkejša vina, 'ki bi zamogla mied prihodnjim letom iti pod zlo.
Iz tega je razvidno, da je neobhodno potrebno, podaljšati rok do zadnjega decembra za točenje novega vina, in to v splošno korist. Na vsak način upamo,, da merodajne oblasti bodo zgornji predlog
vpoštevale ter določile rok za točenje novega vina še le s prvim januarjem.
Za Izseljence!
Kakor je bilo že v zadnji »Novi Dobi« naznanjeno išče se nekaij strokovno lizvež-baniii delavcev za postavljanje tračnic in švelerjev na železniški progi (ura Francoskem), ki bi lahko odpotovali v teku 8 dni.
Prostih ponudbenih pogodeb za nron-1 irje v tovarni vagonov je prt. Delo v Parizu. Nadalje par kovačev za odbijanje žrebljev.
Da se prihrani onim, ki se žele izseliti, dragoceni čas in nepotrebne stroške, naj si priskrbe pri županstvu domače občine naslednje listine:
1)	Krstni List.
2)	Domovnico.
3)	Nravstveno spričevalo (Certificato di buona condotta), »trjeno od karabi-nerjev kraja.
4)	Zdravniško spričevalo, vidimirano » županstvu.
5)	Kazenski list (Fedina penale).
6)	2 fotografiji z lastnoročnim podpisom, ki ga vi dl mira županstvo.
7)	Nulla osta, ki ga morajo potrditi karabinerji kraja.
Vse te listine, razen kazenskega lista, napravi županstvo, iki so za izseljence Iko-leka prosite. Kazenski list se dobi na okrož nem sodišču. Zraven dveh fcmenjenih fotografij naj še vsak priskrbi še 3 brez podpisa, katere rabi v inozemstvu pri varnostnih organih.
K tem listinam naj izseljenec priloži L 7.— za kolek na potni list im pogodbo ter naj jih pošlje » pošti, če je oddaljen na naslov: Prov. Urad Furlanskega Zavoda za Izseljevanje Gorizia — Via Teobaildo Ciconi 7. Kdor se hoče osebno zglasiti v uradu naj pride samo ob nedeljah in četrtkih dopoldne; v drugih dneh se stranke ne sprejemajo.
Goriška deželna uprava v likvidaciji nam je poslala izlkaz odlikovanj ionih, ki so se odlikovali pri obnoviitvenejm delu. Iz med teh navajamo Mirensko čevljarsko zadrugo (zlata svetinja) in Narodna ti-kurna (srebrna svetinja) poleg številnih premij v denarju od 500 do 2000 lir, razdeljenih na vse občine nekdanje goniške dežele. Prihodnjič priobčimo uradni izikaz vseli obdarovancev.
Svečana otvoritev najdaljšega mosta v Italiji. Ob navzočnosti neštevilne množice, ki je prihitela iz vse dežele, ter zastopnikov razuli oblaisteiv je videmski nadškof mons. Rossi blagoslovil most, ki pelje- pri Dignanu črez Tilment. Mošt je eden izmed najdaljših v ilitaliji ; dolg je 1 km ter sestavljen iz 35 obokov.
Zemeljski ostanki Viljema Oberdana identificirani. Kakor poročajo tukajšnji listi in brzojavni dopisni urad Stefani, je komisija za ugotovitev istovetnosti Obetda-ndveiga trupla na podlaigi poročila comm.