^S^nta Marija - admiralska ladja Krištofa Kolumba

st:

TIM

YU ISSN-0040-7712

revija za tehnično in znanstveno
dejavnost mladine

29. letnik * februar 1991 * cena 20 din • poštnina plačana v gotovini

Recepti bodo spet urejeni in miza polna dobrot

Akustika 1

Elektrika iz konzerve

Čolnički in jadrnice iz želoda

VSEVEDNIK ZA RADOVEDNE - VSEVEDNIK ZA VSEVEDE - VSEVEDNIK ZA VSE

□  Tehniška založba Slovenije

61000 Ljubljana, Lepi pot 6

VSEVEDNIK

je knjiga, kakršne Slovenci še nimamo. V njem so zbrane osnove splošnega znanja z vseh področij človekove duhovne dejavnosti. Gre za kratke področne
ali tematske slovarje, kronološke, problemske in primerjalne preglednice, tabele, sezname, liste in risbe s strokovnim izrazjem. V VSEVEDNIKU je vse, kar
smo se nekoč že učili, potem pa smo pozabili, in vse, kar nam ob različnih priložnostih pride prav. Takrat odpremo VSEVEDNIK in želeno najdemo.

VSEVEDNIK

vsebuje temeljne pojme iz arheologije, astronomije, biologije, ekonomije, filma, filozofije, fizike, geografije, geologije, glasbe, gledališča, jezikoslovja,
kemije, književnosti, likovne umetnosti, matematike, medicine, prava, sociologije, športa, tehnike in zgodovine.

VSEVEDNIK

ima 560 strani v drobnem tisku; več kot 350 preglednic, seznamov, list, slovarčkov, tabel; čez 80 risb, skic, legend.

VSEVEDNIK

lahko naročite pri Tehniški založbi Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana.

NAROČILNICA (fotokopirajte)

Nepreklicno naročam knjigo

VSEVEDNIK

po ceni 480,00 din

v ENEM, DVEH, TREH obrokih (obkrožite obroke)

Knjigo pošljite na naslov:

Priimek in ime:_ _ _ __ __ _

Ulica:___

Kraj, poštna številka:

Datum:Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

VSEVEDNIK ZA RADOVEDNE - VSEVEDNIK ZA VSEVEDE - VSEVEDNIK ZA VSE

PRAZNIK

186671

revija za tehnično
in znanstveno dejavnost
mladine

YU ISSN-0040 - 7712

FEBRUAR 1991

KAZALO

8. MARE C__

PRVI KORAKI _

KLJUČ _ 166

STOJALO ZA SVINČNIKE _ 186

IZDELEK ZA DOM _

OTROŠKE SANI 18 8

igr!~

DOMINO 190

MODELARSTVO _

GIRD-90, SOVJETSKA

EKSPERIMENTALNA RAKETA _ 192

TA JSKA SOVA _ 193

LETALO POLIKARPOV 1-16  194

KA J JE TO SMUČARSKA DESKA _ 196

PRILOGA _

SANTA MARIA - ADMIRALSKA

LADJA KRIŠTOFA KOLUMBA _ 197

ELEKTRONIKA  _

M EŠALNE MIZE  _ 210

AKUSTIKA 1 212

ELEKTRIKA V PLOČEVINKI _215

EKOLOGIJA  _

GORE ODPADKOV  _ 218

NA KRATKO _

GANIALNO ODKRITJE ALI

VELIKA PREVARA _ 220

TIMOVA FANTASTIKA  _

PES S TRIKOM _223

TIMOVI OGLASI 224

Izdaja Tehniška založba Slovenije,

61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Ču¬
den, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Marjan
Tomšič, Miha Zorec • Odgovorni in teh¬
nični urednik: Božidar Grabnar • TIM
izhaja desetkrat letno • Naročnina za
drugo polletje je 100 din, posamezen izvod
stane 20 din • Revijo naročajte na na¬
slov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/
X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-
603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske
pravice • Revijo sofinancirata Republi¬
ški sekretariat za raziskovanje in Repu¬
bliški sekretariat za izobraževanje.
Oproščeni plačila temeljnega davka od
prometa proizvodov na podlagi mnenja
Republiškega sekretariata za prosveto
in kulturo SRS št. 421-1/7 z dne 17.
januarja 1973.

Ana Pavko-Čuden

8. MAREC

Vsi otroci, manjši in večji, pogosto naga¬
jajo svojim mamicam, so predrzni, jih
spravljajo ob živce in jih včasih celo žalo¬
stijo. Lepo je, če se jim za sive lase vsaj
ob 8. marcu oddolžijo z drobno pozor¬
nostjo. Vse mame tega sveta se bodo
gotovo najbolj razveselile doma izdela¬
nega darilca, saj jim bo povedalo, da so
se njihovi otroci zanje potrudili. To pa si
gotovo tudi zaslužijo.

Skoraj vse mame zbirajo recepte in
račune. Nekatere jih hranijo ločeno,

Namesto pozlačenih lahko uporabimo tudi
raznobarvne gumbe, vendar morajo biti
barvno usklajeni.

druge vse skupaj pomešajo v kakem
kuhinjskem predalu in jih pogosto nimajo
časa pregledno urediti. Izdelajmo jim pi¬
sane mape za vpenjanje. Potrebujemo
mapo in raznobarvni papir.

Mere mape prenesemo na okrasni pa¬
pir (raznobarvni kolaž papir, papirne ali
samolepilne tapete, darilni papir), do¬
damo 5 cm robu, papir premažemo z le¬
pilom (na primer leplo za tapete) ter
mapo oblepimo tako, kot da zavijamo
zvezek. Na hrbtnem predelu rob zare¬
žemo do mape in zapognemo nazaj, na
papir položimo mapo ter robove okras¬
nega papirja zalepimo nazaj na notranjo
stran mape. Tudi notranjo stran mape za
vpenjanje oblepimo s papirjem, ki je
lahko druge barve. Na hrbet prilepimo
pisano etiketo, sprednjo stran mape pa
okrasimo s fantazijskimi motivi iz razno¬
barvnega papirja, čipk, svilenih trakov,
bleščic in podobnega.

Lahko pa se lotimo izdelave zapest¬
nice iz pozlačenih gumbov. Zelo pestro
izbiro le-teh imajo v ljubljanskem Centro-
merkurju. Navežemo jih na okroglo ela¬
stiko.

Če pa smo malce bogatejši in je ma¬
mina metla že popolnoma razcefrana, ji
kupimo novo in jo domiselno zavijemo.
Primerno kartonsko škatlo zavijemo
v kričeč papir. Tudi kartonast kvadrat
prelepimo z enakim papirjem, ga zvi¬
jemo v škrnicelj, z notranje strani prile¬
pimo na škatlo s selotejpom, oči in smr¬
ček pa nakažemo tako, da v škrnicelj
zabodemo žebljičke, večje bucike ali na¬
lepimo pisane kroglice.

Hip - hip, strašni trik - in metla se spre¬
meni v prisrčnega ježka.

TIM t • februar IH1 • IM

PRVI KORAKI

3. Navodila za delo:

S pomočjo 10-milimetrske mreže si ključ prerišite na trši
karton, izrežite in tako boste dobili šablono za več
izdelkov. Ko je ključ narisan na vezani plošči, ga izrežite
z rezljačo. Držalo ključa boste lahko izrezali z rezljačo,
če boste na sredino izvrtali luknjo, skozi katero boste
potegnili list rezljače. Lahko pa držalo ključa izrežete
tudi s kronsko žago. Če niste ljubitelj rezljanja, si na
nekaterih mestih lahko pomagate tudi s krožno žago
(npr. prostori med štev.). Luknje v številki devet izvrtajte
s svedrom 0 8 mm.

Izdelek na robovih zgladite s smirkovim papirjem in
na koncu prelakirajte.

Ključek je lahko prikupno darilo. Uporabite ga lahko
kot stensko dekoracijo ali pa kot obešalnik za ključe, če
ga dopolnite z obešali (lahko iz zavitih, črno pobarvanih
žebljev). Mogoče je na šolah še navada predaje ključev.
Osmošolci lahko naredijo tudi večji ključ z letnico in
pustijo zelencem prijeten spomin.

Jelka Šenk

STOJALO ZA
SVINČNIKE

1. Material:

- kos masivnega smrekovega lesa, d
x 130 mm

- letev 30 x 30 x 150 mm

- nitrolak

2. Orodje in stroji:

- rašpa - dleto

- rašpa - oblič

imenzij 75 x 80

- smirkov papir - kladivo

- sveder 0 10 mm - čopič

- svinčnik

- šestilo

- kotnik

- ravnilo

3. Delovni postopki:

- načrtovanje

- skobljanje

- žaganje in zažagovanje

- dletenje

- smirkanje

- lakiranje

- sestavljanje

4. Navodila za proizvodno delo:

a) Izdelava telefona:

Jelka Šenk

KLJUČ

1. Material:

- 4 milimetrska vezana plošča dimenzij 140 x 300 mm

- nitrolak

2. Orodje in stroji:

- rezljača in tanek list za vezano ploščo

- mizica za rezljanje

- svora

- vrtalni stroj in sveder 0 8 mm
(krožna žaga)

IM • TIM * * februar 1*91

PRVI KORAKI

TIM * • februar IffI • 187

IZDELEK ZA POM

Na kos masivnega smrekovega lesa, ki smo ga poskob-
Ijali na mere s presekom 75 x 80 mm in na ploskev višine
78 mm, zarišemo s svinčnikom poševno črto od zgor¬
njega do spodnjega roba, pod kotom 30° od vodorav-
nice. Odžagamo po črti tako, da je nižji konec visok
20 mm. Na poševni ploskvi narišemo s svinčnikom in
šestilom središča desetih lukenj tako, kot kaže načrt.
Z vrtalnim strojem in svedrom 0  10 mm na označenih
središčih izvrtamo luknje 25 mm globoko.

Izdelati moramo še vilice za slušalko. Na zgornji,
krajši ploskvi v vzdolžni smeri (glej načrt!) zažagamo
15 mm od vsakega roba 7 mm globok rez. Z dletom
izdolbemo sredinski les med obema rezoma. Prečni
žleb, širine 31 mm in globine 2mm, zbrusimo z grobo in

fino rašpo. Vse površine zgladimo s smirkovim papir¬
jem.

b) Izdelava slušalke:

Smrekovo letev poskobljamo na presek 30 x 30 mm.
Z žago odžagamo 150 mm dolg kos. 30 mm od vsakega
konca letve zažagamo 15 mm globok rez. Srednji del
lesa med zarezama izdolbemo z dletom. Vse površine
zgladimo s smirkovim papirjem. Robove zaoblimo. Fino
zglajeno površino dvakrat prelakiramo s prozornim ni-
trolakom.

Na izdelan telefon položimo slušalko. Svinčnike in
druga pisala, ki so nepospravljena na delovni mizi,
vtaknemo v luknje telefona. Naredili smo si priročno
stojalo za svinčnike, ki je hkrati tudi lep okras delovne
mize.

Matej Pavlič

OTROŠKE SANI

nož, škarje, risalno orodje in šivalni pri¬
bor.

Material

Čeprav se letošnjo zimo zopet ne mo¬
remo pohvaliti z kdo ve kako debelo
snežno odejo, je bilo nekajkrat snežink
vseeno toliko, da so šolarji prišli na svoj
račun. Starejši otroci se s smučmi in
sanmi še nekako znajdejo, prav majhni
- tisti, ki še ne hodijo ali pa so ravno na
tem, da jim to prvič uspe - pa so takrat
ob svoje edino prevozno sredstvo - vozi¬
ček, saj ga po snegu ni mogoče poti¬
skati. Če takega otroka posadimo na
sani, ga bomo z njimi lahko brez težav
vlekli tudi na daljši sprehod.

Ker sani niso ravno poceni, starejši
bratje ali sestre pa tudi niso vedno pri¬
pravljeni posoditi svojega športnega rek¬
vizita mlajšim, tokrat predlagamo, da
slednje razveselite z majhnimi sanmi,
namenjenimi le vleki in spuščanju po
položnejših pobočjih. Pravega sankanja
čez drn in strn te sani zaradi preproste
konstrukcije namreč ne prenesejo in na
to še posebej opozarjamo, da potem ne
bo nepotrebnih poškodb in solza.

Orodje

Izdelek, katerega načrt je pred vami, je
mogoče narediti v enem samem popol¬
dnevu. Seveda gre delo hitreje od rok
z uporabo električnega ročnega orodja,
kakršnega izdelujejo tudi v tovarni Black
& Decker v Grosupljem pri Ljubljani. Naj¬
več si lahko pomagamo z vbodno žago
(v proizvodnem programu imajo kar štiri
različne modele - od najpreprostejšega
priključka D 2726, ki ga montiramo na
enega od električnih vrtalnikov, do iz¬
vedbe z oznako P 44-02 K, ki je name¬
njena profesionalcem), s katero lahko
z nekaj spretnosti naredimo praktično
vse sestavne dele sani. Vsekakor bo
izdelek lepši, če boste pri delu uporabili
tudi brusilnik (tračni ali vibracijski). Z njim

je glajenje različno velikih površin in ro¬
bov preprosto in zelo učinkovito. Za re¬
zanje kovinskih trakov, ki bosta omogo¬
čala lepše drsenje sani po snegu, potre¬
bujete žago za železo, hitreje pa gre
delo od rok z električnim kotnim brusilni¬
kom.

Pri Black & Deckerju izdelujejo pet
različnih tipov z močjo 600 do 2200 va¬
tov. Poleg zgoraj naštetega orodja si
pripravite še električni vrtalnik s svedri
za les in kovino (0  4 in 0  8 mm), izvijač,
kladivo, pilo, čopič za lakiranje, OLFA

Ker je stranica sani visoka 22 cm in je iz
enega kosa, si morate priskrbeti vsaj
toliko široko desko, debelo 25 mm. Vrsta
lesa niti ni tako pomembna, toda če
imate možnost, potem izberite gostej¬
šega in obstojnejšega. Uporabna je se¬
veda tudi smrekovina, saj smo že prej
rekli, da so te sani namenjene zgolj naj¬
mlajšim in da torej obremenitve ne bodo
velike. Deske naj bodo, če je le mogoče,
poskobljane, sicer boste imeli kasneje
več dela z brušenjem.

IBS • TIM * • februar Iffl

Kotni brusilnik P 54-16 je najmanjši od
petih modelov, ki jih izdeluje tovarna Black
& Decker Jugoslavija. Je kompakten, pri¬
ročen in tehta le 1,6 kg. Motor z močjo 600
vatov poganja ploščo s premerom 120 mm
s hitrostjo 11 000 vrtljajev v minuti.

Poleg tega boste potrebovali še dva
metrska medeninasta ali železna tra¬
kova s presekom 25 x 2 mm, nekaj 50 do
70 mm dolgih medeninastih lesnih vija¬
kov, lepilo (npr. Neostik), nitrolak ali lak
za čolne, trši karton za šablono, dva
metra močne najlonske vrvice, dva kosa
3 cm debele penaste gume in nekaj ne¬
premočljivega platna.

Izdelava

Gradnje tega izdelka naj se lotijo le tisti,
ki že obvladajo delo z električnim ročnim
orodjem, pa še njim priporočamo, naj za
pomoč prosijo očeta (žaganje, brušenje,
vrtanje) ir mamo (krojenje in šivanje bla¬
zinic).

Na trši karton z risalnim orodjem z na¬
črta čimbolj natančno prenesemo obliko
stranice sani (1). Pomagamo si z mrežo.
Kdor želi, lahko osnovno obliko poljubno
spremeni; drži naj se le glavnih dimenzij
sani.

S škarjami ali ostrim nožem izrezano
šablono stranice položimo na desko, ob-
črtamo jo s trdim in ostrim svinčnikom ter
pazljivo izžagamo. Da bo ta postopek
varnejši, obdelovanec trdno pripnemo
na delovno površino (npr. Black & Dec-
kerjevo univerzalno delovno mizo Work-
mate WM 1000).

Sledi izžagovanje prečnih nosilcev (2),
kjer je postopek popolnoma enak prejš¬
njemu, na koncu pa od deske ali 80 mm
široke letve odrežemo še štiri 45 cm
dolge kose (3). S skobeljnikom ali trač¬
nim brusilnikom jim posnamemo oba
gornja robova, da ne bosta preostra.

Glavni sestavni deli so s tem narejeni,
manjka pa še stolček. Kdor je bolj iznajd¬
ljiv, naj uporabi sedež za prevažanje
otroka na kolesu, ostali pa naj iz okrog
15 mm debele deske izžagajo še hrbtno
naslonjalo (5), bočni naslonjali (6) in (po
želji) dno sedeža (7). Deli so v načrtu le
skicirani, točne mere in obliko pa jim
določite sami glede na velikost otroka.

Sedaj pride na vrsto sestavljanje sani.
V po dveh vzdolžnih robovih nekoliko
popiljen ali obrušen kovinski trak (4) vsa¬
kih 10 do 15 cm izvrtamo 4 mm velike
luknje. S svedrom 0 8 mm jih malce po¬

tim  * • februar Iffl * IS9

globimo. Vijaki, ki bodo držali trak na
lesu, namreč ne smejo štrleti ven, ker bi
sicer zavirali drsenje sani po snegu.
Sledi sestavljanje stranic in prečnih no¬
silcev, na koncu pa čez vse, en centime¬
ter vsaksebi, privijemo še štiri letve (3).
Stolček ima lahko navpične ali rahlo po¬
ševne stranice. Vse stične površine
tanko namažemo z lepilom in stike utr-

IGRE

dimo s krajšimi lesenimi vijaki, da les ne
bi počil. Obrušen stolček nekajkrat prela-
kiramo. Isto seveda velja tudi za sani.

Ni nujno, je pa priporočljivo, da naslo¬
njalo in dno sedeža obložimo z dvema
kosoma 3 cm debele penaste gume, za¬
šite v pisano gumirano platno. Blazinic
na sani ni treba lepiti, saj zadoščajo ozki
trakovi, ki jih zadaj zategnemo in zavo¬

Matej Pavlič

DOMINO

Domino je igra, ki jo med vsemi doslej
opisanimi najbrž najbolje poznate. Ali pa
tudi ne. Velika izbira modernih igrač iz
najrazličnejših, vse prej kot naravnih ma¬
terialov, je namreč izrinila domino iz
otroških igralnic. Lesene črne tablice
z belimi pikami je bilo včasih za nekaj
dinarjev mogoče kupiti skoraj v vsaki
trafiki, danes pa so že precej redke.

Izvor različnih načinov igre domino ni
popolnoma jasen. Znano je, da so me¬
nihi v srednjem veku velikokrat igrali to
igro, danes pa je še najbolj razširjena
v Italiji in Franciji. Zmotno je mnenje, da
je le za otroke, kajti pri pravi ali »zavi¬
ralni« igri se res zabavajo šele odrasli;
gre namreč za posrečeno kombinacijo
igre na srečo in miselne igre.

Orodje

Spisek orodja, potrebnega za izdelavo
domin, je tokrat zelo kratek, saj zado¬
stuje le risalno orodje, rezljača ali jeralna
žaga s finimi zobci, brusni papir in čopič.

Material

Osnovni material je meter in pol dolga
letvica s presekom 20 x 5mm, ki je lahko
iz katerega koli lesa. Takšne letvice pro¬
dajajo tudi pri Mladem tehniku na Sta¬
rem trgu 5 v Ljubljani in stanejo le 9 di¬
narjev za meter. Pike je na ploščice naj¬
laže narisati s tušem ali vodoodpornim
flomastrom, v vsakem primeru pa jih je
treba na koncu še dvakrat prelakirati
z brezbravnim nitrolakom.

Izdelava

Letvico narahlo obrusimo in pazljivo raz¬
žagamo na osemindvajset 4cm dolgih
koščkov. Te zopet obrusimo, pri čemer
moramo posebej paziti na robove, ki ne
smejo biti ostri.

Za risanje pik na ploščice je več mož¬
nosti. Najenostavnejša je tista, pri kateri
uporabimo tanek vodoodporni flomaster
oziroma tuš za tehniško risanje. Črto na
sredi naredimo tako, da z rezljačo nara¬
hlo zažagamo vsako ploščico, dobljeno

razo pa prevlečemo s tušem. Da bodo
vse pike enako velike in prav razvrš¬
čene, si je najbolje narediti šablone,
ki jih, narisane v naravni velikosti, kaže
skica.

Drug način risanja pik je sicer elegant-
nejši, a ga bodo lahko uporabili le tisti, ki
imajo HOBI ORNAMENT komplet 20 or-
namentnih štampiljk za vžiganje v les,
usnje ali pluto. V kompletu je tudi konica,
ki je uporabna za risanje črt na ploščice.
Zaradi različno oblikovanih štampiljk pri
žganju pik ne bo težav; vseeno vam
priporočamo, da se držite kompletu pri¬
loženih navodil (ali pa poglejte v letošnjo
četrto številko revije TIM, v kateri je bilo
na straneh 118 in 119 delo s tem kom¬
pletom podrobno opisano).

Po končanem vžiganju pik površino
ploščic narahlo prebrusimo in nato dva¬
krat prelakiramo.

Pravila igre

Že na začetku smo rekli, da domino
igrajo predvsem otroci, »zaviralni« način
pa je zanimivejši za odrasle.

Ploščic je 28, na njih pa je od 0 do
6 pik v vseh možnih kombinacijah. Igra
je najzanimivejša, če jo igrata dva, ki
sedita drug drugemu nasproti. Domine
streseta na mizo in jih obrneta s hrbtno
stranjo navzgor, tako da pik ni videti.
Dobro jih premešata, nato pa izbereta
vsak po sedem ploščic. Predse jih posta¬

zlamo. Skozi luknjici na bočnih stranicah
potegnemo še dobra dva metra dolg kos
močne najlonske vrvice (10) in izdelava
sani je končana.

Če ste se pri delu potrudili, imate pred
seboj izdelek, ki je nekaj posebnega:
enostaven za izdelavo, cenen in majhnih
dimenzij, zato ga zlahka spravimo v av¬
tomobilski prtljažnik.

vita tako, da drug drugemu ne moreta
videti števila pik na njih. Ostalih štirinajst
domin ostane na mizi.

Igralec A začne igro tako, da položi
katero koli (vedno le eno) izmed svojih
domin na mizo. Če je bila to npr. ploščica
3/5, mora drugi igralec položiti na mizo
domino, ki ima 3 ali 5 pik, npr. 0/3. Zdaj
je predvsem stvar taktike. Dovoljeno je
kupiti največ 12 ploščic - dve morata do
konca igre ostati v zalogi.

Če kateri izmed igralcev ne more polo¬
žiti domine na nobeno stran, jo mora
»kupiti«: od preostalih domin na mizi
mora jemati toliko časa, da najde pravo.
Dovoljeno je kupovati tudi v primeru, ko
to igralcu sicer ne bi bilo potrebno,
a noče uporabiti domin, ki jih že ima. To
je predvsem stvar taktike. Dovoljeno je
kupiti največ 12 ploščic - dve morata do
konca igre ostati v zalogi.

Če igralec kljub kupovanju nima
ustrezne domine, ga njegov nasprotnik
lahko »preskoči« in jo položi on, nakar je
spet prvi na vrsti itd. Nasprotnik je izgubil
s toliko točkami, kolikor znaša seštevek
pik na vseh preostalih ploščicah.

V primeru, da noben od igralcev ne
more položiti domine k vrsti, ki se razvija
po mizi, in so vse ploščice (razen dveh,
ki morata nujno obležati) kupljene, položi
vsak svoje ploščice odkrito predse in se¬
šteje pike. Kdor jih ima več, se mu prište-
jejo še pike nasprotnikovih domin in pike
obeh ploščic z mize. Če je npr. prvemu
igralcu ostalo 17 pik, njegovemu nasprot¬
niku 12, ploščici v zalogi pa štejeta 7 pik,
dobi prvi igralec 36 kazenskih točk.

Otroci se bodo ob takšni igri dovolj
zabavali, starejši pa lahko ob njej še
malce tuhtajo. Če hočejo onemogočati
nasprotnika, da bi polagal ploščice, mo¬
rajo vedeti, da se pri dominu vsako šte¬
vilo pik od 0 do 6 ponovi po osemkrat:
ena pika se na vseh dominah pojavi
osemkrat, enako tudi dvojka, trojka itd.

19 « • TIM t • februar 19*1

IGRE

Če npr. ležijo na mizi naslednje do¬
mine, potem se vidi, da je štirica zasto¬
pana že sedemkrat. Kdor ima med svo¬
jimi ploščicami zadnjo, osmo štirico (npr.

Ena sama igra še ne prinese odloči¬
tve, kdo je v resnici boljši. Število točk se
namreč zapisuje in izgubi šele tisti, ki
prvi doseže ali prekorači sto točk.

igralcev več kot pet, je treba vzeti dva
kompleta. Če kaj kart ostane, jih odlo¬
žimo.

Velja naslednji vrstni red: sedmica
osmica
devetica
desetica
fant
dama
kralj
as

sedmica
osmica

Vsak drži svoje karte skrite. Prvi položi
poljubno karto na mizo. Naslednji mora
dodati vrednost, ki je »sorodna« prejšnji:
npr. zraven kralja sme položiti damo ali
asa, zraven asa pa spet kralja ali sed-
mico, saj sta tudi najvišja in najnižja
karta »sorodni«. Polagati se sme na oba
konca vrste, ki se razvija po dolgem in
gre lahko okoli in okoli po mizi.

• •

• •

• • »

• • •

• •

• •

• •

• •

• ®

• •

• • •

• • •

• •

• •

4/5), je sedaj ne bo položil na desno
stran vrste k štirici, ampak na levo stran
k petici, tako da se bo vrsta na obeh
straneh končevala s štirico. Čeprav med
ostalimi ploščicami ni nobene štirice več,
jih je (razen dveh) nasprotnik po pravilih
dolžan kupiti.

Domino s kartami

Kot zanimivost omenimo še domino
s kartami, ki ima s pravim dominom
skupno le ime. Dvaintrideset igralnih kart
razdelimo tako, da ima vsak v roki naj¬
manj šest in največ deset kart. Če je

Komur se posreči, da se prvi znebi
vseh kart, je zmagal. Pri vsaki naslednji
igri začne naslednji, ki tudi meša karte.

Včasih se zgodi, da nihče ne more odlo¬
žiti zadnje karte; tedaj je zmagovalec
tisti, ki ima najmanj kart.

Miloš Macarol

ČOLNIČKI IN
JADRNICE IZ
ŽELODA

Gozdni plodovi, kakršnih je povsod na
pretek, so hvaležno gradivo za razno¬
vrstno oblikovanje. Iz posušenih, živo
rdečih glogovih plodov, ki jih prebodemo
z debelo šivanko in nanizamo na najlon¬

sko nit, lahko izdelamo lično otroško ogr¬
lico. Iz storžev raznih iglavcev, ki jih
s pomočjo okroglo struženega zobo¬
trebca nasadimo na leseni podstavek,
lahko pri maketah izvrstno ponazorimo
razne vrste dreves, medtem ko lahko iz

hrastovega želoda naredimo pravcato
množico čolničkov in jadrnic. Če iz že¬
loda, ki smo ga prerezali na pol, odstra¬
nimo plod, bomo iz njegove lupinice do¬
bili prikupen čolniček, ki mu dodamo
samo še klopco in dvoje vesel. Drugi del
želoda s plodom vred je lahko izvrstna
osnova za jadrnico: dodati mu je treba
samo še jambor iz okroglega zobotrebca
in nanj prilepiti trikotno jadro iz papirja.

Plastični krožnik, katerega dno smo
pokrili z okroglo izrezanim in modro
obarvanim papirjem, se v hipu lahko
spremeni v jezerce, polno jaht in čolnov.
Če vanj nalijemo malo vode, se vsi mali
plovni objekti naenkrat zazibajo, tako kot
bi bili pravi.

TIM k • februar Iffl * 191

MODELARSTVO

Jože Čuden Viri podatkov:

V. Rožkov: Sportivnije modeli raket
V. Krotov: Raketnoe modeliravanie
Skupina avtorjev: Pokorenie kosmosa

SOVJETSKA

EKSPERIMENTALNA

RAKETA

Začetki sovjetske raketne tehnike segajo
v leto 1932, ko so v Moskvi ustanovili
GIRD (Grupi izučenija reaktivnogo dvi-
ženija), strokovno skupino, sestavljeno
iz inženirjev specialistov, katerih naloga
je bila preučevanje reakcijskega po¬
gona. Podobne skupine so nastale tudi
v Leningradu, Harkovu in drugih mestih.
Najbolj znani sta bili leningrajski Len-
GIRD in GDL (Gazodinamičeskaja labo¬
ratorija). V teh skupinah so se kalili pi¬
onirji sodobne sovjetske kozmonavtike
Koroljev, Tihonravov, Gluško, Merkulov
in drugi. Ukvarjali so se s konstruiranjem
raket, motorji na tekoče gorivo, sistemi
dovajanja posameznih komponent, me¬
todiko raziskav, snovali zemeljsko
službo oskrbovanja, razmišljali o siste¬
mih spremljanja in nadzorovanja raket
v letu ter načinih varnega pristajanja ko¬
ristnega tovora. Raziskave so potekale
predvsem na področju termodinamike,
prenosa toplote, tehnologije materialov,
kemije raketnih goriv, avtomatike in
aerodinamike nadzvočnega leta.

Z združitvijo skupin GIRD in GDL je
leta 1953 nastala enotna organizacija
(RNIi).

GIRD-09 je bila prva sovjetska ek¬
sperimentalna raketa na tekoče gorivo.
Izdelali so jo po načrtih M. K. Tihonra-
vova in pod organizacijskim vodstvom S.
P. Koroljeva, kasnejšega glavnega kon¬
struktorja sovjetskih vesoljskih nosilk
Vostok in Sojuz. Raketa, dolga
2457 mm, s premerom 178 mm in razpo¬
nom stabilizatorjev 630 mm, je tehtala na
startu 19 kg, pri čemer je bilo 5 kg goriva.
Raketni motor s potisno silo 250-330 N
je deloval na bencin in tekoči kisik. Do¬
vod kisika v izgorevalno komoro je omo¬
gočal lastni tlak plina, medtem ko je utr¬
jeni bencin že bil v komori.

Rakete tega tipa so izstreljevali iz nav¬
pične rampe. Žlebovi na plašču trupa
rakete, namenjeni večji trdnosti kon¬
strukcije, so imeli hkrati tudi funkcijo vo¬
dil.

Pri prvem poletu na Nahabinskem po¬
ligonu v Podmoskovju, 17. avgusta
1933, je raketa dosegla višino okoli
400 m, nakar je pregorela stena motorja.
Drugi poskus se je zaradi eksplozije mo¬
torja končal že po stotih metrih. Zato pa
je v letu 1934 sledila serija uspešnih
poletov do višine 1500 m.

Konstrukcija rakete

Raketo GIRD-09 sestavljajo glava, od¬
sek z aparaturami, trup, ki se proti spod¬
njemu delu rahlo zožuje, ter t. i. »ladijski
rep«, ki zakriva šobo motorja. Na trup so
pritrjeni štirje stabilizatorji. Zaradi večje
trdnosti in zanesljivosti so na spoju do¬
datno ojačani s pločevinasto oplato.

Aerodinamični okrov glave, ki po kon¬
čanem poletu odpade, je pritrjen na cilin¬
drično oporno ploščo. Pod okrovom je
zloženo padalo, povezano s trupom ra¬
kete. Ko je raketa dosegla največjo pred¬
videno višino (1500 m), se je sprožil piro¬
tehnični naboj za odmetavanje glave, ter
s tem omogočil sprostitev in odpiranje
padala.

Ogrodje odseka z aparaturami sestav¬
ljata dve oporni plošči in štirje vzdolžni
profili za trdnost. Na vrhu rezervoarja za
tekoči kisik je reducirni ventil za uravna¬
vanje tlaka, poleg pa je nameščen tudi
manometer za kontrolo tlaka v rezervo¬
arju.

Večji del duraluminijastega koviče-
nega trupa zavzema prav rezervoar za
tekoči kisik. Napravljen je iz močnejše
duraluminijaste cevi z notranjim preme¬
rom 61 mm. Rezervoar je na sredini
trdno vpet v trup s pomočjo kovinskega
obroča. Na njegovi spodnji strani je
izhodni ventil, ki je v neposredni zvezi
z zgornjo steno zgorevalne komore. Ta
je na zunanji strani prekrita z azbestom,
na notranji pa s prevleko, odporno na
visoke temperature. V zgornjem delu ko¬
more je pritrjena mreža, katere naloga je
razprševati kisik.

Skozi izgorevalno komoro se vstavlja
kovinski valj z odprtinami, premera 10 do
12 mm, posejanimi po vsej površini. Na
zunanji strani valja so na vsakih 15 do
20 mm privarjeni tanki kovinski obroči,
tako da celotna konstrukcija še najbolj
spominja na satje. Prostor med obroči je
namenjen gorivnemu polnjenju t. i. utrje¬
nemu bencinu (raztopina v želatinastem
stanju).

Pred lansiranjem rakete je bilo po¬
trebno vselej najprej vložiti v komoro valj
z gorivom, pritrditi spodnji del komore
s šobo ter nato namestiti spodnji aerodi¬
namični okrov.

Motor so vžigali električno. Priključek
za električni vžig je na spodnjem delu
trupa med stabilizatorjema.

Osnovni tehnični podatki:

dolžina 2457 mm

maks. premer telesa 178 mm

razpon stabilizatorjev 630 mm

startna masa 19 kg

masa goriva 5 kg

koristni tovor (aparature, padalo) 6,2 kg

potisna sila motorja 250-330 N

čas delovanja motorja 15-18 s

maks. višina leta 1500 m

m • TIM e • februar 1«I

MODELARSTVO

Bojan Rambaher

TAJSKA SOVA

Ni lepšega, kot je spuščanje zmaja v ve¬
trovnem, a sončnem vremenu. Na žalost
je pri nas takšno vreme večinoma le
spomladi in jeseni. Le včasih nas narava
obdari s primernim vetrom tudi poleti.
Zato pa je zima pravi čas, da v miru in
počasi pripravite in zgradite zmaj, ki ga
boste spuščali v nekoliko toplejšem vre¬
menu.

Tokrat vas presenečamo z zmajem, ki
najbolje leti v rahlem vetru ali sapici in je
zato nekakšen »celoletni zmaj«, ki ga
lahko ob normalni temperaturi spuščate
vse leto. Velika prednost Tajske sove,

kot se zmaj imenuje, je, da jo lahko za
razliko od drugih zmajev z lahkoto spuš¬
čate sami. Zadostuje, da Sovo dvignete
nad glavo, jo »položite« na zračni tok in
začnete odvijati vlečno vrvico. Sova se
bo zaradi svoje zgradbe lepo dvignila
v zrak.

Tajski domorodci so zmaj prvotno se¬
stavljali iz bambusovih letvic. Če ji boste
kjer koli dobili, jih vsekakor uporabite.
Sicer pa je navodilo napisano za izde¬
lavo zmaja iz smrekovih letvic, s katerimi
pri nakupu ne boste imeli težav. Zagoto¬
vimo vam lahko, da imajo tajski zmaji

990

TIM * • februar lffl • 193

dobre letalne lastnosti. Tajci poznajo
manjše zmaje, premera 600 do 700 mm,
pa tudi velike zmaje, ki jih uporabljajo
večinoma pri praznovanjih. Oblika sove
pri slednjih deluje zelo zlovešče.

Za vas smo izbrali model srednje veli¬
kosti, s premerom enega metra. Le-ta
ima več prednosti. Dovolj je velik, da
boste z njim zbujali pozornost in vas bo
tako motiviral, po drugi strani pa ni pre¬
velik, tako da ga lahko prenašate v pri¬
merno veliki kartonasti škatli in preva¬
žate v avtomobilu.

Če imate ves material na razpolago,
gradnja zmaja traja približno tri ure in ni
zahtevna. Če ste pri modeliranju zmajev
popoln začetnik, prosite za pomoč
starše ali bolj izkušene prijatelje.

Za gradnjo potrebujete torej smrekove
letvice s prerezom 3 x 5 mm (dva kosa),
lepilo, dve poli papirja za prevleke, tršo
platnico zvezka, tanko vlečno nit ali silk
s premerom 0,6 mm in dolžino 50 do
100 m.

Model lahko pobarvate poljubno, po¬
vemo pa naj vam, da te vrste zmaji
v zraku delujejo zelo učinkovito, če so
temni, torej črni, temno modri, sivi ali
rjavi.

Načrt zmaja je narisan v merilu 1 : 8.
Na njem so navedene vse mere, ki jih
potrebujete za gradnjo. Predlagamo
vam, da si zaradi lažjega dela pred pri¬
četkom gradnje načrt v naravni velikosti
prekopirate na tanek ovojni papir. Pri

MODELARSTVO

tem si pomagajte z mrežo, katere en
kvadrat naj v naravni velikosti pomeni
mero 50 x 50 mm.

Gradnja se začne z lepljenjem osnov¬
nega ogrodja. Na srednjo letvico (1),
preseka 3 x 5 mm, v točki A pravokotno
privežite in zalepite prečno letvico (2), ki
ima enak prerez. Letvici sta ena proti
drugi obrnjeni z ožjim delom. Po načrtu
so na letvico 2 s spodnje strani prive¬
zane in zalepljene letvice številka 3 pre¬
reza 3 x 3 mm. Te so prekrižane nad
letvico 1. Eno izmed njih morate v točki
B prerezati. Med spoje teh letvic prilepite
ojačitvene trikotnike (4), ki jih izdelajte iz
vezane plošče, lahke balse ali tršega
kartona. Ti trikotniki držijo prerezano le¬
tvico v zaželjenem položaju.

Sedaj ogrodje zmaja prekrijte s pre¬
vleko. Pred izdelovanjem prevleke je
dobro, če izdelate šablono za razvito
prevleko, pri čemer naj bo o.s letvice
1 delilna črta. Zmaj je lahko prevlečen
v celoti v enem kosu, boljše pa je, da
vsako polovico prevlečete posebej.
V tem primeru seveda ne smete pozabiti
na dodatek za lepljenje na letvico 1 in
v obeh primerih na dodatek za zavihke
na letvicah 2 in 3.

Ko izrežete paprinato prevleko, jo naj¬
prej preizkusite na zmaju »na suho«.
Nato papir prilepite. Ko se lepilo posuši,
prilepite opore (5). To so letvice s prere¬
zom 2 x 2 mm. Vendar pazite; te letvice
so prilepljene le na papir prevleke, ne pa
k letvicam številka 3.

Nato zgradite stabilizator. Ponovno
v naravni velikosti prerišite načrt na
ovojni papir. Naredite šablono in z njeno
pomočjo izrežite prevleko stabilizatorja.
Pozor; zaradi možnosti poškodbe izre¬
žite dve prevleki za stabilizator.

Izdelan stabilizator (6) pritrdite na
»hrbtenico« zmaja (letvica 1). Kot vidite
na risbi, je tudi spoj stabilizatorja s tru¬
pom (7) v točki A ojačan s koščkom
kvadratnega furnirja ali kartona. Sledi še
izdelava obeh repov (8), ki ju izdelate iz
dveh papirnih trakov in ju prilepite na
mesti, ki sta označeni na načrtu. Nale¬
pite še oči (9) in ušesa (10) in zmaj je
gotov. No, ni še čisto gotov - zdaj ga
morate še pobarvati.

Preostane vam le še to, da privežete
vlečno vrvico. Značilnost tajskih zmajev
je, da za razliko od običajnih zmajev za
privez in vleko zadostuje že ena sama
vrvica, brez običajne vagice, ki je zna¬
čilna za evropske zmaje. Na stabiliza¬
torju imate označene tri luknjice. V eni
od teh bi moralo biti tudi težišče zmaja,
če ste bili pri izdelavi količkaj natančni.
Za poskusno spuščanje privežite vlečno
vrvico v srednjo luknjico. Če ga bo neslo
na nos, premestite vrvico v zadnjo luk¬
njico, sicer pa v sprednjo. Če zmaj že
v prvem poskusu leti brez napak, seveda
nespreminjajte ničesar.

Želim vam obilo zadovoljstva pri delu
in še več pri spuščanju.

Bojan Rambaher

LETALO

POLIKARPOV

1-16

Sovjetsko letalo Polikarpov 1-16 je na¬
stalo v prvi polovici tridesetih let. Prototip
z delovno oznako CKB-12 je prvič pole¬
tel na Silvestrovo leta 1933. Legendarni
pilot V. P. Čkalov, ki ga je testiral, je zelo
pohvalil njegovo okretnost, po drugi
strani pa povedal, da je treba pri letenju
zelo paziti, ker je vsako napako dokaj
težko popraviti - napaka se je pokazala
v izgubi hitrosti in nevarnosti vijačnega
padca. Pozneje se je letalo izkazalo
predvsem v španski vojni, kjer so ga
patrioti imenovali Mosca (mušica), fran-
kisti pa Rata (podgana). Sovjetski piloti
so mu zaradi njegovih letalnih lastnosti
najpogosteje rekli kar Išar (osel).

Glavne tehnične karakteristike letala

Polikarpov 1-16 so naslednje: razpon kril
- 9 m, dolžina - 6,04 m, teža praznega
letala - 1400 kg. Njegova največja hi¬
trost je bila 411 km/h, najvišja dosegljiva
višina 9470 m, radius poleta pa 800 km.

Pred vami je jadralna polmaketa le¬
tala. Model ima solidne letalne lastnosti,
po zaslugi svoje značilne opreme pa je
v zraku videti zelo realističen.

Model je sestavljen iz ostankov lažje
balse, debele 1 in 3 mm. Za lepljenje
potrebujete lepilo za les, najbolje na os¬
novi nitroceluloze.

Vse dele modela prerišite preko kopir¬
nega papirja na debelejši pisarniški papir
in izrežite. Te šablone položite na deš¬
čice iz ustrezne debeline in jih obrišite.

Pri tem pazite, da boste upoštevali smer
letnic drevesa, in sicer na način, kot je to
vrisano na načrtu.

Trup 1 izrežite z ostro britvico ali skal¬
pelom iz balse, debele 3 mm. Od odtoč¬
nega roba krila proti zadnjemu koncu ga
zbrusite do debeline okoli 1,5 mm na
koncu. Robove trupa očistite in zaoblite
s finim smirkovim papirjem. Krilo 2 izre¬
žite iz balse, debele 1 mm. Z obeh strani
krilo gladko zbrusite, enako storite z na-
letnim in odtočnim robom. Obrušeno
krilo upognite v profil, ki je prikazan na
sliki. Delajte nad grelno ploščo električ¬
nega štedilnika ali drugim virom radiacij¬
ske toplote.

Repni ploskvi 3 in 4 prav tako izrežite
iz balse, debele 1 mm, in ju obrusite do
debeline približno 0,8 mm, pač glede na
trdnost uporabljene balse. Tudi tukaj ro¬
bove zaoblite z brusnim papirjem.

Iz vezane plošče, debele 1 mm, izre¬
žite ostrogo 5 in stožec propelerja 6. Iz
balse, zbrušene na debelino okoli
0,5 mm, izrežite prehodne dele krila 7.
V trupu z britvico pazljivo izrežite zareze
za krilo in vodoravno repno ploskev.
Glede kotov se poskušajte držati vseh
navodil na načrtu.

194  • TIM * • februar 1991

MODELARSTVO

MODELARSTVO

Vse dele modela dvakrat prelakirajte
z razredčenim prozornim površinskim ni-
trolakom. Ko se posuši, vsako plast laka
prebrusite z drobnozrnatim smirkovim
papirjem. Da bi prihranili na teži, je do¬
bro, da ostane model v barvi lesa. Če
vas manj zanimajo letalne lastnosti mo¬
dela, bolj pa njegov realističen videz, ga
lahko prebarvate z barvami po želji.
V vsakem primeru pa morate s črnim
tušem ali razredčenim črnim nitrolakom
narisati podrobnosti na letalu, in sicer
gibljive dele kril in obrise kabine. Ti deli
so vrisani tudi na načrtu. Obarvajte še
razpoznavna znamenja letala na straneh
trupa in na krilih.

Krilo na sredini razrežite (stični ploskvi
poševno zbrusite) in zlepite pod kotom,

kot je prikazano na načrtu. K trupu prile¬
pite navpično repno ploskev. Ko se po¬
suši, prilepite še vodoravno repno plo¬
skev. Medtem ko se lepilo suši, prever¬
jajte pravilen položaj obeh delov glede
na položaj trupa in glede na njun medse¬
bojni položaj. Spredaj zalepite v zarezo
v trupu stožec propelerja 6, zadaj pa
ostrogo. Nazadnje v zarezo v trupu po¬
tisnite in zalepite še krilo. Dokler se le¬
pilo ne posuši, ga v pravilnem položaju
ohranite z risalnimi žebljički ali bucikami.
H krilu in trupu prilepite še prehodne
dele 7.

Preverite, če položaj težišča ustreza
označenemu mestu na načrtu. Če je po¬
trebno, model uravnotežite s tankimi
ostružki svinca, ki jih pazljivo zalepite na

spodnjo stran trupa. Morebitne napake
v površinski obdelavi modela ali po¬
škodbe pri lepljenju popravite s čopičem.
S pogledom s prednje strani preverite,
ali nosilne površine niso morda zvite.
Morebitne napake popravite nad virom
toplote.

Model spuščajte v levih krogih večjega
premera, t. j. okrog 10 metrov. Manjše
napake v letu popravite s premikanjem
vodoravne repne ploskve, ali pa po po¬
trebi z nadaljnjim uravnoteženjem s svin¬
cem. Velikost kroga določite s premika¬
njem navpične repne ploskve. Model pri
spuščanju vrzite desno navzgor kot na¬
vadno jadrilico, vendar ne s polno močjo,
zaradi ne prevelikega krila.

Bojan Rambaher

KAJ JE TO
SMUČARSKA DESKA

Tokrat bomo spregovorili o športnem
rekvizitu, ki je zadnja leta osvojil mlade
in stare zimskošportne navdušence po
vsem svetu. Najbolj ga poznamo po an¬
gleškem imenu snowboard. Deska za
sneg ali smučarska deska je imenitna
zimska zamenjava za skateboard, ali po
domače rolko, s katero se vozimo poleti.
Pravzaprav je s tem nastala športna
zvrst, ki nam omogoča celoletno vadbo
in rekreacijo. Predhodnik obeh športov
je surfanje ali deskanje, to je vožnja po
vodni gladini na deski s pomočjo jadra.
Edina razlika je v tem, da se z rolko vozi
večinoma mladina, smučarska deska in
surfanje pa navdušujeta tudi starejše
športne zanesenjake.

Za začetek zimske vožnje na deski so
značilne tri etape. Postaviš se na desko,
se nekaj časa pelješ in nato padeš. Pa
šalo na stran. Za začetnike je, kot pri
smučanju, najprimernejši položen breg
s pršičem. Osnovno pravilo za vožnjo je
pravočasno in nenehno spreminjanje in
zniževanje težišča telesa. Pri tem zvija¬
nju nagibamo telo na vse strani in hkrati
prenašamo težo z ene noge na drugo.
Vsakemu začetniku priporočamo, da
najprej nekajkrat zadrsa po letu, da bi
ugotovil, kateri položaj nog mu bolj
ustreza; če je spredaj leva ali desna
noga.

Pot na breg in z brega je za deskarje
enaka kot za smučarje. Kdor ljubi

udobje, se bo na breg podal z vlečnico,
drugi pa peš, z desko pod pazduho.
Princip pripenjanja vezi in smučarskih
čevljev je v bistvu enak kot pri navadnih
smučeh, le da imajo vezi drugačen polo¬
žaj. Možna je tudi vožnja z zimskimi
čevlji za sneg, kadar imamo montirane
vezi zanje.

Prve tekme na novem športnem rekvi¬
zitu so priredili v ZDA leta 1979,
v Evropo in k nam pa je ta šport prodrl
kakšnih pet let kasneje. Lani so priredili
že tudi tekmovanja v svetovnem pokalu
(dve tekmi v ZDA, tri pa v Evropi), ter
tekmovanja za evropsko združenje in dr¬
žavna prvenstva v nekaterih alpskih dr¬
žavah.

Tekmuje se v slalomu, veleslalomu in
v spustu oziroma vožnji po grbinah. Tek¬
movalci vozijo na čas, kar pomeni, da
zmaga tisti, ki doseže najboljši čas, dru¬
gače pa točkujejo še eleganco ter višino
in kakovost skokov.

V ZDA prirejajo tudi tekmovanja v vož¬
njah oziroma skokih v nekakšnem U-
kanalu na snežnih stadionih. To tekmo¬
vanje je pravzaprav zelo podobno tek¬
movanjem na rolkah. Snežni kanal
v obliki črke U ima natančno določene

19* • TIM * • februar 1*91

mere in sicer je širok 8-15 m, visok od
1,5 do 3,5 m, dolg pa od 50 do 100 m.
Dno kanala je nagnjeno pod kotom 10
do 25°.

Pri nas je vožnja s smučarsko desko
še bolj ljubiteljskega značaja, saj ni¬
mamo ne pravih prog ne urejenih zim¬
skih stadionov. Desko lahko kupite
v športnih trgovinah ali v brezcarinskih
prodajalnah. Načrt deske, ki ga prila¬
gamo, je le informativnega značaja in
torej ni načrt za njeno izdelavo.

Irena Vozelj

KAJ PA VI
MISLITE?

Perpetuum mobile. Zdi se, da je že zdav¬
naj postalo jasno, da ga ni mogoče izde¬
lati. Toda kljub temu se najdejo ljubitelji,
ki so se pripravljeni z zakoni fizike tudi
malo spreti.

Tako je tudi ta zabavna igrača prišla
na dan zaradi neizpolnjive želje učenca
iz daljnih tridesetih let (žal imena in pri¬
imka ne vemo). Morda se bo komu zdela

MODELARSTVO

preveč preprosta, češ da je le navadna
pločevinka; toda ne sklepajte prehitro.
Rajši poskusite igračo izdelati in izpeljati
eksperiment.

Vzemite prazno pločevinasto škatlo
ter na pokrovu in dnu s šilom predrite po

Nategnite in na gumico navežite nitko
s »tovorom« - vijakovo matico.

Opozarjamo vas, naj bo nitka dolga le
toliko, da se matica ne bo dotikala sten
pločevinke. Zdaj tesno zaprite pokrov in
spustite pločevinko po mizi. Zagledali

dve luknjici. Napeljite skozi luknjice
tanko gumijasto nit (na primer takšno kot
za letalske modele). Konca gumice zve¬
žite na pokrovu, tako kot je to prikazano
na risbi.

boste nekaj zelo zanimivega. Pločevinka
se začne premikati. Zakotali se naprej,
se malo ustavi in se odkotali nazaj. Po¬
tem se znova ustavi in znova spremeni
smer gibanja. Le zakaj bi to ne bilo
»večno gibalo«?

Pločevinka se sama od sebe kotali po
mizi in ne potrebuje nobenega dodat¬
nega dovajanja energije. Prav to si je
mladi izumitelj tudi zamislil.

Ampak čez nekaj časa je bil vendarle
razočaran. Pločevinka se je kljub vsemu
ustavila. Kaj vi mislite; kaj jo je privedlo
do gibanja?

PRILOGA

Sašo Avsec

SANTA MARIA - ADMIRALSKA
LADJA KRIŠTOFA KOLUMBA

Santa Maria in njena pot

12. oktobra 1992 bo minilo 500 let, odkar
je Krištof Kolumb prvič stopil na tla ba-
hamskega otoka Guananhahnija. Prepri¬
čan je bil, da je pristal na azijski obali.
Vse svoje življenje je hotel dokazati, da
obstaja tudi zahodna pot do Azije in daje
zemlja okrogla. Čeprav se je zemlje¬
pisno zmotil in čeprav ni bil prvi Evrope¬
jec v Ameriki, je bil njegov dosežek zelo
velik. Ameriko je prvi odkril vikinški po¬
morščak Leif Eriksson že okoli leta 1000.
Ker pa so ga Indijanci s svoje zemlje
pregnali, je bilo odkritje pozabljeno. Ko¬
lumb je Ameriko prvi vrisal na zemljevid
in opisal njene prebivalce.

Konec 15. stoletja je v Evropi vladalo

posebno razburjenje. Portugalski po¬
morščaki so neprestano odkrivali nove
pomorske poti in nove obale. V glavnem
mestu Portugalske, Lizboni, so načrto¬
vali vedno nove odprave. Kolumb je bil
poročen s Portugalko in je v Lizboni sre¬
čal kartografa Paola Toscanellija. Ta je
trdil, da se lahko do Azije pripluje tudi po
zahodni poti. V tistem času je počasi
začela prodirati ideja, da je zemlja okro¬
gla. Cerkev je to misel preganjala, ker se
ni skladala z njeno predstavo sveta.

Kolumba so Toscanellijeve misli zelo
navdušile in v njem vzbudile veliko zani¬
manje. Prebral je vso geografsko litera¬
turo, ki je tedaj obstajala, tudi potopise
Marka Pola. Izračunal je velikost zemlje,

a se je pri ocenah močno zmotil. Mislil je,
da je zemlja manjša in da leži Azija tam,
kjer v resnici leži Amerika.

Te domneve pa je hotel tudi potrditi.
Prosil je portugalskega kralja za pomoč.
Kralj Joao se je za odprave sicer zelo
zanimal, toda preveč denarja je že pora¬
bil za iskanje trgovskih poti v Indijo okoli
Afrike. Ker mu na Portugalskem ni
uspelo, se je Kolumb odpravil v Španijo.
Leta 1486 je prosil španskega kralja Fer¬
dinanda Kastilskega in kraljico Izabelo
za denar za odpravo. Obljubljal jima je
krajšo pot do bogatih vzhodnih dežel in
večje dobičke pri trgovanju. Čez štiri leta
mu je španski dvor prošnjo še enkrat
zavrnil, češ daje neuresničljiva. Kolumb,

TIM t • februar IffI • 1*7

MODELARSTVO

ki je v tem času poskušal tudi pri Angle¬
žih, ni odnehal. Leta 1492, po koncu
vojne z muslimani, sta mu kralj in kraljica
ustregla. Na pot je smel še isto leto.

Dobil je tri ladje in devetdeset mož.
Poveljniška ladja, Santa Maria, je bila
največja, za njo sta pluli Niha (beri ninja)
in Pinta. Po postanku na kanarskih oto¬
kih, kjer so se takrat oskrbovale španske
ladje, so pluli naravnost proti zahodu.
Veter je pihal ugodno, toda kljub temu je
imel Kolumb s posadko težave. Bali so
se tako dolge poti v neznano, ne da bi
vmes videli košček obale. Mnogi so ver¬
jeli, da bodo nekje naleteli na rob sveta
in z ladjo vred zleteli v brezno. Morala na
ladji je bila že čisto na koncu in mornarji
so zaradi pomanjkanja vitamina C dobili
skorbut. Končno so ugledali nekaj ptic, ki
so letele proti zahodu. Kolumb je ukazal
pluti za njimi, in čez tri dni so ugledali
kopno.

12. oktobra so po sedemdesetih dneh
plovbe pristali na majhnem otoku in se
izkrcali. Otok, ki leži v Bahamskem
otočju, so imenovali San Salvador (sveti
odrešenik). Njegovi prebivalci so se pre¬
cej razlikovali od prebivalcev Azije, a to
Kolumba ni prepričalo v to, da se moti.
Vztrajno je naprej iskal Japonsko, name¬
sto nje pa je našel Kubo. V enem od
viharjev je veter odnesel spremljevalno
ladjo Pinto. Med iskanjem le-te so po¬

morščaki naleteli še na en otok, ki so ga
imenovali Hispaniola. Na božični večer
leta 1492 je Santa Maria nasedla. Valovi
so jo premetavali in jo kmalu uničili. Ker
so imeli za dve posadki le eno ladjo, se
je Kolumb odločil, da bo del pomoršča¬
kov pustil na otoku. Drugi so se vkrcali
na Nino in odpluli proti Evropi. Na poti so
srečali še' Pinto in se skupaj vrnili do¬
mov.

Kolumba so v Španiji sprejeli z vsemi
častmi. Takoj so mu dali na voljo sred¬
stva za novo odpravo in Kolumb je po¬
tem še trikrat preplul Atlantik. Nekaj časa
je bil guverner Hispaniole, nato pa sta
mu kralj in kraljica ta naslov vzela.
Kmalu nato je zbolel in 20. maja 1506
razočaran in zagrenjen umrl.

Tako kot veliki pomorščak je končala
tudi njegova majhna ladjica Santa Maria.
Ko jo je razbilo morje, so jo razstavili in iz
nje napravili hiše za prve španske prise¬
ljence na ameriških tleh. Može, ki jih je
v svojih nedrjih prepeljala čez ocean, je
nato varovala pred dežjem, vetrom in
močnim soncem, dokler jih Indijanci niso
pomorili.

Karavela

Karavela je tip ladje, ki so jih uporabljali
v času velikih odkritij v 15. in 16. stoletju.
Z njimi so pluli veliki pomorščaki: Barto-
lomeo Diaz, ki je 1488. leta obkrožil Rt
dobrega upanja, Vasco da Gama, ki je
1498. priplul do Indije, in Krištof Kolumb.
Karavele so bile malo manjše od dubrov¬
niških in benečanskih karak, ki so bile
takrat največje trgovske ladje.

Za raziskovalne ekspedicije so bile
zelo primerne, saj so bile dovolj velike za
oceanske plovbe, obenem pa dovolj
majhne, da so z njimi lahko pluli po zelo
plitvih vodah, ob bregovih in po ustjih
rek. V sili so jih lahko poganjali z vesli.
Na žalost so imele malo prostora za
tovor, zato so bile zaloge hrane ome¬
jene.

Imele so dve vrsti jader; tiste, ki so
imele trikotna latinska jadra, so se ime¬
novale »caravela latina«, tiste s štirikot¬
nimi jadri pa »caravela redonda«. Obi¬
čajno so imele karavele po tri jambore
s štirimi jadri. Peto jadro, če je bilo, je
viselo čisto spredaj, pod drogom, ki se je
imenoval poševnik. V tem jadru sta bili
dve luknji. Med guganjem karavele se je
le-to potapljalo in zajemalo vodo, ki je
nato skozi luknji iztekala.

Kolumbova karavela Santa Maria je
bila dolga 25,6 m, široka 7,5 m, ugreza
pa je imela 2 m. Oborožena je bila s šti¬
rimi bombardami in štirimi manjšimi to¬
povi. Nanjo so lahko naložili do 120 ton
blaga. Drugi dve karaveli Kolumbovega
ladjevja sta bili precej manjši. Pinta je
imela nosilnost 140t, Niha pa le 100 ton.

19« • TIM t • februar 1991

MODELARSTVO

Gradnja makete

Maketa je namenjena srednje izkušenim
modelarjem, takim, ki znajo dobro sukati
žagico in pilo. Poleg tega morajo imeti
nekaj izkušenj pri branju načrtov in kan¬
ček občutka za improvizacijo, se pravi za
samostojno iskanje najboljših rešitev.
Ladjica ni narejena za plovbo. Za to bi jo
bilo treba obtežiti in dobro prelakirati.
Težko bi jo upravljali z daljinskim vode¬
njem, saj je premajhna in ima prekompli-
cirana jadra. Mišljena je bolj kot okrasna
sobna maketa. Pri teh je bolj pomembna
natančnost izdelave in lepota makete.
Ta pa zahteva precej potrpežljivega
dela.

Tokrat ladjico gradimo malo drugače,
kot smo vajeni. Namesto prečnih reber
so tu uporabljene vzdolžne obloge iz
mehkega lesa, ki ga brez težav žagamo,
brusimo in pilimo. Najboljša je seveda
balsa, a tudi z lipo in smreko ni preveč
težav. Najprej iz vezane plošče izre¬
žemo kobilico (1) in njene stranske
obloge (2-6). Obloge zlepimo skupaj
tako, kot kažejo črtkane črte na njih (sliki
I in II). Obloge so seveda oglate, zato jih
je treba zbrusiti, da dobimo gladko
obliko. Pri brušenju si pomagamo s sliko
III. Iz kartona izrežemo šablone, ki jih
med brušenjem polagamo ob bok ladje.
Brusimo pazljivo in počasi, saj se pri
mehkem lesu lahko hitro zmotimo. Ko
smo obe polovici previdno oblikovali in
zgladili, jih zlepimo skupaj s kobilico (1).

Na trup, ki je sedaj trden, prilepimo
palubo (7). Paluba je iz močnega fur¬
nirja, ki ga odrežemo tako, da letnice
potekajo v vzdolžni smeri. Vanjo izre¬
žemo odprtino, kamor kasneje name¬
stimo pokrov (25). Skozi to odprtino so
Kolumbovi mornarji nosili evropsko
blago, ki so ga z Indijanci menjali za
krompir, tobak, manioko in koruzo. Teh
jedi pred odkritjem Amerike v Evropi niso
poznali.

Ob obe strani zlepimo zgornji stranici
(11), ki ju spredaj povežemo z nosilcema
(9 in 10), s strani pa s polkrožnima boč-

nicama (8). Na krmi so tri ploščice; spod¬
nja in zgornja stranica (12 in 14) stojita
navpično, tretja (13) pa ju povezuje in
leži vodoravno. Nato sestavimo srednjo
palubo (16) in steno kajute (17), ki ju
zlepimo z gornjo palubo (18) in nosilno
steno srednje palube (15). Nalepimo še
sprednjo palubo (19).

Nato so na vrsti jambori (20,21 in 22).
Izdelamo jih iz smrekovih letvic. Če ni¬
mamo stružnice za les, jih obrusimo
z grobim brusnim papirjem. V luknje, ki
smo jih bili poprej izvrtali, jih ne lepimo,
saj bi nas med delom samo ovirali.

Z obeh strani nalepimo oblogi premca
(23) in okove sidrne odprtine (24). Te
okove izdelamo kar iz vezane plošče,
nato pa jih okroglo obrusimo. Pokrova
(25 in 26) izdelamo iz mehkega lesa.
S pilo ju popilimo, tako da gladko sedeta
v odprtini.

Na začetku prednje palube stoji nosi¬
lec jambora (27), ki je narejen iz 4-mili-
metrske smrekove plošče. Po spodnji
površini ga rahlo postrani popilimo in
prilepimo. S stopnicami (28 in 29), ki so
na sprednjem delu ladje, je malo več
dela. Previdno jih izrežemo z olfa nožem
in zlepimo z ograjico. Nalepimo še ogra¬
jici prednje palube (30).

Na zadnjo zgornjo krmo nalepimo
ograjice (31 in 36). Za te ograjice pora¬
bimo pri izdelavi precej časa. Če zgu¬
bimo potrpljenje z izrezovanjem, je naj¬
bolje vrisati ali vžgati vzorec na ograji.
Bočne stabilizatorje (33) in deske za iz¬
krcavanje (34) izrezljamo in prilepimo
kot kaže slika I.

Nalepimo še sprednjo ograjo (35),
s katero utrdimo nosilec prednjega jam¬
bora. Vstavimo zadnji jambor (37). Na
palubi manjkata še ograjici 38 in 39, ki ju
prilepimo hkrati z zadnjimi stopnicami
(40 in 41). Za krmilo (42) izdelamo iz
dveh žebljičkov majhna tečaja, desko
krmila pa utrdimo s tanko medeninasto
pločevino.

Tik pod košaro na jamboru je obroč
jambora (43). Do njega vodijo nape¬

njalne žice, ki preprečujejo, da bi se
jambor preveč zvijal. V košari (44) je stal
mornar opazovalec in s pogledom iskal
druge ladje in obale. Dno košare prile¬
pimo, okoli pa ovijemo ograjico (46), ki jo
primerno porišemo. Jadra (47, 48, 49, 50
in 51) izrežemo iz platna, ki ga pobar¬
vamo in nato poškrobimo. K vsakemu
jadru sodi še prečnica, ki jo zbrusimo iz
mehke letvice. Za napenjanje jadrnih
vrvi so uporabljali ladijske škripce. Naši
škripci (52) bodo le za okras. Skoznje
napeljemo vrvice do jader in jamborov
(slika I).

Na palubi so nameščene še opore
(53), ob boku pa sidro (54). Tega je
najbolje kar kupiti, saj je z njim preveč
dela, rezultati pa skoraj nikoli niso zado¬
voljivi. Tudi top (55) je izdelek, ki ga brez
stružnice težko izdelamo. V tem primeru
moramo tudi top kupiti.

Podstavek sestavimo iz delov 56, 57
in 58. Ko dodamo premčni jambor(60) in
lučke na zadnji palubi (61), je ladja sko¬
raj gotova. Pritrditi in prišiti je treba le še
jadra in napeti vrvice do njih. Model nato
pobarvamo in postavimo na vidno me¬
sto.

Barvanje

Na sliki I so s simboli označene barve, ki
jih je trojambornica imela, preden se je
odpravila na svojo dolgo pot.Z »X« so
označeni deli, ki so bili pobarvani temno
rjavo, »III« pomeni srednje rjavo, »II« pa
svetlo rjavo. Z »O« so označeni zlato
pobarvani kosi, ki so ladji dali posebno
veličasten videz.

Križi na jadrih so rdeče barve. Barva je
bila sicer na začetku živa, a je po mese¬
cih plovbe potemnela. Tudi jadra delu¬
jejo najbolj pristno, če so videti nekoliko
umazana. Da se blago lepo napne in
obdrži obliko jadra, v katero piha veter,
vsa jadra poškrobimo. To naredimo

TIM * • februar 1991 • 199

MODELARSTVO

tako, da v mlačno vodo vsujemo škrob in
mešamo, dokler kepice ne izginejo. Nato
vanjo potopimo jadra. Ko jadra vza¬
memo iz vode in se škrob posuši, jih
zlikamo in oblikujemo. Za vrvice upora¬
bimo srednje svetel sukanec rjave
barve. Verižica pri sidru je črna, saj je
tako tudi sidro. Jasno je, da so tudi to¬
povi črni.

Če imamo nekaj potrpljenja, lahko
v svetilke na ladijski krmi vstavimo male
3-vatne žarnice. Baterijo skrijemo v no¬
tranjost ladje, stikalo pa postavimo tako,
da je dostopno, a ne preveč vidno.
V temi bo videti, kot da ladjica prenočuje
v pristanišču na daljnem samotnem
otoku.

/ \

SPISEK MATERIALA:

J

TIM * • februar 1991 • Mf

ELEKTRONIKA

Miha Zorec

MEŠALNE MIZE

2. del

vhodnem signalu okoli 500mVrms. Pri
tem pa lahko pripomnimo, da lahko brez
strahu priklopimo na naš ojačevalnik
tako visokoohmske slušalke kot tudi 4-
ohmski zvočnik.

Ojačevalnik naredimo na ploščici ti¬
skanega vezja, ki je na sliki 2, pri čemer
si pomagamo z montažnim načrtom
s slike 3. Na montažnem načrtu vidimo,

•...«o v

Vsaka kvalitetna mešalna miza ima po¬
leg raznih predojačevalnikov, vezij za
ton kontrolo itd. tudi ojačevalnik za slu¬
šalke. Ojačevalnik za slušalke igra pri
mešalnih mizah zelo pomembno vlogo,
saj omogoča nadziranje celotnega po¬
stopka mešanja signalov. Vhod tega oja¬
čevalnika lahko namreč vežemo na ka¬
teri koli vhodni in izhodni kanal in s po¬
slušanjem enostavno ugotovimo, kaj se
trenutno dogaja na izbranem kanalu.
Preklapljanje ojačevalnika na razne
točke v mešalni mizi ne vpliva na izhodni
signal, kar je zelo pomembno, ker lahko
med predvajanjem glasbe po enem ka¬
nalu nemoteno poslušamo in priprav¬
ljamo glasbo na katerem koli drugem
kanalu. Tako lahko na štiri-kanalnem
mešalniku med vrtenjem glasbe npr. po
prvem kanalu (kasetofon) na ostalih treh
kanalih (npr: kasetofon št. 2, gramofon
1 in 2) v miru pripravimo naslednje tri
»štiklce«. Enostavno zapremo mešalne
potenciometre, da signal ne pride do
izhoda mešalne mize, in nastavimo »ko¬
made« na začetek s poslušanjem preko
slušalk.

V tej številki Tima vam predstavljamo
dva ojačevalnika za slušalke. Prvi ni nič
posebnega; je enostaven univerzalni
Ojačevalnik za slušalke različnih impe-
danc in je zelo primeren za manjše,
amaterske mešalne mize. Drugo vezje
pa predstavlja profesionalni ojačevalnik
z izredno dobrimi karakteristikami.

Ojačevalnik za slušalke 1

Na sliki 1 vidimo električno shemo uni¬
verzalnega ojačevalnika, ki je namenjen
predvsem nizkoohmskim slušalkam,
vendar lahko nanj priključimo tudi mali
zvočnik ali pa z njim krmilimo ojačevalno
stopnjo aktivnih zvočnih omaric.

Vezje uporablja integrirano vezje LF
356, ki je zelo hiter operacijski ojačeval¬
nik ter izhodno stopnjo, ki jo predstavlja
»push-pull« vezava dveh močnih tranzi¬
storjev (BD 135 in BD 136).

Filter na vhodu ojačevalnika (R1, C2)
limitira visoke frekvence vhodnega sig¬
nala, kar da v povezavi z izredno hitrim
FET operacijskim ojačevalnikom LF 356
zelo čist izhodni signal z zanemarljivimi
popačenji. Mirovni tok skozi tranzistorje
je omejen z diodami D1 do D4 in znaša
okoli 30 mA.

Upora povratne zanke (R3 in R4) do¬
ločata ojačanje vezja, ki znaša 15dB.
Frekvenčno območje ojačevalnika je
10Hz-30kHz. Maksimalna moč ojače¬
valnika je pri 8 ohmih obremenitve
(osem-ohmske slušalke) 1 W, seveda pri

da sta tranzistorja T1 in T2 montirana na
hladilno telo. Hladilnik naj bo primerne
velikosti (okoli 12 cm 2 ), pri čemer mo¬
ramo montirati tranzistorje preko izolacij¬
ske sljude, ker je ploščica za odvajanje
odvečne toplote tranzistorjev vezana na
kolektor tranzistorja, kolektorja tranzi¬
storjev v našem vezju pa sta vezana
vsak na svoj pol napajalne napetosti.

Napajalna napetost naj bo med 6 in
10 V. Vezje troši električni tok okoli 0,5 A,
če imamo v mešalni-mizi že izvor napa¬
jalne napetosti ± 15 V, lahko našo na¬
pravico priključimo kar na to napajanje.

Pri priključevanju in preizkušanju oja¬
čevalnika moramo paziti, da izhod ne
pride v kratek stik, kar je lahko za našo
vezje usodno (lahko skurimo izhodna
tranzistorja).

Sl« • TIM *  • februar Iffl

ELEKTRONIKA

Seznam materiala:

Ojačevalnik za slušalke 1
Upori:

R1 = 10 kSŽ

R2 = R4 = 100 kil

R3 = 22 k«

R5, R6 = 1 k«

R7, R8 = 22«

Kondenzatorji:

C1 = 22nF
C2 = 33opF
C3 = 1pF
C4, CS = 100nF

Polprevodniki:

D1...D4 = 1N4148
T1 = BD 135 (BD 139)

T2 = BD 136 (BD 140)

IC x LF 356

Ojačevalnik za slušalke 2

Drugo vezje za slušalke sodi v visoki
razred avdio opreme. Ta ojačevalnik
lahko uporabljamo kot samostojno vezje
v svojem ohišju, saj je glede na svojo
kvaliteto lahko enakovreden del naše
akustične opreme.

Srce vezja je profesionalno monolitno
integrirano vezje OP-50, ki je precizni

operacijski ojačevalnik in vsebuje že vse
pomembne elemente, ki zagotavljajo op¬
timalno delovanje vezja.

Slika 4 prikazuje električno shemo oja¬
čevalnika in napajalnega vezja. Ojače¬
valnik ima za filtriranje napajalne nape¬
tosti upora R4 in R5 ter blokirne konden¬
zatorje C2, C4, C3, C5. S trimerpotenci-
ometrom na več obratov P2 kompenzi¬
ramo oziroma odpravimo malo eno¬
smerno napetost na izhodu ojačeval¬
nika, medtem ko z uporom R3 in kon¬
denzatorjem C1 kompenziramo tako-
imenovani »overshoot«.

Za napajanje ojačevalnika uporab¬
ljamo zelo kompliciran napajalnik, ki ba¬
zira na preciznem napetostnem regula¬
torju tipa LM 325. Regulator LM 325
zagotavlja napajalno napetost točno do¬
ločene vrednosti, ki ne vsebuje ne
bruma ne šuma. Poleg tega je nekaj
posebnega tudi usmerniški gretzov spoj.
Vsaka dioda je namreč paralelno vezana
s kondenzatorjem, ki blokira morebitne
motnje iz omrežja in odpravlja šum.

Motnje omrežne napetosti, ki bi se
lahko preko transformatorja prenesle
v napajalnik, odpravlja tudi posebno

vezje upora R10, kondenzatorja C19 in
varistorja R9. To vezje montiramo kar na
konektor za omrežno napetost. Tu je
pomembno pripomniti, da kondenzator
C19 zmanjšuje iskrenje na kontaktih sti¬
kala S1 s katerim ojačevalnik vklap-
Ijamo. Ker pa je varistor relativno težko
dobiti, lahko to vezje v skrajnem primeru
tudi izpustimo.

Slika 5 prikazuje ploščico tiskanega
vezja, slika 6 pa montažno shemo. Na

Ojačevalnik za slušalke 2
Upori:

toleranca: ± 5%

R1, R1 = 4 k«

R2, R2 = 20 k«

R3, R3 = 560 «

R4, R4 R5, R5, R6, R7 = 2,2«

R8 = 820 « / 0,5 W

R9 = SIOV S10 K250 Varistor za 250 V
R10 = 2M2

Potenciometri:

P1 = 25 k LOG stereo pot.

P2, P2 = 100 k« trimer na več obratov

Kondenzatorji:

C1, C1 = 4n7
C2, C2, C3, C3 = 22onF
C4, C4, C5, C5 = 470 p F/16 V
C6, C7, C8, C9 = 22 nF

R4

■oni]—© uv

R4'

C10, C12 = 1000 pF/25 V
C11, C13, C15, C16 = 100nF
C14 = 1 uF/16 V tantal

montažni shemi je s prekinjeno črto oz¬
načeno mesto, kjer moramo namestiti
ločilno kovinsko pregrado, ki odpravlja
medsebojne motnje. Pregrado naredimo
iz tanke pločevine, ki jo nato enostavno
prispajkamo na ploščico tiskanega
vezja. Obenem iz kosa aluminija nare¬
dimo majhni hladilni telesi za regulator-

TIM i • februar lffl • Sil

t ra fo vhod D vhod L

ELEKTRONIKA

ska tranzistorja T1 in T2.

Ko sestavimo celo vezje, spodnjo
stran očistimo s špiritom in s tem odstra¬
nimo vse razen cina. Nikakor ne smemo
spajkati s pomočjo spajkalne paste.

Očiščeno ploščico zatem s spodnje
strani zaščitimo s plastičnim sprejem,
s čimer preprečimo dostop prahu in pre¬
prečimo oksidacijo tiskanega vezja.

Če montiramo ojačevalnik v lastno
ohišje, ločimo transformator od ostalega
vezja s kovinsko pregrado, če pa ojače¬
valnik vgradimo v mešalno mizo, nare¬
dimo za transformator enostaven okvir iz
kovine, ki jo vežemo na maso.

Najbolje je, če uporabimo toroidni
transformator, ker skoraj ne seva elek¬
trične energije v okolico, poleg tega pa je

veliko manjših dimenzij kot klasični
transformator.

Naš profesionalni ojačevalnik ima
frekvenčno območje med 10 Hz in
25 kHz pri padcu ojačanja le za
± 0,4 dB, razmerje med signalom in šu¬
mom je nad 80dB. Totalna harmonična
popačenja znašajo 0,0025 % pri 100 Hz,
0,003 pri 1 kHz in 0,011 % pri 10 kHz.

Miha Zorec

AKUSTIKA 1

ZVOČNIKI,

ZVOČNE

OMARICE,

KRETNICE

Skoraj ga ni med nami, ki se ne bi vsaj
malo zanimal za glasbo. Če že ne ak¬
tivno, pa vsaj pasivno - s poslušanjem
kaset in plošč. In tu se začne naša
zgodba. Za poslušanje glasbe potrebu¬
jemo namreč glasbeno opremo, ki jo se¬
stavljajo najrazličnejše elektroakustične
aparature. Skoraj nepogrešljiva sta ka¬
setofon in gramofon, v novejšem času
pa se jima je pridružil še laserski gramo¬
fon, popularno imenovan »CD-player«.
Nekateri bolj ogreti avdiofili uporabljajo

za povezavo vseh teh aparatur disco
mešalnik, ki se uporablja za mešanje
glasbe iz raznih izvorov in še kako pride
prav na vsaki zabavi. Po drugi strani pa
disco mešalnik uporabljamo kot na¬
pravo, ki združi in izenači elektroaku¬
stične signale iz kasetofonov in gramofo¬
nov ter pripravi signal za končno ojače-
valno stopnjo. Kljub vsem prednostim
uporabe mešalnika, se le-ta malo upo¬
rablja, saj ni poceni, poleg tega pa se
lahko kastofon ali gramofon priključi kar
neposredno na končno stopnjo, saj ima
večina tovarniških končnih stopenj že
predvidene vhode za posamezne apara¬
ture.

Nenazadnje so tu še zvočne omarice
z zvočniki in kretnicami. Zvočne omarice
in zvočnike upravičeno prištevamo med
najpomembnejše dele akustične

opreme, saj kot zadnji člen v verigi apa¬
ratur za reprodukcijo zvoka bistveno
vplivajo na kvaliteto zvoka. Pri tem mo¬
ramo upoštevati še to, da so zvočniki in
slušalke najslabotnejši del elektroaku-
stičnega sestava.

Čeprav je po svetu v rabi nešteto ra¬
zličnih zvočnih omaric, zvočnikov in slu¬
šalk, je malo ljudi, ki jim je znano, kako
zvočniki in slušalke pretvarjajo električno
energijo v zvok. Še manj pa jih ve, da so
s to preobrazbo povezane precejšnje
popačitve.

Za začetek razvoja zvočnikov lahko
štejemo letnico 1876, ko sta znanstve¬
nika E. Gray in A. G. Bell neodvisno drug
od drugega vložila prošnjo za patent za
elektromagnetno slušalko, ki naj bi se
uporabljala v telefoniji za sprejemanje in
oddajanje zvočne energije. Ta telefon¬
ska slušalka je bila sestavljena iz je¬
klene, na obeh straneh vpete opne, ter
permanentnega ali trajnega magneta
z eno ali dvema tuljavama tik pod opno.
Če je skozi tuljavo tekel električni tok, ki
je nihal v ritmu akustičnega signala, je

Ul • TIM * • februar 19«!

ELEKTRONIKA

nastalo magnetno polje povzročilo niha¬
nje kovinske opne, ki je na ta način
oddajala zvok, ki je bil skoraj identičen
zvoku, zapisanemu v vzbujajoči elek¬
trični tok. Na podoben, vendar obraten
način je slušalka pretvarjala zvok v elek¬
trični signal.

Grayeva oziroma Bellova slušalka se
vse do današnjih dni ni skoraj nič spre¬
menila. V današnji telefoniji se uporablja
slušalka, ki se v principu v ničemer ne
razlikuje od slušalke iz leta 1876.

Dve leti po patentiranju telefonske slu¬
šalke je W. Siemens naredil prvi elektro-
dinamični zvočnik s trajnim magnetom in
gibljivo tuljavo. Zanimivo je, da je združil
tuljavico s sredino 3dm 2  velike opne iz
pragmenta ali ribjega mehurja. S tem je
hotel posnemati človeški bobnič.

Od takrat pa do današnjih dni so se
zvočniki močno izpopolnili, tako da se
kvaliteta reprodukcije zvoka takratnih in
današnjih zvočnikov sploh ne more pri¬
merjati, vendar pa je princip pretvarjanja
električnega signala v zvok ostal enak.

Zvočniki

Kot smo že rekli, so zvočne omarice
izredno pomemben člen v verigi elektro-
akustičnih naprav, saj kot zadnji člen
odločilno vplivajo na kvaliteto reproduk¬
cije. Lahko imamo še tako dobre apara¬
ture, ob slabih zvočnikih se vsa kvaliteta
izniči. Velja patudi obratno; kvalitete re¬
produkcije se s še tako dobrimi zvočniki
ne da izboljšati. Pri izbiri akustične
opreme se moramo tega zavedati.
Lahko rečemo, da za reprodukcijo zvoka
velja naslednji stavek: kar je izgubljeno,
je za vedno izgubljeno.

Glede na vse naštete ugotovitve se
moramo pri izbiri akustične opreme
vprašati, kaj pravzaprav želimo in koliko
smo za to pripravljeni odšteti, saj je za
»malo denarja malo muzike«. V našem
primeru ta izrek velja dobesedno.

Kljub vsemu pa ni vse tako črno;
vedno se da najti kompromis. Pri nakupu
kasetofona oziroma gramofona in drugih
aparatur ne smemo gledati le na ime

eno kot drugo zelo malo pove o kvaliteti
naprave. Veliko več nam povejo izkušnje
prijateljev, ki so katero od naštetih apa¬
ratur že imeli. Izbiro zvočnih omaric pa
vam ponujamo v naši reviji. Namesto da
bi kupili drage zvočne omarice, ki veči¬
noma niso vredne denarja, ki ga mo-

priključne sponke

Slika 2

Slika 3

Slika 4 a


EV112

100 500 1k 2k  5 k  fOfc (Hz)

ramo zanje odšteti, lahko sami naredimo
kvalitetne zvočne omarice za veliko
manj denarja.

Kvaliteto zvočnih omaric enakovredno
določajo trije glavni sestavni deli: zvoč¬
niki, zvočna omarica in kretnice. Pri pra¬

Slika 4b

EV.

EV115

vilni izbiri zvočnikov, natančni izdelavi
omarice in pravilnem dimenzioniranju
kretnic lahko izdelamo zelo kvalitetne
zvočne omarice, ki močno prekašajo to¬
varniške.

Pri izdelavi zvočnih omaric lahko na
prvo mesto postavimo zvočnik, saj kot
izvor zvoka igra glavno vlogo. Glede na

TIM * • februar W1 • 1U

velikost, moč in frekvenčno območje
zvočnika izbiramo obliko in velikost
zvočne omarice in dimenzioniramo kret¬
nico. Zato moramo pri nakupu zvočnikov
še posebno paziti.

Na splošno mora biti zvočnik pred¬
vsem nevtralen, reproducira naj le to, kar
mu narekuje elektroakustični signal. Nič
ne sme dodajati niti odvzemati. Če zvoč¬
nik nekatere frekvence oddaja bolj kot
druge, se barva tona močno spremeni,
kar privede do velikih popačenj. Ravno
tako se zgodi, če zvočnik nekatere frek¬
vence zaduši.

Idealno bi bilo, če bi imeli zvočnik, ki bi
vse frekvence slušnega območja
(20 Hz-20 kHz) enako emitiral. Vendar
sama konstrukcija zvočnikov in speci¬
fične lastnosti materialov, iz katerih so
zvočniki narejeni, tega ne dopuščajo.
Zato uporabljamo kombinacijo več zvoč¬
nikov, katerih vsak deluje na svojem
frekvenčnem območju. Večinoma se
uporablja kombinacija dveh ali treh zvoč¬
nikov (bas zvočnik in visokotonec ali
bas, srednjetonec in visokotonec). Slika
1 prikazuje frekvenčne karakteristike
treh namišljenih zvočnikov ter idealnega
zvočnika. Idealni zvočnik ima frek¬
venčno karakteristiko ravno čez celo
frekvenčno območje, kar je praktično ne¬
izvedljivo, vendar se lahko taki karakteri¬
stiki približamo, če združimo tri zvočnike,
ki delujejo na različnih frekvenčnih ob¬
močjih, pri čemer se njihove frekvenčne
karakteristike seštejejo, kar da skoraj
ravno karakteristiko čez celo območje
slušnih frekvenc.

Torej je pri izbiri zvočnikov potrebno
paziti predvsem na frekvenčne karakteri¬
stike in zvočnike kombinirati tako, da
eden drugega dopolnjujejo. Ker bas
zvočnik deluje le na nizkih frekvencah,
pri frekvenci nekaj kilohertzov pa ne
more več slediti izmenični napetosti, ga
pri teh frekvencah začne nadomeščati
srednjetonec. Tako kot pri srednjih frek¬
vencah srednjetonec nadomesti ba-
sovca, pri visokih frekvencah (10 kHz)
visokotonec nadomesti srednjetonski
zvočnik.

Slika 2 prikazuje tipični bas zvočnik,
na sliki 3 pa vidimo njegov prerez. Glavni
sestavni deli basovca so: trajni magnet,
tuljavica, membrana in ohišje. Lahko re¬
čemo, da imajo vsi zvočniki, ne glede na
to za katero frekvenčno območje so na¬
rejeni, te sestavne dele, le da se posa¬
mezni deli med seboj močno razlikujejo.

Bas zvočnik ima na masivno kovinsko
ohišje montiran velik kolobarjast trajni
magnet, katerega premer lahko znaša
tudi do 20cm. V sredini kolobarja se
nahaja tuljavica, ki je pritrjena na mem¬
brano. Ko steče električni tok skozi na¬
voje tuljavice, se le-ta glede na smer

ELEKTRONIKA

impulze, ki v možganih povzročajo obču¬
tek zvoka.

Za kvaliteto oddajanja nizkih frekvenc
mora imeti basovec čim večjo mem¬
brano, ki je sposobna pomikati velik vo¬
lumen zraka. Velika in relativno težka
membrana vsekakor lahko povzroča

Slika 5a

FANE
STUDIO 5 M

400

Ww/m

Slika 5b

100

um

STUDIO 8 M

močne vibracije, vendar le pri zelo nizkih
frekvencah, saj zaradi specifičnih lastno¬
sti materialov za bas zvočnike, tuljavica
pri višjih frekvencah ne more slediti iz-

dR/W/,

400

<00

toka pomakne proti sredini oziroma stran
od magneta. Če skozi tuljavico teče iz¬
menični tok, tuljavica niha v ritmu spre¬
minjanja amplitude električnega toka.
Ker je pritrjena na membrano, v istem
ritmu niha tudi membrana. Z nihanjem
membrane pride do vibracij zraka, kar
človeško uho zopet pretvarja v električne

membrana

magnet

ohišje

polnilo

Slika 6

menični napetosti. Tako se nihanje tulja¬
vice bas zvočnika pri višjih frekvencah
enostavno ustavi, pa čeprav električni
tok skozi tuljavico še vedno teče. To
povzroči segrevanje tuljavice, zaradi če¬
sar le-ta lahko pregori.

Kako nizkotonski zvočniki sledijo elek¬
tričnemu signalu, lahko vidimo na sliki
14, kjer sta predstavljena dva basovca
s karakteristikama. Na karakteristikah
odvisnosti odziva zvočnikov od frek¬
vence elektroakustičnega signala vi¬
dimo, da basovec deluje na frekvenč¬
nem območju med 50 Hz - 5 kHz, pri
višjih frekvencah pa odziv močno pade.

Za frekvence od nekaj 100 Hz do okoli
10 kHz uporabljamo srednjetonski zvoč¬
nik (sdlika 5). Srednjetonski zvočnik se
po svoji zunanjosti skoraj ne razlikuje od
bas zvočnika. Najvidnejša razlika je
v velikosti; je namreč manjši in ima trše

Slika 7

membrana

plošča za
pritrditev

114 * TIM k • februar 1991

Slika 8

vpeto membrano. Nekateri srednjetonski
zvočniki so tovarniško vgrajeni v po¬
sebno ohišje, ki nadomešča zvočno
omarico (slika 6). Te zvočnike lahko
vgradimo v kakršno koli zvočno omarico,
pri čemer oblika in velikost zvočne oma¬
rice ne vplivata na delovanje takega
zvočnika.

Visokotonski zvočniki se že na prvi
pogled ločijo od drugih; membrane so
majhne in kupolaste oblike, z močnim
magnetom (slika 7). Poleg visokotoncev,
ki se uporabljajo predvsem v Hi-Fi teh¬
niki, poznamo tudi visokotonce z reso¬
nančno komoro ter trobljo (sl. 8), ki so
večinoma namenjeni koncertni opremi.
Najcenejši visokotonski zvočniki so ned¬
vomno PIEZZO visokotonci. »Piez-
zovci« so izdelani predvsem za manjše
moči in ne potrebujejo zvočne kretnice,
medtem ko moramo druge visokotonske
zvočnike obvezno priključiti na ojačeval¬
nik preko kretnice, sicer jih dobesedno
skurimo.

Zvočniki se torej delijo na basovce,
srednjetonce in visokotonce, ki, pove¬
zani v celoto, delujejo kot en sam široko¬
pasovni zvočnik. Da to dosežemo, mo¬
rajo zvočniki izpolnjevati določene po¬
goje; delovati morajo v fazi, frekvenčna
območja, na katerih delujejo posamezni
zvočniki, morajo biti ustrezno določena
(pravilno dimenzionirana kretnica),
zvočna omarica naj ne moti delovanja
zvočnikov in tako dalje.

Fazno usklajenost zvočnikov dose¬
žemo s pravilno priključitvijo na zvočne
kretnice. Čeprav zvočniki delujejo le pri

ELEKTRONIKA

Slika 9 a

V primeru, da so oznake na zvočnikih
zbrisane ali jih zaradi kakega drugega
vzroka ne moremo ugotoviti, lahko pola-
riteto zvočnikov enostavno preverimo
z baterijo. Tako ugotavljanje polaritete

Slika 9b

zvočnikov je izredno nasilno dejanje in
se uporablja le v skrajni sili.

Pri preizkušanju polaritete uporab¬
ljamo malo 1,5-voltno baterijo, saj zvoč¬
niki ne prenašajo enosmerne obremeni¬
tve in bi pri višji enosmerni napetosti
pregoreli.

EMOS
ST 5022

Slika 10

izmeničnih napetostih, imajo priključne
sponke označene s plus in minus. To
nam omogoči pravilno vezavo zvočni¬
kov; minus pol na zvočniku vežemo na
maso ojačevalnika ali kretnice, plus pol
pa na izhod ojačevalnika ali kretnice.
S tem dosežemo istočasno gibanje
membran vseh zvočnikov v isti smeri ali
drugače rečeno; če se membrana bas
zvočnika pomika navzven, se v tej smeri
pomikajo tudi membrane drugih zvočni¬
kov.

Polariteto ugotovimo tako, da eno
priključno sponko zvočnika priključimo
na minus pol baterije, z drugo pa udar¬
jamo po plus polu baterije in pri tem
opazujemo, v katero smer se pomika
membrana. Če se ob dotiku baterije
membrana pomakne navzven, pomeni,
da je sponka, ki je priključena na maso,
negativna, sponka, vezana na plus pol
baterije, pa pozitivna. Pri pomiku mem¬
brane v notranjost zvočnika je polariteta
priključnih sponk ravno obratna.

Tak postopek ugotavljanja polaritete
lahko uporabljamo tudi pri preverjanju
polaritete zvočnih omaric. Če imamo na
ojačevalnik priključeni dve ali več zvoč¬
nih omaric, morajo biti le-te tudi pravilno
priključene, sicer pride do čudnih popa¬
čenj.

Prevedla Irena Prosenc

ELEKTRIKA
V PLOČEVINKI

Od vseh oblik energije je elektrika edina,
ki je popolnoma brez barve, vonja in
okusa, ne povzroča nobenega hrupa ali

.. dima in ne pušča pepela, prahu ali ma¬
dežev. Bila bi idealna, če ne bi imela ene
same, a velike pomanjkljivosti; zelo

težko jo je hraniti v zalogi. Resda je še
večji problem s svetlobno energijo, ki jo
je še dandanašnji nemogoče spraviti
v škatlo. A kar se tiče skladiščenja, elek¬
trika ni dosti boljša, saj bi sicer že zdav¬
naj vsi imeli električne avtomobile.

Težko, pa vseeno ne nemogoče: elek¬
trika v konzervi kljub vsemu obstaja
v obliki baterij in akumulatorjev. Kar se
tiče teže in prostornine, niti baterija niti
akumulator ravno ne zbujata navduše¬
nja. Z enim kilogramom kakršnegakoli

TIM t • februar 1991 • SIS

ELEKTRONIKA

goriva lahko v manj kot treh urah prevo¬
zimo 100km, ne da bi mignili s prstom.
S kilogramom baterij ali akumulatorjev
pa ne bomo naredili niti desetine te raz¬
dalje in še pridno bomo morali vzeti pot
pod noge. Sedaj je jasno, zakaj nobeno
dobro samostojno vozilo ne gre na elek¬
triko. Edini način skladiščenja električ¬
nega toka so kemični procesi, med kate¬
rimi se kemična energija pri reakciji med
kislino in kovino spreminja v električno.
Praviloma ta proces ni obraten. Kemična
transformacija daje tok, vendar obratni
postopek, kjer tok spravimo v baterijo,
kemične transformacije ne pripelje v za¬
četno stanje.

Da je ta postopek možen, so potrebne
posebne kombinacije elektrod in elektro¬
litov. Sistem deluje enkrat kot baterija in
proizvaja tok, enkrat pa kot zbiralnik
energije in tok skladišči. Na tak način
deluje akumulator. Eletrična energija pri¬
haja iz virov, ki so boljši od baterije, npr.
iz alternatorja ali dinama. Med polnje¬
njem akumulatorja se z elektrolizo elek¬
trična energija spreminja v kemično.
Med praznjenjem akumulatorja pa se ke¬
mična energija spreminja nazaj v elek¬
trično. Nato se postopek spet začne
v obratni smeri in vse skupaj se lahko
velikokrat ponovi. V principu lahko vsaka
naprava za elektrolizo z elektrodami, ki
se dajo polarizirati, deluje kot akumula¬
tor, vendar je njena učinkovitost zelo
odvisna od elementov, ki jo sestavljajo.

Kapaciteto akumulatorja predstavlja
količina elektrike, ki jo lahko proizvede
med praznjenjem v normalnih pogojih.
Le-ta je sorazmerna površini elektrod ali
skupni teži pri akumulatorjih istega tipa.
Zato v praksi pogosto izrazimo kapaci¬
teto v kilogramih. Ponavadi jo izrazimo
v amperskih urah in ne v coulombih,
čeprav bi bilo to bolj logično. Spomnimo
se, da je 1 Ah = 3600C.

Razlika med količino elektrike, s ka¬
tero se akumulator napolni in količino
elektrike, ki jo proizvede, predstavlja
kvantitativno kapaciteto akumulatorja.
Kot kriterij se uporablja tudi energijska
kapaciteta, ki izhaja iz razmerja med
ustreznimi energijami. Ta kapaciteta je
za spoznanje nižja od kvantitativne, ker
je napetost na obeh priključkih akumula¬
torja med polnjenjem manjša kot med
praznjenjem.

Kvantitativna kapaciteta lahko znaša
do 98% in energijska do 85%, kar je
zelo veliko. Na žalost pa je kapaciteta
v kilogramih nizka: dobri aviacijski aku¬
mulatorji ne dosegajo več kot 100 Ah/kg.
Svinčevi akumulatorji v avtomobilih so
že 4-krat do 5-krat težji.

Leta 1858 je Gaston Plante izumil
»sekundarno baterijo« - današnji aku¬
mulator - ki je proizvajala tok nekaj de¬
set voltov. Z baterijo je bilo najprej treba
napolniti več paralelnih akumulatorjev.
S pomočjo komutatorja so akumulatorji
delovali eden za drugim. Gonilna nape¬
tost - napetost baterije - je rasla s števi¬
lom elementov. Poleg tega je bil notranji
upor akumulatorjev dosti šibkejši od

upora baterije, zato je bila proizvedena
jakost veliko večja. Amperaža se je povi¬
šala obenem z voltažo.

Nekaj časa so elektriko celo dostavljali
na dom s težkimi vozovi, ki so jih vlekli
konji. Prazne baterije so menjavali za
baterije, ki so jih polnili v tovarni. Če
pomislimo, kako slaba je bila zmogljivost
teh prvih akumulatorjev, si ni težko pred¬
stavljati, da so ljudje trikrat premislili,
koliko jih bo to stalo, preden so prižgali
majceno električno lučko.

Avtomobil je milijonkrat povečal šte¬
vilo akumulatorjev, ki so v rabi po vsem
svetu. V bistvu pa je princip njihovega
delovanja še vedno isti, čeprav znatno
izpopolnjen.

Pri akumulatorju sta dve svinčevi elek¬
trodi, ki sta na površju vedno oksidirani,
potopljeni v 20-odstotno raztopino žve¬
plove kisline. Ko steče tok, se oksid
z ene izmed elektrod veže na vodik. Ta
elektroda postane negativna elektroda
akumulatorja. Na drugi elektrodi se s ki¬
sikom tvori svinčev dioksid (Pb0 2 ). Med
praznjenjem pa vodik veže nase svinčev
dioksid s pozitivne elektrode, medtem ko
negativna elektroda oksidira.

V obeh primerih se tvori svinčev oksi-
dul PbO, ki z SO4H2 tvori sulfat PbS0 4 .
Tako se med praznjenjem količina ki¬
sline SO4H2 v raztopini zmanjša in raz-
stopina postane redkejša. Med polnje¬
njem se sulfat S0 4 Pb znova razgradi na
Pb0 2  in svinec. Količina S0 4 H 2  v razto¬
pini se poveča in s tem se poveča tudi
gostota raztopine. Ponavadi je treba
elektrode obdelati - formirati s številnimi
zaporednimi polnjenji in praznjenji.
V kupljenih akumulatorjih pa so plošče
že formirane; pozitivna s svinčevim rde¬
čilom Pb 3 0 4 , negativna pa s svinčevo
gladčino PbO.

Ta tip akumulatorja, ki ga najdemo
z določenimi variacijami in izboljšavami
v vseh avtomobilih, ni pretirano drag in je
zato zelo razširjen. Obstaja pa še veliko
drugih vrst akumulatorjev, npr. nikljev
v 20-odstotni bazični raztopini, cinkov,
kadmijev itd.

Izdelava takšnih akumulatorjev je za¬
pletena, zato smo si za poskus raje iz¬
brali svinčev akumulator, ki je zelo eno¬
staven. Namenjen je predvsem posku¬
som in učenju, ne pa praktični uporabi.
Kljub temu deluje zelo dobro in če bodo
bralci dovolj potrpežljivi, da bodo »formi¬
rali« plošči, bodo dobili rezultate, po¬
dobne Plantejevim.

Za polnjenje akumulatorja bomo upo¬
rabili Bunsenovo baterijo ali vir nepretr¬
ganega toka, pri katerem se da dovod
toka regulirati. Ne svetujemo pa vam
baterij, ki se jih da kupiti v trgovini. Če¬
prav bi bilo to tehnično popolnoma iz¬
vedljivo, bi vas preveč stalo, kajti kWh
baterij je izredno draga.

Da bo akumulator uspešno deloval,
bomo potrebovali naslednje:

- polistiren v foliji, z debelino 2mm,

- 2 priključka z maticami, barvasti elek¬
trični kabel, žarnico s 3,5 V - 0,2 A,

- 4 cinkove elektrode, 100x50x2mm,

- 1 trak iz svinca, 260x10x2mm,

- 500 g potasijevega bikromata.

Tisti, ki želijo formirati elektrode na
hitrejši način, si bodo nabavili tudi čisto
nitrično kislino (kasneje bomo razložili,
kako se uporaqblja). Na vsak način si
moramo priskrbeti elektrolit, ki je podo¬
ben tistemu v avtomobilskih akumulator¬
jih, se pravi raztopino žveplene kisline
(28-30° Baumeja), ki jo lahko dobimo na
bencinski črpalki ali v dobro založenih
avtomehaničnih delavnicah.

Pri izdelavi akumulatorja začnemo
najprej z najpomembnejšim delom, se
pravi z elektrodami. Iz svinčeve folije
z debelino 2 mm z močnimi škarjami
izrežemo obe elektrodi po skici na sliki
št. 1. Nato ju potolčemo s kladivom in pri
tem med ploščo in kladivo položimo pilo
(npr. pilo za les), tako da elektrodi posta¬
neta hrapavi. To naredimo zato, da po¬
večamo efektivno površino folije.

Pri tolčenju s kladivom ni treba pretira¬
vati, saj bi se sicer plošča preveč stanj¬
šala. Vsekakor se bo njena oblika malo
spremenila in jo bomo morali s škarjami
obrezati, preden jo položimo v raztopino.

Na jezičku, ki smo ga že v začetku
izrezali, kot kaže slika št. 1, naredimo
luknjo, kamor bomo pritrdili priključek.
To naredimo na obeh elektrodah. Na
eno izmed plošč nanesemo malo laka za
nohte in tako označimo pozitivni pol aku¬
mulatorja.

Korito naredimo iz polistirena z debe¬
lino 2 mm. Izrežemo dela A1 in A2 in na
vsakega razporedimo dele E1, E2 in E3,
ki služijo za žlebiče (glej sliko št. 3). Nato
izrežemo druge dele B1, B2, C in D, ki jih
natančno obrežemo, preden jih zlepimo.
Uporabimo lepilo UHU - Plast, ker lepilo
iz trikloretilena ni primerno.

Preden korito sestavimo, na notranje
kote nanesemo plast lepila; ta postopek
ponovimo dvakrat in vsakič počakamo
po eno uro. Lepilo nanesemo kolikor
moč natančno tudi na robove zadnjega

Ili • TIM t • februar lffl

ELEKTRONIKA

dela. Korito, ki smo ga tako izdelali,
mora biti absolutno neprepustno. To
lahko ugotovimo tako, da ga do vrha
napolnimo z vodo in preverimo, da ne
prepušča niti najmanjše kapljice.

Če korito spušča, moramo kljub slab¬
šemu estetskemu videzu po celem robu,
kjer prepušča vodo, nanesti novo plast
lepila. Vedno ni lahko ugotoviti, kje korito
spušča, in ga je treba pustiti napolnje¬
nega z vodo nekaj ur na popolnoma suhi
podlagi, da se prepričamo, da nobena
kapljica ne pronica na površino. Če ko¬
rito pravilno izdelamo, je neprepustnost
brezhibna in ne bo potrebno nobeno ma¬
šenje.

Preostane nam še, da namestimo obe
svinčevi elektrodi. V korito ju položimo
vzporedno, tako da je vsaka od njiju
obrnjena v drugo smer. Če sta še vedno
preveliki, ju bomo obrezali: obe se mo¬
rata tesno prilegati v žlebiče na straneh
korita, vendar se ne smeta zviti. Seveda
se nikoli ne smeta dotikati ena druge.

Ko korito napolnimo z elektrolitom, se
polnjenje lahko prične, vendar traja so¬
razmerno dolgo, preden se elektrodi for¬
mirata, se pravi, preden se na njuni povr¬
šini nabere tanka plast svinčevega ok¬
sida. Akumulator bo začel pravilno delo¬
vati šele po številnih polnjenjih in praz¬
njenjih.

Obstaja način, da ta postopek pospe¬
šimo in da začne akumulator hitreje de¬
lovati. Uporabiti moramo raztopino
enega dela čiste nitrične kisline na dva
dela vode. Pri tem moramo biti previdni,
kajti delo s kislinami, zlasti z nitrično
kislino, je nevarno. S kislino lahko delajo
samo odrasli in še to z največjo previd¬
nostjo. Vedno moramo zliti kislino v vodo
in nikoli vode v kislino, saj bi kislina pri
tem brizgnila v zrak.

Tisti, ki se boste odločili za to mož¬
nost, položite svinčevi plošči v stekleno
korito z raztopino nitrične kisline, ki smo
jo opisali, in ju pustite tam 24 ur. Med
tem postopkom se spremeni površina
svinca, ki poleg tega, da smo jo s pilo
naredili hrapavo, postane bolj porozna.
Čas formacije se zato skrajša s treh
tednov na en teden.

Ko je postopek končan, umijemo
plošči. Raztopino nitrične kisline razred¬
čimo z veliko količino vode in jo vržemo
stran v skladu s predpisi o odlaganju
korozivnih odpadkov.

Plošči damo nazaj v korito, ki smo ga
izdelali, in ga napolnimo z elektrolitom
(korito drži okrog 180cm 3 ). Elektrolit do¬
bimo iz kupljene raztopine (18-30° Ba-
umeja), ki jo razredčimo s čisto vodo. Na
en del raztopine damo en del vode; npr.
100 cm 3  vode in 100 cm 3  kisline z 28°
Baumeja. Rezultat je raztopina s 16° Ba-
umeja.

Če uporabljamo koncentrirano žve¬
plovo kislino s 66° Baumčja, zlijemo
20cm 3  te kisline v 160cm 3  vode, torej
pride 1 del kisline na 8 delov vode. Tudi
s koncentrirano žveplovo kislino je se¬
veda treba biti zelo previden, tako kot
s čisto nitrično kislino.

Slika 5

Preostane nam še, da napolnimo aku¬
mulator. V primeru, da smo svinčevi
plošči že prej obdelali z nitrično kislino,
dodatno formiramo elektrodi takole:

- Bunsenovo baterijo zvežemo z aku¬
mulatorjem preko upornika - žarnice
s 3,5V - 1,2 A, tako kot prikazuje slika
št. 5.

- Ko je čas polnjenja končan (naveden
je spodaj), odklopimo baterijo in priklju¬
čimo na priključka akumulatorja 3,5-
voltno žarnico; le-ta se prižge. Akumula¬
tor je izpraznjen, ko se žarnica ugasne:
bodite pozorni na čas praznjenja.

- Sedaj zamenjamo pola akumulatorja
in polnjenje se znova začne. Pola mo¬
ramo zamenjati ob vsakem ponovnem
polnjenju, dokler plošči nista formirani
(po približno 8-10 ponovitvah).

- Ko sta plošči formirani, je polarnost
določena in je ne bomo več spreminjali.

Kot pri vseh svinčevih akumulatorjih je
napetost takšnega elementa, kot smo ga
izdelali mi, 2V.

Oglejmo si sedaj čas, ki ga je za pol¬
njenje oziroma praznjenje potreboval
prototip s ploščami, obdelanimi v nitrični
kislini.

1. Polnjenje: 15 min. Praznjenje: 1 min.
Zamenjamo pola akumulatorja.

2. Polnjenje: 15 min. Praznjenje: 1 min.
Zamenjamo pola.

3. Polnjenje: 30 min. Praznjenje: 2 min.
Zamenjamo pola.

4. Polnjenje: 30 min. Praznjenje: 2 min.
Zamenjamo pola.

5. Polnjenje: 60 min. Praznjenje: 3 min.
8. Polnjenje: 120 min. Praznjenje: 10
min.

Po tem, 8. polnjenju, ne zamenjujemo
več polov. Čas polnjenja se ustali na
3 urah in čas praznjenja na približno
četrt ure.

Če ne boste imeli priložnosti formirati
plošč v nitrični kislini, boste potrebovali
dobršno mero potrpežljivosti, kajti posto¬
pek polnjenja in praznjenja boste morali
ponavljati več tednov. V vsakem primeru
pa boste vsi izdelali akumulator, ki od¬
lično deluje in ki ga boste lahko še veli¬
kokrat uporabili.

Trgovini Mladi tehnik na Starem trgu 5
(tel. 222-159)

In na Cojzovi 2 v Ljubljani (tel. 218-287)
sta po novem med tednom odprti od 8.-19* ure
In v soboto od 8.-13* ure.

Poslovalnica na Starem trgu je dobro založena z Graupner-
jevimi modeli letal, ladij in avtomobilov, originalnim pribo¬
rom (osi, kardani, vijaki, elise...), modeli letal Multiplex in
napravami za daljinsko vodenje, servomehanizmi, Ni-Cd
akumulatorji in polnilci zanje, OS MAX bencinskimi mode¬
larskimi motorčki različnih moči, elektromotorji itd.

Na voljo so tudi modelarska orodja, lepila in barve.

TIM k . februar 1991 • 1 X 7

EKOLOGIJA

GORE

ODPA

Danes živimo v obdobju odpadkov. Vsak mesec proizve¬
demo 20 do 75 kg odpadkov, veliko več kot kadar koli v člove¬
ški zgodovini. Ko bodo v prihodnosti zanamci razkopavali
naša smetišča, bodo natančno spoznali naše potrošniške
navade. Čeprav se bodo papir, lepenka in kuhinjski odpadki,
ki predstavljajo več kot polovico naših odpadkov, razkrojili,
bodo ostale velike množine plastike, stekla in kovin.

Največ bo seveda plastike. Čeprav bo večji del le-te razbit
in raztrgan, se ne bo razkrojila. Na plastičnih vrečkah bo še
vedno moč prebrati imena in naslove trgovin. Preproznali
bomo lahko tudi avtomobilske modelčke, gramofonske
plošče, žlice, britvice, navijalke za lase, jogurtove lončke,
tranzstorske aparate in kuhinjske tehtnice, čeprav bodo kovin¬
ski deli zarjaveli. Če bodo ti ljudje prihodnosti živeli v bolj
prosvetljeni dobi, se bodo prav gotovo začudili, zakaj kar
naenkrat v človeški zgodovini taka množina odpadkov. Želeli
bodo vedeti, zakaj smo začeli odmetavati odpadke, katerih

Kaj se dogaja
s smetmi

Vsak dan proizvedemo več od¬
padkov, zato z njimi onesna¬
žujemo zemljo, zrak in vodo.
Večina hišnih in industrijskih
odpadkov je mešanica različ¬
nih snovi, od nenevarnih or¬
ganskih snovi do plastičnih
mas in strupov. S tako meša¬
nico odpadkov si ne moremo
dosti pomagati, zato se velik
del koristnih snovi zavrže.

Sežig (1)

Za pridobivanje energije iz od¬
padkov lahko smeti zažigamo,
vendar pri tem onesnažujemo
ozračje, še posebej, če je med
odpadki mnogo plastičnih
mas.

Obcestna smetišča (4)

Ob cesti se znajdejo stari hla¬
dilniki, televizorji in neupo¬
rabno pohištvo, kajti za
mnoge je smetišče predaleč.

Kurišča na vrtu (5)

To je verjetno najbolj nevaren
in onesnažujoč način odstra¬
njevanja odpadkov. Pri kurje¬
nju plastičnih mas nastajajo
namreč oblaki zelo strupenih
plinov.

Odlaganje odpadkov
v morje (6)

Morje, ki predstavlja tradici¬
onalno smetišče, vedno bolj
uporabljajo za odlagališče in¬
dustrijskih odpadkov in
brozge s farm. To je najslabši
način reševanja problematike
odpadkov.

Sergej Grabršček

teža na leto doseže desetkratno našo težo.

Vzpon potrošništva

Gore odpadkov so začele rasti v času velikega ekonomskega
razcveta v povojnem času, v obdobju, ki je popolnoma spre¬
menilo navade v proizvodnji in porabi. S tem se je spremenil
tudi človekov odnos do odmetavanja odpadkov. Vse se je
začelo v Ameriki. Za samopostrežni način prodaje, ki je zame¬
njal klasične prodajalne, so bili potrebni dobro pakirani proiz¬
vodi. Tržni strokovnjaki so v tem času začeli akcije, ki so
spodbudile potrošnjo. Zanimivo je, da je v petdesetih letih
eden od ameriških tržnih svetovalcev napisal članek v nekem
ameriškem časopisu, kjer zagovarja pospešeno porabo.

Sežig na morju (2)

Na ladjah, prirejenih za sežiga¬
nje odpadkov, zažigajo kemij¬
ske odpadke pri visokih tem¬
peraturah. Pri tem onesnažu¬
jejo morje, vendar je postopek
cenejši kot tisti na zemlji, zato
se vedno bolj uveljavlja.

Jedrski odpadki (3)

Večina odpadkov iz jedrskih
elektrarn bo radioaktivna še
nekaj tisočletij. Danes večino
teh odpadkov zakopavajo ali
odlagajo v morje. Do sedaj so
v oceane zmetali že preko
100.000 ton teh odpadkov.

Smetišče (7)

V večini držav večino odpad¬
kov zakopljejo. Ko so odpadki
pokriti, začnejo onesnaževati
vodne vire in okoliško zemljo.
Strupi, ki so v odpadkih, za¬
strupljajo rastline z globokimi
koreninami.

Industrijski odpadki (8)

Zahodni svet pridela letno pri¬
bližno 1 milijardo ton industrij¬
skih odpadkov. Samo v ZDA
odvržejo vsako leto skoraj
3 milijone ton koncentriranih
kislin in 2,5 milijona ton topil.

Ul • TIM S • februar »u

EKOLOGIJA

-posoda za HTano i
ranega polistirena

plastične vrečke

koš za odpadke 4

plastični ovoj

Dom, poln
odpadkov

Imamo dve vrsti domačih od¬
padkov: vsakodnevne, med
katerimi najdemo embalažo,
steklenice, konzerve in časo¬
pise, in občasne odpadke: raz¬
bito posodo, staro pohištvo,
stare preproge in podobno.
Druga vrsta je nujna posledica
življenja. Prvo, ki največ pri¬
speva k množini odpadkov, pa
bi lahko brez težav močno
zmanjšali.

Steklenice in kozarci (1)

Surovin za izdelavo steklenic
je dovolj, vendar pa potrebu¬
jemo 140 litrov nafte, da jih
dovolj segrejemo, da dobimo
1 tono stekla. Odmetavanje
steklenic pomeni torej veliko
izgubo energije.

Plastična embalaža (2)

Plastika predstavlja približno
desetino odpadkov. Večina iz¬
vira iz embalaže. Plastika pov¬
zroča ogromne težave pri seži¬
ganju odpadkov, ker se pri se¬
žigu večine vrst plastike razvi¬
jajo strupeni plini.

Aluminijaste
konzerve (2)

Aluminij je relativno nova,
a hitro naraščajoča sestavina
hišnih odpadkov. Štiri petine
aluminija bi lahko reciklirali,
vendar ga sedaj večino zavr¬
žemo.

Nesortirani odpadki (3)

Če mečemo vse odpadke v en
koš, je recikliranje skoraj ne¬
mogoče. Mešanica organskih
snovi in domačih kemikalij
v nesortiranih smeteh pred¬
stavlja tudi določeno nevar¬
nost.

Kompozitni materiali (4)

Mnogo proizvodov za gospo¬
dinjstvo pakirajo v kompo-
zitne materiale, ki so mešanica
plastike, papirja in kovin. Ni jih
mogoče ločiti in zato tudi ne
reciklirati.

Časopisi in revije (5)

Če mečemo časopise in revije
v koš za odpadke, izgubimo
letno 100 kg papirja. Vse to bi
bilo mogoče reciklirati.

Pripravljena hrana (6)

Pripravljena hrana je zavita
v mnogo plasti papirja in pla¬
stiki. Za izdelavo embalaže je
potrebno veliko materiala, iz¬
delek pa uporabljamo le kratek
čas.

V njem pravi, da ogromna proizvodnja zahteva, da postane
poraba način življenja, da spremenimo nakupovanje in upo¬
rabo stvari v obrede, da najdemo duhovno zadovoljstvo v po¬
rabi. Stvari moramo porabljati, kuriti, ponositi, zamenjevati in
odmetavati vedno hitreje. To je bil moto potrošniške družbe, ki
seveda ni ostal brez odmeva. Proizvodnja je začela proizvajati
prodajo. Vsi, od proizvajalcev do trgovcev in politikov, so bili
zainteresirani za čim večjo porabo. Proizvodnja odpadkov se
je močno razmahnila. Američani so postali nenasitni potroš¬
niki, njihov način življenja pa se je zrcalil v ostalem delu
zahodnega sveta.

Daleč od oči, daleč od misli

Najboljši način, da ljudi opogumiš k večji porabi, je ta, da jim
čim hitreje odpelješ odpadke, ki jih proizvajajo. Ker ne vidiš
posledic življenja, ki ustvarja goro odpadkov, te to ne skrbi.
Največji kupi odpadkov se naberejo okrog božiča in novega
leta. Če bi vsa plastična embalaža, ovojni papir, kosti, stekle¬
nice, konzerve, škatle, izrabljene baterije, stari časopisi in
igrače iz lanskega leta ostali pred našim pragom, bi verjetno
dvakrat premislili, če bomo vse to odvrgli in bi torej manj
kupovali. Ker pa vse to odpeljejo, nas to ne skrbi.

Kaj pa se zgodi z našimi odpadki? V večini dežel končajo na
smetišču. Za vsakogar je obisk smetišča zanimiva izkušnja.
Tu vidimo, kaj vse odvržemo. Poleg ogromne množine gospo¬
dinjskih odpadkov so tu manjše količine nevarnejših snovi:
napol prazne steklenice čistil, tablet, pesticidov, barv, konzer¬
vansov, lepil, topil, starega avtomobilskega olja in starih bate¬
rij. Vse to zmečkajo v smrdečo strupeno maso.

Gospodinjski odpadki so mešanica različnih stvari, ki jih
nikoli ne bi smeli odvreči v isti smetnjak. Ko to mešanico
pokrijemo z zemljo, začnejo snovi reagirati. Organski odpadki
začnejo razpadati. Pri tem nastane vnetljiv plin, ki prodira na

TIM * • februar 1*91 • 11*

EKOLOGIJA

površino (ponekod ga uporabljajo za ogrevanje). Snovi iz
kemijskega dela odpadkov (živo srebro, kadmij in nikelj iz
baterij, odpadna topila, pesticidi in podobne snovi) pa se
v zemlji izpirajo in se pojavljajo v pitni vodi. Odpadki postanejo
tako vir onesnaževanja.

Smetišča zavzemajo velike površine. Pogosto majhne do¬
line in zemljo, ki bi jo lahko uporabili za kmetovanje, napolnijo
z odpadki, ki jih prekrijejo le s tanko plastjo zemlje, ki naj bi
skrila vsebino. Na takem terenu ni mogoče niti graditi niti
kmetovati. Bistveno pa je, da so smeti skrite našim očem.

Energija iz odpadkov

Kaj pa se zgodi, ko na smetišču zmanjka prostora? S tem
problemom so se spoprijeli v mnogih mestih in se odločili, da
jih bodo začeli zažigati. Zdelo se je, da je to odlična rešitev za
vse težave. Zakaj pa ne? Odstranitev odpadkov ob istočas¬
nem pridobivanju energije je ekonomsko privlačna, hkrati pa
se zdi ekološko učinkovita.

Ob uporabi naprav za sežiganje pa so se pokazale težave.

V žrelih peči so izginjali odpadki, ob tem pa so nastajali
nekateri zelo nevarni plini. Če je temperatura sežiga nižja od
900 stopinj, lahko pri sežigu plastike, pesticidov in konzervan¬
sov nastanejo dioksini, ki so zelo strupeni plini. Eden od njih,
TCDD, je pred leti ušel iz tovarne v Sevesu v Italiji in tako
onesnažil zemljo, da je še danes neuporabna. Tudi manjše
količine povzročajo zdravstvene težave. Pri pravilni uporabi
naprav za sežiganje in dodatnem vpihovanju kisika pa seveda
lahko precej zmanjšamo količino strupenih ali nevarnih snovi,
ki gredo v ozračje. Težava pa je v tem, ker nihče ne ve, kje je
resnična meja varnosti.

Nevarnosti pri sežiganju odpadkov

Dioksini so le ena od snovi, ki nastanejo pri sežigu odpadkov.

V dimu najdemo tudi klorovodikovo kislino iz plastičnih mas in
nekatere kovine, čeprav velika večina ostane v pepelu. Zani¬
mivo je, da dobimo ob energiji pri sežiganju odpadkov več
težkih kovin kot pri izgorevanju navadnega trdega goriva. Ker
so odpadki tako različni, potrebujemo celo vrsto dragih filtrov.
Rešitev za odstranjevanje odpadkov je seveda tudi odlaganje
v morje. Cela vrsta držav to že počne, zavedati pa se mo¬
ramo, da ima tudi morje svoje meje in da se že kažejo znaki
pretiranega onesnaževanja in zastrupljanja tudi v morju.

Kompost iz odpadkov

Zaradi velike množine odpadkov so začela mnoga mesta
razmišljati o njihovi praktični uporabi. Zakaj jih ne bi izkoristila
za kompost? Tako so v bližini avstrijskega Salzburga zgradili
obrat za kompostiranje. Načrtovali so ga za predelavo odpad¬
kov pol milijona ljudi. Vendar se je standard ljudi povišal,
mesto pa obišče mnogo Mozartovih oboževalcev, tako da se
je količina smeti povzpela na 100.000 ton letno.

V ta obrat pripeljejo smeti, ne da bi jih posebej sortirali.
Odpadke zdrobijo v drobilcih. Težka kladiva razbijejo stekle¬
nice in zmečkajo kovinske konzerve. Železne delce ločijo
v magnetnih separatorjih, odstranijo pa nekaj plastike in kovin.
Odpadke prepeljejo v fermentacijske bobne, velike kot nekaj
parnih strojev.

Bobni se počasi vrtijo, vanje vpihavajo zrak, odpadki pa
začnejo počasi fermentirati. Mešanica se začne segrevati. Po
dveh dneh pri 75 stopinjah C se uniči večina klic v odpadkih.
Mešanica se začne spreminjati v kompost. Razprostrejo jo po
velikih skladiščnih halah, v katere pihajo zrak. Tu ostane 6 do
8 mesecev. V tem času se spremeni v zrel kompost, ki ima le
petino prvotne prostornine smeti. V tem času odmrejo tudi
preostale klice, kompost pa je pripravljen za uporabo.

Čemu služi izdelava komposta? Z njo želimo povečati rodo¬
vitnost zemlje in vrniti naravi del snovi. Kompost je odlično
gnojilo in idealno bivališče za celo vrsto črvov, deževnikov,
insektov, mikrobov in gliv, ki živijo v gornjih 30 centimetrih
zemlje.

Ali je torej kompostiranje odpadkov prava rešitev? Skoraj,
kgjti tudi tu se pojavlja problem velike količine odpadkov. Kot
smo videli, so kuhinjski odpadki nevarna zadeva. V njih naj¬
demo težke kovine iz baterij in celo arzen iz razkužil in
pesticidov. Nekatere lahko pred fermentacijo odstranimo, ne¬
kaj pa jih ostane v kompostu. Kljub svoji hranilni vrednosti pa
zaradi kemikalij ni popolnoma nenevaren. Kmetje, ki berejo
novice o nevarnosti težkih kovin, se neradi odločajo za nakup
takega komposta, ker se zavedajo težav, ki bi jih imeli pri
prodaji svojih pridelkov. Zato večino tega komposta prodajo
vrtnarjem, uporabljajo pa ga tudi v parkih in za obogatitev
revne zemlje na gozdnatih področjih. Ne uporabljajo pa ga za
pridelovanje hrane.

Tudi kompostiranje torej ne rešuje naših težav. Zato mo¬
ramo zmanjšati količino odpadkov in reciklirati odpadke, ki
kljub temu nastanejo. To pa pomeni, da moramo odpadke
sortirati in ne metati vseh v isti koš.

Bojan Rambaher

GENIALNO

ODKRITJE

ALI

VELIKA

PREVARA

Nekako pred letom dni je znanstveni
svet kot bomba pretresla novica o popol¬
noma novem načinu pridobivanja jedr¬
ske energije. Eden izmed obeh razisko¬
valcev, ki sta objavila to novo teorijo, je
angleški profesor Martin Fleischmann,
sicer češkega porekla, doma iz Karlovih
Varov. Skupaj z njegovim nekdanjim so¬
šolcem, ameriškim profesorjem Stanle-
yem Ponsem, sta na tiskovni konferenci
strokovno opisala princip metode, ki bi
s svojo preprostostjo omogočila pridobi¬
vanje jedrske energije v ustreznih ener¬
getskih objektih, po potrebi pa tudi v ne¬
koliko prirejenem navadnem kemičnem
laboratoriju.

V današnjih časih smo se na jedrsko
energijo privadili kot na nekakšno nujno
zlo pri industrijskem pridobivanju elek¬
trične energije. Strokovno ima sicer na¬

čin pridobivanja električne energije iz je¬
drske energije mnogo prednosti pred na¬
činom pridobivanja električne energije iz
premoga ali celo iz mazuta, po drugi
strani pa ima tudi precej negativnih
strani. Največja je ta, da je gorivo radio¬
aktivni uran. To gorivo, tako kot premog,
nafto in plin, najdemo v naravi, torej so
njegove količine omejene. Pri cepljenju
jeder urana se sprošča ne samo velika
količina energije, ampak tudi radioaktiv¬
nost oziroma - kot stranski proizvod
- radioaktivni odpadki. Pri normalnem
obratovanju te odpadke dokaj varno shra¬
njujejo v posebnih posodah v posebna
skladišča. Problem jedrskih elektrarn je
v tem, da že skoraj vsaka mala nesreča
pomeni nevarnost velike katastrofe.

Varnosti pridobivanja električne ener¬
gije iz jedrske energije posvečajo mnogo

IM • TIM * • februar Iffl

NA KRATKO

Shematični prikaz
Fleischmannovega
in Ponsovega po¬
skusa. Pri prehodu
električnega toka se
električno nevtralna
voda D20 razcepi na
pozitivno in nega¬
tivno nabite ione D
in OD", ki jih k sebi
pritegujejo elek¬
trode z nasprotnim
nabitjem.

Toplota in svetloba
našega sonca izvi¬
rata iz nepretrganih
jedrskih reakcij. Ra¬
zlično aktivnost na
soncu imenujemo
sončne pege in eru¬
pcije.

Aojo

4 — Cst*

OD

*—♦

KATODA

Princip delovanja tokamakov. Superprevodni elektromagneti (A) držijo plazmo (B)
v zaželjeni obliki. Plini helija (C) služijo za odvajanje toplote. V plasti litija (D)
nastaja reakcija z nevtroni novega jedrskega goriva - tritija.

ANODA

Dva načina integracije jeder
devterija (D): 1. Posledica je
proton (p) in najtežji izotop vo¬
dika tritij (T). 2. Posledica je
nevtron (n) in lahki izotop he¬
lija (He3). V obeh primerih se
sprosti velika množina ener¬
gije.

L


/

ms#

v-m

m


■■»Mi

Mogočni zeleni laser v japonski Osaki. Velikanska
koncentracija energije je osredotočena na
miniaturni disk.

Trenutno klasične jedrske elektrarne uporabljajo jedr¬
sko energijo za segrevanje vode in izdelavo pare, ki
poganja parne turbine. Shematični prikaz delovanja je
naslednji: 1 - jedrski reaktor, 2 - parogenerator za
izdelavo pare, 3 - regulator tlaka, 4 - črpalka hladilne
vode, 5 - mostovni žerjav za polnjenje reaktorja.

Vsa reaktorska oprema je nameščena v trdnem in
debelem betonskem oklepu - valju, ki naj bi se
uspešno upiral tako notranjim (v primeru jedrske ne¬
sreče) kot zunanjim nevarnostim (potres, padec letala
itd.).__

TIM » • februar lffl • lil

NA KRATKO

večjo pozornost po nesreči v jedrski
elektrarni v Černobilu. Vsi procesi pri
obratovanju so doživeli strokovne revi¬
zije in rečemo lahko, da je danes delova¬
nje jedrskih elektrarn mnogo bolj varno
kot nekoč oziroma da je po zaslugi novih
spoznanj vsak dan varnejše. Težava je
v tem, da je zaradi teh novih posegov
pridobljena električna energija vse
dražja (če odmislimo proteste varuhov
narave) in morda je tudi samo še vpraša¬
nje časa, kdaj se račun med varnostjo,
vloženim denarjem in ceno pridobljene
električne energije ne bo več izšel.

Jedrsko energijo pa lahko sprostimo
še na drug način, se pravi ne le s ceplje¬
njem urana, ampak tudi s spajanjem je¬
der atomov vodika. Ta proces se dogaja
na našem soncu in v notranjosti nekate¬
rih zvezd. Energija, sproščena na enoto
teže, je v tem primeru še mnogo večja,
škodljivi odpadki so minimalni, vodik pa
je gorivo, ki ga v naravi najdemo v neiz¬
mernih količinah. Verjetno veste, da ima
že na primer vsaka molekula vode dva
atoma vodika.

Iz fizike pa poznamo tudi drug naravni
zakon, ki pravi, da se enako nabiti atomi
odbijajo, kar seveda velja tudi za atome
vodika. Visoke temperature in veliki priti¬
ski, ki vladajo na soncu, premagujejo
tudi ta fizikalni zakon. Prav zaradi teh
temperatur, ki dosegajo na desetine mili¬
jonov stopinj, so to tako imenovane ter-
monukleame oziroma termojedrske re¬
akcije. Toda kako pogoje, ki vladajo na
soncu, ustvariti na naši zemlji?

Dejstvo je, da se je to najprej posrečilo
na najgrši možni način, namreč v vodi¬
kovi bombi, ki je nastala 1. novembra
1952. Po tem datumu so znanstveniki
neizmerne količine denarja in truda vlo¬
žili v raziskavo načina, kako ukrotiti ter-
mojedrsko reakcijo tako, da bi jo lahko
uporabili za miroljubne in koristne na¬
mene, torej v energetiki. Morda ste že
slišali ali brali o napravah, imenovanih
tokamak, kjer razžarjeno plazmo držijo
skupaj s pomočjo močnega magnetnega
polja. Pojasnilo za tiste izmed vas, ki se
s pojmom plazma še niste srečali:
plazma je takšno stanje snovi, kjer pod
vplivom visoke temperature razpadajo
ne samo molekule, ampak tudi sami
atomi na pozitivno nabito atomsko jedro
in negativno nabite elektrone.

Mnoge izmed vas bo morda presene¬
tilo dejstvo, da zamisel o magnetični po¬
sodi ni toliko motivirana z varnostjo. Če
bi se plazma dotaknila sten kakšne
prave posode, ne bi prišlo do nikakršne
katastrofe. Zaradi fizikalnih lastnosti
plazme namreč njena toplotna energija
ne bi zadostovala za taljenje objemne
posode. Magnetni oklep je potreben
zato, da se plazma ne bi ohladila in
onesnažila.

Drugi tip naprav, s katerimi znanstve¬
niki poskušajo doseči vodeno termojedr-
sko sintezo, so visoko kapacitetni laserji.
Njihovo funkcijo lahko z zelo veliko stop¬
njo poenostavitve primerjamo z avtomo¬
bilskim motorjem z notranjim izgoreva¬
njem, pri katerem je namesto svečk la¬
ser in namesto bencina koncentrirana
zmes iztotopov vodika, devterija in tritija.
Kapacitete teh laserjev so zares
ogromne. Eden izmed največjih, ameri¬
ški laser NOVA, je sposoben ustvariti
žarek z močjo sto milijonov megavatov,
kar je stotisočkrat več kot moč pov¬
prečne elektrarne. Ker pa blisk pri la¬
serju traja le majhen delček sekunde,
tudi ta velikanska moč ne zadošča, da bi
dosegli nadzorovano jedrsko sintezo.

Tako kot laserji, so tudi tokamaki še
precej oddaljeni od končnega cilja, to je
od izdelave poceni in ekološko čiste
energije z integracijo vodikovih jeder.
Zato je razumljivo, da je poročilo o jedr¬
ski sintezi, realizirani pri sobni tempera¬
turi v preprosti eksperimentalni napravi,
šokiralo dobesedno ves znanstveni svet.

V čem je bistvo objavljenega eksperi¬
menta? V preprosti elektrolizi, v razgrad¬
nji vode na vodik in kisik s pomočjo
električnega toka. Povedati pa je treba,
da je bila pri poskusu namesto navadne
vode uporabljena težka voda, pri kateri
so navadni atomi vodika nadomeščeni
s težjim vodikovim izotopom devterijem.
Devterij se kemično obnaša enako kot
navadni vodik, le njegovo jedro vsebuje
en nevtron več, kot jih najdemo v jedru
navadnega vodika. Težko vodo sta Fle¬
ischmann in Pons izbrala zato, ker je
fuzija oziroma stapljanje jeder devterija
lažje in tudi energetsko ugodneje kot pri
navadnem vodiku. Tudi elektrode, ki so
bile uporabljene, niso bile navadne.
Elektroda z negativno napetostjo - ka-
toda - je bila iz paladija. To je kovinska
prvina, s katero se vodik zelo dobro
veže. Devterij se pri poskusu torej ni
samo sproščal, ampak se je celo vezal
s kristalno mrežo paladija. Po določe¬
nem času se je koncentracija tako ujetih
devterijev povečala do te mere, da je
prišlo do njihove sinteze, le to pa je
spremljala sprostitev energije. Tako sta
vsaj trdila avtorja predstavljene metode,
profesorja Fleischmann in Pons.

Dejstvo pa je, da tega ne trdita le
onadva. Deset dni kasneje je v bistvu
enake sklepe objavila skupina ameriških
znanstvenikov pod vodstvom profesorja
Jonesa. V nekaj mesecih po objavi na¬
vedenih izsledkov so laboratoriji po
vsem svetu preverili eksperiment z ena¬
kim rezultatom - svetu so sporočili, da
pri poskusu dejansko pride do sinteze
vodikovih jeder.

Toda pozor! Po začetnem navdušenju
sedaj pri znanstvenikih prevladuje pre¬

vidnost in zmernost. Hkrati s pritrdilnimi
rezultati v zvezi z jedrsko sintezo so
namreč nekateri prišli tudi do nasprotnih
ugotovitev. Do sedaj nobena izmed priz¬
nanih državnih raziskovalnih institucij ni
prišla do rezultatov, ki bi enoglasno potr¬
jevali sintezo vodikovih jeder pri navadni
sobni temperaturi. Razen tega tudi ek¬
sperimentalni rezultati Fleischmanna in
Ponsa niso dosledno pozitivni, in, kot
priznavata tudi oba avtorja, je vprašanj
več kot odgovorov.

Pri poskusu sta znanstvenika merila
nastalo toploto in posamezne delce, ki bi
morali nastati pri sintezi: nevtrone,
atome tritija in gama žarke. Ugotovljena
količina toplote je pravzaprav v nasprotju
z ugotovljeno količino nevtronov. Je to¬
plota nastala resnično iz jedrske reak¬
cije? Ali niso morda rezultati neusklajeni
zaradi nedokončanega eksperimenta?
To so vprašanja, na katerih odgovore
bomo morali še nekaj časa počakati.

Dejstvo pa je, da nam morda ne bo
treba čakati predolgo, ker se je praktično
vsaka raziskovalna ekipa, ki dela na
omenjenem področju in ima za eksperi¬
mente tega tipa pogoje, že lotila dela in
opravila prve poskuse ali pa se nanje
pripravlja.

Docela možno je, da bo nadaljnje delo
na tem področju pokazalo, da je bila
predpostavka o jedrski sintezi pri sobni
temperaturi znanstvena napaka. Takšne
stvari se v znanosti pogosto dogajajo.
Zadnja poročila iz Združenih držav niso
preveč obetavna. Skupina strokovnja¬
kov, ki jim je to nalogo zaupala vlada, je
presodila, da ta metoda sicer ne izklju¬
čuje dokaza za sam pojav, da pa je
njena praktična uporaba po njihovem
mnenju nesmotrna.

V znanosti pa je že tako, da če k cilju
ne pelje ena metoda, se prej ali slej
najde kdo, ki poskuša problem rešiti po
drugi poti. Ali bodo to tokamaki, laserji ali
kakšne čisto drugačne naprave, je težko
napovedati, vsekakor pa bo uspeh po¬
menil začetek nove ere v jedrski fiziki in
v energetiki nasploh. Za boljšo pred¬
stavo naj vam povemo, da svetovna
morja in oceani vsebujejo praktično neiz¬
črpno množino devterija - milijardo mili¬
jonov ton. Pri tem pa lahko zgolj iz enega
kilograma devterija z jedrsko sintezo do¬
bimo približno tolikšno količino energije,
kot jo v sodobnih toplotnih elektrarnah
pridobimo z izgorevanjem 30 milijonov
kilogramov premoga. Če bi v vlogi goriva
uporabljali navadno vodo, potem bi iz
enega litra vode dobili približno toliko
energije, kot je dobimo z izgorevanjem
sto litrov bencina. Doseganje tako laska¬
vih ciljev bo znanstvenike drezalo toliko
časa, dokler tega problema ne bodo
uspešno razrešili. V imenu vsega člove¬
štva jim pri delu zaželimo mnogo sreče!

Ul • TIM * • februar 1991

TIMOVA FANTASTIKA

Bruce Boston

PES S TRIKOM

Prevedel Žiga Leskovšek

Gospod Wayne je ravno vodil svojega
psa Arthurja okoli jezerca v Nevley parku
in se tako ukvarjal s svojo vsakodnevno
rekreacijo, ko se je nebo stemnilo in
začelo je rahlo snežiti. Nekaj snežink se
je na rahlo dotaknilo njegovih lic, mraz
pa je začutil celo skozi debel površnik.
Gospod Wayne je užival v zapuščenem
parku, vendar si pri svojih letih ni mogel
privoščiti, da bi se prehladil. S palcem je
premaknil stikalo, ki ga je imel v žepu.
Arthur je zavil na levo, preko mostu, kar
naj bi za dobro polovico milje skrajšalo
njuno pot domov. Gospod Wayne mu je
sledil.

Most je bil ozek in nizek, rahlo uslo¬
čen, z betonskimi podporniki in izbočeno
kovinsko varnostno ograjo, ki se je nagi¬
bala nad vodo. Nekaj uličnih svetilk, ki so
stale vzdolž mostu, ni svetilo. Gospod
Wayne je bil že na sredini mostu, ko je
opazil možaka, ki se je naslanjal na
ograjo. Tudi on je imel psa, privezanega
na vrvico. Gospod Wayne je sicer vedel,
da robotski psi ne potrebujejo vrvice,
zavedal pa se je tudi, da se nekateri
ljudje radi pretvarjajo, da so njihovi mi-
Ijenci prave živali.

Možakar je stal na robu komaj tri me¬
tre širokega mostu in zrl prek vodne
gladine. Njegov pes je stal na drugi
strani. Napeta vrvica je zapirala pot go¬
spodu Wayneu.

Arthur se je približal dvojici pred seboj
in tiho, grleno zarenčal. Programirana
reakcija. Gospod Wayne je pritisnil na
stikalo. Pes se je ustavil in sedel.

Neznanec je dvignil pogled. Bil je vi¬
sok, krepak moški. Oblečen je bil v ve¬
trovko, kapuca pa se mu je zaradi mraza
tako oprijemala glave, da je bil njegov
obraz videti okrogel kot mesec. Gospod
Wayne je pokimal proti psu, pričakujoč,
da ga bo moški potegnil k sebi in da bo
tako lahko šel mimo.

»Ah, vidim, da ste opazili Roscoeja.
Dobil sem ga danes zjutraj. Roscoe,
pozdravi!« Pes se je obrnil h gospodu

Wayneu, dvignil tačko in neodločno
bevsknil.

»To je najnovejši GT model. Najboljši,
kar jih je.«

»Zelo lep je,« je prikimal gospod Wa-
yne.

Žival je bila velika, za dober pedenj je
bila višja od Arthurja. Gospodu Wayneu
ni ušlo, da je bil model z vidika pasje
anatomije izdelan dokaj nerealno. Videti
je bil kot mešanec med labradorcem in
levom. Imel je črn, lesketajoč kožuh.
Glavo je imel razkuštrano in okorno. Na
njem je bilo zagotovo nekaj mačjega,
videti pa je tudi bilo, kot da je z njegovimi
zobmi vse narobe.

» V celoti ga poganja jedrska energija.
To je popolnoma samozadosten mo¬
del,« je nadaljeval možakar.

»Lep je,« je ponovil gospod Wayne.
Nebo se je še bolj stemnilo. Sneg je vse
bolj in bolj naletaval. Mar moški ni razu¬
mel, da hoče iti mimo?

Stopil je korak naprej.

Napeta vrvica je gospodu Wayneu še
vedno zapirala pot čez most.

»Kaj pa imate vi?« je vprašal tujec.

»Kaj?« Gospod Wayne je zastat.

»Vaš pes! Kakšen model je?«

»Ovčar 7B,« je povedal gospod Wa-
yne. »Izdelali so ga za vladne potrebe,«
je brez opravičevanja dodal.

Moški se je nasmejal. »Sploh nisem
vedel, da izdelujejo pse tudi za potrebe
vlade.«

»Nič več. Arthur je še iz vojnih časov.
Aprila jih bo imel osemintrideset,« je po¬
jasnil gospod Wayne.

»Glej no, glej! Pes kot vojni višek,« je
menil tujec. Pazljivo se je približal. Nez¬
nanec je popustil vrvico, vendar je
s svojo postavo še vedno zapiral pot
gospodu Wayneu. Moški je počepnil
pred Arthurja, ki se ni zmenil zanj.

»No, ne morem ravno reči, da sem
navdušen nad obliko. Pa tudi kožuh je
nekoliko pisan. Predvidevam sicer, da
so takrat izdelovali pse, ki lahko veliko
prestanejo.«

»Ovčar mora biti prav takšen,« mu je
pojasnil gospod Wayne. Njegov kožuh je
primeren za kamuflažo, vendar so barve
v popolnoma naravnih odtenkih.« Go¬
spod Wayne bi tujcu lahko povedal, da je
v mladosti treniral žive pse in da je bil
prisoten, ko so načrtovali serijo Arthur in
da so vanjo vgradili celo nekaj njegovih
zamisli. Vendar pa mu tega zadovoljstva
ni hotel privoščiti.

Možakar je vstal. »Ali zna kakšen
trik?«

»Trik?« je ponovil gospod Wayne. Ne¬
kaj snežink je ravno našlo pot pod nje¬
gov ovratnik in se stopilo na njegovem
vratu. Začutil je vlago, ki je prodirala
v njegove kosti in zadržal se je, da ni
zadrgetal.

»Ja, tako kot Roscoe. No, poglejte!«
Moški se je ponovno posvetil svojemu
psu. Dvignil je roko in pomigal s prsti.
» Vse kontrole so v tej rokavici. Kaj pra¬
vite na to? Vendar se z njim tudi rad
pogovarjam. Potem je vse videti še bolj
resnično. »Daj, Roscoe! Povaljal se,
poba!«

Gospod Wayne je opazoval Roscoja,
kako se je povaljal, se delal mrtvega in
hodil po zadnjih nogah. Njegovi gibi so
bili sunkoviti in mehanični. Prav nič ni bil
podoben pravemu psu. Le malo ljudi je
bilo še, ki bi lahko opazilo razliko.

»Presenetljiva žival je,« se je zlagal
gospod Wayne, samo da bi skrajšal
predstavo. Obupno si je želel, da bi se
rešil tega človeka in nadaljeval svojo pot.
Tanka bela odeja je že prekrila most.
Moral bo pohiteti, saj se bo drugače
domov prebijal po snegu in si zmočil
noge. Če bi zdaj stopil le malo vstran
i pomignil Arthurju, naj mu sledi...

»Ne, počakajte! Počakajte!« Moški se
je spet postavil predenj. »Še en trik zna,
ki ga morate videti. Daj, dečko, pokaži
možu svoj posebni trik.«

Roscoe se je odmajal do gospoda
Waynea in dvignil nogo. Gospod Wayne
je nespretno odskočil in skoraj izgubil
ravnotežje, ko je rumen curek pricurljal
na sveži sneg. Gospod Wayne je bi!
prepričan, da ga je pes poškropil tudi po
hlačnici.

»Pa sem vas.« Možakar se je kar zvi¬
jal od smeha. »Toda nikar ne skrbite. To
je le obarvana voda.«

Gospod Wayne je za trenutek pomol¬
čal. Nato je spregovoril s popolnoma
mirnim glasom. »Da,« je rekel.

»Da?« je vprašujoče dejal moški in si
s hrbtom rokavice brisal oči.

»Da,« je ponovil gospod Wayne. »Moj
pes zna ta trik.«

»No, pa ga poglejmo,« je odvrnil mo¬
žakar.

Gospod Wayne je sprostil varnostno
zaklopko.

TIM t • februar lffl • 1U

TIMOVI OGLASI

modelarski center

CIRIL-METODOV TRG 14, LJUBLJANA

Tel.: 061/302183

Zakaj čez mejo, če lahko kupiš doma?

Nova specializirana modelarska trgovina!

Na zalogi material priznanih modelarskih firm:
ROBBE, GRAUPNER, FUTABA, WEBRA, ENYA...

UGODNO prodam DV napravo
multiplex - profi (oddajnik,
sprejemnik, dva servomotorja,
akumulatorji in stikalo), sku¬
paj z jadralnim letalom, raz¬
pona 3 m, opremljenim z eks¬
plozijskim motorjem 1,8 cm 3 .
Tel. (062) 412-648

TOMOS avtomatik A 35, star
eno leto, dobro ohranjen, malo
vožen, poceni prodam.

Simon Prešeren
Šmarjeta 50

68220 Šmarješke Toplice
Tel. (068) 73-552

ZELO ugodno prodam novo
kolo pony. Koto je nevoženo in
zapakirano. Prodam tudi walk-
man z radijem in slušalkami.
Cena po dogovoru. Informa¬
cije lahko dobite na naslovu:
Kristan Muster
Pavlinova 8
68270 Krško
Tel. (0608) 31-971

PRODAM vse revije TIM, let¬
niki 1988-89, 1989-90, revije
PIONIR 1-4 in 6-9, letnika
1986-87 in št. 6-10 iz leta
1988. Prodam tudi revije za lju¬
bitelje narave ZOV iz leta 1986,
št. 72 in št. 74,77, 80,82,90, 92
in 96, letnika 1987, iz letnika
1989-90 pa št. od 148-177.
Cena primerka je 7 din.

Borut Androjna
Vrh 35

68294 Boštanj

U4 • TIM S • februar 19*1

PRODAM jadralni letali Pio¬
nir in Cirus, nedokončano ja¬
dralno letalo Pionir, star gra¬
mofon z dvema zvočnikoma,
smučarske čevlje Alpina, šte¬
vilka 6, smučarske vezi Marker
do 80 kg, smučarske hlače
Kors. Cena po dogovoru.
Roman Selinšek (Bedrač)
Kardeljeva 69
62000 Maribor
Tel. (062) 302-126

PRODAM DV napravo Robbe-
starion (35Mhz, 72 kanal)

s 3 servomotorji, sprejem¬
nikom in akumulatorji, sta¬
ro 1 leto. Zraven dodam še
dva elektronska regulatorja:
25 A-7,2 do 14,4 V in 50 A do
30 V, primerna za električne la¬
dijske modele.

Cena je 2400 din. Za odgovor
priložite znamko.

Tadej Šterk
Na Zavtrteh 5
61230 Domžale
Tel. (061) 721-849-Jani.

TIM

Rtviji za »ahnt čn o In mcnctvno dejavnos t  mladina

KTTPONo

GOLD soft vam ponuja najno¬
vejše uporabne programe in
najnovejše igre za C 64/128.
Dve kaseti plačate, tretja je za¬
stonj. Prodam dobro ohra¬
njeno kolo Rog na pet prestav,
staro eno leto, za 1550 din.
Iztok

(061) 645-080

UGODNO prodam DV napravo
Robbe - tera top s 5 kanali,
akumulatorji, sprejemnikom,
stikalom ter z enim servomo-
torjem. Prodam tudi DV avto
na električni pogon, ranger
blackfoot, z akumulatorjem in
7-kanalno DV napravo robbe
s sprejemnikom, akumulatorji
in servomotorji (potrebno po¬
pravila). Cena je 500 din.

Mitja Hauser
Koroška c. 74
62360 Radlje
Tel. (0602) 71-030

KUPIM načrte za rakete po
zmerni ceni, 1,5 din za list.
Boštjan Meh
Veljka Vlahoviča 40
63320 Velenje
Tel. (063) 855-039

PRODAM model DV avtomo¬
bila na električni pogon in
drobni material (osi, elise, kar-
dani).

Tomaž Demšar
Na Rojah 7

61210 Ljubljana-Šentvid

VIDEO igre Atari 2600 TM, 2
joysticka in 3 kasete ugodno
prodam. Cena po dogovoru.
Matjaž Breznar
Zg. Senarska 11/B
62235 Gradišče
Tel. (062) 721-989

ZA ŽELEZNICO sistema N in
H imam za prodajo uvozni ma¬
terial, proge, kretnice, hiše,
grad, signale in drevesa. Vse
je nemško. Prodam tudi Mar-
klin, filmsko kamero Super
8 SANYO in projektor CANON.
Tel. (061) 311-920

PRODAM napravo za DV
robbe economic s 4 servomo¬
torji, nov letalski motorček os
max 5,6 cm 3  z eliso, 1 liter go¬
riva Titan G 1 in ojačevalnik

zetagi za CB.

Uroš Hirci
Gorica 14
64240 Radovljica
Tel. (064) 75-554

Knjižne nagrade za pravilno
rešeno slikovno križanko iz
prejšnje številke prejmejo:

Zdenko Stare
Ptujska 76
62327 Rače

Irena Kogovšek
Verovškova 53
61000 Ljubljana

Franc Lekše
Prešernova 47
61410 Zagorje ob Savi

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA

ČE SO VAS
PRITISNILI V KOT,

ga pobrusite s kotnim brusilnikom Iskra!

KB 69 A in KB 69 E sta sodobna enoročna kotna brusilnika, s
katerima lahko brusimo in režemo tudi najtrše materiale. Ker
imata ploščato predležje, ju lahko uporabimo za delo na
mestih, ki bi jih sicer težko dosegli. Menjava brusne plošče je
olajšana z gumbom za blokiranje gredi.

KB 69 E ima vgrajeno elektroniko, ki omogoča še mehkejši
zagon motorja, enakomerne vrtljaje pod obremenitvijo in
tokovno zaščito motorja.

iskra, vodilni proizvajalec celovitega programa električnih
orodij v Jugoslaviji, zagotavlja tudi najbolj razširjeno servisno
mrežo.

Iskra

orodje za domiselne roke

Če želite o električnem orodju Iskra več podatkov, nam pišite na naslov:
Iskra ERO, Prodaja, Trg revolucije 3, Ljubljana 61000, tel. (061) 213-213 ali na
Iskrini predstavništvi:

Kotnikova 6, gubljana 61000, tel. (061) 312-322
Partizanska 11, Maribor 62000, tel. (062) 20-251

204 * TIM 0 • februar 1991

109 » TIM 6 « februar 1991 _ TIM 6 • februar 1991 • 101

20« • TIM « • februar 19*1  _ __,_ TIM fr • februar 1991 • 103

202 • TIM fr • februar 1991  TIM fr • februar 1991 • 207