KOZJANSKO PRED NOVIM
RUŠILNIM POTRESOM?
Stran Л
LOV NA CELJSKEGA
PEDOFILA
Stran 27
21 - LETO 58 - CELJE, 22. 5.2003 - CENA 350 SIT
Odgovoraa urednica NTb Tafana Cvirn
PRILOGA
Шпто
DEKLICE ZA LAS
UŠLE NESREČI
Strane
CEUE-
PO JOČE MESTO
Stran 21
NOGOMETNI SPOPAD
MED DIREKTORJI
IN ŽUPANI
Stran 20
2
^OGODKI
UVODNIK
Naj visijo vsi
falcini!
če so v celjski bolnišnici res vsi ve-
deli, kaj se dogaja na patologiji in so
o nepregledanih vzorcih tkiv molčali
celo zdravniki, ki zelo dobro vedo, kako
pomemben je izvid pri odločanju o
zdravljenju bolnikov, potem smo lah-
ko navadni državljani in potencial-
ni bolniki globoko zaskrbljeni. In
predvsem pretreseni. Kdo nam zdaj
lahko z gotovostjo zatrdi, da v oma-
rah po kleteh bolnišnice ni nobene-
ga okostnjaka več in da bomo, če bo-
mo že morali v bolnišnico, tam res deležni vsega, kar mo-
rajo zdravniki dati svojim pacientom? Mit, da si zdravstve-
no osebje brezkompromisno prizadeva za dobro bolnikov,
je namreč, vsaj v celjskem primeru, porušen.
Pa še nekaj se je razkrilo v tej in še nekaterih drugih
aferah, ki so v zadnjem času pretresle celjsko bolnišnico.
Vrana vrani ne izkljuje oči. Kar je ob pregovorni slovenski
nevoščljivosti pravzaprav zelo čudno. Glavni celjski patolog
je očitno leta mastno služil, službeno delo pa potiskal v
omare, skupaj z malignimi vzorci, njegovi kolegi pa so to
mimo gledali in mu celo držali štango. Malo verjetno za
Slovenceljne. So torej tudi oni nekje mastno služili in zane-
marjali službeno delo ter zato previdno molčali? Ali pa so
se bali glavnega patologa, izjemnega strokovnjaka, ki je
poznal vse posledice njihovih zdravljenj...
Ministru Kebru ni jasno, kako je mogoče, da problem z
nepregledanimi vzorci tkiv ni bil odpravljen celih sedem-
najst let, nam pa ni jasno, zakaj je komisija ministrstva
začela upravni nadzor šele potem, ko je afera izbruhnila v
javnosti. Dokler so bili nepregledani vzorci skriti^pod pre-
progo, oziroma v omari, je bilo namreč vse v redu. Minister
sicer pravi, da je za probleme na celjski patologiji izvedel
šele oktobra lani iz medijev, kar pa je težko verjeti, saj so za
zaostanke zagotovo vedeli v Ljubljani že veliko prej. Saj se
je med drugim s »preobremenjenostjo« celjskih patologov
ukvarjala tudi zdravniška zbornica. Se minister spet spre-
neveda? Tako kot se spreneveda pri kazanju prsta na naj-
bolj odgovornega krivca za 2.815 nepregledanih vzorcev?
Smešno, če ne že kar absurdno se namreč sliši, da je zdaj
bivši direktor bolnišnice Samo Fakin kriv, ker je premalo
nadziral stroko, še pred osmimi meseci pa je bil z direktor-
skega mesta odstavljen zato (uradno ga je sicer odnesla
afera z eritropoetinom), ker je imel nekaj strokovnih pred-
logov, oziroma je hotel izpeljati ukrepe, ki naj bi po mnenju
zdravnikov in tudi ministrstva stroki škodili.
JANJA INTIMAR
Da srce in ožilje
dijevzdržita
Na Celjskem preventivni pregledi po programu - Vedno več delavnic za
spreminjanje nezdravih navad	^
v Sloveniji in tudi v celj-
ski regiji ljudje najpogosteje
zbolevajo in umirajo zara-
di srčnožilnih bolezni, ki
predstavljajo vzrok smrti v
40 odstotkih. Nacionalni
program preprečevanja teh
bolezni, ki vključuje pre-
ventivne preglede odraslih
v srednjih letih ter zdravs-
tveno vzgojno svetovanje,
se je tudi na Celjskem pri-
čel oktobra 2001.
Cilj preventivnega progra-
ma je, da bi s pomočjo pre-
ventivnih pregledov odkrili
bolj ogrožene posameznike,
še preden zbolijo za katero
od bolezni srca in ožilja, z us-
treznim svetovanjem, večino-
ma v obliki delavnic, pa jim
tudi pomagali, da spremeni-
jo nezdrav način življenja.
Posameznike, ki jih ogro-
žajo debelost, zvišan krvni
tlak in krvni sladkor, zvišan
holesterol v krvi, kajenje,
nezdrava prehrana in telesna
nedejavnost, osebni zdravniki
odkrivajo s pomočjo tako
imenovanih presejalnih vpra-
šalnikov, ki so jih prejeli vsi
moški, stari od 35 do 65 let,
in ženske, stare od 45 do 70
let. Vprašalnike so prejeli tudi
mlajši, ki so z boleznimi sr-
ca in ožilja družinsko obre-
menjeni. Tiste paciente, ki
so po tem vprašalniku zbrali
kritične tri točke ali več, so
zdravniki najprej poklicali na
preventivne preglede. »Ta del
programa na Celjskem zdrav-
niki uresničujejo tako, kot je
bilo načrtovano. V petih le-
tih bo moral vsak splošni
zdravnik opraviti preventiv-
ne preglede za vso svojo cilj-
no populacijo, zato je dol-
žan v enem letu pregledati 20
odstotkov ljudi v določeni sta-
rosti. Ker je to tudi pogoj, da
dobi celotno plačilo za oprav-
ljeno preventivno delo, ne
prihaja do zamud,« je pove-
dala koordinatorica za pre-
ventivno zdravstveno varstvo
odraslih v celjski regiji, Ja-
na Cove Eržen, dr. med.,
specialistka splošne medici-
ne.
Učenje za
zdravje
Več težav je bilo, vsaj spr-
va, z uvajanjem zdravstveno
vzgojnega dela. »Splošni
zdravniki to ob vsem drugem
delu težko zmoremo, vendar
so po zaslugi izredno priza-
devnih koordinatoric zdravs-
tvene vzgoje po zdravstvenih
domovih tudi na našem ob-
močju zaživele zdravstveno
vzgojne delavnice. Dogovo-
rili smo se, da najprej pri-
pravimo osnovne delavnice
za spreminjanje življenjske-
ga sloga, v katerih bi ljudem
razložiU, zakaj je kajenje ne-
varno, kako nas ogrožata al-
kohol in debelost, zakaj je
potrebno biti telesno aktiven.
Takšne delavnice se v tem ča-
su vrstijo v Zdravstvenem do-
mu Celje ter obeh zdravstve-
nih postajah - v Vojniku in v
Štorah. Sicer pa je bil pristop
v regiji različen.«
Največ delavnic so že lani
pripravili v Šentjurju: tri o
zdravi prehrani, po eno o
opuščanju kajenja, promociji
zdravja, dejavnikih tveganja
in zdravem hujšanju, pripra-
vili pa so tudi test telesne
zmogljivosti. Test hoje na 2
kilometra so pripravili letos
tudi v Celju, nanj se je od-
zvalo veliko ljudi. Podobno
je bilo v Slovenskih Konji-
cah, kjer sta poleg tega že bi-
li delavnici o promociji
zdravja in o dejavnikih tve-
ganja. V Šmarju so lani pri-
pravili dve delavnici o zdra-
vi prehrani, v Velenju po dve
o promociji zdravja, o dejav-
nikih tveganja in telesni
zmogljivosti, pa tudi test hoje
je že za njimi.
Proti lenobi in
dei»eiosti
v sodelovanju s Cindi Slo-
venije se bo ta mesec tudi na
celjskem območju zvrstila vr-
sta pohodov in drugih oblik
telesne dajavnosti. 17. maja
so izvedli akcijo Slovenija v
gibanju. »Pozvali smo vse
koordinatorice zdravstvene
vzgoje, da pritegnejo čim več
ljudi h gibalnim aktivnostim.
Pri organizaciji akcij priča-
kujemo sodelovanje ne le
zdravstvenih domov ii
karn, temveč tudi špoi
društev, šol in drugih
povedala Jana Cove ErŽ
Druga akcija se bo pri
jeseni: »Več kot polovica
bivalcev naše regije je
debelih. Ni dovolj, da]
opozorimo na nevarnos
jih prinaša debelost, p(
gati jim moramo pri hi
nju, jim poleg nasvetovj
diti tudi oporo.« To je i
zaprav bistvo vseh delal
v katere pridejo ljudje
stovoljno, po nasvetu z(
nika ali iz lastne želje.
»Veseli me, da delaV
na našem območju pri{
Ijajo izredno zavzeto i
je sodelovanje v njih pi
no za vse. Ne samo, d
takšen način ljudje spo
jo, da morajo spreme
svoje nezdrave navade i
jim pokažemo pot do
- stkejo se tudi drugačni
nosi med pacienti in zdr
tvenimi delavci. Odnos
omogočajo sproščeno
municiranje, zaradi č(
ljudje tudi kasneje la
brez zadržkov poiščejo
moč, vprašajo, kar jih
nima... Takrat, ko je še
ko lahko z bolj zdravimi
ljenjem še preprečijo H
zen in morda tudi prezg
njo smrt. To pa je tudi
programa,« zaključuje Jj
Cove Eržen.	,
MILENA B. POH
KRATKE-SLADKE
Dan...
Dopolnjujejo kratko-slad-
ko iz minule številke NT, v
kateri smo med številnimi
takšnimi in drugačnimi dne-
vi, ki jih obeležujemo v Slo-
veniji, pozabili posebej ome-
niti 15. maj, med drugim tu-
di dan podnebnih sprememb.
Še vedno pa velja, da se na
dan zmage skoraj ne spom-
nimo več.
v Pekel
Člani LDS so med sreča-
njem v Vrbju imeli možnost
izleta v jamo Pekel. Mno-
gi, seveda nečlani, so si na
skrivaj želeli, da bi kdo od
vrha LDS za vedno ostal v
jami.
МПМ
Odnosi I.
Celjska policijska pred-
stavnica za odnose z javnost-
mi že ob nekaj zastavljenih
splošnih vprašanjih tarna, da
od nje zahtevamo celo ma-
tično številko storilcev kaz-
nivih dejanj. Ker od nje ni
mogoče dobiti niti podatkov
o hišni številki stanovanja,
v katerem je storilec z me-
čem razsekal stanovanje, ne
ve pa niti, aU policisti v Ve-
lenju imajo prostor za pri-
držanje storilcev ali ne, je
skrb odveč. Da bi iskanje po-
drobnejših informacij obro-
dilo sadove, nam ne pade niti
na pamet.
Odnosi II.
Med politiki, ki jih je naj-
težje dobiti po telefonu, je
zagotovo žalski župan Loj-
ze Posedel. Če že uspete pri-
klicati njegovo predstavni-
co za odnose z javnostmi, pa
boste od nje dobili zelo po-
menljiv odgovor: »Župan o
zadevi ni pripravljen govo-
riti, ker stvari niso doreče-
ne«. Da bi utegnile javnost
zanimati prav zato, ker ni-
so dorečene, pa je hipoteza,
ki presega okvire razmišlja-
nja nekaterih v državnih služ-
bah varno zaposlenih delav-
cev.
Nov merilnik zdravstvenemu domK
Farmacevtska družba Kr-
ka je minuli četrtek Zdravs-
tvenemu domu Celje poda-
rila dopplerjev merilnik pre-
toka krvi. Aparat, ki omo-
goča zgodnje odkrivanje ar-
terijske bolezni okončin, so
kupili z denarjem iz skla-
da Srčni prijatelj, ki so ga
ustanovili lani.
Omenjena bolezen je ena
najpogostejših in najresnej-
ših bolezni starejših ljudi v
razvitem svetu, saj jo ima vsak
peti človek, star več kot 70
let. Možno jo je učinkovito
preprečevati in tako zmanj-
šati motnje prekrvavitve
udov, ki lahko vodijo celo do
amputacij. Prav zgodnje od-
krivanje in s tem prepreče-
vanje bo omogočil nov apa-
rat. Dr. Janez Tasič pravi,
da enega podobnega v
Zdravstvenem domu Celje si-
cer že imajo, vendar je star
dobrih 10 let in ga bodo se-
daj dali kakšni drugi ambu-
lanti. »Pregled bo z novim
aparatom veliko bolj natan-
čen. Tako se bo zmanjšalo šte-
vilo bolnikov, katere se bo
napotilo naprej na ultrazvoč-
no diagnostiko ožilja, kjer je
čakalna doba precej dolga,«
še dodaja Tasič.
Krka je dopplerjeve aparate
podarila 41 zdravstvenim do-
movom po Sloveniji. Na Celj-
skem jih bodo poleg Zdravs-
tvenega doma Celje dobili še
zdravstveni domovi v Sloven-
skih Konjicah, Šmarju pri Jel-
šah in Žalcu.
ŠO
Foto: AŠ
Aparat je za Zdravstveni dom Celje od predstavnice Krke Mojce Prah-Klemenčič prevzel primarij
Andrej Žmavc.
SkrabI obrtnik leta
Na dnevih slovenske obrti, ki so bili minuli teden v 1
torožu, so letos prvič izbrali tudi obrtnika leta. To je zl
izdelovalec orgel Anton Škrabl iz Rogaške Slatine. 1
gova delavnica, v kateri dela danes že 32 ljudi, je enaî
večjih v Evropi, orgle iz Rogaške Slatine pa so znane
vsem svetu, saj jih večino proda na tuje. Škrabl je za s^
delo doslej prejel že številna priznanja.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
DOGODKI
3
IWIIadi za Evropo
Izmenjava mladih pri MCC-ju - Evropska prostovoljna služba tudi v Celju
Mladinski center Celje je
;tos začel sodelovati z na-
jonalno agencijo Movit, ki
Sloveniji koordinira
iTopski program Mladina,
(ladi, stari od 15 do^5 let,
ijiko sedaj s pomočjo Mla-
inskega centra Celje odi-
ejo na izmenjavo v tujino.
V programu Evropske unije
iladina sodeluje 30 evrop-
dh držav, znotraj njega pa
oteka pet različnih akcij,
na izmed njih je Mladi za
i^ropo, pri kateri gre za iz-
lenjavo mladih. Prav v tej
kciji sodeluje tudi Mladin-
Id center Celje (MCC), ki je
no izmenjavo že izpeljal. Pr-
e udeležence je v letošnjem
larcu poslal v avstrijski Gra-
ec. »Namen izmenjave je
redvsem vzpodbujanje
irropske zavesti, izmenjave
a predstavljajo odlično
ložnost za mot3Ìlnost in pa
riložnost za aktivno preživ-
anje prostega časa mladih,
tem pa je tudi izpolnjen na-
len, namreč sodelovanje pri
blikovanju Evrope tretjega
sočletja,« pravi programska
oordinatorka MCC-ja An-
reja Vačovnik. »Na taki iz-
lenjavi se vedno spletejo tudi
ajnejše vezi za bodoče so-
elovanje, tako na kulturnem
ot na gospodarskem področ-
1. Po navadi gre pri vsaki iz-
lenjavi tudi za predstavitev
istne države z običaji, tipič-
0 hrano, skratka to je od-
ina priložnost za zelo po-
eni izkoriščanje prostega ča-
Î v tujini,« še dodaja Vačov-
ikova.
Na izmenjavah se zberejo
kupine mladih iz dveh ali
eč držav, kjer se pogovarja-
lo vnaprej znani temi. Sku-
aj se učijo, spoznavajo dru-
e kulture in se pri tem za-
avajo od 6 do 21 dni. De-
ivni jezik je angleščina, če-
^av pa imajo mladi mož-
ost, da spoznajo tudi jezik
ržave v kateri bivajo. Izme-
njave tudi ne zahtevajo de-
bele denarnice. Vsak udele-
ženec mora namreč plačati
le 30 odstotkov potnih stroš-
kov, za vse ostalo pa je po-
skrbljeno. Nastanitev je po
navadi v kakšni posebej za
to pripravljeni hiši ali pa pri
družinah tistega kraja.
MCC je letošnje poletje
partner pri treh izmenjavah.
Prva bo že od 20. do 27. juni-
ja v avstrijskem Šentvidu,
kjer se bodo srečali mladi iz
Avstrije, Litve in Slovenije,
govorili pa bodo o strpnosti
med sosednjimi državami in
različnimi kulturami. V sre-
dini julija bo MCC na Portu-
galsko poslal šest mladih, ki
bi se radi gledališko predsta-
vili. Za to izmenjavo so že
imeli v mislih Fedrino gle-
dališče I. gimnazije v Celju,
saj mora biti skupina, ki bo
šla na Portugalsko, dokaj ute-
čena. Zadnja poletna izme-
njava pa bo konec avgusta v
Nemčiji, 60 kilometrov stran
od Stuttgarta. Gre za medna-
rodni tabor Hand in Hand - z
roko v roki, mladi pa bodo
predstavljali državo na neko
določeno temo. Sodelovale
bodo štiri države: Nemčija,
Italija, Poljska in Slovenija.
MCC pa je v letošnjem le-
tu od programa Mladina prev-
zel še akcijo Evropska pro-
stovoljna služba. Prijavijo se
lahko mladi, stari od 18 do
25 let. Prostovoljec ne plača
nič, saj vse krije Evropska
unija, v času bivanja pa do-
biva še žepnino. Programi tra-
jajo od najmanj treh tednov
do enega leta, prostovoljec
pa se lahko tudi vrne, če ugo-
tovi, da delo zanj ni primer-
no. Pri prostovoljnem delu
gre za to, »da deluješ na ne-
kem projektu, izvedeš nek
projekt, pomagaš sorodni or-
ganizaciji v tujini in hkrati
storiš nekaj dobrega zase,«
dodaja Vačovnikova. Projekti
so lahko pomoč na domu,
gradnja hiš, tudi kakšno pou-
čevanje, skratka povsod, kjer
potrebujejo pomoč in imajo
dobro idejo, lahko zaprosi-
jo za prostovoljce. Tu Vačov-
nikova poziva vse tiste, ki bi
jim prostovoljci prav prišli
tudi v Celju in okolici: »Ti-
sti, ki so zainteresirani, naj
se oglasijo pri nas, pogleda-
mo možnosti, kje potrebu-
jejo prostovoljne delavce, na
kakšno temo je to prostovolj-
no delo in potem se lahko do-
govorimo za sodelovanje.«
Za vse dodatne informa-
cije se lahko oglasite v Mla-
dinskem centru Celje na
Mariborski 2 ali pokličete
v info pisarno, tel.: 03/490-
87-40.
Tako mladinske izmenja-
ve kot prostovoljno delo sta
programa, ki bi rada mlade
usmerila v Evropo. Mladi bo-
do s svojimi zamislimi, ki jih
prav gotovo ne manjka, po-
magali oblikovati Evropo po
svoji meri. Hkrati se s tem
izobražujejo in razvijajo ti-
ste odnose in zmožnosti, ki
omogočajo aktivno življenje.
ŠPELA OSET
Andreja Vačovnik
Tek za življenje
Na povabilo Ameriškega
združenje za raka (ACS),
ki je od 14. do 17. maja or-
ganiziralo izobraževanje
za projekt Tek za življenje,
sta se izobraževanja ude-
ležili tudi dve slovenski
predstavnici. Tek, name-
njen preživelim bolnikom
z rakom, bo tako letos pr-
vič organiziran tudi v Slo-
veniji.
»Bistvo projekta je ohrabri-
ti bolnike ter javnosti prika-
zati njihovo potrebo po 24-
urni skrbi, na dan teka pa
udeleženci počastijo tudi spo-
min na preminule z rakavo
boleznijo,« je povedala Vik-
torija Rehar, predsednica
Društva za promocijo in
vzgojo za zdravje Slovenije,
ki se je izobraževanja v At-
lanti udeležila skupaj z Mojco
Vrenko.
Društvo je od ameriškega
^druženja pridobilo licenco
za izvajanje projekta v Slo-
veniji, in tako bo prvi Tek za
življenje predvidoma jeseni
organiziran tudi v naši drža-
vi. »Kraj prireditve še ni znan,
nanjo pa bodo povabljeni
prostovoljci, vsi, ki se želijo
udeležiti teka in predvsem
oboleli za rakom, saj je eden
glavnih namenov prireditve
zbiranje sredstev za bolnike
z rakom in detabuizacija te
bolezni,« je povedala Rehar-
jeva.
AMS
Priključek do jeseni 2004
Podjetje CM Celje je pričelo graditi sodobno štiripasovno cesto, ki bo Celje povezala z
ahodnim priključkom na avtocesto na Lopati. Ministrstvo za promet je v letnem načrtu
izvoja in vzdrževanja avtocest za letos temu projektu namenilo dobri dve milijardi tolar-
ÍV. Preostanek potrebnega denarja bodo zagotovili, so zatrdili, za leto 2004, ko naj bi do
'l^tobra zaključili tako gradnjo priključne ceste kot tudi priključek na avtocesto, ki ga bo
Podizvajalci gradil GIZ Gradiš Ljubljana.	BS, foto: AŠ
Preiferjanje
znanj v
osemletki
v torek so učenci 8. raz-
reda osemletne osnovne šo-
le začeli z opravljanjem
skupinskega preverjanja
znanja. Prvi dan je bil na
vrsti pisni preizkus znanja
slovenskega oziroma itali-
janskega ali madžarskega
jezika, naslednji dan pa ma-
tematika.
V letošnjem šolskem le-
tu je v Sloveniji v 8. razred
vpisanih 22.340 učencev
(lani 23.153). Učenci bo-
do opravljali skupinsko pre-
verjanje znanja na 408. (la-
ni 433.) osemletnih osnov-
nih šolah. Rezultate svoje-
ga dela v rednem roku bo-
do izvedeli v četrtek, 29. ma-
ja. Naknadni rok bo v to-
rek, 3. junija (slovenski ozi-
roma italijanski ali madžar-
ski jezik), in v sredo, 4. ju-
nija (matematika). SB
ZA IN PROTI
Zaščiteni icot
svete icrave?
Bodo po novem poslanci Državnega zbora zaščiteni
kot svete krave? Po predlogu skupine poslancev naj bi
namreč spremenili ustavo tako, da ne bi bili izvzeti zgolj
iz kazenske, pač pa tudi iz civilne odgovornosti za mne-
nje ali glas, ki bi ga izrekli na sejah DZ, njegovih delov-
nih teles ali v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Namen SNS za začetek postopka
za spremembo 83. člena Ustave
RS je v izenačitvi vsebinskega dela
med vladnimi in opozicijskimi po-
slanci. Žal dosedanja praksa de-
la v DZ kaže na nenapisano pra-
vilo, da so tožbe zoper aktivnosti
poslancev praviloma vezane na nji-
hovo politično pripadnost oziro-
ma na to, ali je nekdo vladni ali
nevladni poslanec. Doslej vlože-
ne kazenske ovadbe zoper poslance DZ potrjujejo to neena-
kost, kar z drugimi besedami pomeni, da višji državni urad-
niki tožijo ožiroma ovajajo izključno opozicijske poslance
in jih tako ustrahujejo v smislu, »če boste zastavljali nepri-
jetna vprašanja, dokazovali korupcijo in nepravilnosti, vas
bomo tožili in od vas izterjali dobršen del mesečne plače«.
Naš osnovni namen je bil vzpodbuditi debato o odkrivanju
nepravilnosti v državnih oziroma paradržavnih institucijah,
kar se je nenazadnje pokazalo v nedavni vladni aferi v pove-
zavi s SIB banko in v dvojni morali nekdanjega ustavnega
sodnika Matevža Krivica, ki po eni strani za Vlado RS oprav-
lja posle v smislu pisanja zakonov, po drugi strani pa te iste
zakone izpodbija na Ustavnem sodišču RS. Prepričani smo,
da lahko kakovostno poslansko razpravo brez strahu omogo-
čimo le z izenačitvijo pravne odgovornosti med poslanci, ne
glede na to, iz katere politične stranke prihajajo. Natolceva-
nja vladnih poslancev o nameri predlagateljev po uvedbi sta-
tusa popolne zaščite poslancev so plod njihove nerazsodno-
sti oziroma sprenevedanja, kar dokazuje tudi dejstvo, da je
SNS (s samo štirimi poslanci) vložila največ pisnih poslan-
skih vprašanj, več kot celotna LDS s 34 poslanci. Istočasno pa
smo bili nagrajeni z več ovadbami na sodiščih.
V kolikor bo LDS preko svojega medijskega vpliva uspelo
prikazati naš predlog kot boj za poslanske privilegije in ne
kot izenačitev statusa, bomo predlog ustavnih sprememb
tudi umaknili iz procedure.
Sašo Peče, za poslan-
sko skupino SNS:
Zavedamo se, da je za delova-
nje predstavniškega telesa pomem-
bna pravna varnost in neodvisnost
poslanca pri opravljanju funkci-
je. Prav poslanska imuniteta je
eden od inštitutov, ki omogoča po-
slancu neodvisno in nemoteno delo
in zagotavlja pogoje za svobodno
delovanje. Poslanska imuniteta se
je vzpostavila v javnem interesu,
zagotovila pa naj bi svobodo po-
slancu pri odločanju, hkrati pa tudi
nemoteno delo parlamenta. Naj spomnim, da inštitut po-
slanske imunitete izvira iz zgodovine angleškega pariamen-
tarizma, kjer se je razvil v dolgoletnem boju med parlamen-
tom in monarhom; niso bili redki primeri, ko je kralj ukazal
zapreti člana pariamenta, ki se mu je zoperstavil med svojim
nastopom v parlamentu. Ker se je izkazalo, da imuniteta, ki
je omejena zgolj na ravnanja v zvezi z opravljanjem funkcije
v parlamentu, še vedno omogoča kralju preganjanje drugače
mislečih parlamentarcev, se je ta inštitut razširil tudi na deja-
nja in ravnanja izven parlamenta. Vseobsegajoča imuniteta
se je kasneje z razvojem demokratičnih družbenih odnosov
omejila na zagotavljanje svobode poslancu pri odločanju in
zagotavljanje nemotenega dela parlamenta. S tem se je pre-
cej zožala; predvsem na ravnanja in dejanja poslancev pri
delu parlamenta oziroma na zasedanja parlamenta.
Menimo, da gre pri aktualnem predlogu sprememb ustave
v delu, ki širi imuniteto na opravljanje funkcije poslanca
izven DZ, za recidive navedene preteklosti tega inštituta. Po
naše predstavljajo anahronizem, ki bi bil v nasprotju z načeli
sodobnega pojmovanja inštituta poslanske imunitete in na-
čela enakosti. Poslanci naj za dejanja, storjena izven DZ,
odeovariaio skladno z zakoni - kakor vsi ostali državljani.
Vodja poslanske
skupine LDS Tone
Anderlič:
Št. 21 - 22. maj 2003 	
4
ggEALNO
Srebro
z zlatim leskom
Kot odmev zvenijo fan-
fare in pesmi v glavah in
srcih mladih pevk in pev-
cev, ki so se v minulih
dneh oglašale mladosti in
festivalu v pozdrav. Mla-
do profesorico glasbe,
kratko pristriženo zlato-
lasko, Celjanko Barbaro
Arlič, smo izbrali za ime
tedna. Zato, ker si je s svo-
jimi pevkami dekliškega
pevskega zbora Gimnazi-
je Center Celje pripela sre-
brno plaketo festivala. Tu-
di sama še vedno zbira vti-
se s festivalskega dogaja-
nja. In že razmišlja tako
o delu kot o počitnicah, ki
so pred vrati.
Naše čestitke. In že sva z
mislimi pri še svežih spo-
minih na 25. mednarodni
mladinski festival. Na sre-
brno plaketo pred domačim
občinstvom. Zlato jim je
ušlo za las. Le za točko. Ta-
ko je odločila glasbena ži-
rija. Nekaj šteje tudi nagra-
da občinstva. Z zlatom oki-
tene so se pevke z mlado
zborovodkinjo (včasih po-
misliš, da je Barbara pevka
med pevkami, enaka m^
enakimi, drobna, krhka de-
klica in ne njihova profe-
sorica.) »V resnici želim biti
vsem prijateljica, saj je zau-
panje najboljša metoda za
delo. Seveda pa je to delo
zelo trdo in brez discipline
ne gre,« izda metodo svoje-
ga dela in uspeha z zborom
Barbara Ar-
lič, ki je naš-
la podporo in
pomoč zlasti
pri vodstvu
šole. »Ravna-
telj Igor Ma-
jerle ima po-
sluh za naše
delo in nam,
kolikor je to
v moči šole,
tudi finančno
pomaga,« je
v imenu pevk
vesela pevo-
vodkinja. In
ko se spet
spomni minulih dogodkov,
nastopa z zborom, pričako-
vanja in razglasitve, ki so
vrh tekmovalnega dela fe-
stivala, v njenem glasu ni
zaznati niti kančka nevošč-
ljivosti zmagovalnemu zbo-
ru iz Ljubljane. »Saj smo sre-
brne! To je vendar velik us-
peh za edini v tekmovalni
izbor uvrščeni zbor iz Ce-
lja. Treba se je znati veseli-
ti uspeha in ga privoščiti tudi
drugim. Treba je znati kdaj
pa kdaj tudi zlesti vase.«
Lastnost, ki jo lahko Barbari
mirne duše pripišemo.
Z glasbeno terapijo bi se
dalo marsikaj premagati.
Tudi strese, ki jih doživlja-
mo s pevci pred nastopi, ob
razglasitvah rezultatov in
podobno. Da, prav glasbe-
na terapija bi bilo področ-
je, ki bi se mu Barbara, če
bi ta študij pri nas obstajal,
prav gotovo zapisala. Kot
gimnazijka in glasbenica je
v letih, ko v Celju še ni bilo
srednje glasbene šole, obi-
skovala poseben razred kla-
virja, ki ga je tedaj ustano-
vil ravnatelj Glasbene šole
Vid Marčen. In tako nadgra-
dila svoje znanje.
Glasba je njeno življenje.
Sprejemne izpite je leta
1991 uspešno opravila na
mariborski Pedagoški fa-
kulteti, smer glasbena pe-
dagogika. Že sredi študija
je, za kakšen tolar več v že-
pu, ker neizmerno rada po-
tuje po svetu, začela s pou-
čevanjem glasbe v osnovni
šoli na Frankolovem. In po-
tem se je še kot absolvent-
ka zaposlila v Glasbeni šo-
li v Šentjurju. Na nekda-
njo dijakinjo šole so se na-
to spomnili v Gimnaziji Ce-
lje Center. Komaj 22-letna
Barbara Arlič je sprejela iz-
ziv. In potrdila, da je bila
to obojestransko pravilna
odločitev.
Mlada profesorica je z za-
poslitvijo sprejela tudi me-
sto zborovodje Dekliškega
pevskega zborá, ki ga je
prevzela z^ Metko Jagodič
Pogačar. Sledilo je trdo de-
lo z ^borom. Prvi nastopi.
Re^je. Festival v Celju. Pr-
uspehi. Trema? »Seveda!«
priznava Barbara. Leta 1997
so si pevke pripele na celj-
skem festivalu bron. Vese-
lje je bilo veliko. Sledile so
poti na festivale v tujino.
Nepozaben ostaja Neerpelt
v Belgiji. V svoji kategoriji
so dobile najvišje priznanje
Cum laude (posebna poh-
vala). Češka, Slovaška... Ita-
lija, Riva del
Garda, od ko-
der je zbor
prinesel zla-
to. S prve
zborovske
olimpiade v
Linzu srebro,
pa iz Budim-
pešte spet zla-
to. Povabilo
je prišlo celo
iz Amerike.
»A kaj, ko za
takšno pot še
v sanjah ni-
smo imele de-
narja. V glav-
nem ga zberemo same. Pa
šola. Starši. Letos smo do-
bile 50 tisoč tolarjev od ob-
čine. Za kulturo pač najra-
je zmanjka denarja.«
Tako si nabere moči in
energijo za delo, ki ga ima
rada. In ki ga dobro obvla-
da. Poplačano je enkrat s sre-
brom, drugič z zlatom...
Z zlatom posipano srebro
s celjskega festivala in pred-
stavitev v rubriki si nesebič-
no deli s pevkami. O tem
bo na eni prihodnjih vaj pri-
povedovala pevcem Aka-
demskega in upokojenske-
ga pevskega zbora, ki ju tu-
di vodi. Z obema se priprav-
lja na samostojna koncerta
prihodnji mesec.
Da ji pred počitnicami ne
zmanjka moči, pridno te-
ka, kolesari in hodi v hri-
be. Ste se na tem mestu
morda vprašali, kako zmo-
re vse to? Ker ljubi življe-
nje in delo, ki ga opravlja
s srcem, bi najbrž odgovo-
rila s srebrom nagrajena
zlatolaska.
MATEJA PODJED
Barbara Arlič
Zemljevid potresno ogroženih območij v Sloveniji za pol stoletja. Številka kaže stopnjo po Mercalijevi lestvici, verjetnost potresa je 63-
odstotna. (Vir Uprava Republike Slovenije za geofiziko).
Kozjanci med
najbolj ogroženimi
Novi potresni sunki so znak umirjanja, ne napoved nove katastrofe
Tla okrog Podčetrtka so se po 13.
maju, ko je okoli poldneva prebival-
ce prestrašil potresni sunek, tresla še
ves teden. Ker se veliko ljudi še spo-
minja rušilnega potresa 20. junija
1974, ki je hudo prizadel celotno ob-
močje Kozjanskega, je med ljudmi za-
vladal strah. Kako varne so montaž-
ne zgradbe, ki so kot gobe po dežju
zrasle na porušenem območju? Je po-
trese sploh mogoče napovedati in ka-
ko se pred njimi zavarovati? Kako po-
tresno varno je območje, na katerem
leži Slovenija in kako smo prebival-
ci pripravljeni na morebitne potresne
sunke?
»Narava deluje povsem nepredvidlji-
vo, zato je napovedovanje, kdaj in kje
bo potres, povsem nemogoče,« pravi
mag. Renato Vidrih, vodja Urada za
seizmologijo pri Agenciji RS za okolje,
edini ustanovi, ki se v Sloveniji ukvarja
s preučevanjem potresov. »Namen na-
šega dela ni v tem, da bi napovedovali
natančen čas in kraj potresa, temveč, da
na podlagi geološke strukture zemlje pri-
pravljamo t. i. potresne karte, ki dolo-
čajo, kje bo zelo verjetno do potresa prišlo
oziroma, na katerih geografskih območ-
jih je tveganje večje.«
Slovenija leži na stičišču afriške in
evroazijske geološke plošče, zaradi nju-
nih premikov pa vsa država razen skraj-
nega severozahoda (Pomurje) velja za
potresno zelo ogroženo območje. Naj-
več možnosti, da se bodo tla zatresla,
imajo v Tolminu, na Idrijskem, v Ljub-
ljani, Kranju, Brežicah, Ilirski Bistrici
in na Kozjanskem - skratka "več kot tri
četrtine celotne države.
Slovenija leži na tako imenovanem
sredozemsko-himalajskem pasu, ki velja
za drugi potresno najbolj ogroženi pas
na Zemlji. Prvi je pacifiški pas, ki ob-
sega območje Južne Amerike in Kali-
fornije. »Do največjih potresov na na-
šem koncu sveta prihaja v deželah, ki
so južno od Slovenije, na primer v Ita-
liji, Grčiji in Turčiji, medtem ko je na
severu potresov manj, pa tudi bistveno
manj močni so,« pravi mae. Vidrih.
V državni mreži potresnih opazoval-
nic je trenutno 13 opazovalnic, v kate-
rih strokovnjaki beležijo vse potresne
sunke v Sloveniji, povezani pa so tudi s
podobnimi ustanovami po svetu.
Potresu minuli teden v Podčetrtku so
sledili še trije, ki so presegli magnitudo
1,0 in so jih čutili prebivalci, seizmogra-
fi pa so v opazovalnicah po prvem potre-
su zaznali še 18 manjših popotresnih sun-
kov, ki jih prebivalci ne čutijo. »V letu po
potresu v Posočju smo zaznali kar 11 ti-
soč manjših popotresnih sunkov,« pravi
sogovornik in dodaja, da so manjši po-
potresni sunki znak, da se tla počasi umir-
jajo.
Najboljša zaščita je
varna gradnja
Potres v Podčetrtku je tokrat povzro-
čil predvsem preplah in nekaj razpok.
Po besedah Marjana Drofenika, žu
pana Občine Podčetrtek, je bilo lažji
prizadetih okoli sto zasebnih hiš. »Vc
činoma gre za beljenje ali manjša zi
darska dela, tu in tam je počila kakšn
stena...«
Po rušilnem potresu leta 1974 so pre
bivalcem Kozjanskega postavih števil
ne montažne hiše. »Najbolj varne si
prav te in pa lesene hiše, ki so najlažje
Po potresu so lažji objekti res močni
zamajani, podrejo pa se ne, kot se ti
zgodi z večjimi in bolj masivno graje
nimi zgradbami,« trdi župan Podčetrt
ka. »Tokratni potres so dobro prenesli
vse stavbe, zgrajene po letu 1974, poš
kodovane pa so večinoma tiste, ki si
dobro prenesle potres pred 29 leti,« prav
Marjan Drofenik
Najboljša zaščita pred usodnimi učin
ki potresa je po mnenju strokovnjake
s področja seizmologije in gradbeniŽ
tva potresno varna gradnja. Mag. Re
nato Vidrih meni, da je večino objek
tov mogoče zgraditi tako, da so vam
tudi v primeru, da pride do potresa moi
9. stopnje po EMS. Slovenski seizmo
logi zato redno sodelujejo s strokov
njaki Fakultete za gradbeništvo in z Za
vodom za raziskavo materialov. »Pi
gradnji vseh večjih stavb gradbinci upo
števajo naša priporočila, ki so standa
rizirana, drugače je pri gradnji manj
šib, zasebnih objektov. Zanimivo je, di
gradnja potresno varnega objekta grad
nje bistveno ne podraži, vseeno pa 9
zasebniki, ko gradijo hiše, za to ne od
ločajo, saj menijo, da se to njim že m
more zgoditi,« pravi Vidrih.
Namen potresno varne gradnje ni '
tem, da objekt v potresu ni poškodo
van, temveč, da ljudje preživijo: »PO
tresno varni objekti bodo ob večjefl
potresu sicer razmajani, morda bod'
imeli počene stene, vendar se ne bod«
porušili na ljudi. Prav kakovostna grad
nja objektov je razlog, da v potresu enal«
moči v vzhodnih deželah umre po nÉ
kaj tisoč ljudi, v potresu enake moči'
ZDA pa je mrtvih nekaj sto...«
ALMA M. SEDLAl
Marjan Drofenik, župan Občine Podčetrtek, pra-
vi, da so najbolj vame prav montažne hiše.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
TEMA TEDNA
5
Rakave celice iz
celjske kleti
:dravstveni minister za afero na celjski patologiji najbolj krivi bivšega direktorja bolnišnice - Patolog z največ
nepregledanimi preparati ima najvišjo nagrado za strokovno delo
v kletno omaro celjske pato-
jgije so zdravniki v sedemnaj-
tih letih strpali 2.815 nepregle-
dnih vzorcev tkiv bolnikov, med
jimi tudi nekaj deset rakavih,
ia »skrivališče«, oziroma za ne-
regledane vzorce so vedeli vsi,
d medicinskih sester do zdrav-
ikov, ki so preiskave naročili,
a v vseh teh letih ni nihče ukre-
al. Ker je krivih veliko, najver-
ftneje ne bo nihče kaznovan,
iinister za zdravje dr. Dušan Re-
er je večino odgovornosti za to
eljsko afero, ki v slovenskem
dravstvu (doslej) nima prime-
e, sicer naprtil celotnemu vods-
Ш bolnišnice, vendar je prst zo-
et uperil proti bivšemu direktor-
f Samu Fakinu.
Kot je ugotovila posebna komi-
ia ministrstva za zdravje, ki je v
eljski bolnišnici začela upravni
ladzor takoj potem, ko je okto-
ira lani afera izbruhnila v javno-
ti (o kopičenju vzorcev je medije
bvestil nekdo iz bolnišnice), je
ečino zaostankov mogoče pripi-
iti dvema patologoma - prim. Bo-
isu Ravčiču, dr. med., jih je na-
tela kar 2.502, mag. Eduardu Rra-
u, dr. med., pa v sedmih letih
le« 175. Ob tem je zanimivo, da
; prim. Kavčič, ki je bil v letih
995 do 1999 tudi predstojnik služ-
le za patomorfologijo in citologi-
0, pred nekaj leti prejel Hribar-
evo nagrado, najvišje slovensko
trokovno priznanje za patologe.
0	naj bi bil, meni komisija, tudi
jzlog, da proti njemu nikoli niso
prožili disciplinskega postopka.
Dober zaslužek z
zunanjimi
preisicavami
Prvi zapisi o zaostankih so šele
1	leta 1998, čeprav je lanski inter-
li strokovni nadzor pokazal, da so
irvi nepregledani preparati že iz
fta 1985. So pa v bolnišnici o zao-
iankih ves čas govorili, saj so za-
ije vedeli vsi na patologiji in tudi
¡dravniki in predstojniki oddelkov,
)d koder so vzorce tkiv pošiljali v
Jregled. Lečeči zdravniki so sicer
'es čas pritiskali na patologe, po-
služevali pa so se celo nedopust-
nih prijemov, saj so bolnike vzpod-
bujali, naj kar sami pokličejo na
Patološki oddelek in vprašajo, kaj
ie z izvidi.
Kot je ugotovila komisija, zao-
stanki niso nastali zato, ker bi bili
Etologi preobremenjeni z delom.
Histopatološke preiskave so na-
mreč opravljali tudi za zunanje na-
ročnike. Največ, kar 3.116, so jih
opravili v letu 1997, ko je nastalo
'udi največ »domačih« zaostankov.
I^omisija meni, da so v bolnišnici
^ajbrž imeli finančni interes dela-
''za zunanje naročnike, saj so s tem
» letih 1997 do 2001 zaslužili ne-
Ц več kot 183 milijonov tolarjev.
Morda pri tem ni odveč dodati, da
Večino »zunanjih« preiskav opravil
dr. Kavčič, ki pa je ves čas za svoj
žep opravljal tudi obdukcije za To-
polšico in Trbovlje ter tako ime-
novane občinske sodnomedicinske
obdukcije.
Ščitili so si hrbte
Zaostanki na celjski patologiji so
v vsakem primeru neopravičljivi,
upravni nadzor pa je pokazal, da
so bili ves čas odpravljivi, je prejš-
nji teden, ko je predstavil stališča
komisije za upravnega nadzora v
celjski bolnišnici, med drugim pou-
daril minister za zdravje dr. Dušan
Keber. Neposredno odgovornost za
zaostanke je sicer naprtil patolo-
gom, ker niso vztrajali pri zagoto-
vitvi ustreznih rešitev, vendar je naj-
večjo odgovornost za nastalo sta-
nje prevalil na najvišje vodstvo bol-
nišnice. Ker ni vzpostavilo sistema
in procesov, ki bi takšno stanje pre-
prečili tudi brez sodelovanja pato-
logov in ker je problem poznalo,
vendar se nanj ni ustrezno odzva-
lo. Sicer pa so, je še dejal minister,
za vse skupaj krivi »kultura zamol-
čanja in ščitenje kolegov ter med-
sebojni odnosi.«
Komisija in minister poudarja-
ta, da nosi največjo odgovornost za
zaostanke vodstvo bolnišnice. V ča-
su, ko je največ preparatov šlo na
čakanje, oziroma se je za zaostanke
vedelo, pa nič ukrepalo, so na od-
govornih mestih sedeli: vodje od-
delka za patologijo Anton Homan
(ki je, mimogrede, mož predsed-
nice sveta bolnišnice), Boris Rav-
čič in sedanja predstojnica Simo-
na Šramek Zatler, ki je Kavčiča za-
menjala leta 1999. Strokovni vod-
je oziroma direktorji so bili Rad-
ko Pilih, Miroslav Batišta, Štefan
Tisel in Vilibald Vengust, ki ga je
leta 2002 nasledil Radko Roma-
dina, direktorja pa sta bila Aleš
Demšar in Samo Fakin.
Ministrstvo bo celjski bolnišnici
naložilo vrsto sistemskih ukrepov
za izboljšanje stanja, ukrepov za
najodgovornejše pa ni pripravilo
oziroma jih niti ne more izpeljati.
Pa tudi smiselni ne bi bili, je dejal
minister, saj so o zaostankih vede-
li vsi, vseh pa ne moreš kaznovati.
Bo pa o poročilu komisije vseka-
kor moral svoje povedati še svet za-
voda, tožilstvo pa že raziskuje oko-
liščine in morebitne krivdne odgo-
vornosti posameznikov pri kopiče-
nju zaostankov.
Fakin - grešni
kozel
Bivši direktor Samo Fakin vse
navedbe ministra Kebra zavrača.
»Ker nisem več direktor, sem do-
brodošel grešni kozel. Odgovorni
pa so tisti, ki bi morali skrbeti za
sistemski nadzor kakovosti zdravs-
tvene stroke,« pravi Fakin, ki je pre-
pričan, da si je etiketo najbolj od-
govornega za dogajanje na patolo-
giji prislužil zato, ker želi minister
čim prej odstraniti vse svoje naj-
bolj glasne nasprotnike. Objektiv-
no odgovornost sicer sprejema, saj
je bil kot direktor odgovoren za za-
konito delo celotne bolnišnice, ne
priznava рд osebne odgovornosti.
»Za spremljanje stroke je odgovo-
ren strokovni direktor bolnišnice.
kar je zapisano tudi v statutu. Mo-
je osebno mnenje je, da gre v pri-
meru zaostankov za zavestno pri-
krivanje dejstva, da strokovni me-
dicinski nadzor v slovenskem
zdravstvu ne deluje,« pravi Fakin
in pri tem opozarja, da doslej ne
od Kebra ne od njegovih predhod-
nikov ni prišlo nobenega navodi-
la, da je treba imeti interne stro-
kovne nadzore, niti ni predpisa, ka-
ko je treba takšne nadzore izvaja-
ti. Prav tako država kot lastnik do-
slej od niti ene bolnišnice še ni zah-
tevala podatkov, da bi ocenila ka-
kovost dela v njej.
Samo Fakin je ogorčen, ker vah-
jo krivdo nanj tudi za zaostanke, ki
so nastah v letih, ko njega v bolni-
šnici sploh še ni bilo. In to kljub
»takšnim strokovnim veUčinam, kot
jih ima celjska bolnišnica.« Za zao-
stanke na patologiji je res vedel, ne
sicer, da jih je toliko, in prav zato je
leta 1999 predlagal zamenjavo ta-
kratnega strokovnega direktorja Šte-
fana Tisla. »Zaradi zaostankov na
patologiji so se zdravniki sicer ves
čas pritoževali, vendar svoje pritožbe
nihče od njih ni hotel napisati na
papir. V šestih letih smo dobili le
eno pisno pritožbo zaradi nepregle-
danega preparata, ki pa jo je poslal
eden od bolnikov,« še pravi Fakin.
In kaj o ugotovitvah komisije
za upravni nadzor pravi sedanja
direktorica Štefka Presker? Po-
ročilo je po njenem napisano ko-
rektno, ukrepe, ki jih je predla-
gala komisija, pa je pričakovala.
»Gre za urejanje zadev, ki bodo
prav prišle celotnemu zdravstvu,
saj ukrepi nalagajo vzpostavitev
takšnega sistema, ki bo onemo-
gočil, da bi se kaj podobnega še
lahko zgodilo.« Presker j e va je pre-
pričana, da bi zaostanke na pato-
logiji lahko že zdavnaj rešili, če
bi bili odnosi v bolnišnici, še zla-
sti med poslovnim in strokovnim
direktorjem, drugačni.
Tudi Preskerjeva je doslej meni-
la, da je za strokovne zadeve v bol-
nišnici odgovoren strokovni direk-
tor, iz poročila komisije pa je zdaj
ugotovila, da mora zanje odgovar-
jati tudi generalni direktor. Kakšnih
posebnih postopkov za odgovor-
nost ne bodo sprožili. Dr. Boris Kav-
čič je bil zaradi zaostankov odstav-
ljen že leta 1999, Samo Fakin pa
tudi ni več na direktorskem mestu.
JANJA INTIMAR
Foto: GK, SHERPA
Celjska patologija. V poročilu komisije piše, da je bilo doslej pregledanih 2.595 preparatov, med njimi 91 malignih. Podatkih o njih
kažejo, da zaradizaostankov nobenega od bolnikov niso zdravili napačno ali prepozno.
Štefka Presker
Samo Fakin
Popravek
v minuli št. NT se je v pris-
pevek Znamke RK - živa groza
prikradla manjša napaka. Ob-
močna združenja RK so finan-
cirana iz občinskih, ne iz dr-
žavnega proračuna. Tako na
primer OZ RK Laško financi-
rata občini Laško in Radeče.
Uredništvo
Št. 21 - 22. maj 2003 	
6
INTERVJU
Direktorji icot petelini
na icupili gnoja
Srečko Čater o živilskopredelovalni industriji v Evropi - »1\idi ljubezen do sistema gre skozi želodec. Če nimaš hran^
ali pa je ta slaba, sistemu najbrž ne poješ hvale.«	,
Slovenska živilskopredelovalna industrija se bo čez
manj kot eno leto soočila s 470-milijonskim trgom in z
Evropo, ki pridela 3,6-krat več hrane, kot jo sama potre-
buje. Njen položaj je zato več kot zaskrbljujoč, še zlasti,
ker Slovenija močno zaostaja pri notranjem prestruktu-
riranju in vzpostavljanju konkurenčnosti. O trenutnem
položaju živilcev in o njihovi prihodnosti smo se pogo-
varjali s predsednikom sindikata kmetijstva in živilske
industrije Slovenije Srečkom Čatrom, ki velja za enega
boljših poznavalcev razmer v tej panogi.
Kmetijski minister Franc
But bo ta in še naslednji me-
sec obiskoval predelovalna
podjetja ter jih prepričeval
o nujnosti kapitalskih po-
vezav in delitvi dela. Se vam
ne zdi, da se je na pot od-
pravil nekoliko prepozno?
Ni prepozno. Dokler pa-
cient še daje znake življenja,
mu je treba nuditi umetno di-
hanje. Da je kmetijska in ži-
vilska predelava v tako kritič-
nem stanju, je kriva trgovina.
Živilskopredelovalna industri-
ja je namreč v desetih letih
zaradi svoje neorganizirano-
sti uspešno kartelno organi-
zirani trgovini dala več kot po-
lovico sredstev, ki bi jih lah-
ko porabila za prestrukturi-
ranje. Marže, rabati in super-
rabati so v posameznih dejav-
nostih že tri do desetkrat viš-
je njihovih stroškov dela.
Lahko navedete kakšne
bolj konkretne številke?
Ker so številke po dejav-
nostih različne, naj navedem
primer novogoriškega Mipa.
Pri njih pomeni cena dela le
17 odstotkov končne cene, ki
jo plača potrošnik, cena su-
rovine je 7 odstotkov, trgo-
vina pa si pobere preko 50
odstotkov. Podobno je v
mlinskopredelovalni dejav-
nosti, kjer ves kalo neproda-
nega blaga bremeni proizva-
jalca in ne prodajalca, pri tem
pa morajo pekarne v trgovi-
nah kar trikrat na dan zame-
njati svež kruh. In ker so ži-
vilci prisiljeni delati samo s
trgovskimi verigami, pome-
ni, da je usoda živilskopre-
delovalne industrije bolj v ro-
kah trgovcev kot pa ministr-
stev za kmetijstvo in za gos-
podarstvo. Pri tem pa je tre-
ba povedati, in to se mi zdi
zares prava tragedija, da se
gospodarsko ministrstvo
kljub obljubam, ki jih je mi-
nistrica Petrinova dala ob na-
stopu svojega mandata, sploh
ne zmeni za živilskoprede-
lovalno industrijo. Kot da ni
del gospodarstva. In ker je ta-
ko, je lahko vsak direktor še
tako majhnega podjetja kot
petelin na svojem kupčku
gnoja in veselo kikirika v beli
dan. Ko bo prišla Evropa, pa
ga ne bo brigalo, kam bo šlo
njegovo podjetje.
»Ne bo meni en pokvar-
jeni politik govoril, da v
zaščito konkurence pre-
prečuje združitev pivo-
varn.«
Če imajo direktorji tako
radi svoje kupčke, potem je
bolj malo verjetno, da jih
bo minister But prepričal v
nujnost povezovanja in de-
litev dela.
Gre predvsem za to, da že-
li minister osebno preveriti,
kaj se dogaja v podjetjih in
jim tudi povedati, da za pro-
grame, ki se podvajajo, drža-
va ne bo prispevala nič denarja.
Če pa imajo podjetja dovolj
lastnega denarja in jim last-
niki dovoljujejo, da ga meče-
jo skozi okno, potem bomo
pač delali hrenovke v vsaki
garaži. Kar je seveda velika
neumnost. Če nič drugega, bo-
do podjetja prej ali slej uni-
čili stroški energije in odpad-
nih voda. Naj navedem samo
primer celjske mlekarne, kjer
stroški odpadnih voda znaša-
jo že skoraj toliko kot plače.
Zdaj delajo ne vem koliko vrst
jogurtov in vsakič, ko začne-
jo z drugim, morajo najprej
temeljito oprati stroje. Zakaj
se mlekarne ne bi mogle do-
govoriti, da bi vsaka delala sa-
mo eno vrsto jogurtov? Poli-
ce v trgovinah zaradi tega ne
bi bile siromašne, stroški pa
bi bili občutno nižji. In tudi
končne cene izdelkov bi bile
nižje.
Kako naj se celjska mle-
karna dogovori o delitvi de-
la oziroma specializaciji, če
pa že nekaj let trmasto vztra-
ja pri samostojnosti?
Saj ni tako hudo. Kot član
nadzornega sveta v mlekar-
ni lahko rečem, da smo pri
dogovorih že dosegli velik na-
predek. Prepričan sem, da bo
tako tudi naprej in da se bo-
do mlekarne uspešno pove-
zale ter si razdelile delo. Pri-
čakujem, da se bosta okoli
ljubljanske in celjske mlekar-
ne organizirala dva pola, kar
za začetek niti ni slabo, saj
malo konkurence ne škodi.
Zgodba se bo zagotovo kon-
čala z eno samo mlekarno,
ki pa bo, če bo želela preži-
veti ob hudi evropski konku-
renci, morala biti zelo moč-
na tudi na trgih bivše Jugo-
slavije.
Kako so sploh, po vaši
oceni, živilci pripravljeni
na dejstvo, da bodo evrop-
ski izdelki preplavili naše
trgovine?
Evropa ne potrebuje še več
proizvajalcev, ampak pred-
vsem nove potrošnike. Zato
moramo staviti na kakovost,
ki je, vsaj kar se tiče mesne
in mlečne predelovalne in-
dustrije, kjer gre za hitro pok-
varljive izdelke, absolutno na
naši strani. In to kljub posku-
som, da bi te jih destabilizi-
rali s kloramfenikolom ali bo-
leznijo norih krav.
Torej menite, da vse te afe-
re niso slučajne?
Pri moji starosti v slučaje
ne verjamem več. Vse, kar se
danes v tej družbi dogaja, se
dogaja z določenim ciljem in
namenom. Zato moramo bi-
ti pozorni na to, kdo kaj re-
če, ne pa samo, kaj je bilo po-
vedano. Naš kmet je res mor-
da nekoliko manj izobražen,
ni pa pokvarjen. In prav ta nje-
gova neizobraženost je kriva,
da je podlegel določenim vpli-
vom, kupil, na primer, ilegal-
na zdravila in povzročil, kar
je pač povzročil. Kljub vse-
mu pa ostaja dejstvo, da je naša
hrana kakovostna, da znamo
delati in da imamo v Evropi
možnosti za preživetje. Ven-
dar le pod pogojem, da se bo-
do predelovalci povezovali.
Kam v tej zgodbi postav-
ljate kmeta, ki je vsekakor
zelo pomemben člen agro-
živilskega sektorja? Mar-
sikje namreč pravijo, da je
v proračunu preveč denar-
ja za kmetijstvo.
Upam, da nam bo uspelo
prepričati slovensko javnost,
da naš kmet, kakršenkoli že
je, nageljček sicer zagotovo
ni, nikoli in nikdar v svoji
zgodovini ni ogrožal sloven-
skega delavca. Če bi teh 59
milijard tolarjev, kolikor jih
namenjamo kmetijstvu, raz-
delili delavcem, ne bi več ime-
li kmeta, delavcu pa zaradi
tega ne bi bilo prav nič bo-
lje. Zato je treba na glas po-
vedati, da danes, ko vstopa-
mo v Evropo, pričakujemo,
da delavec ne bo obrnil hrb-
ta kmetu. Morda na te stvari
gledam preveč čustveno, ven-
dar je dejstvo, da bi bilo na-
še kmetijstvo danes bolj raz-
vito, če ne bi bilo pritiskov,
ki so nastali zaradi odpušča-
nja ogromnega števila delav-
cev. Samo poglejte Maribor,
Koroško ali Prekmurje. Ko-
liko ljudi je izgubilo delo,
pa niso šli na cesto, ker so
doma še imeli košček zem-
lje in preživeli. Naše kme-
tijstvo je veliko prispevalo
k blažitvi socialnih stisk.
Vsaj za delavcev v živilsko-
predelovalni industriji lah-
ko trdim, da jim je popol-
noma jasno, da niso sami se-
bi namen. Vedo tudi, da z
uvoženimi surovinami sicer
lahko delajo, vendar jim ka-
kovost in ime lahko zagoto-
vi le domača surovina. Če tega
ne bodo imeli, bomo pač jed-
li klobase šestnajste klase za
široke ljudske mase, kot je
nekoč rekel Vinko Šimek.
Pa še nekaj ne smemo po-
zabiti - tudi ljubezen do si-
stema gre skozi želodec. Če
nimaš hrane ali pa je ta sla-
ba, sistemu najbrž ne poješ
hvale. Pa naj bodo tisti na
vrhu še tako lepi.
Vrniva se še malo k ži-
vilski industriji. Dejali ste,
da je za njeno krizo kriva
trgovina, vendar bi na sez-
namu krivcev gotovo našli
še koga.
Seveda, tudi gospodarska
zbornica ni odigrala svoje
vloge povezovalca, zaspale s(
tudi banke, ker niso prevej
jale kakovosti naložb, krivj
je tudi državna politika, kg
je lokalni politiki dopuščali
preveč odprte roke. Zakaj ^
ne bi zgledovali po Avstri^
kjer ena pekarna peče žen
Ijice za celo državo. i
Kako ocenjujete trenutn
razmere v živilskopredeli
valni industriji na Celj
skem?
Med mesnimi predelov^
ci so edine usposobljene 55
Evropo Celjske mesnine, bo
jim pa se, da bomo kmalu iz
gubili Jurmes. V tem podjet
ju so zadeve tako zapleteni
da sploh ne veš več, kdo j
koga ustanovil ali ukinil. 1
Šentjurju poleg klanja praši
čev najbrž ne bo potekala kai
šna omembe vredna proizvod
nja. Veliko problemov imaji
tudi v Laškem, kjer pa bodi
lahko preživeli, če se bodo m
li dogovoriti o delitvi dela. Lali
ko pa rečem, da je na doká
dobri poti Klasje, saj se mu ji
z novim vodstvom uspeli
okrepiti in sanirati proizvod
njo. Mlekarni gre zelo dobr«
saj se uspešno dogovarja z os
talimi o skupnih nastopih n
trgu, pa tudi odpiranje proj
zvodnih enot na jugu je vzel
zelo resno.
Kakšno usodo pa bo pi
vašem doživela regijska pi
vovarska industrija? Kai
šen izid prevzemne vojni
pričakujete?
Če je kaj nepredvidljivega
je to slovenska politika, il
ker imajo pivovarsko zade
vo v rokah politiki in ne eko
nomisti, je izhod negotov. Sa
mo poglejte, kaj dela urad ћ
varstvo konkurence. Že celi
večnost presoja, ali bi bit
koncentracija obeh pivovari
skladna s pravili konkuren
ce, pri tem pa sploh ne upo
števa, koliko vrst tujega pivi
že imamo na slovenskem ti
gu, po drugi strani pa se splol
ne odzove, ko lekarne dvij
nejo ceno zdravil. Ne bo mefl
en pokvarjeni politik govo
ril, da v zaščito konkurenci
preprečuje združitev pivo
varn. Sicer pa sem prepi
čan, da je strategija Tonet
Turnška prava. Lavričeva ^
je namreč že pokazala kd
zelo slaba. Tudi zato, ker i
v ljubljanski pivovarni kmi
lu po tistem, ko so se prfl
dali Belgijcem, občutno zn
žali plače.
JANJA INTIHi^
Foto: ALEKS ŠTERl
»Upam, da nam bo úí
pelo prepričati slovensk
javnost, da naš kmet, tó
kršenkoli že je, nageljče
sicer zagotovo ni, nikol
in nikdar v svoji zgodovi
^ni ni ogrožal slovenskeg
delavca.«	]
»Vsaj za delavce v živilskopredelovalni industriji lah-
pfco trdim, da jim je popolnoma jasno, da niso sami sebi
namen. Vedo t»đi, da z uvo&nimi surovinami sicer lah-
Ш đelc^, veii^l^	lahk^zagotovi le
đonta^ suroi^^ Če tega ne bodo imeli, bomo pač jedli
klol^se šestnajste Mase za široke ljudske mase, kot je
nekoč rekel Vinko Šimek.«
Št. 21 - 22. maj 2003 	
GOSPODARSTVO
7
Regija za državne
pol milijarde
Savinjska regija se za denar države poteguje s projekti za razvoj
infrastrukture, turizma, ohranjanja kulturne dediščine in novih virov
energije
rogramski odbor Savinj-
regije je pred dnevi po-
I devet projektov, s ka-
ni se bo regija prvič kot
)ta potegovala za 446
ijonov tolarjev, ki jih je
iva letos namenila za
I razvoj. Kot je pouda-
irektor Regionalne raz-
ie agencije Boris Rlanč-
,gre za zametke resnih
ektov, s katerimi bo re-
lahko Сфа1а tudi sreds-
evropskih strukturnih
idov.
fav zaradi želje, da bi pri-
ili čim več evropskega de-
narja, je programski odbor
zavrnil vse projekte, ki so bili
obarvani preveč lokalno.
»Lahko bi se odločili za as-
faltiranje nekaterih cest, ven-
dar s tem regija ne bi veliko
pridobila. Zato smo izbrali
projekte, ki nam bodo poma-
gali pri odpravljanju ključ-
nih razvojnih problemov, to
je visoke stopnje brezposel-
nosti, nizkega bruto družbe-
nega proizvoda na prebival-
ca in slabe infrastrukturne
opremljenosti,« je povedal
predsednik programskega
odbora mag. Miran Gajšek.
Projekti so razdeljeni v pet
sklopov, njihov končni cilj
pa je, da bi regija do leta 2010
dobila za 340 hektarov no-
vih industrijskih con, dve teh-
nološki središči z osmimi
podjetniškimi inkubatorji ter
šest ekoloških turističnih
omrežij. V okviru prijavlje-
nih projektov bi popisali tu-
di vso kulturno dediščino in
pripravili prednostni načrt za
njihovo revitalizacijo ter raz-
vili možnosti za izkoriščanje
alternativnih virov energije.,
Kot je povedal Boris
Klančnik, bi okrog 250 mi-
lijonov tolarjev državnega
denarja porabili za gradnjo
objektov, ostala sredstva pa
bi šla za zbiranje dokumen-
tacije. Klančnik je tudi za-
nikal očitke, da je izbor pro-
jektov vsilila Regionalna
razvojna agencija. »To nika-
kor ne drži, saj se z izbo-
rom strinjajo v večini ob-
čin, kjer so podpisali tudi
izjave, da bodo projekte fi-
nančno podprh. Izjema je
le občina Velenje,« je pove-
dal Klančnik.
JANJA INTIMAR
Majveč presežkov v Celju in Šmarju
9 podatkih, ki jih je celj-
območna služba zavo-
la zaposlovanje zbrala
iketo med podjetji in or-
izacijami, naj bi se le-
V regiji zaposlenost
mjšala za 0,3 odstotka,
»meni, da bi se število
Dslenih znižalo za 189.
ist povprečne zaposleno-
ga napovedali le upravni
Iti Celje in Slovenske Ko-
te, precejšnji upad pa pri-
jjejo na območju Šmar-
1 Žalca. Število zaposle-
naj bi se tudi letos naj-
zmanjšalo v tekstilni de-
losti, padec pa pričaku-
tudi v trgovini, v proi-
dnji hrane, proizvodnji
in strojev in naprav ter na
Iročju izobraževanja in
meta. Zaposlenost pa naj
bi se po lanskem upadu le-
tos nekoliko povečala v go-
stinstvu in finančnem po-
sredništvu. Rast napoveduje-
jo tudi v gradbeništvu.
Zaradi zmanjšanja proi-
zvodnje, reorganizacije ali
izboljšanja tehnologije bo
letos na Celjskem najmanj
720 presežnih delavcev. Kot
so povedali v celjski območ-
ni službi za zaposlovanje,
so skoraj tri četrtine presež-
kov napovedala podjetja iz
upravnih enot Celje in Šmar-
je. Dobrih 40 odstotkov pre-
sežnih delavcev naj bi že le-
tos prešlo v odprto brezpo-
selnost, 13 odstotkov naj bi
jih bilo na čakanju, 274 lju-
di naj bi prekvalificirali ali
jih zaposlili na druga delov-
na mesta. Le nekaj več kot
sedmim odstotkom pa naj
bi dokupili leta za upoko-
jitev.
Delodajalci na Celjskem
letos načrtujejo nekaj več
kot 1.800 novih zaposlitev.
Rer so njihove napovedi
običajno zelo previdne, v
zavodu pričakujejo, da bo
dejansko novih zaposlitev
za petkrat ali šestkrat več.
Največ novih zaposlitev, od
katerih pa jih bo kar 63 od-
stotkov le za določen čas,
je predvidenih v gradbeniš-
tvu, trgovini, gostinstvu,
zdravstvu in predelovalnih
dejavnostih.
Glede na razmere v gospo-
darstvu v službi za zaposlo-
vanje pričakujejo, da bo pre-
sežnih delavcev več kot le
720, saj se je do konca mar-
ca pri njih prijavilo že 287
presežkov oziroma tistih, ki
so delo izgubih zaradi steča-
ja. Med napovedanimi pre-
sežnimi delavci ima večina
le prvo do četrto stopnjo izo-
brazbe.
JI
Rogaški mesec otvoritev
Rogatcu se v tem me-
li otvoritve pomembnih
iobitev kar vrstijo. Po-
i ko so predali namenu
ovijeni zaščiteni trški
lijak ter grad Strmol, je
IV petek otvoritev trgov-
Џ centra.
rgovska ponudba v ob-
nem Rogatcu je bila do-
razmeroma šibka, zato
tdem investitorjev zgra-
1 blizu dva tisoč kvadrat-
nih metrov velik trgovski
center. Večinski investitor,
z 62 odstotki sredstev, je
Mercator, ki je odprl super-
market. V njem bo tudi od-
delek mesnice Celjskih me-
snin.
Poleg njega so nov poštni
urad, agrotehnična in tehnič-
na trgovina, cvetličarna, pa-
pirnica in kavarna. Zaradi ob-
mejne lege računajo tudi na
nakupovalce s hrvaške stra-
ni. Otvoritve se je udeležil
predsednik uprave poslovne-
ga sistema Mercator Zoran
Janko vič.
V sklopu otvoritve trgov-
skega centra so predali na-
menu tudi novo avtobusno
postajališče. Sicer pa je v ob-
mejnem Rogatcu pred otvo-
ritvijo še parkirišče za tovor-
na vozila. To bo med največ-
jimi urejenimi v državi.
BJ
Z otvoritvenega dne velikega trgovskega centra v Rogatcu. Odprt bo tudi ob nedeljah.
Banka Celje
ima nove
nadzornike
Delničarji Banke Celje so
na torkovi skupščini ime-
novali nov nadzorni svet
ter se odločili, da si bodo
letos izplačali 3.270 tolar-
jev vredne dividende.
Banka Celje je lani kljub
vse večji konkurenci na
bančnem trgu poslovala bo-
Ije, kot je načrtovala. Bi-
lančno vsoto je povečala na
dobrih 275 milijard tolar-
jev, kar je za skora} četrti-
no več kot predlani. Čisti
dobiček se je povečal za 13
odstotkov in znaša 2,5 mi-
lijarde tolarjev, celotni ka-
pital banke, ki znaša nekaj
manj kot 25 milijard tolar-
jev, pa se je v primerjavi s
predlanskim povečal za 5
odstotkov.
Delničarji so sklenili, da
za dividende letos nameni-
jo milijardo 309 milijonov
tolarjev. Bruto dividenda na
delnico bo znašala 3.270 to-
larjev. Članom uprave in
nadzornega sveta pa bodo
kot udeležbo na dobičku
skupaj izplačali 40 milijo-
nov tolarjev. Banka je v to-
rek dobila tudi nov nadzorni
svet, v katerem bodo zopet
Ivan Ferme, Vekoslav Mar-
zidošek, Ivan Mimik in Jo-
že Stanič, na novo pa se jim
bodo pridružili Milan M.
Cvikl, Borut Stanič in Ta-
dej Tufek, ki bodo zame-
njali Vlada Juraka, Edvar-
da Ovna in Alojza Jamni-
ka.	JI
Čakanje^ čakanje in
ponoimo čakanje
Vegetacija slovenskega borznega indeksa SBI20 se je na-
daljevala tudi v minulem tednu - tokrat v smeri rahle korek-
cije navzdol. Le-ta je padel še pod vrednost 3.200 točk.
Domači vlagatelji še vedno ne najdejo izrazitejšega motiva
za kupovanje domačih vrednostnih papirjev. Slednje sma-
trajo (smatramo) kot precenjene, zaradi plitvosti trga pa
drugih domačih naložb v bistvu niti ni.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 14. 5. do 20. 5. 2003
Tujina kot velika neznanka
Naložbe se seveda najdejo v tujini, kjer je vrednostnih
papirjev »malo morje«, a kaj, ko si jih zaenkrat drzne kupo-
vati le peščica slovenskih vlagateljev. Tako se raje nekateri
vlagatelji ozirajo na domači trg, ki zaradi mrtvila spominja
že skoraj na pokopališče z nekaterimi svedimi točkami kot
svečami, in tam čakajo na kakšen večji prevzem, ki bi trgu
ponovno vrnil kanček optimizma. Na drugi strani pa tuji-
na, v primerjavi z domačim trgom, izgleda kot kakšen »lihgt
show«, kjer se bikovi in medvedji trendi stalno izmenjujejo
in kjer so nihanja cen delnic izjemno velika. Zaenkrat je to
le raj za špekulante, ki z lovljenjem nihajev ustvarjajo (zaen-
krat) za fizične osebe neobdavčene kapitalske dobičke. Vendar
bi morali tudi ostali vlagatelji trezno razmišljati ter kupo-
vati relativno poceni delnice, ki so na dolgi rok še vedno
izjemno zanimiva naložba.
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 14. 5. do 20. 5. 2003
Konec pivovamiške vojne?
Med zanimivejšimi dogodki minulega tedna lahko ome-
nimo izreden padec delnic Pivovarne Laško, ki so se po
tridnevnem drsenju skoraj približale šestim tisočakom in
so si opomogle šele v ponedeljkovem trgovanju. Urad za
varstvo konkurence je namreč Pivovarni Laško že sporočil
pogoje, pod katerimi bi dovolil prevzem Pivovarne Union.
Sedaj so na potezi Laščani, ki morajo na to odgovoriti do
28. maja. Večji porast je po predhodnem zdrsu doživela
delnica Lesnine, ki se je povzpela skoraj do 135.000 SIT, a
je kasneje tudi že nekoliko padla. Poleg izrazito obvezniš-
kega trgovanja lahko med prometnejše delnice minulega
tedna uvrstimo še delnice Merkurja, Krke in Dela. Omeniti
velja še nov mini prevzem - družba Aktiva invest d.d. je
minuli teden objavila javno ponudbo za odkup delnic druž-
be Pinus TKI d.d. po ceni 30.000 SIT. To je v roku enega
meseca že tretja javna ponudba za odkup delnic.
Hladen ponedeljkov tuš v tujini
Do petka je trgovanje na tujih borzah večinoma spremljalo
optimistično razpoloženje, ki pa se je po terorističnih napa-
dih preko vikenda v hipu razblinilo. Večina tujih borz je na to
odreagirala z izjemnim ponedeljkovim padcem tečajev vred-
nostnih papirjev. Nemški indeks DAX se je glede na petek
zmanjšal kar za 4,63, ameriški Dow Jones pa za 2,14 odstot-
ka. Torkovo dogajanje je bilo sicer nekoliko bolj umirjeno,
vendar velika nihanja za tuje trge niso nič novega.
VALTER GRILANC,
analitik
Št. 21 - 22. maj 2003 	
8
POZOR, HUD PES
Legenda o kralju
Krezu
Na srečo mi je prihranje-
no branje razpisov za delov-
na mesta, zato jih tudi ne pre-
biram. Pa pride k meni pri-
jatelj in mi pokaže Merca-
torjev oglas v zvezi z novim
trgovskim centrom in novi-
mi kino dvoranami. Kaj vem
koliko, menda pet novih dvo-
ran. Trenutno jih je v Celju
osem in zdaj jih bo še pet.
Pogreznil sem se v globoko
premišljevanje. Spomnil sem
se časov, ko so zaprii kino
Dom, pa časov, ko je zamrla
mala dvorana kina Union,
spomnil sem se časov, ko je
Kinopodjetje prevzel Tuš in
besed bivšega direktorja Ki-
nopodjetja Bojana Vivoda, da
gre za »prijazen prevzem«.
Obenem pa sem se asocia-
tivno spomnil tudi na Hero-
dotove Zgodbe, na spise an-
tičnega zgodovinarja, ki je
popisoval starogrško zgodo-
vino in dve izmed zgodb sta
bili zgodbi o kralju Krezu.
Prva je govorila o njegovem
obisku preročišča Delfi, ko
je ta pred neko bitko obiskal
tamkajšnjo prerokinjo, Piti-
jo. Rekla mu je, da bo uničil
veliko državo. Krez se je na-
meraval spopasti s Perzijci
in napoved ga je opogumila.
A ni hudič, uničil je svoje ve-
liko kraljestvo, sicer manjše
kot je bilo perzijsko, pa ven-
dar veliko. Krez je bil mega-
loman! Druga zgodba o Kre-
zu je postavljena pred čas,
ko se je spopadel s Perzijci.
Prav tako je odšel, poln se-
be, k nekemu svečeniku in
ga naduto povprašal, kdo je
po njegovem mnenju naj-
srečnejši človek na svetu. Ta
mu je omeni nekega sleher-
nika. Krez se je začudil in na-
daljeval v smislu, pa kdo še.
Svečenik mu je ponovno
omenil nekega slehernika.
Kreza je to seveda užalilo in
ga je vprašal: »Pa posluš, jez
imam veliko kraljestvo,
imam super otroke, najlep-
še kočije...pa zakaj ravno ta
dva slehernika?« Svečenik mu
je odgovoril: »Ker sta umrla
srečna, brez strahu za svoje
potomstvo in premoženje.«
Ne bi rad, da kdo razume
ti dve zgodbi v smislu »odre-
šeniškega new-agea«, zgod-
bi izvirata iz antičnega sve-
ta, antika pa je v sebi nosila
nekaj več, v ozadju je stala
boginja usode Moira, ki ji je
po naravi grškega etnosa pri-
padala vloga nezmotljivega,
moralnega ekonomista, ki je
z birokratskim videzom in
pedantnostjo germanske
uradnice izpisovala račune
nezmotljive blagajne.
. Obeta se boj za gledalce,
pravijo. Ah, kako bo to spet
zabavno. Se še spominjate
dvoboja Katanec : Zahovič,
pa nedavnega Nato : proti-
nato, pa dilema umetno op-
lojene : neoplojene...? Kdo
je v prednosti tu in kaj je ti-
sto, kar bo prevesilo tehtni-
co na eno ali drugo stran? Mer-
cator ima morda trenutno ka-
drovsko prednost ali pak ne,
v teorije zarot ne verjamem
preveč!? Mercator je morda
v prednosti, ker je Tliš že po-
stavljen in bi se z analizo nje-
govega centra in multikina
lahko izognil neizogibnim na-
pakam pri oranju ledine?
Mercator je v prednosti, ker
bi morda lažje prenesel zgre-
šeno investicijof Ampak Tuš
je iz Celja, morda ima pred-
nost? Morda sta Tuš In Mer-
cator celo dogovorjena? Kdo
ve, kaj o vsem tem mislijo
tamkajšnji zaposleni? Po mo-
jem, bodo dobili boljše pla-
če!
Usoda kralja Kreza je bila
mnogo hujša, kot si kdorko-
li predstavlja. Njegove ljudi,
z družino vred, so zasužnjili
Perzijci, prodajali so jih na
tržnicah glede na mišično
maso, kvaliteto zobovja... Te-
ritorij je bil zavzet in razde-
ljen na manjše upravne eno-
te, kjer so zavladali perzij-
ski podrepniki... Kralj Krez
pa si je, kot Ojdip nekoč, iz-
taknil oči in blodil po svetu,
kjer je čez stoletja, kakor po-
roča kronist Hermagor, kot
padli kralj prisostvoval senat-
ni skupščini, kjer je slišal glas
prodornega senatorja Kata,
ki je prepričeval precej vzvi-
šen senat z besedami: »Sicer
sem pa nmenja, da je potreb-
no v Noriku narediti pivo-
varniško-hmeljarski muzej.«
Krez je Katu baje ves sklju-
čen, s solzami v iztaknjenih
očesnih jamicah, ploskal.
Imel je izkušnje!
MOHOR HUDEJ
Podrto drevo, ki bi bilo lahko usodno za tri šolarke s Polul.
Padlo drevo bi skoraj
pokopalo tri deklice
Šolarje OŠ Frana Kranjca na poti v šolo ogrožajo padajoča drevesa in
množica parkiranih avtomobilov
Tri deklice, ki so se minuli
petek vračale iz šole na Po-
lulah po poti proti Bregu, je
močno prestrašil hud pok.
Dve drevesi sta na pot padli
le nekaj sekund zatem, ko
so šle tam mimo.
Iztok Skok, oče ene od de-
klic, na katere bi se drevesi sko-
raj podrli, se sprašuje, kako se
je lahko zgodilo kaj takšnega.
»Bo za to kdo odgovarjal ali pri
nas vedno iščemo krivca šele
takrat, ko so žrtve?« Sicer pa
meni, da pot v šolo ni vama,
saj je možnost nadlegovanja
otrok v tem delu precejšnja, v
naselju Breg pa so otroci ogro-
ženi. »Po pločniku parkirajo av-
tomobili in otroci so prisiljeni
hoditi po cesti.« Po njegovih be-
sedah je na skrb za varnost opo-
zorilo že kar nekaj staršev, ven-
dar odziva ni bilo. »Če bi stro-
kovnjak pogledal dostop do šole
Franja Kranjca zjutraj, ko gre-
do otroci v šolo in ko gredo do-
mov, bi se zgrozil, saj je pro-
metni nered ter mešanje otrok
in vozü težko razumeti,« pravi
Iztok Skok. Padla drevesa so
po njegovem mnenju zadnje
opozorilo, da se z varnostjo
otrok ni šaliti.
Ker je gozd, v katerem so se
drevesa podrla, v občinski la-
sti, smo zadevo preverili pri Jo-
žetu Smodili, vodji komunal-
ne direkcije pri MOC. »Žal nam
je, da je do dogodka prišlo, ven-
dar je potrebno razumeti, da
ni mogoče vnaprej napoveda-
ti, kdaj se bo podrlo kakšno
drevo - sicer bi se zagotovo od-
zvali že prej,« je povedal S
dila in zagotovil, da bodo
hovi delavci odslej bolj po
no spremljali dogajanje m
ti v OŠ Frana Kranjca. Kc
neurejena pot zahtevala ži
bo namreč že prepozno, se
njajo tako starši otrok, ki, i
morejo, sedaj svoje otr
spremljajo v šolo in domov,
občinski delavci, ki, tako Si
dila, žal ne morejo sekati i
ves »kar tako«, saj za to pc
bujejo posebna dovoljenji
ALMA M. SEDI
Foto: IZTOK Si
Št. 21 - 22. maj 2003 -
lUCTUALNO
_9
Čoki: »Občina je zapravila 12 milijo-
llarjev iz občinskega proračuna.«
I Kovač: »Do razveze zakona je bil
Montparis naš, zdaj je moj.«
I Vouk, predsednik Sveta KS Plani-
laninčani bomo to morali prežveči-
bo. Kljub temu, da bo denarja manj,"
no končno lahko delali z ničle.«
'Kovačič, v prejšnjem in tem manda-
tnik KS Planina in v tem mandatu
Bn OS Šentjur. »Prisegam, da v Sve-
Planina do februarja 2002 nismo
>da je KS že oktobra 2001 izgubila
tožbo s Kovačem.«
Planina zveci
stare dolgove
Je bila poravnava Občine Šentjur s podjetnikom Mirkom Kovačem iz 28 na 12 milijonov
tolarjev dober ali slab posel? - Sodniki še niso končali dela
»Planinčani bomo to morali
prežvečiti. Šlo bo,« je bil po spre-
jemu finančnega načrta odplače-
vanja dolga KS Planina pri Sev-
nici v šentjurskem občinskem sve-
tu optimističen novopečeni pred-
sednik Sveta KS Marko Vouk. Po-
plačilo starih dolgov, ki so konec
lanskega avgusta znašali več kot
51 milijonov tolarjev, bo trajalo več
let (KS bo naslednja štiri leta brez
četrtine denarja za redno dejav-
nost) in čeprav so v občini uspeli
dolg skoraj prepoloviti na slabih
28 milijonov tolarjev, vsi niso za-
dovoljni s takšnim razpletom.
Še najbolj so nad uspešno izpo-
gajanima poravnavama s podjetjem
Daka iz Podčetrtka in planinskim
podjetnikom Mirkom Kovačem za-
dovoljni v novem občinskem vods-
tvu, saj so prepričani, da je zlasti
plačilo 12 milijonov tolarjev, ki so
jih namesto iztoženih dobrih 28 mi-
lijonov tolarjev Kovaču poravnali v
marcu, več kot dober izplen. Zado-
voljni so tudi v Svetu KS Planina,
saj, kot pravi Marko Vouk: »Kljub
temu, da bo denarja manj, bomo
končno lahko delali z ničle.«
Občina zapravlja
milijone
v svetniški skupini SLS, ki jo vo-
di v prejšnjem mandatu šentjurski
podžupan Janez Čoki, so - nasprotno
- trdno prepričani, da je občina v
poravnavi s podjetnikom Kovačem
zapravila 12 milijonov tolarjev.
»Poravnava tako na hitro je bila
nepotrebna. Sodna izvršba ni bila
izrečena občini, pač pa KS Planina,
ki je samostojna pravna oseba. Sub-
sidiama odgovomost občine kot ma-
tere krajevni skupnosti bi nastopila
šele z julijem in še to le v višini sred-
stev, ki pripadajo KS Planina, ne pa
na celoten dolg,« trdi Čoki in ob tem
dodaja, da se je s problematiko KS
Planina prejšnje občinsko vodstvo
temeljiteje seznanilo v drugi polo-
vici lanskega leta, ko so tudi pripra-
vili predlog večletnega sanacijske-
ga programa za odplačilo dolga. »Ko
smo ugotovili, da se je na Planini
pretekla leta delalo silno po doma-
če, smo tudi začeli zbirati dokumen-
tacijo o celotni zadevi,« nadaljuje
in pojasnjuje, da so se v času od zbora
krajanov na Planini tik pred lanski-
mi lokalnimi volitvami do danes pri-
kopali do vrste zanimivih papirjev,
večina pa ne bi smela biti skrivnost
niti za občinsko upravo, le poiskati
in prebrati bi jih bilo treba.
»Prepričani smo, da je plačilo 12
milijonov tolarjev dolga podjetni-
ku Kovaču zapravljanje občinskega
denarja, dajanje potuhe Planinča-
nom in posredno tudi drugim kra-
jevnim skupnostim, ki bi tudi lah-
ko začele s poslovanjem po doma-
če. Poleg tega pa je tudi vprašanje,
če je Kovač do tega denarja sploh
upravičen. Kot smo ugotovili, je KS
Planina dokaj premožna, s svojim
premoženjem pa je ves ta čas ne-
gospodarno ravnala,« se Čoki spom-
ni na leto 1987, ko je takratni Kme-
tijski kombinat Šentjur ob zagoto-
vitvi uporabe prostorov za svojo de-
javnost Planinčanom podaril zem-
ljišče, kjer je kasneje zraslo »avto-
busno postajališče z gostinskim
obratom«. Vsi papirji, vključno z iz-
dajo gradbenega in uporabnega do-
voljenja za skupni objekt - čeprav
gre v resnici za majhno avtobusno
postajališče in v neposredni bližini
za gostišče Montparis, ki ga je gra-
dila družina Kovač - so bili leta 1992
izdani na ime KS Planina in tudi zem-
ljišče je vknjiženo kot lastnina KS
Planina. »Pred poravnavo s podjet-
nikom Kovačem bi v občini morali
najprej razčistiti te zadeve,« so pre-
pričani v svetniški skupini SLS, kjer
še opozarjajo, da je bila Kovačeva
večletna tožba za izterjavo (vlože-
na leta 1995) presenetljivo hitro re-
šena oktobra 2001, ko je Svet KS
Planina kot predsednik vodil Roman
Planko, takrat kot natakar zaposlen
v Montparisu. »V občini smo izve-
deli, da je KS Planina izgubila tož-
bo, šele februarja 2002, ko so bili
zamujeni vsi roki za pritožbo,« še
pravi Čoki in dodaja, da so doku-
mente začeli zbirati z namenom, da
bi zoper Kovača vložili protitožbo.
»Denar sem
vlagal v stroje, ne
v papirjecc
Mirko Kovač je bil v začetku de-
vetdesetih letih uspešen podjetnik,
ki se je ukvarjal z gradbeništvom in
cementninarstvom, ter krajevni svet-
nik na Planini. »Denar sem vlagal v
stroje, ne v papirje,« priznava da-
nes in dodaja, da je bilo s slednjimi
v šentjurski občini, ki je bila brez
prostorskega plana, tudi sicer silno
težko. »Ne razumem, kako občina
tako osnovnega olana ne more sore-
jeti v več letih, to je pogreb zanjo in
za vse, ki bi v njej radi kaj naredili.«
»Ni mi bilo vseeno za kraj,« pri-
bije tudi danes, ko se mu je zaradi
na črno postavljene asfaltne baze v
zadnjih kirih letih počasi sesul po-
sel in ko je moral lani in letos odpu-
stiti 15 delavcev. »Zdaj sem na sonč-
ni upravi,« resignirano dodaja in po-
ve, da je 12 milijonov tolarjev, ki
mu jih je izplačala občina, šlo za
poravnavo starih obveznosti. Mor-
da se bodo časi zanj spet zjasnili, če
bo šentjurska občina v doglednem
času potrdila spremembe občinskih
prostorskih planov, s katerimi bi le-
galizirali njegovo asfaltno črno grad-
njo. Za slednje so zdaj menda dobi-
li tudi soglasje Vlade RS.
Kovač, ki pravi da bi bilo dela do-
volj, s tem pa tudi zaposlitev za vsaj
20 novih delavcev, pa ne more razu-
meti »zbirokratiziranosti« slovenske
države. »Takšni časi so bili, nič dru-
gače nisem delal, kot večina drugih,«
pojasnjuje svoje poslovanje »po do-
mače«, ki sega v začetek devetdese-
tih let. »Takrat smo ugotovili, da Pla-
nina nujno potrebuje avtobusno po-
stajo, saj so šolarji čakali avtobus ob
glavni cesti, zgodili pa sta se tudi dve
prometni nesreči. Ker v KS ni bilo
denarja, smo se s pogodbo zavezali,
da sam poskrbim za projekte in zgra-
dim avtobusno postajališče, v zame-
no pa mi KS Planina, ki je zaradi te-
ga, ker je bila lastnik zemljišča, mo-
rala na svoje ime urejati papirje, od-
stopi zemljišče za gradnjo Montpa-
risa. Gostišče sem sprva nameraval
prodati, ker pa je soproga takrat iz-
gubila službo v Železarni Štore, ga
je prevzela ona,« pojasnjuje Kovač
in dodaja, da so se razmere v krajev-
ni skupnosti zakomplicirale z novim
vodstvom. Slednje je želelo dolg za
nekatera druga opravljena dela (gre
v glavnem za rekonstrukcije cest in
plazov, za katere pa tudi iz sodbe ni
v celoti razvidno, ali je bila naroč-
nik šentjurska občina ali KS Plani-
na, se je pa Kovač zavaroval s skleni-
tvijo kreditne pogodbe s krajevno
skupnostjo) skompenzirati z zemljiš-
čem, na katerem stoji Montparis. »Na
to seveda nisem pristal, zato sem vložil
tožbo tudi za razrešitev tega vpra-
šanja,« pravi Kovač in dodaja, da je
bila zadnja razprava s predložitvijo
izvedeniških mnenj pred tremi leti,
zakaj v tej tožbi ne pride do glavne
obravnave, pa mu ni jasno.
»S papirji se
nisem nikoli
ukvarjalac«
Namesto bifeja ob krajevni avto-
busni postaji je Julka Kovač Mont-
paris postavila na noge kot prizna-
no gostišče, ki je lani praznovalo
10-letnico, zadnja štiri leta pa gosti
tudi slow food omizja.
»Nikoli se nisem poglabljala v pa-
pirje, za to je skrbel bivši soprog,«
pravi Kovačeva, ki ji je v delitvi dru-
žinskega premoženja ob razvezi za-
kona pripadlo gostišče Montparis. »Ve-
dela sem, da je odprt spor zaradi zem-
ljišča. Na Olo-ajno sodišče v Šentjur-
ju sem se zato obrnila s prošnjo za
vpogled v sodni spis, prav nikoli pa ni
bilo vprašanja, čigav je Montparis. Do
ločitve je bil naš, zdaj pa je moj,« pri-
zadeto pojasnjuje in dodaja, da si moč-
no želi, da bi se tudi tožba v zvezi z
lastništvom zemljišča, na katerem stoji
Montparis čimprej končala.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Krajevno avtobusno postajališče (manjši objekt v ozadju) in gostišče Montparis je na ime KS Planina leta 1992 zgradil Mirko
Kovač. Spor zaradi lastništva zemljišča se na sodišču še vleče.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
10
INFORMACIJE
Št. 21 - 22. maj 2003 	
AKTUALNO
11
Blokov pa že ne
Zbiranje podpisov proti dvanajstim blokovskim stanovanjem v Dragi pri Štorah
Dragi pri Štorah, kjer
rtujejo gradnjo dveh
ijših blokov, se je po-
lo nezadovoljstvo že
¡spomladi. Dvema več-
lovanjskima objekto-
(s po šestimi neprofit-
i stanovanji) sta naj-
nasprotovala dva od
»ližjih sosedov, zdaj
aj vsa Draga,
začetku tega meseca je
lo do podpisovanja peti-
I prebivalcev Drage, ki
sprotujejo predvideni
Inji blokov (večstano-
ijskih objektov) na celot-
lokaciji zaselka Draga«,
lijo, da je naselje za grad-
blokov preutesnjeno,
ci v vas tako in tako ne
ijo, povišalo bi se število
nvalcev, cesta je že zdaj
[)zka, pred železniškimi
ornicami bi čakalo še več
)mobilov...
a eni strani so torej pod-
liki, na nasprotni Obči-
Štore ter investitorja. To
»tanovanjska ustanova de-
ev pri s. p. Celje in Ne-
ničnine d.O.o. Celje. Pe-
Ì s podpisi iz Drage je bila
eteklih dneh poslana le v
insko stavbo, kjer imajo
ej svoje mnenje,
ipan Franc Jazbec me-
da so bili podpisniki za-
eni: »Krajani so izrazili
)rotovanje gradnji blokov
Elotni Dragi, tam pa naj
radili le dva večstanovanj-
objekta.« Svojo ugotovi-
utemeljuje z dejstvom, da
lačrtovana gradnja obeh
kov v Dragi znana že leto
. Na volitvah, ki so temu
ätvu sledile, je kljub te-
glasovala zanj večina vo-
ih upravičencev iz tega za-
ta (35 od 47). Čudi ga tu-
0, da so nekateri podpi-
Ù oddaljeni od načrtova-
blokov skoraj en kilome-
ri vsem skupaj je župan
pričan, da so v ospredju
îresi nekaterih najbližjih
edov načrtovanih blokov,
rdijo, da se župan do njih
obnaša arogantno,.z njim naj
bi se bilo težko pogovarjati.
Prvopodpisana Borut Gajšek
in Aleš Plank, ki sta meja-
ša, sta nas povabila k ogledu
parcele, kjer bosta po vsej ver-
jetnosti zgrajena bloka. Me-
nita, da bosta stavbi, postav-
ljeni ob gozdu, preblizu ter
previsoki. To naj bi tudi zni-
žalo vrednost njunih hiš.
»Posebej se čutim izigra-
nega, ker je občina z javnim
razpisom prodajala tri komu-
nalno urejena zemljišča, na-
menjena individualni grad-
nji. Dve sta bili prodani, tretje
je občina naknadno namenila
za gradnjo večstanovanjske-
ga objekta,« je ogorčen Bo-
rut Gajšek, danes lastnik hi-
še na enem od omenjenih
zemljišč. »Trditvi o izigrano-
sti odločno nasprotujem,»
odgovarja župan Jazbec. »Če
Gajšek meni, da se mu godi
krivica, ima na voljo vsa prav-
na sredstva.«
Med najbližjimi sosedi bo-
dočih blokov je tudi župan
Jazbec, ki živi v Dragi v eni
od družinskih hiš. Za râzli-
ko od mejašev Gajška in Plan-
ka se pojavlja Jazbec kot od-
ločni zagovornik gradnje
obeh večstanovanjskih ob-
jektov. »Če bi me gradnja mo-
tila, bi lahko že kot župan
takšno gradnjo onemogočil.
Vendar moram gledati na raz-
voj občine, ne le na svoj oseb-
ni interes ter interes nekate-
rih posameznikov. Sicer pa
bi oba večstano vanj ska ob-
jekta z velikim veseljem gra-
dili na Lipi, če bi bila tam na
razpolago zemlja.«
Na pritoževanje glede zni-
žanja vrednosti hiš dveh me-
jašev bodočih blokov župan
odgovarja, da je to stvar oce-
nitve. Do obeh blokov bo ob-
čina zgradila tudi novo ce-
sto, zato v sami Dragi pove-
čanega prometa naj ne bi ču-
tili. »Obstoječa cesta v Dragi
je široka tri metre in dvajset
centimetrov, v blokovskem
naselju Lipa pa so ceste, ki
merijo celo komaj dva me-
tra in pol,« odgovarjajo iz ob-
činske stavbe.
Borut Gajšek je poslal v
imenu pritožnikov pred ne-
kaj dnevi županu tudi zahte-
vo za sklic zbora krajanov.
»V Dragi je prijavljenih 61 ob-
čanov. Med 51 podpisniki, ki
lahko po občinskem statutu
zbor zahtevajo, je kar devet
takšnih, ki stalnega prebiva-
lišča tam sploh nimajo.« Žu-
pan pravi, da bo kljub temu
sklical zbor še v tem mese-
cu. »V dopisu je na prvem me-
stu zapisana zahteva po us-
tavitvi vseh aktivnosti v zve-
zi z gradnjo večstanovanjskih
objektov v Dragi. Občina teh
aktivnosti ne vodi, zato sta
pravi naslov investitorja. Ob-
čina ni niti stranka v postop-
ku.«
Sicer pa župana v tej zade-
vi očitno podpira tudi štor-
ski občinski svet. Ta je na-
mreč celo soglasno glasoval
za ukinitev omejitev glede ok-
virne površine objektov v tem
delu občine. S tem je bila od-
stranjena še zadnja pravna ovi-
ra za gradnjo v Dragi. Pri tem
je treba resnici na ljubo po-
vedati, da sta v tej vasi že dve
družinski stanovanjski hiši,
ki presegata talno površino
načrtovanih blokov. Ena od
njiju, ki je na višji legi, bi
bila celo mejaš bodočih blo-
kov.
Večja
kakovost
bivanja?
Nasprotovanje nekaterih
sosedov v Dragi povzroča naj-
večje težave obema investi-
torjema. Sekretar Stanovanj-
ske ustanove delavcev pri s.
p. Celje Marjan Jeranko se
spominja, da je bilo podob-
no, ko so gradili večstano-
vanjske objekte v Bukovžla-
ku ter Globočah pri Vojniku.
»Po takšni logiki se ne bi sme-
lo graditi nikjer v Sloveniji.
V Drago nismo silili, tako kot
ostale občine nam je zemljiš-
če brezplačno ponudila tudi
Občina Štore. Leta 2001 smo
podpisali pismo o nameri, na-
to zbrali dokumentacijo,« se
spominja Jeranko. »Šele, ko
smo prišli v stik s sosedi, smo
izvedeli za nasprotovanje ne-
katerih.«
Zahtevali so projekt oson-
čenja, ki sta ga investitorja na-
ročila pri pooblaščenem za-
vodu. »Izkazalo se je, da oson-
čenje sploh ni sporno.« Sicer
pa sta vložila investitorja v pro-
jekte, soglasja, meritve in po-
dobno že približno pet mili-
jonov tolarjev. »Po presoji ob-
čine ter obeh investitorjev se
bo kvaliteta bivanja v naselju
Draga celo izboljšala. Zaradi
ureditve komunalne opreme
naselja, saj bo poskrbljeno za
plinske priključke ter kabel-
sko televizijo, izboljšano bo
lokalno cestno omrežje, ure-
jeni javna razsvetljava in či-
stilna naprava ter podobno,«
poudarja pomočnik direktor-
ja Nepremičnin d.o.o. Celje
Janko Arnož.
Mejašem, ki so zaskrblje-
ni, če bo dovolj prostora za
parkirišča obeh blokov, od-
govarjajo, da bo tam celo
otroško igrišče. Bloka bosta
zelo podobna obstoječima v
Globočah pri Vojniku, ven-
dar ne bosta tako visoka, kot
se bojijo nekateri sosedi. »V
njih bodo kletna etaža, prit-
ličje ter mansarda. Kletna eta-
ža bo vkopana v zemljo,« po-
jasnjuje Jeranko. Sicer pa v
primeru, da bi bila bloka
preblizu drugih hiš, dovolje-
nje niti ne bi bilo izdano.
Nekateri podpisniki peti-
cije iz Drage skušajo prepre-
čiti gradnjo na različne na-
čine. Občinskih svetnikov v
Štorah niso uspeli prepriča-
ti, tako kot ne uprave enega
od investitorjev, stanovanjske
ustanove. »Na nekatere čla-
ne naše uprave so bili veliki
pritiski. Zaradi tega vpleta-
nja smo se 6. maja odločali,
kaj z načrtovano gradnjo v
Dragi storiti. Enotno mnenje
je bilo, da nadaljevati, saj
smo vložili že preveč sred-
stev,« je odločen Jeranko.
BRANE JERANKO
Sporna parcela za bloka ter najbližji sosedi. V sredini Gajškova družinska hiša (s strani), desno Plankova.
Najbližja mejaša Borut Gajšek in Aleš Plank na občinski parceli, kjer bi zgradili dva manjša bloka z neprofitnim!
stanovanii. Gradnji odločno nasorotuieta.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
12
Dvorana odzrla
denar za bazen
f
Poletna kopalna sezona se bo predvidoma začela 23. maja
Celjski letni bazen ob Ljub-
ljanski cesti bo upravljalec,
Zavod za urejanje parkirišč
in gospodarjenje z javnimi
objekti (ZPO), odprl v petek,
23, maja, z dvodnevnim brez-
plačnim vstopom.
Občina se je letos lotila grad-
nje novih športnih objektov,
ki zahtevajo velike finančne
vložke, zato so na bazenu po-
storili le najnujnejša vzdrže-
valna dela, ki bodo omogoči-
la pridobitev uporabnega do-
voljenja. Bazen, star več kot
40 let, vse bolj kliče po večjih
posegih, s katerimi ne bo mo-
goče dolgo odlašati. Pred od-
ločitvijo o temeljiti obnovi bo
najbrž treba premisUti tudi o
morebitni boljši rešitvi - grad-
nji novega zimskega in polet-
nega bazena na novi, skupni
lokaciji.'
Ne gre za nove načrte in za-
misli, težava je le v denarju,
ki ga za tovrstne naložbe kro-
nično primanjkuje. Prav zato
se zamisel o racionalnem in
smotrnem združevanju vseh
tovrstnih objektov na novi lo-
kaciji odmika daleč v prihod-
nost. Bo pa slej ko prej nujna,
zlasti zaradi preprostejšega
vzdrževanja in racionalnejše
porabe energije, ki je pri to-
vrstnih objektih izredno dra-
ga. Bazeni in drsališče so na-
mreč med energetsko najbolj
potratnimi objekti. »Prav to nas
je vodilo, da smo pri zavodu
za planiranje in izgradnjo že
naročili prostorsko preverja-
nje možnih novih lokacij za
te objekte,« je povedal direk-
tor ZPO-ja Ivan Pfeifer. »Ka-
kršne koli že bodo odločitve v
naslednjih petih, šestih letih,
ostaja dejstvo, da bomo kot
upravljalci morali vložiti več
denarja zlasti v kemično-bio-
loško pripravo vode in njeno
ogrevanje, saj obstoječi sonč-
ni kolektorji vedno manj slu-
žijo namenu,« pravi Pfeifer.
Obnoviti bo potrebno tudi ba-
zene, predvsem manjšega, na-
menjenega otrokom.
»Kljub temu bomo nekaj
manjših del še opravili,« pra-
vi Pfeifer. »Uredili bomo od-
bojkarska igrišča in ob bazen
namestili nekaj otroške opre-
me, igral in manjši tobogan.«
V tej sezoni ostaja enaka kot
lani tudi gostinska ponudba.
Del je bo zagotovil hotel As-
tor, del pa klub Casablanca.
Maja bo bazen odprt od 12.
do 17. ure, od junija dalje od
9. do 19. ure, ki mu bo sledilo
tudi nočno kopanje.
Na letnem kopališču bodo
letos ob nedeljah poskrbeli tudi
za animacijski program, ob
petkih pa za vodno aerobiko
za odrasle. Na kopališču bo
mogoče igrati vodno košarko,
ping-pong, odbojko na mivki
in Street bali.
Sezonska vstopnica za
odrasle bo na letnem bazenu
letos stala 13, za otroke pa 9
tisoč tolarjev. Dnevna vstop-
nica bo stala900 tolarjev, otro-
ci, invalidi in upokojenci bo-
do za dnevno kopanje odšte-
li 600 tolarjev. Popoldanska
karta bo stala 700 za odrasle
in za ostale 450 tolarjev, noč-
no kopanje si boste lahko pri-
voščili za 600 tolarjev, otroci
do treh let bodo na bazen vsto-
pali brezplačno.
Z otvoritvijo letnega baze-
na prihaja tudi čas, ko bodo
zaprli zimski bazen v hali B
celjskega Golovca. To naj bi
se zgodilo 15. junija, morda
celo teden prej - ko se bodo
končali vsi plavalni tečaji za
predšolske in šolske otroké.
»Rekreativnih kopalcev je ze-
lo malo, bazen največ uporab-
ljajo športni klubi, s katerimi
pa imamo nekaj finančnih te-
žav. Če teh ne bomo rešili, bo-
mo zaključili 6. junija, saj za
porabimo za vzdrževanje prib-
ližno milijon in pol tolarjev
na teden,« je povedal Pfeifer.
Tudi zimski bazen, ki je star
že več kot 28 let, je nujno po-
treben temeljitejše obnove. La-
ni so s sredstvi ministrstva za
šolstvo in šport, športne fun-
dacije in regionalne razvojne
agencije opravili za več kot 60
milijonov tolarjev del. »Letos
nas čaka nujna obnova zgor-
nje avle in sanitarij, opravili
pa bomo tudi potrebna dela
za boljšo pripravo vode, pred-
vsem je treba obnoviti sistem
ogrevanja vode,« je povedal
Pfeifer.
BRANE STAMEJČIČ
ZPO je z izvajalcem in upravnikom bazena, podjetjem Trio, pričel s pripravami bazenov že aprila, ko so
najprej temeljito oprali in popravili bazensko školjko.
Maturantska
parada 2009
Plesni val iz Celja priprav-
lja jutri, v petek, maturant-
sko parado, na kateri bodo
tudi letos maturanti zaple-
sali v največji četvorki na
svetu. Plesali bodo na Tr-
gu celjskih knezov in v Pre-
šernovi ulici ter še v štiri-
najstih slovenskih mestih.
Ob 10. uri se bodo zbrali
na Trgu celjskih knezov, urad-
ni del se bo začel pet minut
pred 12. uro s pozdravnim go-
vorom župana Bojana Šrota,
spustom balonov v zrak, fan-
farami, točno opoldne pa bo-
do mladi zaplesali četvorko.
Na dan prireditve bosta od
10. do 14. ure zaprta Pre-
šernova ulica in Trg celjskih
knezov, že pred tem pa v Pre-
šernovi ulici ne bo mogoče
parkirati, ker mora' biti za
veliko maturantsko parado
popolnoma prazna.
Od 12.20 do 14. ure za
maturante pripravljajo še;
s skupino Kingston. Mia
bodo iz Projektne pisarnei
Ije, zdravo mesto ponudili
do in jogurt ove napitke!'
končani zabavi v mestu 1
after party v celjskem r
nem parku v organizaciji
dinskega centra Celje.
Poleg celjskih matura
bodo povorko plesali še )
lenju, Murski Soboti, đ
boru. Novem mestu. Kri
Škofji Loki, Novi Gorici,1
li, Ljubljani, Kopru, Sloj
Gradcu, Trbovljah, Seža|
Postojni. Skupno naj bi
delovalo okrog 15 tisoč |
dih, od tega bo povorko v
lju plesalo okrog 1.5001
kov. Plesni val Celje je p
bil k sodelovanju vse <
nje šole iz Celja, Šentji
Štor in Zreč. Prireditev
vsakem vremenu. 1
Moje mesto skrivnosti šepeta
Učenci in učitelji Osnov-
ne šole Frana Kranjca iz Ce-
lja so minuli teden pripra-
vili Unescov dan z naslo-
vom Moje mesto skrivno-
sti šepeta. Cilj dneva je bilo
spoznavanje, ohranjanje in
varovanje kulturne dediš-
čine, otroci pa so na to te-
mo ustvarjali na različnih
lokacijah v mestu.
Med drugim so na Starem
gradu odkrivali zaklade in
uprizorili srednjeveški ples,
pri mestnem obzidju so pri-
pravili kiparsko delavnico,
v Herkulovem templju in la-
pidariju so izdelovali kovan-
ce in mozaik iz kamenja, ri-
sali so portale in izdelovali
vitraže znamenitih stavb, v
okviru delavnice obrtništvo
v Gosposki ulici so uprizo-
rili cehovski sestanek, izde-
lavo obrtne listine in peča-
ta, anketirali so stanovalce
ulice in lastnike trgovin, v
mestnem jedru pa so upri-
zorili viteške igre ter slikali
podobe stropne freske.
Učenci-novinarji so ves čas
spremljali dogajanje, anke-
tirali Celjane ter na Radiu
Celje obveščali javnost o do-
gajanju ter spoznanjih pri ra-
ziskovanju in ustvarjanju. O
ugotovitvah so poročali na
plenarnem zaključku pred
Mestno občino Celje.
Na Unescovem dnevu so
gostili učence Unescovih šol
širše celjske regije in sloven-
ske mreže, na plenarnem de-
lu pa so se jim pridružili še
dijaki obeh celjskih Unesco-
vih gimnazij.
SIMONA BRGLEZ
Foto: ALEKS ŠTERN
Zaključna prireditev pred Narodnim domom
110 let PD i
Celje Matica
Predstavniki Planinske-
ga društva Celje Matica so
na tiskovni konferenci pred-
stavili aktivnosti v jubilej-
nem letu. Društvo se z okoli
900 člani uvršča med tri naj-
večja društva v Savinjskem
meddruštvenem odboru ter
v prvo tretjino med 240 pla-
ninskimi društvi v Sloveni-
ji. v društvu je aktivnih več
odsekov, skrbijo pa za tri
planinske domove na Okreš-
Iju, Korošici in v Logarski
dolini. V lasti imajo tudi več
deset tisoč hektarov zem-
ljišč, žal pa za vsa še ved-
no ni rešeno lastniško vpra-
šanje.
V jubilejnem letu so že pri-
pravili več predavanj svojih
članov, fotografskih razstav
in izletov. Pripravljajo še'
hode, predstavitev dejav
sti po šolah in v izložbah,
ninski večer in prvi Ko(
kov pohod na Korošicoi
naj bi postal tradicional
Predvsem mladini bodo
kazali delo športnih pie
cev in gorskih reševalcev!
dali bodo slavnostno štfl
ko internega glasila Kvedi
ček ter pripravili slovei
akademijo.
Na različne planinske
lete so lani peljali okoli 2.1
planincev. Ob 100-letnici,
Celje Matica so v Logarski
lini odkrili spomenik Ko
ku in Frischaufu, zadnjih
set let pa so delo usmei
ekološko izboljšavo pc
jank. Veliko pozornost-
zadnjih treh letih name
mladinskemu odseku, 1
je uspešno vodila м]
Raj h, ki je letos februarja
stala predsednica društv
Lani so za uspešno deloi
bili najvišje občinsko pi
nanje, zlati grb Mestne oí
ne Celje, letos pa pričak*
jo odlikovanje PZ Sloven
Čeprav jih tarejo dolci
problemi, so v PD Celje i
tica z doseženim zadovd
in tako naj bi bilo tudi pc
tošnjem jubileju, ne gledi
to, da jim ga nekateri, zü
v Ljubljani, ne priznavaji
TONE VR/
Št. 21 - 22. maj 2003
13
Več
adrenalina
Čeprav je denarja malo, želijo na Celjski koči izboljšati
in dopolniti turistično ponudbo
Celjska koča je izredno
iriljubljena točka v bližini
;elja, zanimiva za pohod-
like, kolesarje, izletnike,
lozimi je priljubljeno smu-
išče, ki je letos celo osvo-
ilo laskavi naziv najbolj-
ega malega smučišča v
iloveniji. Kljub temu pa je
aradi pomanjkanja denar-
Î njen nadaljnji razvoj na
lajavih nogah.
Načrtov z razvojem dejav-
losti na Celjski koči je zelo
'eliko, še več je dilem, kako
irivabiti pravega nosilca po-
ludbe, ki bi bil pripravljen
lodpreti in pomagati uresni-
iti številne načrte. Med nji-
ni so za letni čas primerne
iasti ponudba gorskega ko-
esarjenja, ureditev gozdne
ične poti, več možnosti re-
reacije, ureditve pohodniš-
dh poti, adrenalinskega par-
ia...
^Zatika pa se pri denarju,
i ga bo za prenovo Celjske
toče in za uvajanje novih ob-
ik turizma in rekreacije bis-
tveno premalo. Sedanji na-
jemnik, Cveto Kavka s svo-
jim podjetjem Kac, je, kot je
slišati, s tem nezadovoljen.
Kočo je prevzel v katastro-
falnem stanju, se potrudil, da
jo je vsaj za silo obnovil za
zimsko sezono, sedaj pa se
izteka čas, ko bo moral ja-
sno povedati, ali bo prevzel
vlogo nosilca razvoja dejav-
nosti na Celjski koči. Ker je
denarja malo in gre zavoljo
tega bolj za krpanje lukenj
kot za načrtni in v prihod-
nost naravnan razvoj dejav-
nosti, je vprašljivo, če bo am-
biciozni celjski podjetnik in
mestni svetnik vztrajal brez
jasnih zagotovil o možnih
perspektivah razvoja.
Na začetku poletja je za
mnoge morda prezgodaj raz-
mišljati že o naslednji smu-
čarski sezoni. Toda, prav zdaj
je čas za oblikovanje novih
programov in uresničevanje
vizij razvoja lanskega najbolj-
šega malega smučišča v Slo-
veniji. »Prednost tega smu-
čišča je bližina mesta, slabost
je, da je smučišče na nizki
nadmorski višini, kar povzro-
ča težave pri zasneževanju.
To smučišče mora zaradi te-
ga ostati malo, največ sred-
nje, nikakor ga ne mislimo
razvijati v večji center. To je
pač točka za nekajurno dnev-
no rekreativno smučanje, za
organizirane smučarske teča-
je in podobno,« pravi direk-
tor celjskega podjetja ZPO,
Ivan Pfeifer.
Kljub pomanjkanju denarja
pa bo do prihodnje sezone
treba še marsikaj postoriti.
Kaj je mogoče realno priča-
kovati? »Smučišče bomo še
malo razširili, zlasti z vrha
Tovsta do prve postaje vleč-
nice, v gozdičku ob spodnji
vlečnici bomo uredili smu-
čarski adrenalinski park,« je
povedal Pfeifer. »Predvsem pa
moramo zagotoviti, da bodo
vse storitve za rekreativne
smučarje vrhunske,« je za-
ključil Pfeifer.
BRANE STAMEJČIČ
Matica Strmšek iz Celja je sodelovala v spretnostni vožnji z avtomobilom. Dobro je krmarila med keglji ter si
prislužila tudi posebno medaljo. »Stara sem 5 let in pol. V bolnišnici sem zato, ker me je trebušček bolel. Tukaj
sem že dva dni. Ostala bom do ponedeljka. Medalja je zelo lepa.« je povedala.
Bolnišnična olimpiada
v avli Bolnišnice Celje so
se minuli teden na že 7. bol-
nišničnih olimpijskih igrah
pomerili bolni otroci v raz-
ličnih, njihovim boleznim
in starostim prilagojenih
igrah.
Med drugim so se izkazali
v spretnostni vožnji avtomo-
bilov, v podiranju telebaj-
skov, igrali so posebno ko-
šarko, s pomočjo tobogana
podirali keglje, metali obro-
če na zapik, igrali golf, pri-
pravili so jim poligon s ci-
ljanjem žoge v koš, prav ta-
ko pa tudi vlečenje vrvi.
Posebno bolnišnično him-
no je zapel pevski zbor I. Os-
novne šole, za pravo oHm-
pijsko razpoloženje pa so uči-
teljice I. Osnovne šole in Vrt-
ca Anice Černejeve v goste
povabile člane moške roko-
metne reprezentance Aleša
Pajoviča, Dušana Podpeča-
na, Luko Žvižeja, Zorana
Lubeja ter selektorja Nika
Markoviča, ki je prižgal
olimpijski ogenj. Športniki
so poudarih, da je važno so-
delovati in ne zmagati, tak-
šen pa je tudi namen teh iger.
Učitelji poskušajo razvese-
liti otroke, jim popestriti dan
ter predstavid širši javnosti,
kaj vse otroci v bolnišnici
počnejo.
SIMONA BRGLEZ
Otvoritev je s ciganskimi melodijami popestril Bolgar Asef, ki so ga »sneli« kar z ulice. Manca Košir se je izkazala
bt natakarica in plesalka. Pavel Zupančič je pogumno najavil verigo podobnih slovenskih lokalov, Goran
Obrez pa je užival ob bučnicah in pod nujno zahteval podoben lokal v Ljubljani, kjer je veliko štajerskih
bučnicoljubcev.
En tale iuštican ioicai
V krogu prijateljev in po-
habljenih, med njimi je bi-
'a tudi Manca Košir, so v
Soboto v Novi vasi odprli
Suča bar, majhen lokal, ki
Pa je več kot le še eno »pi-
^^opivsko« zbirališče.
Buča bar vodi Pavel Zupan-
čič, ki mu je zamisel za po-
^bno ponudbo pomagala ob-
likovati življenjska sopotni-
^ Ines Drame. Buča bar sta
si zamislila kot otrokom in
ženskam prijazen lokal. Če-
prav je majhen, že kar mi-
niaturen, izžareva neko po-
sebno energijo in ljubezen.
Njegova posebnost so buče
in bučnice v vseh oblikah. V
lokalčku, kjer je v pritUčju
šest miz in v nadstropju še
tri, boste ob bučnicah na mi-
zah našli tudi pobarvanke in
sveže ošiljene barvice. Tudi
natisnjene recepte za pripra-
vo jedi iz buč in bučnic bo-
ste dobili v novem Buča ba-
ru v Ulici mesta Grevenbroich
v celjski Novi vasi, v tako
imenovanem prvem objektu.
Za enega izmed njih potre-
bujete 150 g zmletih golic,
ki jih zmešate s 150 g masla,
200 g moke, 200 g skute in
malo soli. Iz mase oblikuje-
te bučkote, kot imenujejo piš-
kotke, jih premažete z raz-
žvrkljanim jajcem in potre-
sete s parmezanom. Pečete
jih na 200 stopinjah in dobi-
te slastno poslastico.
BS,Foto: AŠ
MKRltArKO
Preteklost v otroški
domišljiji
v Galeriji likovnih del mladih je od torka
na ogled razstava Vrtca Anice Černejeve Pre-
teklost v otroški domišljiji. V vrtcu že tretje
leto izvajajo projekt Živimo v Celju, v okvi-
ru katerega med drugim želijo, da otroci kar
najbolje spoznajo okolje in mesto, kjer ži-
vijo. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak
dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro.
Mozaik pesmi in plesa
Vrtec Tončke Čečeve Celje bo danes, v četr-
tek, ob 18. uri, v Narodnem domu predstavil
svoje pevsko in plesno ustvarjanje. Nastopili
bodo zborčki iz enot Center, Hudinja in Ga-
berje, glasbeni vrtec in plesna skupina Hudi-
nja ter folklorna skupina iz enote Center.
Veselje do življenja
Celjska enota republiškega zavoda za šolstvo
in Slovenska zveza društev svetovalcev za tele-
fonsko pomoč v stiski sta v torek v Celjskem
domu pripravila literarno glasbeno prireditev
Veselje do življenja. Na njej so izbrali nekaj
najboljših literarnih prispevkov in pripravili raz-
stavo likovnih izdelkov z natečaja. Projekt, v
katerem je sodelovalo 22 šol celjske regije, je
uvod v mednarodni kongres svetovalcev za te-
lefonsko pomoč v stiski, ki bo potekal julija v
Ljubljani in prikazuje pozitiven odnos mladih
do življenja, hkrati pa tudi pregled prostovolj-
ne in humanitarne dejavnosti šol.
Kekčevi dnevi v Celju
v Celju so ta teden aktualni Kekčevi dnevi v
organizaciji Medobčinskega društva prijateljev
mladine Celje. Pripravili so slikanje na asfalt v
Celju, Vojniku, Dobrni in na Frankolovem,
oblikovanje likov iz Kekčevih zgodb iz gline,
poslikavo izložb v mestu ter tradicionalni za-
ključni kviz tekmujmo s Kekcem in Mojco. V
petek ob 11. uri bo regijska prireditev Evropa
v šoli in zahvala donatorjem akcije Pomežik
soncu v dvorani Narodnega doma v Celju, po-
delitev priznanj in kulturni program. SB, BS
FOTO UTRINEK
Le kako naj otroke spravim čez vse te prometnice? Foto: SHERPA
Št. 21 - 22. maj 2003
14
»Savinja je bolnik«
Tako so nekateri slovenski ribiči ugotavljali na ekološkem forumu v
Mozirju
Reka Savinja je primer nes-
pametnega gospodarjenja ter
vplivov kmetijstva in vodne-
ga gospodarstva, so številni
razpravljalci opozarjali na
ekološkem forumu Sloven-
ske vode včeraj, danes, ju-
tri, Ta je konec tedna pote-
kal v Mozirskem gaju. Ri-
biška zveza Slovenije pa je
s pomočjo celjske zveze in
Mozirske ribiške družine
hkrati pripravila tudi prosla-
vo ob 115-letnici organizira-
nega ribištva na Sloven-
skem.
Na ekološkem forumu ob
mednarodnem letu celinskih
voda so sicer ugotovili, da so
načeloma naše vode razmero-
ma čiste, kar priznavajo tudi
številni tuji ribiči, ki se vsako
leto vračajo k slovenskim re-
kam. Razprava, ki se je bolj
ali manj vrtela okoli Savinje,
pa je na piano prinesla zastru-
pitve največje reke na Celj-
skem, ropanje gramoza iz reč-
nih strug, regulacije reke, ne-
nadzorovan odvzem pitne vo-
de, ropanje ribojedih ptic ter
mnoge posege v in ob Savinji.
Vsi ti problemi so pripomogli
k slabši kakovosti vode, niz-
kemu vodostaju in umiranju
ribjega življa. Tudi zakon o vo-
dah, ki naj bi uskladil različ-
ne interese, ne rešuje proble-
mov.
»Savinja je bolnik, nihče pa
ne prisluhne ribičem, ki kli-
čejo na pomoč,« je poudaril
Karel Polutnik, predsednik
celjske zveze RD. Sobotni eko-
loški forum je bil mišljen kot
prvi korak k ohranjanju Savi-
nje, saj so se predstavniki slo-
venskih ribičev in ministrstev
ter strokovnjaki strinjali, da jo
je treba zaščititi. Na forumu
so ribiči poudarili, da ne bo-
do pasivni opazovalci, temveč
se bodo borili za življenje v
vodah in prijazno načrtovanje
posegov v vodotoke.
Hkrati so slovenski ribiči v
soboto počastili 115 let obstoja
svoje zveze. Starosta savinjskih
ribičev Franc Pogelšek je izra-
zil upanje, da bodo ribiči, zdru-
ženi z oblastjo, popravili kri-
vice slovenskim rekam, pred-
sednik RZ Slovenije Borut Jer-
še pa željo, da bo nastajajoči
zakon o ribištvu pisan v inte-
resu slovenskih voda. Slavnost-
ni govornik, resorni minister
Franc But, se je javno zahva-
lil slovenskim ribičem za vlo-
go, ki so jo odigrali pri ohra-
njanju slovenskih voda, ter jih
pozval, naj pomagajo pri pri-
pravi zakonodaje.
URŠKA SEUŠNIK
Foto: CIRIL SEM
Udeleženci ekološkega fonima v Mozirskem gaju so dokazali, da jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo s
slovenskimi vodami.
Osnovnošolci z znanjem do računalnikov
v Ljubljani so se na svetovnem
predsedniškem kongresu združenja
podjetnic (FCEM), kjer sodelujejo
predstavnice 24 držav z vseh celin
sveta, v petek predstavili mladi učenci
iz Podružnične osnovne šole Gotov-
Ije. Za svojo uspelo predstavitev so
dobili računalniško opremo za štiri
učilnice.
Člani Podjetniškega krožka Junior iz
podružnične OŠ Gotovlje so na kon-
gresu nastopili kot svojevrstno prese-
nečenje. V podjetniškem krožku je 16
učencev, ki so pod mentorskim vods-
tvom Mateje Dolar in Mirijam Remše
že v 1. oziroma 2. razredu osvojili ne-
kaj osnov podjetništva. Za nastop pred
uglednim avditorijem v Beli dvorani
Grand hotela Union so mali podjetniki
svoje znanje še nadgradili, saj so pod-
jetniški načrt predstavili v angleškem
jeziku. Pri tem jim je pomagala prof.
Ksenija Bauer.
Mali podjetniki iz Gotovelj so se za
vabilo zahvalili s pesniško zbirko svo-
jega rojaka in slovenskega pesnika Fran-
ceta Oniča ter knjižico, ki predstavlja
njihovo šolo ob stoletnici. Pri tem pa
tudi sami niso ostali praznih rok, saj se
jim je organizator srečanja. Gospodar-
sko interesno združenje Podjetnost
Ljubljana v sodelovanju s podjetjem XS
Computer iz Trzina za nastop oddolžil
s popolno računalniško opremo za vsako
od štirih učilnic. To pomeni novo do-
bo izobraževanja v tem kraju, saj do-
slej otroci tovrstnega znanja v šoli niso
mogli pridobiti.
US
Najboljši zgornjesavinjski želodci
Najboljše zgornjesavinjske želodce so v
tokratni zimi naredili v Podvolovljeku, so
sklenili na 13. ocenjevanju te suhomesne
specialitete, ki so ga člani Tlirističnega druš-
tva Rečica ob Savinji pripravili minuli ko-
nec tedna.
Zlato in srebrno priznanje sta namreč os-
vojila Podvolovlječana Alojz Petek (zlato)
in Peter Resnik (srebrno). Skupno je komi-
sija ocenila 49 vzorcev iz cele doline, poleg
prvih dveh pa bo še 16 izdelovalcev na Veče-
ru pod trško lipo (5. julija) prejelo bronasta
priznanja.
Po sobotnem ocenjevanju, ki sta si ga med
drugimi ogledala tudi kmetijski minister Fran-
ci But in minister za promet Jakob Preseč-
nik, so ustanovili iniciativni odbor, ki bo do
jeseni pripravil pravne akte za ustanovitev
Gospodarskega interesnega združenja Zgor-
njesavinjski želodec. Ta naj bi skrbel za nad-
gradnjo zaščite geografskega porekla blaga
ter prodajo in promocijo zgornjesavinjske
specialitete.	US, Foto: CS
Minister Franc But je pohvalil vztrajnost izdelovalcev zgomjesavinjskih želodcev in
TD Rečica.
Potrebovali bi
ribiškega čuvaja
Upravljalci Savinje se ne
strinjajo s trditvami, da je
reka bolnik, vsaj v njenem
zgornjem toku ne. »Bolnik
ni čisto prava beseda, saj
zdravljenje zaenkrat še ni
potrebno. S tem pa ne mi-
slim, da problemi niso pe-
reči,« trdi predsednik mo-
zirske RD Alojz Hanžeko-
vič.
Mozirski ribiči imajo na
območju svojih voda največ
težav s kmeti, ki neprevidno
izlivajo gnojevko, ter s tatovi
gramoza, ki z grobimi posegi
uničujejo rečno strugo in med
drugim poškodujejo tudi dr-
stišča. »Analize vode kažejo,
da Savinja že v Mozirju ni pri-
merna za kopanje. Zato je tre-
ba na nek način prekiniti z
najhujšim onesnaževanjem.
Seveda položaj poznamo,
vendar dokler ni prijave na
inšpekcijo, težko kdorkoli ka-
korkoli ukrepa. Se pa doga-
ja, da so tudi po prijavi ukre-
pi prepočasni,« pravi Alojz
Hanžekovič in dodaja, da je
pristojnost ribičev zaenkrat le
v tem, da nepravilnosti prija-
vijo policiji.
V zgornjem toku Savinje,
ki ga upravljajo člani RD
Ljubno, se jezijo predvsem
na kajakaše...
Na Ljubnem se srečujejo s
problemom kajakašev, med-
tem ko je v Mozirju ta dejav-
nost zaradi nizkega vodosta-
ja prepovedana. Sicer je po
odločbi določeno, kdaj se lah-
ko kajakaši vozijo po Savi-
nji, vendar včasih teh dolo-
čil ne spoštujejo. Dejstvo je,
da se turizem vse bolj vrača
tudi v lovstvo in ribištvo. Pri
ribičih gost kupi karto in ri-
bo vrne nazaj; kajakaš pa se
popelje po Savinji in ji nič
ne vrne. Vendar pa morajo
ta problem rešiti na lokalni
ravni, z dogovorom in v skla-
du z določili.
Koliko rib je še sploh v
Savinji?
Ribe seveda najdemo vse
do Zidanega mostu, seveda
nekoliko manj kot v prete-
klosti, pa vseeno.... Nekaj živ-
lja so uničile poplave, nekaj
fekalije, ptiči... Seveda opa-
žamo upadanje ribjega živ-
lja ob tem, da ribiči glede na
večletne plane vračamo ribe
v reke in potoke. Če tega ne
bi počeli, bi bila Savinja praz-
na.
Vseeno pa se že na prvi
pogled opazi, da je Savinja
umazana tudi v zgornjein
toku...	J
To pride samo od kmetijs-
tva, ne od čistilnih naprav.
Za to stanje seveda ne sme-
mo kriviti kmetov, pač pa dr-
žavo, ki je nekdaj s subven-
cijami spodbujala gradnjo
hlevov na izpiranje, posledica
pa je gnojevka. Zaradi te ni
ogrožena samo Savinja, tem-
več tudi pitna voda. Stanje
se sicer spreminja, saj sedaj
država ponuja subvencije
kmetom, da bi se vrnih »na'
vile«.	j
Kje ribiči vidite rešitve?
Model, po katerem smo
organizirani slovenski ribi-
či, je v Evropi in svetu edins-
tven: država je namreč zau-
pala upravljanje z ribjim
življem ribiškim družinam?
ki so neprofitne organiza]
cije in delajo v javnem in-
teresu. Lastnik voda je dr-
žava, ribiči pa smo uprav-
ljalci voda in vseh pritokov.
Z njimi moramo gospoda^
riti, kar pomeni, da kupu;
jemo ribe v ribogojnicah,'
zavodu za ribištvo... Ko en^
krat ribo vložimo, postane
njen lastnik spet država. Tu^
di zato se morajo v pristoj-j
nih ministrstvih odločiti, da
bi ob porečju Savinje zapo^
slili čuvaja, ki bi kontroli-
ral in spremljal stanje. Pri
tem bomo v mozirski RD
vztrajali, saj lahko le tako
omogočimo vsaj delni nadj
zor. Prepričani smo, da Če
bi ob vodah poskrbeli za vef
kontrole, bi bilo manj ne-
pravilnosti in problemov.
Vendar pa se vse začne in
konča pri denarju. -j
URŠKA SELIŠNIK
Predsednik Ribiške družine
Mozirje Alojz Hanžekovič
NAKRATKO
Braslovški šolaiji v Dolini
Minuli teden so učenci OŠ Braslovče vrnili obisk vrstni-
kom, zamejskim Slovencem iz Doline nad Trstom. Braslovš-
ki učenci so s kulturnim programom sodelovali na Majeni-
ci pod mlajem, ki so ga postavili neporočeni fantje in mož-
je, okrasili pa s sadjem in zastavami. Slovenskim gostom je
delo šole predstavil ravnatelj Emil Bole, o delovanju slo-
venske občine v italijanski državi pa je spregovoril župan
Boris Pangerc.
ilfiišoiovica v Žalcu
v ponedeljek, 26. maja, bo ob 20. uri v Domu II. sloven-
skega tabora v Žalcu gostoval Špas teater s kriminalko Agat;
he Christie Mišolovka. Komedija v režiji Vita Tauferja sodi
med najbolj zabavne in napete gledališke igre.	US
Št. 21 - 22. maj 2003
15
Na državno
Šempetrani
in Ljubenci
Minuli teden so sveti za
preventivo in vzgojo (SPV)
v cestnem prometu v sodelo-
vanju z drugimi organiza-
torji izvedli tekmovanje Kaj
veš o prometu?
Za območje Spodnje Savinj-
ske doline je tekmovanje pri-
pravil SPV pri občini Žalec na
avtopoligonu ZŠAM v Ločici
ob Savinji, tekmovali pa so
učenci vseh osmih matičnih
Šol. V dveh starostnih skupi-
nah se je pomerilo 52 učen-
cev, ki so odgovarjali na vpra-
šanja o cestno prometnih pred-
pisih, opremi koles in etiki v
prometu ter se podali na oce-
njevalno vožnjo na prometnih
površinah in spretnostno vož-
njo z gorskim kolesom in če-
lado. Med mlajšimi učenci so
slavili Anže Ribič (OŠ Šem-
peter), Rok Bolarič (OŠ Pol-
zela) in Žiga Prislan (OŠ Šem-
peter). Med starejšimi sta pr-
vi dve mesti osvojila Sandi
Vrenko in Boštjan Hrašar, oba
OŠ Šempeter. Učenci šempe-
trske šole so v obeh kategori-
jah osvojili tudi ekipno zma-
go.
Zgornjesavinjski učenci so
znanje o prometu prikazali v
sredo na Ljubnem, kjer so po-
dročno tekmovanje pripravi-
li SPV v cestnem prometu, OŠ
Ljubno ter mozirski policisti.
Po reševanju testov ter vožnjah
po poligonu in kraju so se ta-
ko v kategoriji 5. in 6. kot 7. in
8. razredov najbolje odrezali
učenci OŠ Ljubno, ki so prak-
tično osvojili vsa prva mesta.
Zgomjesavinjsko območje bo-
sta na državnem tekmovanju
24. maja na Jesenicah zasto-
pala Peter Ročnik in Silvo Br-
gles, ki je bil že lani državni
prvak. Sicer ravnatelj OŠ Ljub-
no Rajko Pintar ocenjuje, da
so prometu v šolah nekdaj pos-
večali veliko pozornosti, v zad-
njih letih pa je kljub pomem-
bnosti prometne vzgoje neko-
liko manj. Lani na primer so
se področnega tekmovanja za
Zgornjo Savinjsko dolino ude-
ležili samo učenci iz dveh os-
novnih šol, letos pa se je trend
nekoliko izboljšal, saj so se od
šestih šol tekmovanja na Ljub-
nem poleg gostiteljev udele-
žili še OŠ Nazarje, Gornji Grad
in Mozirje.
US, TT
Spretnostna vožnja na avtopoligonu v Ločici
Savinjski m avstrijski čebelarji pri Darku Nemivšku v Taboru
Med preko meja
Savinjsko dolino so minulo soboto obiskali čebelarji z avstrijske Koroške, ki so si
najprej ogledali rimsko Nekropolo in jamo Pekel v Šempetru.
Čebelarji so največ izkušenj izmenjali pri čebelarju Darku Nemivšku v Taboru, ki s 60
čebeljimi družinami sodi med največje spodnjesavinjske čebelarje. Po pozdravu predsed-
nika Čebelarske zveze SSD Stanka Rizmala so si gostje iz Avstrije ogledali še Muzej moto-
ciklov na Vranskem, Mozirski gaj, dom ribiške družine v Presarjih ter cerkev sv. Križa na
Gori Oljki.	TT
Grobovi ob Komendi
Minuli teden so strokov-
njaki z Zavoda za varstvo
kulturne dediščine pričeli
odkrivati pravo velikost
gradu Komenda ter prever-
jati vire, po katerih naj bi
ob gradu stala še stolp in
kapela.
Na Polzeli se namreč pri-
pravljajo na obnovo Komen-
de, enega najbolje ohranje-
nih gradov iz časov Malteš-
kega viteškega reda. V izde-
lavi je projektna dokumen-
tacija za sanacijo, arheolo-
ginja Ana Plestenjak ter teh-
nika Robi Krempuš in Dar-
ko Kovač pa na podlagi zgo-
dovinskih virov raziskujejo
še bližnjo okolico gradu. V
dosedanjih raziskavah so od-
krili temelje grajske kapele
in stolpa, ob njih pa tudi gro-
bišča. Nekateri grobovi so iz-
klesani v živo skalo. Po be-
sedah polzelskega podžupa-
na in člana Malteškega viteš-
kega reda Stanka Novaka
bodo izkopana okostja z
dolžnim spoštovanjem poko-
pali na polzelskem pokopa-
lišču.
Sicer Polzelani načrtujejo,
da bodo po končani sanaciji
v grajskih kleteh uredili pro-
store za gostinstvo in turizem,
v pritličju bo glasbena šola,
v nadstropju pa občinska ma-
tična knjižnica in stalna raz-
stava o delovanju Malteške-
ga viteškega reda na Polzeli.
TT
Stoletni sen pokojnih na grobišču ob Komendi bo moien le za kratek
čas.
NAKRATKO
Uspehi na državnem
Na državnem prvenstvu v orientaciji minulo soboto na
Nanosu je naslov državnega prvaka v kategoriji veterani nad
39 let starosti osvojila ekipa PD Polzela, ki so jo sestavljali
Zoran Štok, Ivan Cernjak, Boris Turk, Mirko Igrišnik in
Mira Kopriva. Prav tako sta prvo mesto v zahtevani lažji in
težji kategoriji družin osvojili ekipi PD Zabukovica, v na-
vadni kategoriji F pa je ekipa PD Žalec osvojila 2. mesto. V
kategoriji A, to so učenci 5. in 6. razreda, so učenci iz OŠ
Braslovče osvojili tretje mesto.
Sodelavci v župniji
Dekanija Žalec je v. župniji Griže v soboto pripravila deka-
nijski pastoralni dan, ki so se ga udeležili predstavniki iz
Župnij Galicija, Gotovlje, Griže, Petrovče, Polzela, Šempe-
ter in Žalec. Po slovesnem evharističnem bogoslužju, ki ga je
Vodil dr. Anton Štuhec, je delo potekalo v 7 delovnih skupi-
nah, v zadnjem delu pa so na skupnem srečanju prejeli poro-
fila posameznih skupin. Vodilna misel dekanijskega dneva
je bila Sodelavci v župniji.
Predstavi жа značkarje
v I. oš Žalec s podružnicama v Gotovljah in na Ponikvi so
•ned branjem knjig za bralno značko posebno pozornost
namenili dramskim besedilom. Tudi zato so si učenci nižje
stopnje na zaključni prireditvi v Domu II. slovenskega tabo-
ra ogledali predstavo Čarovnik iz Oza, ki so jo uprizorili
učenci s Ponikve pri Grobelnem, učenci višje stopnje pa
Sladko kislo zgodbo, ki so jo odigrali žalski učenci pod
vodstvom Polone Kuder. Pri obeh predstavah je sodeloval
režiser Matjaž Šmalc. Sicer so bralne značke konec minule-
ga tedna podelili 539 žalskim šolarjem.
Bosa Majde Mencinger
Bosa je naslov knjige Majde Mencinger, v kateri je upoko-
jena učiteljica v obliki črtic in pisem opisovala dogodke
med vojno in ljubezen. Predstavitev knjige sta v žalski knjižnici
pripravila Društvo upokojenih pedagoških delavcev, Sekci-
ja Savinjska dolina, ter Medobčinska matična knjižnica Ža-
lec. Recital so izvedli ljubiteljski recitatoci iz Kranja pod
režijskim vodstvom Lojzeta Domajnka, uvodno predstavi-
tev pa je pripravila pesnica Neža Maurer.
Pesem pomladi
Kulturno društvo Bočna je v soboto pripravilo osmo Pe-
sem pomladi, na kateri se je predstavilo 14 pevskih zborov
iz različnih slovenskih krajev. Pevci, 350 se jih je zbralo v
bočkem kulturnem domu, so (spet) dokazali, da je pesem
doma povsod, kjer jo sprejmejo poslušalci. Med drugim
tudi v Bočni, kjer so nastopili trije domači zbori. Ženski in
moški PZ sta vodila Jože Pustoslemšek in Mitja Venišnik,
mešani PZ pa Anton Petek.
TT. US
Št. 21 - 22. maj 2003
16
Šentjur
nazaduje?
Denarja v proračunu bo še ostalo, je prepričan
podžupan Jože Artnak
šentjurski občinski svet-
niki so v četrtek sprejeli
predloga občinskih prora-
čunov za letos in leto 2004,
Letos se bo v občinski bla-
gajni zbralo nekaj manj kot
2,09 milijarde tolarjev, za
prihodnje leto pa je načrto-
vanih dobrih 100 milijonov
tolarjev več prihodkov. Za
obe leti je predviden prora-
čunski presežek, ki naj bi
letos znašal dobrih 5, pri-
hodnje leto pa slabih 10 mi-
lijonov tolarjev.
Za zadnjo obravnavo pro-
računskih predlogov je bilo
vloženih kar 25 amandma-
jev, večino, kar 18, je pris-
peval svetnik Stranke mladih
Slovenije Marko Diaci, po
dva svetnika SLS Anton Ko-
lar in Janez Čoki ter svet-
nik ZLSD Florjan Cveto Er-
javec. Vseh 24 amandmajev
iz vrst opozicije je bilo zavr-
njenih, svetniki so potrdili le
amandma župana Štefana
Tisla, ki je predlagal preraz-
poreditev dveh milijonov to-
larjev s proračunske postav-
ke za modernizacijo ceste Do-
le-Proseniško v pripravo pro-
jektov za gradnjo vodovoda
Dramlje-Straža na Gori.
Proračunska predloga sta
šla gladko skozi razpravo v
občinskem svetu, saj so ve-
činoma razpravljali le opo-
zicijski svetniki, ki so vlo-
žili amandmaje za preraz-
poreditev denarja. Zaplet-
lo se je le na začetku, ko so
skoraj v paketu zavrgli vseh
18 amandmajev Marka Dia-
cija, ker jih je slednji vlo-
žil na papirju s pečatom in
imenom stranke; torej bolj
v imenu stranke kot v last-
nem, svetniškem imenu, kot
določa poslovnik. Eden
glavnih Diacijevih očitkov
proračunu je bil pomanjka-
nje razvojne naravnanosti,
saj je za investicijske odhod-
ke občine namenjenega rav-
no toliko denarja kot lani,
čeprav so naložbe edina pot,
s katero se povečuje premo-
ženje občine. »To pomeni,
da Šentjur nazaduje,« je pri-
bil Diaci.
V nasprotno pa je prepri-
čan podžupan Jože Artnak,
ki je znova poudaril, da raz-
vojno naravnanost zagotav-
lja prav dveletni proračun, ki
temelji na proračunskih na-
čelih enakomernega razvoja
občine. Napovedal je, da se
v koaliciji veselijo čim prejš-
njega rebalansa, saj so pre-
pričani, da se bo v proraču-
nu kmalu nabral višek denar-
ja zaradi skrbnega nadzora
porabe in doslednega spošto-
vanja oddaje del preko jav-
nih razpisov, kjer bodo izbi-
rali resnično najbolj ugodne
oziroma poceni izvajalce.
Očitke, da nova šentjurska
koalicija zato, ker so padli
vsi opozicijski amandmaji,
deluje kot dobro utečen gla-
sovalni stroj, pa je zavrnil:
»V politiki je tako, da odloči
večina. Volivci so odločili na
volitvah, zdaj pa imamo to
nalogo mi.«
IVANA STAMEJČIČ
Dolgoletna aktivistka RK Vida Zupančič je Laščanom predstavljala kartico darovalca organov.
O Rdečem križu z ljudmi
V Območnem združenju
Rdečega križa Laško so v
četrtek ob zaključku tedna
RK prvič pripravili dan od-
prtih vrat, med katerim so
skušali Laščanom čim bolj
predstaviti humanitarno
dejavnost. Po besedah se-
kretarja območnega zdru-
ženja Vlada Marota se je na
sedežu RK na Aškerčevem
trgu oglasilo preko sto lju-
di, med njimi precej šolar-
jev, ki delujejo v krožkih
RK.
Obiskovalci so si v okviru
dneva odprtih vrat ogledali
prostore, zlasti skladišče, v
katerem ima laški RK shra-
njena oblačila, obutev in os-
tale potrebščine za pomoč lju-
dem v stiski. Ponudili so jim
tudi teoretično in praktično
preverjanje znanja iz prve po-
moči, ki je potrebno za oprav-
ljanje vozniškega izpita,
zdravnik Tone Velikonja pa
je obiskovalcem pomagal os-
vežiti znanje prve pomoči,
zlasti masažo srca in pravil-
no dajanje umetnega dihanja
na lutki. Pri organizaciji so
pomagali aktivisti in tudi
najmlajši člani podmladka
RK, ki so obiskovalcem de-
lili različne zloženke in dru-
ga predstavitvena gradiva o
delu RK.
V mesecu RK, ki ga v Lai-
kem pripravljajo kot nada-
ljevanje tedna RK, se bo v na-
slednjih dneh zvrstilo še kaj
nekaj prireditev v laški in ra-
deški občini, eno prvih so ц
nedeljo na Šmohorju pripra-
vili aktivisti KO RK iz Rečic«
pri Laškem. V okolici lovske
koče na Šmohorju so nabi-
rali zdravilna zelišča, katera
so in za kaj vse se jih da upo-
rabljati, pa jim je kasneje raz-
ložil slovenski strokovnjak
Anton Poler, ki velja tudi za
odličnega determinatorja
gob.
IS
Foto: MM
Kolikšni so
dolgovi?
Kaže, da bo v Šentjurju
še kar nekaj časa aktual-
no vprašanje, v kakšnem
javnofinančnem položaju
je nova občinska koalicija
LDS, SDS in NSi z županom
Štefanom Tislom na čelu
prevzela oblast od Jurija
Malovrha (SLS), ki je obči-
no vodil polna dva manda-
ta kot župan, še prej pa ne-
kaj časa kot predsednik ob-
činske skupščine.
Občinski svetniki so se na
zadnji seji seznanili s poro-
čilom o stanju terjatev in ob-
veznosti Občine Šentjur na
zadnji dan lanskega leta, ob
tem pa obravnavali tudi za-
ključno poročilo, ki ga je za
mandatno obdobje od leta
1998 do 2002 pripravil bivši
župan Jurij Malovrh. Kot so
ugotavljali svetniki, strinja-
li pa so se tudi občinski urad-
niki, je zaenkrat poročilo o
stanju javnih financ v občini
na zadnji dan lanskega leta
še vedno le delno, saj vse šte-
vilke še niso zbrane, za ne-
katere terjatve oziroma ob-
veznosti pa v občinski upra-
vi še niso našli vse dokumen-
tacije. »Ali v občini obstaja
arhiv in kdo sploh skrbi
zanj,« se je zato vprašal svet-
nik Marko Diaci (SMS) in
na odgovor, da je nadzor nad
arhivom v računovodstvu in
vložišču, čakal kar nekaj ča-
sa.
Nad izjavo župana Štefa-
na Tisla, da doslej ugotov-
ljene obveznosti občine pre-
segajo 600 milijonov tolar-
jev, pa je začuden njegov
predhodnik Jurij Malovrh:
»Pričakoval sem, da me bo-
do povabili že k obravnavi
zaključnega računa za lani,
še bolj pa k tej razpravi, saj
sem konec koncev pripravil
zaključno poročilo za celo-
ten mandat. Ni mi jasno, ka-
ko so v vodstvu občine priš-
li do številke 600 milijonov
tolarjev, kako ljudje, ki pri-
hajajo iz vodilnih položajev
v gospodarstvu (iz Alposa,
Telekoma, štorske železar-
ne in Splošne bolnišnice Ce-
lje) med obveznosti občine
štejejo tudi zadolženost kra-
jevnih skupnosti in celo po-
sojila, ki jih je dajala (in ni-
kakor ne najela) občina.«
I. STAMEJČIČ
Šentvidi so prepevali
v Šentvidu pri Planini so se v soboto srečali člani pev-
skih zborov iz slovenskih Šentvidov. Letos je bilo že pe-
to srečanje po vrsti, prvič pa so se zbrali v šentjurski
občini.
Srečanja so se udeležili ženski pevski zbori iz Šentvida
pri Stični ter Izvir in Rozka Usenik iz Šentvida nad Ljub-
ljano; nioški pevski zbori iz Šentvida nad Ljubljano, Šen-
tvida pri Stični in Šentvida pri Grobelnem; mešani pev-
ski zbori Šentviški zvon iz Šentvida pri Lukovici, Blaž
Potočnik iz Šentvida nad Ljubljano in kot gostitelj Zarja'
iz Šentvida pri Planini. Skupni koncert vseh zborov, ki'
so zapeli tudi Šentviško himno Jožeta Luskarja, je bili
zvečer pred kulturnim domom v Šentvidu pri Planini,
pevci pa so prepevali tudi med ogledom kraja ter pred
cerkvijo sv. Vida v Šentvidu.
IS
Preilkus kondicije жа Lašcane
V Zdravstvenem domu Laško pripravljajo v soboto,
^24. maja, med 9. in 12. uro kondicijski test hoje v dolži-
ni dveh kilometrov, s štartom pod hotelom Savinja.
Kondicijski test bodo spremljali zdravnik, medicinska
sestra in fizioterapevt, pred hojo in po njej pa bodo vsake-
mu udeležencu izmerili krvni tlak in srčni pulz, na osnovi
njegove teže in višine pa bo zatem računalnik izračunal
mejne vrednosti vsakega posameznika, da bo vedel, s kak-
šno kondicijo se lahko pohvali. Računalniški izpis testa
bodo udeleženci prejeli po pošti.
V okviru nacionalnega zdravstvenega programa v preven-;
tivnem in osnovnem zdravstvenem varstvu želijo letos v ZD^
Laško kar največ občanom približati skrb za zdravje oziro-j
ma zdrav način življenja. Že oktobra 2001 so Laščanom po-!
slali 3.966 vprašalnikov; ženskam, starim od 45 do 70 let/
ter moškim med 35. in 65. letom. Doslej so dobili vrnjeniiï
2.416, upajo pa, da jih bo nekaj prispelo še v prihodnjih
dneh. Dosedanji odziv kaže, da se ljudje vse bolj zavedajo
pomena svojega zdravje, tudi v primeru, ko gre za preventi-j
vo na področju bolezni srca in ožilja.	IS^
Št. 21 - 22. maj 2003 	
17
Šmarje potrebuje obvoznico
Bo opustela železniška postaja padla zaradi obvoznice? - Za Slatino in Šentjurjem je na vrsti Šmarje
Šmarju pri Jelšah vse
opozarjajo na potrebo
I gradnji obvoznice, ki jo
,ra zgraditi država. Ob-
^ta dva predloga, za zu-
jjo in notranjo obvozni-
Gre za podobni zamisli
(SO ju že uresničili sose-
V Rogaški Slatini,
^alo Šmarje pri Jelšah se
rometnih konicah vse bolj
Ji v prometu. V jutranjih
popoldanskih konicah ter
koncih tedna se je v nase-
vse težje vključevati v pro-
i na glavni cesti, še pose-
i	kadar vozijo tovornjaki,
di pešci vse težje prečka-
cesto, vendar bi postavi-
! semaforjev promet še
DČasnila. Pojavljajo se
ip, izpušni plini ter raz-
te na starejših zgradbah.
Magistralna cesta skozi
arje pri Jelšah, po novem
ivna cesta drugega reda, je
štetju med najprometnej-
li v Sloveniji. Gre za po-
mbno povezavo med Ge-
rn in Zagrebom (čez dva
soteljska mednarodna
'jna prehoda), številni go-
radi obiskujejo tretjo naj-
membnejšo slovensko tu-
tično regijo, zelo veliko je
ii	vikendašev... Zato je
ina rešitev gradnja obvoz-
ie, saj ju v Rogaški Slatini
v Šentjurju že imajo. Pri
n se v ozki ter pozidani do-
i Šmarja pri Jelšah pojav-
lja resno vprašanje kje bi
sploh lahko potekala.
Po deset let starem prostor-
skem planu bi bila obvozni-
ca speljana daleč od naselja
Šmarje, po novi cesti od Ha-
lerjevega do Smehovega (me-
stinjskega) klanca. Ta trasa
trenutno ni aktualna, tako za-
radi prevelike dolžine, zah-
tevnega terena ter preveliko
denarja. Zato je v desetlet-
nih planih prometnega mi-
nistrstva ni.
V zvezi z obvoznico je prišlo
lani do več sestankov ter po-
membnega premika. Tako je
republiška direkcija za ceste
naročila projektno presojo, ki
predvideva bistveno cenejšo
izgradnjo notranje obvozni-
ce. V izdelavi je idejna študi-
ja, v njej pa tri mogoče trase
bodoče notranje obvoznice.
Kakšni so ti trije predlogi?
O morebitni rekonstrukciji
obstoječe glavne ceste skozi
Šmarje skoraj ne razmišlja-
jo več, v igri sta le še dve mož-
nosti. Ena od njiju, trasa od
gostilne Štraus do centra
Šmarja, je prav tako malo ver-
jetna, saj ne bi rešila veliko
prometnih težav. V tem delu
je prišlo tudi do pozidave.
Leta 2007?
Kot najresnejša možnost
obstaja gradnja notranje ob-
voznice tik ob železnišld pro-
gi. To je vse od začetka nase-
lja s celjske strani do gostil-
ne Štorman na drugem kon-
cu Šmarja.
Obvoznica bi tako potekala
zelo blizu stanovanjskih hiš
šmarskega »Beverly Hülsa«,
kjer živijo pomembni obso-
teljski ter regijski veljaki in
drugi občani. V občinski stav-
bi pravijo, da bodo s stano-
valci vsekakor skušali dose-
či dogovor. Pri tem si priza-
devajo, da bi traso obvozni-
ce pomaknih čim bližje že-
lezniški progi.
Rešitev je v pristanku Slo-
venskih železnic. Na šmar-
ski železniški postaji je na-
mreč od nekdanjih treh že-
lezniških tirov ostal en sam
tir. Nekoč zelo prometna
zgradba železniške postaje je
dandanašnji omrtvela, osta-
ja le še postajališče. Načrto-
valci šmarske obvoznice vi-
dijo prav tam možnost trase
notranje obvoznice. S podrt-
jem poslopja železniške po-
staje (ter izgradnjo novega že-
lezniškega postajališča) in
nekdanje tovorne postaje se-
veda. Občinarji bi tam ubili
dve muhi na en mah, saj bi
tako pridobili še dodatni pro-
stor za bodočo preureditev
Športnega parka. Zato so se
pred nekaj dnevi sestali pred-
sta\Tiiki občine in državne di-
rekcije za železniški promet,
ki so pokazaU precej razu-
mevanja za težave načrtoval-
cev notranje obvoznice. Po
tem sestanku bo lahko pro-
jektant v idejni študiji upo-
števal morebitno odstranitev
železniške in nekdanje tovor-
ne postaje. Študija bo javno-
sti predstavljena še letos.
Tudi v tem primeru obvoz-
nice še ne bo prav kmalu. Tra-
so čez obstoječo železniško
postajo je treba nato vklju-
čiti v spremembe in dopol-
nitve občinskega prostorske-
ga plana, ki ga prav tako pi-
šejo. Ta bo dokončan v za-
četku prihodnjega leta.
Študiji mora slediti idejni
projekt, z oceno stroškov ce-
lotne investicije. Vse skupaj
je treba potem uvrstiti v krat-
koročni program investicij
prometnega ministrstva na
področju cestnega prometa.
Nato so na vrsti izvedbeni
projekti, gradbeno dovolje-
nje... Pri všem skupaj se to-
rej upravičeno pojavlja vpra-
šanje: kdaj se bo mogoče za-
peljati po šmarski obvozni-
ci? V občinski stavbi računa-
jo, da v najboljšem primeru
v letih 2007 ah 2008.
Idejno študijo financira
prometno ministrstvo, ob-
voznico bi prav tako plačala
država, občina pa bi poma-
gala pri pridobivanju zem-
ljišč.
Pa zunanja obvoznica, med
Halarjevim in Smehovim
(mestinjskim) klancem? V
primeru izgradnje notranje
obvoznice stare zamisli o tej
zunanji obvoznici nikakor ne
mislijo vreči v koš. Čez se-
dem let vse prav pride, zato
jo bodo vnaprej uvrščali v
planske dokumente. Kot
možnost za nova desetletja,
ko bo Šmarje pri Jelšah po-
stalo mesto, s še več prome-
ta ter z bogatejšo državo. Z
državo v Evropski uniji, ki
ne bo več skopa zaradi nuje
po izgradnji avtocest.
BRANE JERANKO
Opustela železniška postaja ter železniško skladišče v Šmarju pri Jelšah. Se bosta umaknila trški notranji
obvoznici?
Elato jajce za Aleša Stoparja
Prva jajčerjada na Pilšta-
I je v starodavni prijaz-
trg privabila veliko čla-
V	društva, ustanovljene-
na lanskem obrtnem sej-
IV Celju. V edinem tovrst-
n društvu v Sloveniji je
f kot 700 članov iz vse
»venije. Devet desetin
(h udeležencev je na Pil-
mj prišlo iz drugih kra-
vsi pa so bili izredno
lovoljni in presenečeni
d srečanjem ter lepotami
aja.
Najmlajši so v otroški de-
filici na temo kokoš in jaj-
narisali okoli 30 slik, ki
i bo Meja Šentjur razstavi-
V	svoji trgovini v Šentjur-
najlepši likovni primerek
'bodo upodobili na jajčni
ibalaži. Otroci so pobarvah
Ü okoli 60 pirhov. V jajč-
ki igrah se je pomerilo več
'P in posameznikov, ki so
ipravljali različne jedi iz
C za naslov Šentjurskega
inega princa. Laskavi na-
'v je dobil Aleš Stopar iz
ija, ki je darilo zlato jajce
<laril prizadevnim Pilštanj-
tom, češ da mora jajce bi-
lárn, kjer se je domiselno
^anje tudi začelo. Na jaj-
^adi so uničili okoU 12 ti-
jajc.
^drej in Miha Zakošek,
'^dsednika turističnega in
^'turnega društva, sta obi-
skovalce popeljala po trgu in
jim razkazala mnoge zanimi-
vosti. »Odziv je bil naravnost
imeniten, saj sva vsak vodila
skupino s po 50 udeleženci,«
je bil zadovoljen Andrej Za-
košek.
Vrhunec prireditve je bila
gledališka uprizoritev pri
prangerju, kjer so sodili kur-
jemu tatu.
Pri organizaciji je sodelo-
vala tudi Marjetka Kupec,
Meja Šentjur: »Naša želja je,
da se bomo z jajčerjado se-
lili po slovenskih pokrajinah
ter tako zanjo navduševali
tudi tiste, ki na Pilštanj niso
prišli. Kje se bomo ustavili
prihodnje leto, zaenkrat še
ne vemo, saj zbiramo pred-
loge, kdo nas želi sprejeti in
uvrstiti v svoj turistični pro-
gram.«
TONE VRABL
Foto: MK
Šentjurski jajčni princ Aleš Stopar (levo), ki je za nagrado dobil zlato
jajce.
Proračun zagotavlja
začetek investicij
Svetniki občine Podčetrtek so brez posebnih težav, ki
so bile značilne za prejšnja leta, sprejeli letošnji prora-
čun občine, kar pomeni zeleno luč za začetek izvaja-
nja investicij.
Župan Marjan Drofenik pravi, da bodo z investicijami
začeli v prvih poletnih mesecih. V stari lekarni bodo ure-
dili okoli 120 kvadratnih metrov za občinsko knjižnico,
ki bo tako prvič prišla do spodobnih prostorov. Urejeni
bodo tudi prostori za društvo upokojencev in mladinski
center v vrednosti 15 milijonov tolarjev.
V osnovni šoli v Podčetrtku bodo poleti prekrili streho
in opravili še nekaj manjših del v vrednosti okoli 16 mili-
jonov tolarjev.
Pomembna investicija je tudi nadaljevanje obnove Vo-
narske ceste med občinama Rogaška Slatina in Podčetr-
tek. Cesta je dolga 8 kilometrov. Letos bodo asfaltirali
polovico ceste v vrednosti 28 milijonov tolarjev.
Izven občinskega središča urejajo dve avtobusni posta-
jališči v Polju ob Sotli, v Virštanju bodo obnovili nekaj
cest in skupaj z Občino Kozje dokončali mrliško vežico na
pokopališču v Dobležičah, ceste pa bodo obnavljali tudi v
Olimju. Za vse omenjene investicije bodo zagotovili de-
nar iz občinskega proračuna.	TONE VRABL
NA
KRATKO
Hitrostne
ovire bodo
ostale
Na zboru krajanov KS Koz-
je-urbani del so se pobudniki
zbora zavzemali za odstrani-
tev fizičnih ovir na cestnih od-
sekih pri zdravstvenem domu
in šoli. Večina navzočih je z
glasovanjem odločila, da hi-
trostne ovire ostanejo zaradi
varnosti otrok, dolgoročno pa
bodo v občini razmišljali o
ureditvi nadomestne ceste, ki
bi razbremenila promet mi-
mo šole. Možnosti za uredi-
tev nove trase so.
Spreilod sicozi
sotesico
Bistrice
•Ob 24. maju, evropskem
dnevu parkov, bodo v Koz-
janskem parku pripravili več
aktivnosti. V petek, 23. ma-
ja, ob 19. uri bodo v Sloven-
sko-bavarski hiši v Podsredi
odprli zanimivo razstavo fo-
tografij o gozdu avtorja Hr-
voja T. Oršaniča. V soboto,
24. maja, ob 10. uri pa pri-
pravljajo sprehod skozi so-
tesko Bistrice. Pohodniki se
bodo zbrali v Žagaj u pri Bi-
strici ob Sotli, kjer jim bodo
ob novo postavljeni informa-
cijski tabli predstavniki Koz-
janskega parka predstavili
najbolj slikovito sotesko v
vzhodni Sloveniji.
Pevci na gradu
Podsreda
Letošnje glasbeno poletje na
gradu Podsreda bodo v sobo-
to, 24. maja, začeli pevci APZ
Toneta Tomšiča, enega naših
najboljših zborov. Zbor bo pel
v atriju gradu Podsreda, zače-
tek koncerta pa bo ob 20. uri.
TV
Št. 21 - 22. maj 2003
Chiloe - otok
legend
Čilski otok, na katerem živijo legende in pravljice
Na jugu Čila vabi popot-
nike eden največjih južnoa-
meriških otokov, Chiloe.
Od kopnega ga loči le ne-
kaj kilometrov, vendar so
bili otočani kljub temu že
od nekdaj nekako odreza-
ni od sveta. V osamljenem
prostranstvu travnikov,
gozdov, jezerc in peščenih
obal, polnih drobnega črne-
ga peska, v dolgih zimskih
večerih oživljajo številne
podobe nezemskih bitij.
Morske globine so po ust-
nem izročilu polne podvod-
nih mož in zmajev, gozdo-
vi vil, škratov in krilatih de-
klet.
Otok s pribUžno sto tisoč
prebivalci premore kar 150
cerkva, ki so večinoma le-
sene, preproste, vendar mi-
kavne hiše. Pročelja so obi-
čajno obita z lesenimi ploš-
čicami razhčnih oblik in ži-
vih barv, kar daje naseljem
prav poseben čar. Otočani so
že od nekdaj živeli predvsem
od ribolova in ovac, ki po-
leg mesa dajejo tudi najkva-
litetnejšo volno. In tako
predvsem v zimskih dneh
med spretnimi prsti pletilj
nastajajo najčudovitejši
vzorčki, ki krasijo pulover-
je, jopice, kape, rokavice in
še kaj. Prav v vsaki vasi žen-
ske pletejo za domače, po-
gosto pa tudi za prodajo. Ob
tolikšni konkurenci pulover-
ji izgubljajo ceno, saj jih je
vsaj v poletnih mesecih mo-
goče dobiti tudi za manj kot
15 ameriških dolarjev. Zato
pa z njimi precej bolje slu-
žijo preprodajalci, ki pletil-
ske mojstrovine mnogo draž-
je prodajajo po vsej državi.
Mnoge pletilje zato s svoji-
mi izdelki redno obiskuje-
jo tržnico v mestecu Dalc-
haue, kjer se ob nedeljah od-
vija najbolj pestro trgovanje
na otoku. Prodajalke od blizu
in daleč kar po tleh razstav-
ljajo svoje izdelke in ob strani
s pletilkami v rokah čakajo
na kupce.
Otok je na najbolj osam-
ljenih predelih še vedno tak-
šen, kot ga je pred sto pet-
desetimi leti opisoval slo-
viti naravoslovec Charles
Darwin. V tistih časih so
otok pokrivali mogočni
gozdovi, od katerih je ohra-
njen le manjši del. In še to
v največji meri v narodnem
parku ob zahodni obali.
Tam se med drevjem ob ve-
čerih pogosto zadržuje me-
gla in tako ni čudno, da prav
od tam izvirajo številne le-
gende. V samoti gozdov se
obiskovalcu hitro zazdi, da
ga na skrivaj opazuje trau-
ko, trolu podoben škrat iz
pripovedk domačinov. V
parku drugače živi preko sto
vrst ptičev, vrsta miniatur-
ne srne, ki doseže le dobre-
ga pol metra v višino, na ne-
katerih mestih pa je mogo-
če naleteti tudi na morske
leve in pingvine.
Večina obiskovalcev parka
prespi pri domačinih v najb-
ližji vasi Cucao. Lesena hiš-
ka s štedilnikom na drva po-
stane za nekaj dni čisto pri-
jeten dom. Še posebej zara-
di morskih dobrot, s kateri-
mi rade postrežejo domače
kuharice. Med raznovrstni-
mi ribami in prilogami iz alg
je na jedilniku tudi paila, ne-
kakšna riževa juha s školjka-
mi. Zanjo v Cucau uporab-
ljajo posebne školjke manc-
has, ki jih nabirajo ob oseki.
Ker školjk v od pesTca motni
vodi ni lahko najti, domači-
ni zasledujejo galebe, ki za-
slutijo bližino slastnega ple-
na. Potem se odpravijo v vo-
do, kjer školjke najprej oti-
pajo z bosimi stopali, nato
pa jih izbrskajo iz peska. Tak-
šno nabiranje morda ne iz-
gleda preveč težavno, toda Pa-
cifik se na tem delu obale le
redko segreje preko 16 sto-
pinj Celzija. Mnogi nabiral-
ci kljub hladu vztrajajo
mrzli vodi tudi uro ali di
saj so školjke eden redkih
rov zaslužka v tej osamlj(
vasi.
Kljub umirjenemu živi
nju je na otoku občasno p
skrbljeno tudi za zabav
Svojevrstna, prireditev jei
deo, ki je v Čilu nadvse p
pularen šport, za katerega i
Ijajo nekoliko drugačna pi
vila kot pri severnoamei
kih kavbojih. V Čilu jeze
ci namesto divjega jahai
bikov kažejo predvse
spretnost v nadzorovanju
usmerjanju govedi. Na {
sebnem lesenem štadionu
že v zgodnjih dopoldansl
urah zbere pisana množi
gledalcev. Poleg zgovorne
napovedovalca skrbijo
vzdušje še glasbeniki inši
vilne stojnice z opremo
konje in jezdece. Nasto[
joči v obveznih pončih v si
pinah po dva in dva skuši
v najkrajšem možnem ča
pripeljati dirjajočo kravo i
točno določene točke, joi
taviti in obrniti v drugo sra
Pri tem so jim lahko v p
moč samo konji, ki mora
dirjati tik ob kravi, da jo
svojim telesom prisilijo vi
leno smer. Nastopajoči je
deci se v parih izmenjuje
več ur, zmagovalci pa ol
čajno odnesejo simboliä
nagrado.
IGOR FABJÍ
Vsak večji kraj se ponaša s štadionom za rodeo.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
19
Občina
lonuja denar
ibčina Vojnik je v urad-
ii listu objavila tri javne
pise za dodelitev denar-
Na razpisa za pridobi-
subvencije za realne
esti za podjetnike in sa-
stojne podjetnike ter za
pvratna sredstva za krit-
в1а stroška plače za pr-
ri mesece zaposlitve se
e mogoče prijaviti,
razpisom za dodelitev
jrencije za realne obresti
togoče subvencioniranje
BStne mere v višini do 20
Ijonov tolarjev. Za nepo-
tna sredstva kot pomoč
začetku zaposlitve, ki so
nenjena podjetjem ter
zposelnim, pa je mogo-
irejeti za vsako delovno
;to največ po dvesto ti-
tolarjev. Na oba razpisa
[)dročja gospodarstva se
nogoče prijaviti najpoz-
e do 15. decembra. V
Vojniku ju objavljajo že več
let.
Sicer pa je Občina Vojnik
prav tako objavila razpis za fi-
nančne intervencije na področ-
ju kmetijstva. Gre za subven-
cije za ohranjanje kmetijskih
površin in odpravljanje zaraš-
čanja, za ekološko kmetova-
nje, zbiranje mleka, osemenje-
vanje krav in telic, za kmetij-
sko pospeševalno dejavnost in
izobraževanje ter sofinancira-
nje društev. Upravičenci so
kmetje, kmetijska društva,
krožld ter združenja, pa tudi
strokovne ter veterinarske služ-
be. Vloge morajo vložiti naj-
pozneje do 30. maja.
Na kmetijskem področju
je občina lani ugodila dve-
sto vlogam, na razpisu s po-
dročja zaposlovanja za 25 de-
lovnih mest, na razpisu za
obresti pa petim vlogam.
BRANE JERANKO
Table za naravne
vrednote
i krajevni skupnosti Nova Cerkev, kjer je veliko na-
nih vrednot, bodo te v prihodnje označene z infor-
cijskimi tablami. Gre za projekt, ki ga po naročilu
6ine Vojnik izvaja skupina študentov zadnjega let-
la geografije.
Studenti iz različnih krajev Slovenije so že od konca
marja raziskovali na terenu ter izbrali primerne vred-
:e. Sestali so se tudi z lastniki zemljišč, ki so dali za
stavitev informacijskih tabel svojo privolitev. Besedilo
table, ki so ga poslali celjskemu zavodu za naravne
dnote, je prav tako že odobreno,
i projektom nameravajo zaključiti do konca junija, jese-
pa bi občina postavila table, ki bi nato privabljale turiste,
i za osem tabel, ki bodo opozarjale na posebna drevesa,
»loške posebnosti, sotesko Hudinje ter izkop železove
e. Na vse skupaj bodo dodatno opozorili s posebno zlo-
iko, hkrati pa računajo na izletnike iz zdravilišča Dobr-
ter od drugod.
ïcer pa razmišljajo, da bi na podoben način s tablami
Korili še na naravne vrednote v krajevnih skupnostih Fran-
Jvo ter Vojnik.	BRANE JERANKO
Prijateljevanja
pod Škalcami
Prijateljske in poslovne vezi ter štipendije za nadarjene
Naj umetnost obogati tre-
nutke našega življenja! S
to dobrodošlico so se vče-
raj, 21. maja, v Slovenskih
Konjicah, mestu vina in
cvetja, začela IX. likovna
prijateljevanja.
Letos se te slikarske kolo-
nije udeležuje 11 slikarjev:
Ivana Andrič Todič, Andre-
ja Blimen, Boni Čeh, Bogdan
Čobal, Jože Denko, Martina
Fajf Koritnik, Andrej Her-
man, Anka Hribar Košmerl,
Andrej Pavlič, Janez Pirnat
in Branko Simčič.
Jutri, v petek, bodo umet-
niki na svoja platna slikah
motive starega mestnega je-
dra, Škalc, Trebnika, Zreč,
Žičke kartuzije, ali pa si našli
kakšen manj znan pogled na
cvetoče mesto pod vinorod-
nimi Škalcami.
V gostoljubnih Slovenskih
Konjicah in v okolici bodo
umetniki ustvarjali in prija-
teljevali do sobote, 24. ma-
ja, ko bo prireditev na ve-
čer dosegla vrh z razstavo in
dražbo umetniških del in
posebej za to priložnost us-
tekleničenih vin Zlatega gri-
ča. Kot je znano, gre izku-
piček licitacije v sklad za šti-
pendije 12 nadarjenih štu-
dentov in dijakov domače
občine.
V osmih letih so likovna
prijateljevanja gostila 57 sli-
karjev. V vseh dražbenih le-
tih so v Slovenskih Konjicah
prodali vse ponujene umet-
niške slike, skupaj 57 del. Ste-
klenica posebne polnitve Zla-
tega griča s številko 1 je bila
prodana za 305 tisoč tolar-
jev. Verjetno je to še danes
slovenski rekord. Kupil jo je
domači podjetnik Franc Rie-
mer, ki odtlej vsako leto na
dražbi izdraži steklenico s to
številko. Na dražbi je bilo v
minulih letih prodanih 83 ste-
klenic posebne polnitve.
MATEJA PODJED
Slikarji najdejo motive za svoja dela v Slovenskih Konjicah ali okoliških
krajih.
Zlati grb za Riemerja
Letošnje najvišje občin-
sko priznanje Občine Slo-
venske Konjice zlati ko-
njiški grb bo prejel podjet-
nik in galerist Franc Rie-
mer, ki letos praznuje sre-
čanje z abrahamom. Tako
se je odločil občinski svet
na zadnji seji.
Riemer se z razvojem svo-
jega podjetja uspešno vklju-
čuje v dogajanje v občini ter
ustvarja prijaznejšo podo-
bo mesta, so zapisali v obraz-
ložitvi. Pred osmimi leti se
je odločil ter v partnerstvu
z občino dokončal del da-
našnje Mestne galerije Rie-
mer. Konjiški podjetnik tu-
di sicer investira v doma-
čem kraju ter je pomagal pri
gradnji golfa v Škalcah, ob-
novil Vilo Marijo ter čajni-
co na Starem trgu, obnav-
lja del bivšega kompleksa
LIP, pomagal je pri opremi
za glasbeno šolo in podob-
no.
Srebrni konjiški grb so
namenili kmetovalcu Jože-
tu Kotniku iz Kraberka,
lastniku Krošlove turistič-
ne kmetije ter priznanemu
vinogradniku, ki je dejaven
na različnih področjih. Bro-
nasti grb bo prejela ravna-
teljica Glasbene šole Slo-
venske Konjice Olga Zbičaj-
nik, nagrado Občine pa Ob-
močno združenje Rdečega
križa Slovenske Konjice.
Tako so se odločili konjiš-
ki občinski svetniki, ki so
med drugim izrekli občin-
ski nagrajenki Zbičajniko-
vi pozitivno mnenje k ime-
novanju za ravnateljico do-
mače glasbene šole za na-
slednji mandat.
Občinski svet je na zad-
nji seji prav tako podprl pro-
jekt Gimnazija Slovenske
Konjice, z ocenjeno predra-
čunsko vrednostjo investi-
cije 640 milijonov tolarjev.
Svetniki so pohvalili dose-
danja prizadevanja župana
ter gradbenega odbora za
izvedbo projekta, ga ocenili
kot dolgoročno zelo po-
membnega za razvoj kraja
ter se zavzeli za zagotovi-
tev visokega deleža države
pri sofinanciranju investi-
cije.
Z odlokom o lokalni tu-
ristični vodniški službi v ob-
čini, ki je bil sprejet sogla-
sno, jo je občinski svet opre-
delil kot organizirano v ok-
viru GIZ Dravinjska dolina.
Po tem odloku bo lahko
opravljal vodniško službo
na območju občine le vod-
nik, ki bo vpisan v register.
V nadaljevanju so bile
sprejete spremembe in do-
polnitve ustanovitvenega ak-
ta Zavoda za šport Sloven-
ske Konjice, ki določa po-
večanje števila predstavnikov
ustanovitelja v svetu zavoda
in nove pogoje za imenova-
nje direktorja zavoda.
BJ
Dobrna Ж novo podobo
Na Dobrni pripravljajö spremembe zazidalnega na-
črta, po katerem predvidevajo gradnjo več pomembnih
zgradb. Med njimi je izgradnja treh manjših blokov,
od teh dveh s poslovnimi prostori.
V enem od njih bi bila večja samopostrežba, ki jo obča-
ni zelo pogrešajo. Prav tako načrtujejo izgradnjo prizidka
osnovne šole, kjer bi bili prostori za potrebe devetletke,
za šolsko in občinsko knjižnico, večnamenski prostor za
prireditve, mladinski klub ter za društvene potrebe. Raz-
mišljajo tudi o širitvi zgradbe vrtca.
Idejni projekti so deloma že izdelani, občina pa bi spre-
jela spremenjeni ter dopolnjeni zazidalni načrt poleti. Grad-
nja bi bila mogoča še letos oziroma prihodnjo pomlad.
BJ
ETOVANJE V CELJSKEM DOMU V
1\ŠKI V SEZONI 2003
ružba Celea d.o.o.
di v letu 2003 po ugodnih cenah organizira
lovanje otok in odraslih v znanem in priljubUenem
SUSKEM DOMU v Basici na otoicu Kricu.
Prvimi termini bomo pričeli že 1. junija 2003 in končali konec
iptembra, saj bo dom odprt, dokler bodo dopuščale vremen-
ie razmere in dokler bo povpraševanje.
itovanje V CELJSKM DOMU v Baški je prvenstverio
îrnenjeno:
• kolonijam, zdravstveno in socialno ogroženih otrok, s po-
močjo sofinanciranja ZZZS ter Mestne občine Celje
■	šolam v naravi, osnovnošolskim otrokom in vrtcem
■	družinam in posameznikom
' organiziranim koristnikom (društva, klubi, pevski zbori, ple-
sne skupine,upokojenci... )
fe, ki Baško že poznate in tiste, ki želite spoznati biser Jadra-
vljudno vabimo na letovanje v Baško. Dodatne informacije
^ite na telefonskih številkah 03 49 25 886 ali 03 49 26
pri Francu Ramšaku ali Saši Burdian.
fevnice za letovanje dobite v pisarni družbe Celea d.o.o., na
'^velovi 14 v Celju, pri Saši Burdian, v pisarni bivšega CID-a.
Pescamo tudi, da do konca maja še sprejemamo vloge za
ђојпо-pedagoško osebje.
%ve za letovanje v Baški pa bomo sprejemali do popolnitve
^inov.
k	Brezplaäis objava
i^ATKO
i Ili TI-
Kdo bo vozil
učence?
Občina Vojnik je objavila
javni razpis za izvajanje pre-
vozov osnovnošolskih otrok.
Gre za prevoze učencev, ki
obiskujejo Osnovni šoli Voj-
nik ter Frankolovo, pa tudi
najmlajše občane Vojnika, ki
obiskujejo osnovno šolo na
Dobrni. Razpis velja za pri-
hodnji dve šolski leti, ponud-
be pa bodo zbirali do 16. ju-
nija. V občini Vojnik izvaja-
ta pogodbene prevoze vse od
njene ustanovitve celjski Iz-
letnik ter Jože Štimulak z Do-
brne. Nekatere prevoze na
Frankolovem opravljajo tu-
di s tamkajšnjim šolskim
kombijem.
Širitev kabelske
televizije?
v občini Dobrna, kjer ima-
jo kabelsko razdelilni sistem
dve leti, ga nameravajo letos
širiti na območje razpršene
gradnje. Elektro Turnšek je
priključil lani še del Klanca,
letos pa namerava preostanek
Klanca ter dele Zavrha in Vr-
be. Zato je občinski upravi
že poslal ponudbo za izved-
bo del, ki bodo na tem ob-
močju nekoliko dražja, tako
kot pozneje tudi naročnina.
Občinski svet se bo o ponud-
bi odločil na prihodnji seji,
v ponedeljek.
Raziskovalna
vrtina na Dobmi
Na Dobrni so lani opravili
geofizikalne raziskave, pri če-
mer so ugotavljali sestavo
kamnin ter po njih predvi-
deli možnosti novih virov ter-
malne vode. Tako so začeli
pred mesecem dni južno od
Dobrne vrtati sedemsto me-
trov globoko raziskovalno vr-
tino. Delo bo trajalo približ-
no tri mesece, najbrž pa bo
potrebna še kakšna vrtina. Si-
cer pa narekujejo potrebe po
novih vrtinah na Dobrni tek-
tonski premiki v zemlji. Gre
za okoli 60 milijonov tolar-
jev vreden projekt Toplic Do-
brna.
V znamenju
konjev
v soboto, 24. maja, bo v
Zrečah tradicionalna priredi-
tev Prihod furmanov s Pohor-
ja. Furmani bodo iz Loške Go-
re krenili na pot s tovorom
ob 10. uri, na zreški tržnici
pa bo ob 10.30 prireditev, kjer
bodo podkovali šepave konje.
Tam bo tudi prikaz različnih
kmečkih opravil, pri čemer
bodo sodelovale pevke z Bri-
njeve gore. Folklora Zreče in
ljudski muzikant. Popoldne
ob 13. uri bo sledilo drugo
državno tekmovanje s koči-
jami pri Oroževi kapeli. Tek-
movale bodo kočije dvovpreg
v prvem teku in finalu, jahači
pa v spretnostnem jahanju.
Prireditev pripravljata Turi-
stično društvo Zreče ter Po-
horska konjenica Zreče.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
župani in direktorji so odtekli tudi 400-metrski krog v akciji »Slovenija se giba«, si prislužili sok in se upehali...
Oblast proti
kapitalu - drugič
V soboto ob 16. uri bo v Žalcu drugo nogometno srečanje med
direktorji in župani
Prvi in edini uradni trening re-
prezentanc direktorjev in županov
pred sobotno nogometno tekmo,
ki bo ob 16. uri v žalskem šport-
nem parku, je služil otipavanju
nasprotnikov. Minil je v dobri vo-
lji in predvsem v skrivanju naj-
močnejših orožij obeh ekip. To pa,
seveda, ni bila ravno voda na mlin
sveže pečenima selektorjema obeh
reprezentanc, ki bi prav na tem
treningu morala do obisti spoznati
nogometne veščine uglednih pred-
stavnikov iz obeh taborov.
V zraku so bile nenehne grožnje
po maščevanju za lanski poraz, ko
je oblast (župani) na prvi tradicio-
nalni nogometni tekmi neusmilje-
no potolkla kapital (direktorji) in
jih po briljantni kombinatoriki Sa-
vinjsko-šaleške naveze (Posedel-
Žnidar-Kopušar) na dan mladosti,
25. maja, odpravila s prepričljivih
8:2. Selektor slovenske nogomet-
ne reprezentance Bojan Prašnikar,
ki bo vodil direktorje, je kar sijal
od pričakovanja sladkega mašče-
vanja. »Tekma je že dobljena, zdaj
se dogovorimo le še za koliko in
kdaj,« se je šalil.
Selektor slovenske rokometne
reprezentance Niko Markovič,
vodil bo župane, je bil nekoliko
bolj zadržan, a prav tako prepri-
čan v zmago, saj njegovih glav-
nih adutov ni bilo. Župan Žalca
Lojze Posedel je sicer prišel, a se
mu ni ljubilo trenirati, podobno
je ukrepal Marko Balant iz Bra-
slovč, šoštanjski Milan Kopušar
je le sporočil, da v soboto zanes-
ljivo pride, selektor naj mu dot-
lej le sporoči, koliko golov mora
nasuti tokrat, Ljubo Žnidar pa je
med treningom le pokazal nekaj
lepih potez in tudi zabil nekaj go-
lov, ki pa jih med treningom ni
nihče štel.
Na mehki travi nogometnega sta-
diona v žalskem parku so direk-
torji in župani tekali sem ter tja,
brcali žogo in drug drugega, vmes
pa tudi zabili kakšen gol. Posebej
prepričljiv je bil neumorni Anza
Hriberšek, ki odlično skriva svo-
jih več kot 60 let, na igrišču pa je
še vedno značilno spreten, hiter
in z odličnim občutkom za postav-
ljanje in žogo. Manj je navdušil
Stojan Golob, ki se je hitro upe-
hal. Morda prav zato ni ubogal na-
vodila selektorja Markoviča, ki ga
je poklical k sebi, ob rob igrišča.
»Pa saj je bolje, da ne pride,« je
komentiral Markovič, »potem ne
bi več mogel nazaj...«
Po uvodnih otipavanjih sta se se-
lektorja vidno ogrela. »Pas, pas,
pas...,« je glasno ukazoval Prašni-
kar, pri čemer ni bilo čisto jasno,
na kaj je mislil, saj direktorji v šport-
nih hlačkah niso imeli nobenega
pasu. Ko so se vsi igralci izmenjali
na vseh igralnih mestih, se je Pra-
šnikar j u iz ust izvil vzdih olajša-
nja: »Dobro je, golmana že imam.«
Potem je zavzeto opazoval hitro igro
Marjana Krajnca (Adriatic), Stan-
ka Stepišnika (EMO Orodjarna),
Andreja Štrka (Živex), Cveta Kav-
ke (Kac), Srečka Šrota (NT&RC)
in Anze Hribernika ter kar stre-
ljal navodila: »Pas..., šut..., nazaj,
nazaj, to..., neee... Ojej, še dobro,
da v soboto pride tudi Vili Amer-
šek...«
»Saj bo kar šlo,« je na drugi stra-
ni nekoliko zamišljeno ugotavljal
Niko Markovič, »le mesta je treba
hitreje menjavati,« je dajal navo-
dila Martinu Breclu (Dobrna),
Ljubu Žnidarju (Polzela), Jože-
tu Koržetu (Šentjur) in Stojanu
Golobu. Kako bo z menjavanjem
mest, se sicer še ne ve, saj so žu-
pani na svoja mesta (stolčke) zelo
navezani.
Ko se kakemu od direktorjev kak-
šna poteza ni posrečila, je Prašni-
kar rahlo obupano pokomentiral:
»Tako je pač, ker niso vajeni ubo-
gati...« Ker so (pre)visoke podaje
pred gol županov kar deževale, bi
bilo morda koristno, če bi v ekipo
pritegnili še direktorja Alposa Mir-
jana Bevca, ki bi ekipo lahko os-
krbel z lestvami. Najbolj brezkom-
promisen v dvobojih z nasprotni-
ki pa je bil Martin Bred. Morda
zato, ker ga ni bilo strah poškod-
be - zdravilišče ima namreč kar
pred županskimi vrati. »Ojoj,« je
po še eni neuspešni akciji direk-
torjev tarnal Prašnikar. »Le kaj bi
bilo, če bi tudi v poslu imeli toli-
ko zgrešenih potez...«
Bolj ko je šel trening h koncu,
bolj »vroč« je postajal dvoboj. Opi-
šimo le situacijo, ko je ekipa župa-
nov med uspešno akcijo kar trikrat
zapored nevarno streljala na gol,
ki ga je dvakrat uspešno ubranil Sto-
jan Golob. »Ni..., ni..., ojej, zdaj
pa je...« je akcijo komentiral Pra-
šnikar.
Po treningu je vaš zvesti poroče-
valec oba selektorja, seveda, pov-
prašal za napovedi pred sobotnim
drugim tradicionalnim obračunom
oblasti s kapitalom. Prašnikar je bil
kratek in nič kaj jasen: »Napove-
dujem meglo z dežjem...« Marko-
vič se je napovedi izognil malo manj
elegantno in je le žalostno poko-
mentiral igro enega od izbrancev:
»Tako velika embalaža, pljuč pa no-
benih...«
Trening se je zaključil s klepe-
tom v gostilni Čas v Žalcu, kjer pa
sta oba selektorja že Scovala strate-
gijo za veliki sobotni obračun. »Te-
ren je predober za naše,« je komen-
tiral Markovič. »Morda bi kupili ne-
kaj krtov, da ga predelajo...« je raz-
kril le eno od selektorskih zvijač.
»Kaj pa, če bi Štrk iz Živexa na
tekmo prinesel kakšnih pet metrov
Bekaert ograje in jo postavil pred
gol...« je na drugi strani razmišljal
Prašnikar.
V soboto se nam obeta vroč, za-
baven, a ogorčen spopad.
BRST
Foto: ALEKS ŠTERN
Dogodek: prvi in edini
uradni trening za nogometno
tekmo direktorji : župani.
Prizorišče: športni park Ža-
lec in gostilna Čas.
Selektorja: Bojan Prašnikar
(direktorji); Niko Markovič
(župani).
Pomočnika selektorja in
vidna igralca: Ivan Hribernik
- Anza in Stojan Golob (Pice-
rija Golobček Vransko).
Postave: krepke in (neka-
tere tudi) obilne.
Markovič Prašnikarju: »Tegale se pazi, ta vas bo sesul...«
Srečko Šrot Andreju Štrku: »V soboto pa - zmagaaa...«
Gol za direktorje v izvedbi Andreja Štrka.
Ne hitrost, tehnika je pomembna...
Markovič: »Kaj izvajaš, takoj sem... Eh, saj je bolje da ga ni, bi ne mogel nazaj'
Št. 21 - 22. maj 2003 	
v Mestnem parku je pelo manj pevcev kot pred leti, a veselje je bilo prav tako veliko
»Svetloba
mladoletjaff za
novo stoletje
Naj bo ves svet kakor ringaraja, kličejo pevci v slovo!
Ptice pevke so zdaj že v doma-
čih gnezdih. V nedeljo dopoldne
se je v Mestnem parku na kon-
certu združenih zboroy razlila pe-
sem jubilejnega, 25. mednarod-
nega mladinskega festivala. Kan-
tata Svetloba mladoletja, sklada-
telja in dirigenta združenih zbo-
rov, Damijana Močnika, je za ko-
nec pevskega dogodka doživela
krstno izvedbo. Za popotnico pri-
hodnjim festivalom.
Za praznično obarvanim festiva-
lom, ki je od 14. do 18. maja spre-
menil Celje v mlado in pojoče me-
sto, so pevcem ostali spomini,
mnoga prijateljstva, prve ljubezni,
fotografije, odličja, bronasta, sre-
brna in zlata ter priznanja vsem, ki
; so sodelovali na tej prireditvi. Od-
likovali so jo kakovost, študijska
naravnanost in dobra organizaci-
;ja. Tega se bodo spominjali tako
pevci kot zborovodje in skladate-
lji ter gostje glasbenih delavnic,
okroglih miz in študijskih ur. Trud
organizatorjev in veselje, pa tudi
trema pevcev sta bila poplačana z
aplavzi in vzkliki na sobotnem za-
ključnem koncertu najboljših zbo-
rov in v nedeljo v Mestnem parku.
Najprej je zazvenela belokranjska
ljudska Vsi so venci veU...
V dneh festivala je nastajal tudi
poseben časopis Zavoda za kultur-
ne prireditve Celje (z angleškimi
prevodi), ki povzema festivalsko do-
gajanje in spremne prireditve v Na-
rodnem domu, v mestu in v parku.
Organizator se je s posebnimi zah-
valami oddolžil 25 sooblikovalcem
minulih festivalov.
MATEJA PODJED
Foto: TRIARTES
Vsi so venci veli...
Krstne izvedbe skladb, ki so jih zapeli pevci Otroškega zbora iz Luč pod vodstvom
Mitje Venišnika, se je veselil tudi skladatelj Tomaž Habe
Razigrana pevka iz Kijeva v daljni Ukrajini
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje Center se je le s točko manj uvrstil za zlatim
Dekliškim zborom Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana
Srebra so se med slovenskimi zbori veselili tudi pevci Otroškega pevskega zbora osnovne
šole Bratov Letoma iz Šmartnega ob Raki z zborovodkinjo Anko Jazbec
Pojte, pojte, drobne ptice!
Festival je mineval v soncu in radosti. Počitek na biseru
Št. 21 - 22. maj 2003 	
22
KULTURA
Skupinski posnetek delavcev z županom Bojanom Šrotom pod streho Pelikanovega stolpa
Obnovljen
Pelikanov stolp
Uspešnih devet let obnove Starega gradu prek javnih del
Natanko pred devetimi le-
ti se je začela obnova Sta-
rega gradu, ki se bo z de-
lavci, zaposlenimi prek jav-
nih del, nadaljevala tudi v
deseto leto. Dokler bo po-
trebno, je minuli četrtek na
obletnici obnove, ki se je
vsako leto udeleži, obljubil
župan Mestne občine Celje
Bojan Šrot,
Vodja del na gradu Zdene
Vončina je predstavil oprav-
ljeno delo. Otìnova gradu je
vidna že iz dohne. Ob obi-
sku Starega gradu pa je veči-
na obiskovalcev, zlasti Celja-
nov, ki so poznali ruševine,
presenečenih.
Program prenove gradu z
javnimi deli dobro napredu-
je in sledi konzervatorskim
napotkom in načrtom Zavo-
da za varstvo kulturne dediš-
čine Celje. Koordinacijo del
je sredi leta 1999 izvajalo
podjetje RC inženiringi, po
tem času pa Gradiš Celje.
Lani je Mestna občina Ce-
lje financirala materialne
stroške in plače delavcev v
višini 14,5 milijona tolarjev.
Zavod za zaposlovanje pa je
financiral stroške delavcev v
višini 19,5 milijona tolarjev.
Približno toliko denarja od
občine in države pričakuje-
jo obnovitelji gradu tudi le-
tos.
Letos čaka delavce še ob-
nova dela severnega obzid-
ja, ki je bilo nekoč že delno
obnovljeno, vendar bo treba
zamenjati precej veliko be-
tonsko zaplato.
v času od začetka del do
lani je bilo za obnovo Sta-
rega gradu porabljenih 290
milijonov tolarjev in vlože-
nih 284.980 ur. Porabili so
618 kubičnih metrov kam-
na, naredili so 2145 kubič-
nih metrov zidu, porušili
1035 kubičnih metrov sta-
rega obzidja, obdelali in sa-
nirali 7625 kvadratnih me-
tro v zidov...
Po petih letih, odkar je do-
bil streho tudi Pelikanov stolp,
so z obnovo stolpa končali,
tako da je pritličje zdaj že v
uporabi. Ostali dve etaži pa
sta zdaj pripravljeni za raz-
stave in seveda obiske turistov.
Razlog več za majhno slavje
z delavci na Starem gradu.
MATEJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
Metallica v muzeju
Med zanimivimi predmeti sramotilna maska za
branj evke
v Pokrajinski muzej Ce-
lje prihaja danes, 22. maja
ob 18. uri Metallica iz Hr-
vatskega povijesnega mu-
zeja iz Zagreba. Gre za raz-
stavo s tem naslovom, ki bo
v gosteh v Celju do 27. ok-
tobra. Zanimiva bo pred-
vsem za zbiratelje vsakod-
nevne kulturne dediščine,
ki jih je v Sloveniji veliko.
Dogodek, ki ga napovedu-
jejo v Pokrajinskem muzeju
Celje, je rezultat meddržav-
nega sodelovanja med Slove-
nijo in Hrvaško. Sodelovanje
med obema muzejema traja
že od leta 1992. Hrvatski po-
vijesni muzej je pred dvema
letoma gostil razstavo celj-
skega muzeja Grofje Celjski.
Metallica bo prava paša za
oči zaradi nekonvencional-
ne postavitve in zaradi veli-
kega števila predmetov, okoli
900. To nadvse zanimivo in
nenavadno razstavo je avto-
rica Maja Škiljan poimeno-
vala s skupnim imenom
»zbirka predmetov iz vsakda-
njega življenja.« Stična toč-
ka vseh je, da so izdelani iz
neplemenitih kovin in da so
predmeti materialni ostanek
vsakdanjega življenja prete-
klih stoletij. Časovni razpon
predmetov je več kot 1600
let, kar veča zanimivost in
pestrost razstave. Ta je raz-
deljena v šest skupin. To so
predmeti za opremo stano-
vanj in hiš, gospodinjski pred-
meti, orodje, merski instru-
menti in predmeti za razsvet-
ljavo in gretje in predmeti,
ki jih ni bilo mogoče uvrstiti
v nobeno od teh skupin. Eden
takih je, na primer, sramo-
tilna maska iz 17. in 18. sto-
letja, ki so jo nataknili bra-
njevkam, kadar so le-te le
preveč vrtele jeziček... Naj-
več predmetov je izdelanih
iz železa, sledijo mu baker,
kositer in aluminij.
MATEJA PODJED
Poletje v Majolki
Poletni večeri v atriju Majolke v Celju so se občins-
tvu v minulih letih že priljubili. Vzeli so jih za svoje in
ob vrčku piva ali sladoleda se v tem renesančnem oko-
lju srečujejo prijatelji in znanci. Letos bo te večere, ki
sta jih uspešno uvedla Majolka in Fit media, nadalje-
val mariborski Zven. Vodi ga Jože Grobler.
Prvi bo 11. junija nastopil znameniti Mariborski oktet.
Groblerjev Zven iz Maribora bo na to celjsko prizorišče
sredi mesta na sredine večere pripeljal še druge odlične
domače in tuje izvajalce. Nekateri med njimi so že kar
stalni in dobrodošli gostje tega prizorišča. Kot na primer
Lidija Kodrič in Emil Glavnik, ki bosta gosta 18. junija.
Letos bo za nostalgičen večer 25. junija poskrbel pevec
Stane Mancini. Teden dni kasneje bo nastopila Vokalna
skupina Cantemus. Nato pridejo Ezl ek, pa Slovenski ci-
trarski kvartet, Slovenski kvartet pozavn in igralka Alen-
ka Tetičkovič. Občinstvo bo avgusta prisluhnilo citrarju
Michaeln Muellerju s Češke in bobnarju Mariu Rinnertha-
lerju. Naslednjo sredo sredi avgusta je Zven rezerviral atrij
za Vokalno instrumentalno skupino Mavra. Teden dni ka-
sneje bo v Majolki prepeval Tomaž Domicelj, občinstvo
se bo nato veselilo prekaljenih mačkov Old swing kvarteta
in za konec sredinih poletnih večerov, 3. septembra, har-
monikarskega kvinteta Harminet.	MP
OCENJUJEMO
Muzikalna
prepričljivost
Mladinski pihalni orkester
Glasbene šole Celje z dirigen-
tom Juretom Krajncem je v
sredo. 7. maja, zopet priva-
bil veliko ljubiteljev vrhun-
ske orkestralne glasbe v dvo-
rano Narodnega doma v Ce-
lju. Domiselno sestavljen spo-
red je obsegal skladbe od ko-
račnic do najzahtevnejših
umetniških del, pisanih za
pihalne orkestre. Predvsem
razveseljuje dejstvo, da so bila
v ospredju programa dela slo-
venskih skladateljev.
Po uvodni koračnici je or-
kester izvedel očarljivo, mi-
kavno in duhovito Suito slo-
venskega skladatelja Boja-
na Adamiča. V skladbi je še
posebej zablestel trobentar
Andrej Perger, ki je zahte-
ven solo zaigral z razkošnim
tonom ter občuteno interpre-
tacijo. Concertino za klari-
net opernega skladatelja
Karla Marie von Webra je
priljubljena skladba velikih
klarinetistov. Solist Slavko
Kovačičje mojster svojega in-
štrumenta. Odlikujejo ga iz-
jemno lep in topel ton, smi-
sel za dinamično niansira-
nje ter tehnična dovršenost.
Concertino je izvajal ob skrb-
ni spremljavi komornega pi-
halnega orkestra. Muzikal-
na izvedba je bila poslasti-
ca za ljubitelje Webrovega
sloga. Skladba Knjiga pri-
god skladatelja Roka Golo-
ba je bila napisana po na-
ročilu Zveze slovenskih godb
za obvezno skladbo letošnje-
ga tekmovanja pihalnih or-
kestrov umetniške kategori-
je. Za izvajalce predstavlja
trd oreh predvsem v zaple-
tenih ritmičnih prvinah. Pi-
halni orkester celjske glas-
bené šole jo je izvedel na za-
vidljivi ravni z izdatnim ter
domiselnim solističnim de-
ležem prvega klarinetista or-
kestra Jureta Hladnika ter
odličnimi tolkalisti.
Vrhunec konceria je bila
izvedba Armenskih plesov ^
Alfreda Reeda, kije eden naj- ^
večjih skladateljev današnje-
ga časa, ki piše predvsem za ;
pihalne orkestre. Njegova šte-
vilna dela postajajo železni j
repertoar najboljših pihalnih j
orkestrov. Armenski plesi je j
briliantna, odlično orkestri- j
rana skladba, polna vzhod- j
njaških barv in ritmov, pre- ^
tanjenih melodij in virtuoz- ^
nih pasaž. Plesi so bili izve-
deni z velikim občutkom za
muziciranje in lepoto tona v
liričnih delih skladbe, v
sklepnem, hitrem plesu pa
z osupljivo virtuoznostjo, ki
se je stopnjevala do ekstatič-
nega finala.
Celoten koncert je bil iz- ^
veden na visoki umetniški I
ravni. Šestdeset mladih glas- ■
benikov je zahtevne kompo- ;
zicije izvajalo z velikim za-
nosom ter se odzivalo na ja- -
sno in muzikalno vodenje di-
rigenta Jureta Krajnca. Or-
kester je zvenel polno, pa ven-
darle simfonično mehko in
občuteno. Dvorana Narodne-
ga domaje bila skorajda pre-
majhna la zvočno maso ve-
likega orkestra. Z veseljem
pa pričakujemo naslednji
koncert Mladinskega pihal-
nega orkestra Glasbene šole
Celje z dirigentom Jurtom,
Krajncem v celjski Unionsku
dvorani, ki bo preurejeria t?^:
koncertno dvorano niidila^,
odliàje možnosti za koncer-'i
te velikih in tako kvalitetnih]
orkestrov.	' '
MATJAŽ BREZNIK
Toplina v hladu
galerije
Vse poletje si bo mogoče v hladu Galerije sodobne umet-g!
nosti v knežjem dvorcu v Celju ogledovati imenitna umet-
niška dela celjskih avtorjev.
Razstavo je pripravil in 14. maja odprl Zavod za kulturne
prireditve Celje, pod čigar streho sodi tudi ta galerija. Dela,
ki so na ogled, so del stalne zbirke in so sicer varno spravlje-
na v muzejskih depojih ali pa pri avtorjih in lastnikih del, ki
so jih za pričujočo razstavo ljubeznivo posodili. Kot na pri-
mer delo pokojnega Avgusta Lavrenčiča. V vseh treh galerij-
skih prostorih pa si bodo obiskovalci in ljubitelji umetnosti
lahko ogledovali še dela drugih znanih slikarjev, kot so:
Jana Vizjak, Željko Opačak, Jožef Muhovič, Dalibor Zu-
pančič, Konrad Topolovec, Emerik Bernard, Karel Zelen-
ko, Darinka Pavletič Lorenčak, Irena Špendl, Jelica Žuža,
Marko Šuštaršič in Ratimir Pušelja.	MP
Št. 21 - 22. maj 2003
KRONIKA
23
Nemočni gasilci
in divji ogenj
Strela zanetila ogenj - Ognjeni zublji divjali na Lastovcu več kot teden dni
Gasilci so zadnjih nekaj
dni le nemočno spremljali
đim in ogenj, ki sta se širi-
la po 1.800 metrov visoki
gori Lastovec nad Lučami.
V torek, 13. maja, je na-
mreč sredi gore strela uda-
rila kar petkrat. Od takrat
je nevarno tlelo, ogenj, ki
se je tu in tam dvigal izza
dreves pa je divjal še dober
teden in se nevarno razši-
ril.
»Po udaru strele smo ob-
močje takoj začeli prekopa-
vati gasilci in številni prosto-
voljci, vendar se ni umirilo.
Uničeno je že več kot deset
hektarov podrasti in borov-
cev,« nam je v ponedeljek po-
vedal poveljrdk Prostovoljnega
gasilskega društva Luče Vin-
ko Moličnik. Toda že do tor-
ka zjutraj je rdeči petelin uničil
5e dodatne štiri hektare in do-
segel vrh gore. Na izredno ne-
dostopen teren so minuli te-
den uspeli pripeljati tri cister-
ne, potegnili so tudi vodo iz
jezera, ki se nahaja na vrhu
gore, toda ognjenih zubljev
niso mogli umiriti. Pretekli
ietrtek in petek so poskušali
požar pogasiti z dvema heli-
kopterjema slovenske vojske.
Opravili so več kot petnajst
vodnih naletov, toda tudi ta-
krat jim požara ni uspelo po-
gasiti. Tlelo je še naprej, na
prizorišču je bila nato še po-
žarna straža, ki pa ni mogla
storiti ničesar. V akcijo je sto-
pila tudi posebna, alpinistič-
na enota gasilcev iz Luč, ki je
edina tovrstna v Sloveniji.
Južna grožnja
Resno grožnjo je predstav-
ljal južni veter, ki je povzro-
čil, da se je ogenj razširil na
večjo površino. V ponedeljek
je bilo na vsej gori že okrog
pet gorišč. Takrat je bilo vi-
deti, da bo požar zajel še bliž-
nji Podvežak, območje, ki si-
cer ni poseljeno, je pa gozd-
nato in z velikimi pašniki. Pr-
vega maja bi morali k tam-
kajšnji pastirski koči prignati
tudi do dvesto glav živine, na
katero več tednov pazi pastir.
K sreči so s pašo še počakali,
drugače bi požar pomenil tu-
di za živino resno nevarnost.
»Rastline in drevesa, ki so
zagoreli, vsebujejo ravno v
tem času največ vode. Če bi
jih želel zažgati, ne bi tako
gorele. Vendar pa zaradi ta-
ko visoke temperature naen-
krat drevesa kar zaplamti-
jo,« je razlagal Moličnik in
dodal, da naj bi Lastovc go-
rel že pred štiridesetimi le-
ti.
»Območje, ki ga je uničil
požar, bo potrebovalo leta in
leta, da se bo obnovilo,« je
povedal Bogo Supin, Mohč-
nikov kolega iz Prostovolj-
nega gasilskega društva Lu-
če. Po njegovih besedah bo
teren kasneje kljub nedostop-
nosti morda primeren za pa-
šo. »K sreči so gozdne živali
odšle s tega terena že pred
dnevi,« pravi Supin. Na La-
stovcu so namreč velikokrat
opazili gamse, jelene in tudi
medvede.
Gasilci so le nemočno opa-
zovali požar, ki se je širil iz
minute v minuto, v ponede-
ljek niso mogli uporabiti niti
helikopterja, ker so z njim po-
sredovali nekje na Primor-
skem. »A tudi če bi gasili z
vodnimi naleti, ne bi ničesar
dosegli. Zaradi močnega ve-
tra je to lahko izredno nevar-
no za helikopter, pa tudi vo-
da ne bi padla natančno na
gorišče,« je zaskrbljeno raz-
lagal Moličnik, ki si je stanje
ogledal še v torek ob štirih zju-
traj: »Na delu, kjer je nareje-
na preseka pet oziroma šest
metrov, se je zaradi spremem-
be vetra v nasprotno smer po-
žar ustavil in stanje se je umi-
rilo. Tudi v podnožju, kamor
je zadela strela in kjer je po-
žar nastal, zdaj ne gori več.«
Gasilci že od preteklega tor-
ka upajo na obilen dež, ki bi
lahko pomenil konec požara
in nevarnega tlenja. Če dežja
ne bo, bodo morali najti skraj-
no rešitev. O višini škode pa
je zaenkrat nemogoče govo-
riti. Sodeč po tem, kar je bilo
vided 1.800 metrov visoko,
pa je škoda ogromna.
SIMONA ŠOLINIČ
Pogled na goro Lastovec, kjer je v ponedeljek še gorelo.
Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Luče Vinko Moličnik (desno)
In kolega Bogo Supin sta požar lahko le nemočno opazovala
Mrtvih vse več
Na avtocesti izven Arje
vasi je v silovitem trčenju
dveh vozil v soboto, 17. ma-
ja, umrla ena oseba. Gmot-
na škoda znaša več kot se-
dem milijonov tolarjev.
V zadnji del vozila 37-let-
ne Velenjčanke P. G. je tr-
čil osebni avtomobil BMW,
ki je prav tako pripeljal iz
smeri Arje vasi po desnem
voznem pasu. Trčenje je bilo
tako silovito, da je v BMW-
ju poškodbam podlegel 51-
letni F. R. iz Šmartnega ob
Dreti, hudo poškodovan je
bil 52-letni I. V. iz Grajske
vasi, 23-letna D. R. iz Šmart-
nega ob Dreti pa je bila laž-
je ranjena. Kdo je vozil av-
tomobil, ki je trčil v vozilo
37-letnice, še ni znano. Po-
licisti zaradi razjasnitev
okoliščin še vedno zbirajo
informacije morebitnih oči-
vidcev na številki 113 ali na
anonimnem telefonu poli-
cije 080 1200.
V ponedeljek pa so celjske
ceste zahtevale že šestnajsto
smrtno žrtev, v enakem ob-
dobju lani je na Celjskem umr-
lo 18 ljudi. Na cesti Radeče-
Zidani Most je umri 18-letni
S. B. Slednji je vozil brez voz-
niškega dovoljenja. V bliži-
ni podvoza pod železniško
progo je pred blagim levim
ovinkom izgubil oblast nad
vozilom in silovito trčil v
kamnito škarpo. Zaradi poš-
kodb pri trčenju je podlegel
na kraju nesreče.
SŠ
Kradel in prodajal
Na sodišču se bo znašel Celjan, 21-letni D. Z., ki naj bi
trgovini Sporiina v celjskem Intersparu povzročil več-
milijonsko škodo. Pri njegovih podvigih naj bi mu po-
magal leto dni starejši D. P.
Oblačila višjega cenovnega razreda, ki so letos izginjala
iz trgovine, naj bi bila vredna kar tri milijone tolarjev. Prei-
skava je pokazala, da je stvari nekdo kradel izven delovnega
časa, in sicer v času, ko lahko zaposleni v nakupovalni cen-
ter vstopajo skozi službeni vhod. Vse informacije o nakra-
deni robi so preiskovalce pripeljale do 21-letnika, ki je bil
do marca letos zaposlen v omenjeni trgovini. Kot pravijo na
policiji, naj bi takrat ponaredil ključ rolo vrat, obdržal je
tudi magnetno kartico, ki omogoča zaposlenim v centru
vstop skozi službeni vhod. Sredi aprila letos naj bi skupaj z
22-letnim D. P. vstopil v trgovino in odnesel za okrog tristo
tisočakov različnih oblačil. Del ukradenih oblek so zasegli
pri hišni preiskavi. Našli pa so tudi ključ in magnetno karti-
co. Osebam, ki so oblačila kupovali po polovični ceni, pa
so vzeli večino ukradenih stvari.	SŠ
Reševanje iz
Kebrove luknje
v soboto se je skupina ja-
marjev odpravila na Golte
raziskovat že znano brez-
no Kebrovo luknjo. Tik pred
koncem večumega razisko-
vanja je enemu izmed ja-
marjev na globini 130 me-
trov spodrsnilo na mokri
skali. Po padcu so ugotovi-
li, da ima kompliciran zlom
noge in lažji pretres možga-
nov.
Jamarski kolegi so ga oskr-
beli po svojih močeh, nato pa
sta dva jamarja o nesreči ob-
vestila Jamarsko reševalno
službo, ki deluje pod okriljem
Jamarske zveze Slovenije.
Seveda je bila sobotna ak-
cija na Golteh samo vaja, ki
jo je uspešno izvedlo 21 ope-
rativnih jamarskih reševalcev
in pripravnikov iz štirih re-
gijskih centrov ter dva kino-
loga iz zgornjesavinjskega
društva. V reševalni vaji so pri-
ložnost za izpopolnjevanje
znanja dobili tako reševalci
kot pripravniki (z ustreznim
izpitom) Jamarske reševalne
službe, dogajanje pa so sprem-
ljali njihovi inštruktorji.
Jamarji pravijo, da med vajo
in pravim reševanjem prav-
zaprav ni razlike, saj je v obeh
primerih vhod v jamo tudi iz-
hod, reševanja pa lahko tra-
jajo tudi več ur ali dni. Prav
tako je treba na vaji ravnati
popolnoma enako kot ob pravi
nesreči. Reševalno vajo so si
ogledali predstavniki Civilne
zaščite Celje in jo ocenili kot
zelo kakovostno in strokov-
no, pravi vodja RC Velenje Bo-
ris Mastnak.	US
Med vajo in pravim reševanjem skoraj ni razlike.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
24
SPORT
Nori dnevi
Pubiiicuma
Celjani odigrali finale pokala NZS, izgubili v Šmartnem,
čakajo Koper, nato pa potujejo v Ljudski vrt - Era odlična,
slovo Rudarja
Celjski nogometaši so
zdrsnili z vrha lestvice, kar
je bilo še posebej boleče za-
radi katastrofalne igre v
Šmartnem ob Paki. S pre-
pričljivo zmago proti Dra-
vogradu jih je prehitel Ma-
ribor Pivovarna Laško, ki
bo v nedeljo gostoval pri
Olimpiji, na Skalno klet pa
prihaja Koper. V predzad-
njem krogu pa bo Publikum
gostoval pri vijoličastih in
na sredini tekmi v Ljud-
skem vrtu se lahko prvens-
tvo že »prelomi«.
Era je imela v zadnji tret-
jini DP proti veliki trojki za-
nimiv izplen: proti Maribo-
ru nič, v gosteh je Olimpijo
prikrajšala za dve točki, na-
to pa doma Publikum za vse
tri. Rudar je z nesrečnim po-
razom v Murski Soboti že za-
pečatil svojo usodo, dohiti ali
prehiti lahko le še Gorico, kar
pa dopušča zgolj teorija.
Vijoličasti
leteli, vodilni
spali
Lokalni derbi je s 4:1 do-
bila Era, ki je prvič na svo-
jem igrišču ugnala Publi-
kum. Razplet je bil celo pri-
čakovan. Šmarčani so bili sila
motivirani, Celjani pa so v
krizi že dlje časa, kar je po-
trdila tudi prva finalna tek-
ma pokala NZS v Ljubljani
(1:1), kjer so zapravih vods-
tvo ob igralcu več od 40. mi-
nute. Takrat je rdeči karton
dobil Budičin, ki je zrušil Ma-
letiča, enajstmetrovko pa je
izkoristil Andrej Kvas. Pred-
nost je sicer imel Robert Ko-
ren, a je odstopil od zahtev-
ne naloge: »Vselej se trudim,
a ne uspeva mi kot prej. Ven-
dar, zmagovati mora kolek-
tiv. Moramo strniti vrste in
začeti nabirati točke. Naše ge-
slo mora biti: vsi za enega,
eden za vse. Verjamem, da
bomo premagali Koper, od-
ločitev pa bo padla v Ljud-
skem vrtu. Prepričan sem, da
bomo dosegli cilj, ki je ja-
sen.«
Poraz v Šmartnem ob Pa-
ki je najvišji v tej sezoni, ob-
jektivno ga je ocenil Andrej
Kvas: »Vse naše slabosti so
prišle na dan. Nekaj mora biti
hudo narobe, če igramo bo-
lje z igralcem manj. Krizi je
botroval psihološki pritisk.
Vsi smo mladi, želimo si v
tujino, kjer pa je še težje. Do-
kazali bomo, da nismo po-
zabili igrati nogometa, a bo
zelo težko.« Motor moštva na
igrišču in izven Simon Seš-
lar, ki mu je žena Nina povi-
la tretjega otroka, hči Lino,
se ne predaja: »Ne smemo se
preveč poglabljati v analize.
Obrnimo se naprej. Težko je
najti besede po zadnjem po-
razu. Bili smo slabši v 1. pol-
času, kasneje pa nam je ste-
klo, čeprav nas je bilo manj.
A v tveganih napadih smo pu-
stili preveč prostora zadaj,
kar so domači kaznovali.«
Rdeči karton,
da! A komu?
v celjski slačilnici je bil
znova Smiljan Mori. Je de-
lovanje simpatičnega moti-
vatorja nično ali pa kot ne-
kateri namigujejo celo kon-
traproduktivno? Igralci na-
mreč vsi po vrsti priznavajo,
da pač niso kos psihološke-
mu pritisku!
S tem se zagotovo ne bi stri-
njal trener Marijan Pušnik:
»Dokler nismo neupravičeno
izgubili Budimirja, smo igrali
slabo. Potem smo se razigrali
in skoraj izenačili, kar pa je
po strelu Čadikovskega z gla-
vo preprečila prečka.« In res,
pripetljaj v 52. minuti bi mo-
ral dobiti drugačen epilog,
kar nenazadnje potrjujejo tu-
di besede Marijana Budimir-
ja: »Po zračnem dvoboju je
Smajlovič ocenil, da sem ga
namerno udaril s komolcem,
kar pa ni bilo res. Skočil je
vame, me prijel za vrat in uda-
ril. Neprimerno sem reagi-
ral, saj sem ga odrinil. Ob-
stopili so naju njegovi soigral-
ci, sodnik pa je po posvetu s
pomočnikoma meni pokazal
rdeči, njemu pa rumeni kar-
ton, kar je absolutno nepra-
vilno!«
Trener Ere Borut Jare je
poudaril: »Žal mi je, da ni-
smo premagali Maribora in
Olimpije. »Naletel« je Pub-
likum. Naša ekipa ni toliko
stara, da ne bi mogla v na-
slednjih dveh letih krojiti sa-
mega vrha.«
Proti Mariboru je ob pol-
času moral v slačilnici os-
tati Jernej Javornik, ki je
proti Publikumu lahko do-
kazal svojo kvaliteto: »To
je bil naš najboljši polčas
doslej. Vse je šlo na naš
mlin. Celjsko moštvo je
utrujeno, a še vedno >ima
smisel< in je zame prikaza-
lo več od tekmecev za na-
slov prvaka. Mi bomo na-
redih vse, da bomo četrti,
saj bi si potem razdelili oko-
li šest milijonov tolarjev.
A imamo potencial tudi za
sam vrh!« Koliko dodatne
nagrade pa so Šmarčani že
dobili od drugod, točno ne
vemo, zanesljivi namig iz
prve roke pa potrjuje vzro-
ke za njihovo odločnost na
travniku.
Res pa je, da so bili tam
Celjani brez adrenalina. Na
žalost se Pušnik začenja
obremenjevati s postranski-
mi stvarmi. Osredotočenost
na poglavitne zadeve bo pro-
movirala prvaka. Publiku-
mu bo lažje, če bo v Ljud-
ski vrt potoval kot pokalni
prvak! »Jože Jagodnik mi je
jeseni dejal, da Maribor že
^dolgo ni bil tako nadigran,
ko smo ga premagali v go-
steh s 3:0,« se spominja di-
rektor Darko Klarič. Tedaj
je Robi Koren zabil dva go-
la. Zdi se, da le njegov pre-
porod lahko Publikum od-
pelje do zmagovitega kon-
ca.
Luk zapečatil
Najboljši igralec srečanja
v Murski Soboti, kjer je go-
stoval Rudar, je bil Murin vra-
tar Aleš Luk. Svojo mrežo
je ohranil nedotaknjeno, soi-
gralci pa so edini gol dosegli
v 88. minuti. Velenjčani so
vseskozi pritiskali, Sprečako-
vič. Ribič, Mujanovič in Sof-
tič pa niso znali kronati pre-
moči. Domači strateg Zlat-
ko Gabor je priznal: »Rudar
je bil boljši.«
Seveda je mnenje delil s tre-
nerjem Velenjčanov Vlada-
nom Mladenovičem. Sled-
nji je moštvo prevzel pozno,
nasledil pa skromen kader,
ki ni vajen napadati. Najbrž
za to nista kriva njegova pred-
hodnika Marjan Marjano-
vič in Franci Oblak, ki sta
delovala v okviru zmožnosti.
Šest klubov je odigralo vseh
12 prvoligaških sezon: Go-
rica, Maribor, Mura, Olim-
pija, Publikum in Rudar.
Slednji elitno druščino zapuš-
ča. Ali pač ne?! Era Rudar s
tekmami Ob jezeru? Šmarča-
ni bi ponoreh...
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
V skoku v ospredju Simon Sešlar in Mladen Kovačić.
Robert Koren, obkoljen z Jernejem Javomikom in Goranom Rističem.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
^PORT
25
Objokana
ficešampionka
^a EP v judu Nareksovi srebro, Polavderjevi bron - »V
finalu je potrebno zmagati!«
2a največji uspeh sloven-
fga juda so polcrbele Ljub-
iDČanka Raša Sraka (zla-
tnedalja) ter članici celj-
ri Sankakuja Petra Na-
in Lucija Polavder. V
iseldorfu so zbrale kom-
;t medalj vseh treh žlaht-
li kovin in se dokončno
irle velesilam v tem olim-
skem športu.
A selektor, Celjan Marjan
J)jan ni bil popolnoma za-
ivoljen z nastopoma svojih
rovank, pa čeprav sta v svo-
Ikategorijah doživeli le po
1 poraz. Dejal je: »Petra je
ižila toliko truda in dose-
itakšno kakovostno raven,
ne bi smela dovoliti Fran-
ánji usodne poteze. Na fi-
nale čakaš nekaj let, zato v
njem moraš zmagati. Luca je
res še mladinka, prijetno je
presenetila, a tudi ona bi proti
Nemki lahko iztržila več!«
Svojo nepopustljivost in trd-
no voljo je prenesel na celj-
ske judoistke, tako da je Pe-
tra Nareks po finalnem po-
razu zajokala v eter Radia Ce-
lje, šele ob vrnitvi pa zbrala
misli. »Francozinjo Annabel-
le Euranie sem enkrat že ug-
nala. Tokrat je hitro prevze-
la vodstvo, zaostanka pa ni-
sem uspela nadoknaditi. Bi-
la sem zelo potrta. Peto me-
sto na SP v Osaki meseca sep-
tembra že vodi na olimpij-
ske igre v Atene, a tam bodo
Azijke, Kubanka... Trenutno
po točkah vodim na evrop-
ski lestvici, vendar bom še
naprej predana garanju. Kdaj
sem dobila podplutbo pod
očesom niti ne vem. Stalno
sem pretepena, a če to sodi k
uspehu, naj bo,« je pripove-
dovala 20-letna študentka Vi-
soke upravne šole, ki je na
poti do stopničk morala ug-
nati tudi evropsko prvakinjo
iz Maribora Angležinjo Sin-
gletonovo.
Lucija Polavder je v svo-
ji kategoriji (nad 78 kg) ta-
koj izpadla, v disciplini
open, kamor se lahko prija-
vijo vse tekmovalke, a ni
olimpijska, pa je po izloči-
tvi Belgijke Olivier izgubila
s kasnejšo zmagovalko Nem-
ko Beinroth. V napetem bo-
ju za bron je ugnala Franco-
zinjo Bisseni. »Z 82 kilogra-
mi sem bila najlažja, tekmi-
ce pa težke tudi 140 kilogra-
mov. Izkoriščam svojo pred-
nost v hitrosti, nasprotnice
pa so pogosto kaznovane za-
radi neaktivnosti,« je dejala
dijakinja 4. letnika Ekonon-
ske šole, ki si tudi želi na-
slednje leto v Grčijo. Prej pa
bo morala s kolegicami v
Južno Korejo, Francijo, Špa-
nijo, Fabjan pa bo v Celju
zbral sparing partnerke iz Ja-
ponske, Avstrije, Grčije,
Francije... Prelivanje znoja
se nadaljuje, na Lopati 12 pa
z medaljami kot odličnem
pogajalskem izhodišču ča-
kajo na pokrovitelja.
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Z leve Petra, Fabi in Luca.
Vročekrvni poifinaie
Gorenje izgubilo tretjo tekmo za finale - Incident ob koncu - Prule v finalu, ligi prvakov in drevi v Golovcu
.Vloštvo Gorenja je kljub
lični predstavi v polfina-
končnice DP ostalo brez
ko željenega finala in uvr-
itve v ligo prvakov. Mož-
ist odločitve v tretji tekmi
¡e priigralo po izjemni pred-
ivi v četrtek, ko je pred 1200
edalci z 29:23 premagalo
ule in izid v zmagah ize-
ičilo. »Danes nismo mogli
gubiti, publika nas je no-
1 iz minute v minuto in
ed takšnimi gledalci eno-
ivno ne moreš odigrati sla-
I. Če bomo ponoviU današ-
0 predstavo, potem lahko
lamo na uspeh,« je tedaj
ivdušeno razlagal kapetan
ffenja Sebastjan Sovič.
V nedeljo je na zadnji dvo-
ij na Kodeljevo pripotovalo
¡oli tristo Velenjčanov, ki so
ipravili peklensko vzdušje,
arenje je z domiselno igro
îitroliralo potek srečanja, v
^ minuti pa si je priigralo naj-
Sje vodstvo 11:8. Po nekaj na-
pakah - vratar Gorazd Škof je
bil po nepotrebnem izključen
zaradi prekrška nad Brumnom
- so Ljubljančani najprej ize-
načili, potem pa polčas dobili
s 17:15. V nadaljevanju sta se
ekipi izmenjevali v vodstvu. V
54. minuti so državni prvaki
povedli z 29:25, toda Velenj-
čani so poskrbeli za napet ko-
nec tekme, ki pa je bila na nji-
hovo žalost nekoliko prekrat-
ka. Uspeli so znižati le na 30:29.
Znova sta zmago, tako kot
že na prvi tekmi, režirala Be-
no Lapajne s 16 obrambami
in Milan Vučičevič z 11 goli.
Tudi 15 obramb Škofa (vzpod-
bujali so ga navijači iz Brežic,
ki so pripotovali s svojim avto-
busom) in 10 golov Vida Kav-
tičnika ni bilo dovolj za uspeh
Gorenja. »Čeprav smo odigra-
li kakovostno, to žal ni bilo do-
volj. Fantje so dali vse od sebe,
se borili do konca, a žal nam je
zmanjkalo nekaj sreče, pred-
vsem pa izkušenj za tako po-
membne tekme. Pokopale so
nas nekatere napake, ki si jih
proti Prulam enostavho ne smeš
privoščiti, in neizkoriščene
stoodstotne priložnosti,« je po
tekmi vidno razočaran dejal tre
ner Gorenja Ivan Vajdl.
Praiski
nevrotiid
živčna prulska ekipa pa je
znova poskrbela za incident,
tako da je njihov dosje vse dalj-
ši. Po konfliktih s Celjani v lan-
ski sezoni in letošnjem prete-
pu Matoviča in Zormana z gle-
dalci v Rdeči dvorani, sta to-
krat po izteku igralnega časa
Beno Lapajne in Uroš Zorman
pričela provocirati navijače
Gorenja. Nekaj jih je sicer pri-
teklo na igrišče, toda zelo hi-
tro so se umaknili. Medtem je
rezervni vratar Gorenja Robi
Lainšček poskušal pomiriti
strasti, toda prišlo je do preri-
vanja in pretepa, v katerem jo
je najbolj skupil prav slednji.
Po nekaj minutah pa se je vro-
ča kri končno le ohladila.
Drevi ob 18.30 se bo zače-
la težko pričakovana konč-
nica DP (na dve zmagi) med
Celjem Pivovarno Laško, ki
je osvojilo prvo mesto v red-
nem delu lige, in Mobitelom
Prulami 67. Vstopnice bo
moč kupiti od 15. ure.
Še beseda o organizaciji. Z
eno besedo, bilaje katastrofal-
na. Na Prulah so dobro vedeli,
da pride okoli 200 navijačev iz
Velenja, toda za varnost je skr-
belo le osem varnostnikov. Po
verbalnem izzivanju velenjske-
^ vratarja s strani Prulskih le-
vov in premikanju gola v 21.
minuti, na zahtevo sodnikov ni-
so bili sposobni umakniti niti
peščice navijačev vsaj eno vr-
sto višje. Medtem ko se je en
sam varnostnik le pogovarjal z
navijači, je po več kot petmi-
nutnem premoru končno po-
sredoval predsednik Prul Ru-
di Brie, tako da se je tekma lahko
nadaljevala. Kakorkoli že, v Ve-
lenju so za četrtkovo tekmo na-
jeli kar 28 varnostnikov, name-
sto običajnih šestih. »Ne glede
na vse, Prule gredo naprej, mi
pa moramo potrditi tretje me-
sto proti Preventu,« je bil za ko-
nec kratek kapetan Sebastjan
Sovič.
Prule V
Golovcu
v dosedanjih 19 tekmah so
Celjani igrali dvakrat neodlo-
čeno in doživeli tri poraze, v
tej in lanski sezoni. »Po kore-
nitih spremembah pred sezo-
no je naša igra boljša, kar ob-
činstvo opaža in nam tudi priz-
nava,« meni športni direktor
Slavko Ivezič. Trener Miro Po-
žun je previden: »Prulčani so
imeli zelo težko delo z Gore-
njem. Prepričan sem, da niso
prikazali vsega, kar zmorejo.
Pozabili bodo na težave, ki jih
tarejo in proti nam zaigrali na
vso moč. Opaziti je živčnost v
njihovih vrstah. Čeprav je Mi-
lan Vučičevič po poškodbi na
nek način presenetil Velenjča-
ne z odlično igro, večja nevar-
nost preti z drugih zunanjih
mest.«
Požun je zagotovo mislil na
Ivana Simonoviča, ter diri-
genta Uroša Zormana, ki je
Celjane najbolj podžgal z iz-
javo, da Prule na slovenski sce-
ni zmagujejo s polovično moč-
jo, le proti Celju Pivovarni Laš-
ko dajo od sebe okoli 80 od-
stotkov razpoložljivih zmož-
nosti. Tudi drugo, sobotno tek-
mo v Tivoliju bosta sodila Aj-
dovca Robert Krašna in To-
mo Vodopivec, ki po mnenju
Sergeja Rutenka ne ustreza-
ta njegovemu moštvu. More-
bitna tretja tekma pa bo zno-
va v Celju v torek.
MITJA GAVRILOSKI
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Boštjan Ficko v družbi Matoviča, Sokolova in Vučičevića je grabil po obrazu Robija Lainščka.
Branka Bedekoviča skuša blokirati Celjan Zoran Lubej, ki je menda dobil vabilo tudi iz Velenja.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
26
ŠPORT
Laščani izgubili
s Koprom
Brez Weaksa ni šlo - Regijski derbi v Zrečah Šoštanjčanom
še dva kroga so odigrali
klubi v 1. A SKL, redni del
sezone pa so zaključili si-
noči. Novica s sedeža Ja-
dranske lige, da ne prista-
ne na ultimat Košarkarske
zveze SČG o številu udele-
žencev, je vrnila mir na slo-
venske parkete, kajti vodil-
na četverica bo, ne glede na
razplet končnice, igrala v
mednarodni ligi. To so neu-
radno sprejeli tudi v Beogra-
du.
Med tednom je bil derbi v
Zrečah, kjer je Elektra zno-
va dokazala, da je to sezono
povsem drugačna kot lani, in
ugnala Roglo. Predvsem Alek-
sander Belanovič (21 točk,
5 skokov) in Blaž Ručigaj
(18+6) sta bili previsoki ovi-
ri za sicer izenačeno ekipo
Rogle, kateri pa je manjkal
bolj razpoloženi posamez-
nik. Tako ni pomagalo niti
12 skokov Maria Dundovi-
ča, niti šest igralcev z dose-
ženimi več kot desetimi ko-
ši. Elektra nato v predzad-
njem srečanju sezone, doma
proti Heliosu, ni ulovila si-
jajnega petega mesta na les-
tvici. »Poraz je bil posledica
utrujenosti ekipe, ni pa vr-
gel sence na odlično sezono,«
je dejal trener Miloš Saga-
din.
Elektra je z vsaj 40 odstot-
kov cenejšim moštvom priš-
la do šestega mesta, kar je po
lanski sezoni velik napredek.
Rogla je v zadnjem domačem
srečanju gostila ekipo Olim-
pije, srečanje pa si je ogle-
dalo vsega 200 obiskovalcev,
kar dovolj zgovorno priča o
tem, da je tudi ljubiteljem ko-
šarke dovolj razvlečene se-
zone. Zrečani so se upirali
po svojih močeh, še najbolj
visoki Martin Mihajlović, a
to je bilo dovolj le za znosen
poraz.
Laščani so med tednom za-
nesljivo slavili v Domžalah,
kjer je ponovno blestel Smi-
Ijan Pavič, ki je ob 22 toč-
kah zbral kar 15 skokov, pre-
senetil pa je branilec Lamont
Evans, ki je dosegel 18 točk.
Vse dobro narejeno v Dom-
žalah, pa so Laščani pokva-
rili doma proti Kopru, ki jih
je presenetil sredi Treh lilij,
na veselje bivšega trenerja
Laščanov in zdajšnjega stra-
tega Kopra Borisa Zrinske-
ga.
Peterka tedna: Miletič, Pa-
vič (Pivovarna Laško), Ču-
stič, Ručigaj (Elektra), Dun-
dovič (Rogla).
Igralec tedna: Smiljan Pa-
vič (Pivovarna Laško).
Trener tedna: Miloš Saga-
din (Elektra). -
Tudi v soboto ni igral poš-
kodovani Kenyan Weaks, ki
ga očitno trener Predrag
Kruščić hrani za play-off. Od-
ločitev je padla v samem fi-
nišu, v katerem so bili gostje
precej bolj zbrani, kljub od-
lični igri kapetana »pivovar-
jev« Dragana Miletiča (24).
Drugo tekmo po nenavadni
poškodbi je odigral Primož
Kobale:«Prepočasi smo se
vračali v obrambo. Rezultat-
sko tekma sicer ni bila po-
membna. Misli so nam že
uhajale na obračun v Ljub-
ljani.«
Sinočnji krog je odločal o"
prvem in tretjem mestu pred
končnico. Laščani so za tret-
je mesto morali slaviti na Ko-
deljevem, medtem ko sta
preostali dve naši ekipi ime-
li le še zadnja napora v sezo-
ni: Elektra v Kopru, Rogla pa
v Domžalah.
JANEZ TERBOVC
Dragan Miletič s pridom izkorišča večjo minutalo.
NAKRATKO
Topolino 2003
Caorla: Na evropskem pokalu tradicionali^ga karateja v
katah za starostne kategorije do 14 let je sodelovalo 3.000
otrok. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi člani klu-
ba Shotokan Celje. Jaka Javernik je osvojil drugo mesto,
Ana Pavlovič, Tina Čanžek in Monika Jane pa so v svojih
kategorijah osvojili bronasta odličja.
Aktivni upokojenci
Žalec: Društvo za rekreacijo in šport je priredilo regijsko
ekipno tekmovanje v šahu in balinanju za upokojence. Med
200 tekmovalci je v šahu zmagala ekipa DU Žalec, v balina-
nju pa je bila v ženski in moški konkurenci najboljša ekipa
Šempetra.
Celjanke odlične na MSP
Augsburg: Na svetovnem prvenstvu v kegljanju je celj-
sko obarvana mladinska reprezentanca, ki jo vodi trener
Lado Gobec, dosegla izjemen uspeh. Že prvi dan tekmova-
nja so Barbara Fidel, Rada Savič, Zorica Gluvič in Sabina
Koljič osvojile naslov ekipnih svetovnih prvakinj z novim
svetovnim rekordom 3.343 kegljev. »Že v uvodnem nasto-
pu smo se zelo dobro odrezali. Ker so tri naše kegljavke še
kadetinje, imamo izredno nadarjeno in perspektivno ekipo
za nadaljnja tekmovanja,« ocenjuje Gobec. Svoj drugi mla-
dinski naslov je v Nemčiji osvojila še Barbara Fidel, ki je že
nosilka treh svetovnih naslovov in rekordov z zadnjega pr-
venstva kadetinj. Tokrat je v dvojicah, skupaj s Tino Ugrin
iz Kopra, zmagala z novim rekordom 1.141 podrtih kegljev.
Ob dvojnem uspehu je dejala: »Srečna sem, da mi je uspelo.
Žal mi dobrih nastopov iz prvega dela tekmovanja ni uspelo
ponoviti še v posamični konkurenci.« V kombinaciji in po-
samezno je Fidelova osvojila 11. mesto.
JOŽE KUZMA
Svetovne prvakinje s selektorjem Ladom Gobcem. Levo od njega sta
Barbara Fidel in Rada Savič, čepita Sabina Koljič in Zorica Gluvič.
PANORAMA
NOGOMET
POKAL
SLOVENIJE
Finale, prva tekma: Ve-
ga Olimpija - CMC Publi-
kuml:i (0:1); Kvas (40,11-
m); Puc (90).
1.	SNL
30. krog: Era Šmartno -
CMC Publikum 4:1 (1:0);
Javornik. (36, 75), Smajlo-
vič (47), Šimundža (82);
Križnik (67). Mura - Rudar
1:0 (0:0); Vrečič (88).
2.	SNL
25. krog: Dravinja - Za-
gorje 1:0 (0:0); Vrenko (68).
Vrstni red: Domžale 65,
Grosuplje 50, Drava 48, Alu-
minij 47, Bela krajina 38,
Izola 34, Jadran 33, Triglav,
Livar, Dravinja 32, Krško 30,
Zagorje, Goriška Brda 29,
Križevci 24, Nafta 19, Želez-
ničar 13.
3. SNL - sever
23. krog: Möns Claudius
- Vransko 0:2, Šoštanj - Šmar-
je pri Jelšah 1:0. Vrstni red:
Pohorje 49, Bistrica 45, Šo-
štanj, Paloma 43, Stojnci,
Središče, Kozjak 34, Šmar-
je 33, Krško, Hajdina 30, Ma-
lečnik 29, Vransko 26, Fu-
žinar 13, Möns Claudius 7.
MČL - Celje
18. krog: Kovinar - Laško
3:2, Rogaška - Oplotnica 4:1,
Vojnik - Šentjur 2001 4:2.
Vrstni red: Zreče 44, Oplot-
nica 34, Rogaška 28, Kovi-
nar 27, Laško 17, Vojnik 15,
Šentjur 2001 14, Odred 6.
ROKOMET
1. SRL - moški
Polfinale, drugi tekmi:
Prevent - Celje Pivovarna
Laško 23:32 (7:13); Ruten-
ka 7, Milosavljevič, Oštir,
Pajovič 4, Kokšarov 3, Žvi-
žej, Maksič, Vugrinec, Bil-
bija 2, Gajič, Tomšič 1. Go-
renje - Mobitel Prule 67
29:23 (16:13); Sirk 6, Kav-
tičnik, Mlakar, Sovič 5, L.
Dobelšek4,Tamše2, J.]
belšek, Peterlin 1.
Polfinale, tretja teki
Mobitel Prule 67 - Gore
30:29 (17:15); Kavtičnil,
Sovič 6, L. Dobelšek5,ly
kar 4, Sirk 3, Tamše, Be
kovič 1.
MALI NOGOMET^
1. liga občine Štore,
krog: Stopar - Inexa j
Laška vas - Marinero ]
Lipa - Vulkanizacija M\
1:2, Pečovje - Sokoli 2
Vrstni red: Marinero
Mulej 9, Lipa, Laška vas,;
čovje 6, Sokoli, Stopar, jj
xa 3.
KOŠARKA '
1. SKL - moški
Za uvrstitev od 1. dd
mesta, 12. krog: Rogla
tra 84:91 (58:66, 42:
19:24); Strnad, Dundo^
Mihajlović 12, Sivka, M
ko 11, Zinrajh 10, Zarić
Brolih 5, Starovasnik 2; j
lanovič 21, Ručigaj 18, D
žovič 13, Nuhanovič 10,'.
tovič 7, Kovačevič, Ču^
Goršek 6, Rupreht, Sagat
2. Helios - Pivovarna Lcû
88:107 (61:84, 43:1
20:31); Pavič 22, Kuqo
Evans 18, Miledč 15, Ко^
12, Radunovič 10, Dojčiri
Brolih 4, Memčič 2.
13. krog: Pivovarna ¿
ko - Koper 81:82 (58:!
41:40, 22:23); Miletič 24,1
qo 18, Pavič 10, Dojčin, B
lih 8, Evans 5, Radunovič, 1
bale 4. Rogla - Union 0Û
pija 73: 91 (55:70, 29:¡
17:20); Mihajlović 16, S
rovasnik 12, Brolih 11,'
nrajh 10, Zarić 9, Hohler
Strnad 7. Elektra - Helios 77
(58:66, 38:35, 25:12); Čus
22, Ručigaj 15, Dražovič
Divjak 9, Belanovič 8, Nul
novič 6, Lato vič 3, GoršeS
Kovačevič 1. Vrstni red:
ka, Union Olimpija 25, G
plin Slovan, Pivovarna LaJ
21, Helios 18, Elektra 17,1
per 15, Rogla 14.
rŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK, 22. S.
ROKOMET
1. SRL - moški, finale, pr-
va tekma, Celje: Celje Pivo-
varna Laško - Mobitel Prule
67 (18.30)
SOBOTA, 24. S.
NOGOMET
2.	SNL, 26. krog, Križev-
ci: Križevci - Dravinja (16.30)
3.	SNL - sever, 24. krog:
Vransko - Središče, Paloma
- Šoštanj, Šmarje pri Jelšah -
Krško Posavje, Hajdina -
Möns Claudius (17).
MČL-Celje, 19. krog: Laš-
ko - Vojnik, Zreče - Rogaš-
ka, Oplotnica - Kovinar (17).
ROKOMET
Finale, druga tekma, Lj|
Ijana: Mobitel Prule 67 - <
Ije Pivovarna Laško.
NEDEUA, 25.
NOGOMET
1. SNL, 31. krog, Cel
CMC Publikum - Koper, Lji
Ijana: Ljubljana - Era Šmi
no. (15).
PilANliSKI KOTIČEK
...V'....
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 31. maja na
hod po Haloški planinski poti. Odhod ob 6. uri z avtobus
ga postajališča ob Glaziji. Prijave do 26. maja na tel. 03 !
29 27 ali 040 324 669.
SREDA, 28. 3. ^
NOGOMET
L SNL, 32. krog, Marib
Maribor Pivovarna Lašk
CMC Publikum (18.0
Šmartno ob Paki: Era - Ü
ca, Ajdovščina: Primorje -1
dar (16.30).
Št. 21 - 22. maj 2003 	
KRONIICA- PISMA BRALCEV
27
Dečka odvlekel
izpred celjske
knjižnice
•znanec je v petek izpred študijske knjižnice odpeljal 13-letnega otroka in
mu zagrozil, da ga bo ubil
začetku tedna je v par-
stala mlajša ženska, ki
iiimoidočim delila letak,
n mamica drobnega 13-
lega fantka, nad katerim
je izživljal moški. Zgodi-
56 je v petek, 16. maja
13. Potrebujem vašo po-
č...« Letaku je pripisana
ionska številka, na ka-
) lahko pokliče kdorko-
li je videl, kako je ome-
iiega dne okoli sedem-
5te ure popoldne visok
№ z daljšo brado vse od
ske študijske knjižnica
do gozda »pri kapucinar-
I vlekel manjšega fanta,
k je bil v tem času poln,
nihče ni storil ničesar,
№ pa je fanta izpustil še-
ko sta na gozdni poti sre-
1 starejšega moškega,
лј se je dogajalo v petek
)oldne, je mamici natanč-
opisal sin potem, ko mu
lispelo pobegniti iz prije-
nasilneža. Policisti se, če-
V so obljubih, da bodo
everili«, na prijavo, ki jim
je v petek popoldne po-
doval dečkov oče, še niso
Evali.
Sina sem okoh 16. ure po-
dne pripeljala do študij-
' knjižnice. Šel je v knjiž-
0, potem pa je pred njo
al na inštruktorja, s kate-
sta bila dogovorjena. Žal
0	zamešali uro, saj sta bi-
dogovorjena uro pozneje
fant je čakal nekoliko dlje
[običajno. Moški, ki je fan-
X)zneje odvlekel, je na Mu-
ski trg prišel iz smeri klju-
'ničarstva. »Nekaj časa je
1	na trgu in gledal, zato sem
ga opazil,« je povedal fant iz
okolice Celja, ki je še vedno
močno prestrašen. »Po nekaj
minutah je prišel do mene,
me zgrabil za roko in rekel,
naj grem z njim. Ker sem se
upiral, je rekel: »Če boš kri-
čal, te bom ubil!« ter me še
močneje zgrabil za roko.« Ker
je bilo fanta strah, da bi moški
svojo grožnjo uresničil, ni
kričal - čeprav je bil park poln
ljudi. »Ko sta prišla do »ka-
pucinarjev« in srečala spre-
hajalca, je moški sina izpu-
stil, ta pa je zbežal še globlje
v gozd, proti Anskemu vrhu.«
Ker fant poti na tem območ-
ju ne pozna, se je čez nekaj
časa vrnil v dohno. »Moški
ga je čakal, sedel je na klopi
ob glavni cesti in ga želel zgra-
biti. Kričal je, naj se ustavi,
vendar se mu je sin na srečo
izmuznil in zbežal nazaj pro-
ti mestu,« pripoveduje še ved-
no prestrašena mama treh
otrok, ki jih po dogodku niti
za trenutek ne izpusti izpred
oči.
Ker jo je strah, da bi stori-
lec dejanje ponovil in ker ne
želi, da bi se kaj podobnega
zgodilo kakšnemu drugemu
otroku, se je odločila, da bo
napisala letak, ki ga v teh
dneh deli po mestnem par-
ku. Odziv sprehajalcev par-
ka je pozitiven; nekateri so
ji že namignih, kdo bi lahko
bil storilec, ki je, kdo ve, za-
kaj, v gozd na silo odpeljal
njenega otroka. Glede na opis
in po podatkih, ki so jih ma-
mi posredovali sprehajalci,
naj bi šlo za znanega celjske-
ga klateža, nekoč elegantne-
ga celjskega žigola, ki sicer
kroži po vseh krajih Slove-
nije.
Ali je nerazumno dejanje,
ki se je na srečo fantka in nje-
gove družine tokrat srečno
končalo, res storil on ali ne,
bo pokazala šele policijska
preiskava. Čeprav je minilo
že pet dni, odkar je fantov
oče zadevo prijavil, pohci-
sti, ki v teh dneh menda še
zbirajo obvestila, o dogod-
ku še niso uspeli obvestiti jav-
nosti.
ALMA M. SEDLAR
Moški, ki je izpred študijske knjižnice v petek popoldne
odpeljal manjšega fanta, je imel dolge svetlo rjave ravne
lase do ramen, brado in brke, oblečen pa je v karirasto
srajco rdeče in zelene barve, ter oblečen v kavbojke svet-
le barve. Visok je okoli 175 do 185 centimetrov. Mama
odpeljanega fanta prosi vse, ki so bili v petek popoldne
bili v parku in karkoli videli oziroma bi lahko moškega
prepoznali, da pokličejo na 040 570 949 ali na najbližjo
policijsko postajo.
■BDilll TELEFON
invalid je v
, nevarnosti!
Robi iz Šentruperta se bo-
da se bo v naselju Lahom-
ipripetila prometna nesre-
.V kateri bo kot žrtev ude-
fen njegov sokrajan -in-
iid.
Ta se po cesti skozi nase-
'vozi v invalidskem vozič-
I. ki ga poganja akumula-
Sprašuje, zakaj na tej ce-
ni nikjer prometnega zna-
. ki bi opozarjal nanj ude-
ence v prometu, zlasti voz-
(e motornih vozil, ki se (ob
lejitvi na 90 km/uro) vo-
0 s hitrostjo, ki je krepko
2 dovoljeno.
fo odgovor smo šli na Po-
pjsko upravo Celje, kjer
№ je inšpektor Franci
pinjšek iz Urada uniformi-
le policije povedal, da pro-
•^tni znak, ki bi opozarjal
na takšno kategorijo udele-
žencev v prometu, kot so in-
validi na vozičku (na kakr-
šenkoli pogon), ne obstaja.
Zanje v prometu veljajo enaka
pravila, kot veljajo za pešce.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Špela Oset. Na te-
lefonsko številko 031/569-581 jo
lahko pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro. Svoja vprašanja za Mo-
dri telefon lahko med ponedeljkom
in petkom zastavite tudi po telefo-
nu 42-25-190.
^^BJeusmo
Izjava za
javnost
Slovenska ljudska stranka
(SLS) izraža globoko zaskrb-
ljenost glede posledic spreje-
tega proračuna za leti 2003 in
2004 v občini Šentjur, ki ga je
na predlog župana Štefana Ti-
sla sprejela ko^idja strank LDS,
SDS in NSi. Proračun ne upo-
števa ekonomske logike, saj je
zadnja faza izgradnje vodovo-
da v Dramljah (Straža na Go-
ri) gladko izpuščena. Tu gre za
dokončanje celotnega sistema
in njegovo polno izkoriščanje,
obenem pa za najbolj sušno po-
dročje z najbolj gosto poselje-
nimi interesenti (več kot 60).
Drastično so znižana sredstva
za kmetijstvo na vsega 7 mili-
jonov tolarjev (lani je bilo v ta
namen na razpolago 23 mili-
jonov). Občutno so znižana
sredstva tudi za drobno gospo-
darstvo. Tako je v proračunu,
še bolj pa v razvojnih progra-
mih, opazna velika zapostav-
ljenost KS Šentjur-mesto, KS
Šentjur-okolica in KS Dramlje.
Zato takšnega proračuna nismo
mogli podpreti.
00 SLS Šentjur
V boju za
čisto
slovenščino
v rubriki tednika Celjan z
naslovom Trački si me je nek-
do izposodil. Navedel je, da
bo italijanska restavracija, ki
ni imela slovenskih imen za
jedi, zaprla svoja vrata. Vsak,
ki je ta članek prebral, je ugo-
tovil, da sem nekdanji ravna-
telj, ki se bori za čisti sloven-
ski jezik, jaz. Sem član Giba-
nja 23. december, ki ima svoj
sedež v Velenju, predsednik te-
ga gibanja pa je gospod Borut
Korun. V svojem programu
ima med drugim tudi skrb za
čistost jezika. Čeprav sem na-
pisal v zvezi z onesnaževanjem
slovenščine z angleščino pre-
cej člankov in pisem, se sta-
nje še ni spremenilo. Pisal sem
celo slavistom, ki mi sploh ni-
so odgovorili. Dvakrat pa sta
mi odgovorila gospod pleme-
niti Jelinčič in Kučanova že-
na. Mene bolj motijo napisi
na trgovinah. V Celju imamo
namreč najmanj sedem pubov,
namesto navadnih gostiln. Pi-
sal sem tudi predsedniku vla-
de, državnega zbora in pred-
sedniku republike. Dobil sem
odgovor, da bo državni zbor
na prvi pomladanski seji obrav-
naval predlog zakona o zašči-
ti jezika.To se še doslej ni zgo-
dilo. Zasledil sem pa, da ob-
staja tričlanska skupina, ki jo
vodi Tone Partljič. Ta ima na-
logo, da dopolni predlog za
sprejem zakona o zaščiti jezi-
ka, ki ga je napisal minister za
kulturo dr. Janez Dular. Dr. Ja-
nez Dular je namreč predsed-
nik Urada za jezik, ki ga je us-
tanovil minister za kulturo Ru-
di Šeligo. Ko je ustanovil ta
odbor, je izjavil, da imajo Fran-
cozi jezikovno komisijo, ki
ukrepa, če se pojavi napis v
angleščini. Gospodu Šeligi sem
v članku odgovoril, da bi imel
raje jezikovno komisijo kot je-
zikovno anarhijo, ki vlada pri
nas. Ne vem, kdaj bo sprejet
zakon o zaščiti jezika. V Vele-
nju deluje Gibanje 23. decem-
ber, ki ga vodi dr. Borut Ko-
run, v Novi Gorici pa je po-
družnica, ki jo vodi Franc Jer-
čič - Rado, dosegla, da so na
trgovini La scaфa spremenili
v napis čevelj. V Celju sem o
tem napisal članek, a ni nihče
reagiral.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Št. 21 - 22. maj 2003 	
28
RADIO
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 22. MAJA, OB 18.30:
ŠPORT NA RADIU CEUE
Rokometni prenosi
v finalu končnice DP se bodo na dve zma-
gi pomerili rokometaši Celja Pivovarne Laš-
ko in Mobitela Prul. Prva tekma bo danes v
dvorani Golovec (18.30), druga pa v soboto
(16.30) v Ljubljani. Tudi na morebitni tretji
tekmi v Celju (torek, 18.30) bodo prisotni
naši mikrofoni. Reporter bo Dean Šuster.
NEDEUA, 25. MAJA, OB 10.10:
ZNANCI PRED MIKROFONOM
Andrej Kolar - turistična moč
Pilštanja
Zadnjo nedeljo v maju bo gost v programu
Radia Celje Andrej Kolar iz Pilštanja, direk-
tor podjetja Estet Kozje, sicer pa predsednik
Turističnega društva Lesično - Pilštanj. 25
let že prepeva v Moškem pevskem zboru Koz-
je, je pa tudi član glasbene skupine Pilštanj-
ski gospodarji. Andrej Kolar spada v skupi-
no zanesenjakov, ki želijo predvsem v Pil-
štanju, Lesičnem in drugih manjših krajih
na Kozjanskem ohraniti življenje in tja na
različne načine privabiti čimveč ljudi iz me-
sta. Z Andrejem Kolarjem se bo pogovarjal
Tone Vrabl.
SREDA, 28. MAJA, OB 18.00: FULL
COOL
Spidi in Gogi
Gosta v oddaji bosta tokrat Spidi in Gogi,
ki bosta nastopila tudi na prireditvi Metulj-
ček Radia Celje, ki bo 14. junija od 14. ure
naprej v Ledeni dvorani v Celju.
Spidi in Gogi. Foto: TRIARTES
Metuljček se bliža!
v letošnjem letu v ured-
ništvu Novega tednika in Ra-
dia Celje že tretje leto zapo-
red pripravljamo prireditev
Metuljček. Letošnja bo še
bolj pestra in zanimiva. Or-
ganizatorji smo k sodelova-
nju povabili še več gostov,
pri tem pa smo seveda pazi-
li, da bodo na veliki zabavi
za otroke, prisotni tisti us-
tvarjalci, katerih delo je na-
menjeno prav najmlajšim.
Tudi v ustvarjalnih in dru-
gih delavnicah se organiza-
torji le-teh vsako leto potru-
dijo in poskušajo otrokom
ponuditi nekaj drugačnega,
jim pokazati nove tehnike.
Vse to seveda brezplačno! Na
prireditvi Metuljček vsako
leto poskrbimo tudi za to,
da se lahko otroci zastonj za-
bavajo na igralih. Da bo v
dvorani res zavladalo prav-
ljično vzdušje, jo bomo
okrasili z metuljčki, mavri-
co, rožicami... vse to pa bo
narejeno iz balonov.
Celotno dogajanje bo v so-
boto, 14. junija, od 14. ure
naprej v Ledeni dvorani v
Mestnem parku mogoče
Z Zelenim
valom na izlet
Na programu Radia Ce-
lje je vsako sredo med 11.
in 12. uro priljubljena od-
daja Zeleni val, ki jo s po-
močjo zeliščarjev, strokov-
njakov in poslušalcev vo-
di, oblikuje in pripravlja Ma-
teja Podjed.
Oddaja je prepoznavna po
avizu in spotu, ki si ga je vo-
diteljica sposodila pri čudo-
delnemu zdravilcu in zeliš-
čarju Kosobrinu iz filma o
Kekcu: »Za vsako bolezen ra-
ste rož'ca!«
V oddajo se s svojimi
vprašanji, nasveti, težavami
in znanjem o zdravilni in ču-
dežni moči rastlin oglašajo
poslušalci od bhzu in daleč.
celo iz Gornje Radgone, Sa-
vinjske doline, Radeč in dru-
god.
Zato smo se v uredništvu
Novega tednika in Radia Ce-
lje ob peti obletnici oddaje
odločili, da se z nekaterimi
od teh zvestih poslušalcev sre-
čamo na izletu, ki ga že pri-
pravljamo. Datum je znan.
Izlet bo na prvi poletni dan,
21. junija. Kdo bodo udele-
ženci izleti, bo znano konec
maja, ko bomo izžrebali do-
pisnice z vašimi kupončki,
ki ste nam jih nekaj tednov
pošiljaU z vseh koncev Slo-
venije.
Veselimo se zelene karava-
ne, ki se bo najprej ustavila
na vrtovih z zdravilnimi ze-
lišči Inštituta za hmeljarstvo
v Žalcu, nato pa nas bo pot
vodila pod obronke Gozdni-
ka. Tam pa nas čaka... no,
vsega vam ne bomo izdali v
eni sapi.
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:	1
1.	American Life-Madonna
2.	Spirit In The Sky-	|
Gareth Gates Feat. The Kumars I
3.	Rise & Fail-Craig David Feat. Sd
4.	Jaleo-Ricky Martin
5.	You Sain No - Busted	|
6.	Can't Make Up My Mind-Sonique
7.	Unwell-Matchbox Twenty |
8.	Un'emozione Per Sempre- 1
ErosRamazzotti	!
9.	Cry-Kym Marsh	i
10.	Rock With You-Ashanti j
DOMAČA LESTVICA:	j
1.V	soboto zvečer - Kingston	I
2.	Divje-Tabu	^
3.	Med zemljo in zrakom-	^
Tinkara Kovač	,
4.	Zakaj ne pokličeš-Sound attack
5.	Na štiri oči-NušaOerenda
6.	Eoi-Čuki
7.	Kr neki-Murat& Jose	^
8.	Zdravica (jebi ga bluz)-Mi2	'i
9.	Verjemi mi-Vojo	s
10.	Moja ljubezen - Slavko Ivančič	ц
PREDLOGA ZATUJO LESTVICo]
No Angel-No Angel	I
Misfit-Amy Studt	Ц
PREDLOGA ZA DOMAČO LESM
Na štiri oči-NušaOerenda 1
Moja ljubezen - Slavko h/ančič
Nagrajenca:	1
Tine Skok, Jurčičeva 21, Šoštanj ^
Franc Podpečan, Tomšičeva 11, Се^
Nagrajenca dobita kaseto, ki jo po^
ZKPRTVS, na oglasnem oddelku^
Celje.	•
ri:UHM!IJ.!l!r
CEUSKIHSplus
1.	Ajda na polju - Modrijani	j
2.	Sreča se vme-Vesele Štajerke |
3.	Pet krat po deset-
Dvojčici z Janezom	I
4.	Zlat klas-Klas	i
5.	Moj dom je naše ime-Moj dom j
Predlog za lestvico:
V tujini-Ans. Miro Kline
SLOVENSKIH 5 plus
1.	Morska pravljica-Ans. Petra Finka I
2.	Burja in teran-
Kraški kvintet z Bracom in Anko
3.	Vabilo planin-Gašperji
4.	Jaz sem šef-Vrisk
5.	Dolina mojih sanj-Sicer
Predlog za lestvico:
Vedno vsak ima svoj prav- Slovenslti
muzikanlje
Nagrajenca:	j
Urška Kerner, Lokovina 1, Dobrna
Klara Lorger, Galicija 26, Žalec
Nagrajenca dobita kaseto na oglasne*
oddelku Radia Celje.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
29
»Simbol svetlobe,
katere zapis je film«
Predstavljamo Zvezdo, kino društvo iz Tolmina
Teoretično za kino druš-
tva nastopajo dobri časi.
predvsem jim zaradi dostop-
nejše filmske tehnike ni po-
trebno ostajati pri besedah,
temveč se lahko dokaj hi-
tro dokažejo na delu. Eno
|)d društev, ki so se doka-
lala povsem praktično, je
îvezda iz Tolmina. O nji-
tiovem delovanju smo se po-
govarjali z Dimitrom Ana-
Idevim, ki ga marsikdo poz-
na tudi kot haiku pesnika.
S kakšnimi nameni ste
pravzaprav osnovali kino
društvo?
Društvo je nastalo novem-
bra lani z osnovnim name-
nom filmskega izobraževa-
nja, produkcije in prikazo-
vanjem filmov. Posebej se za-
nimamo za dokumentarni
Hm, želeli pa bi ustvariti cen-
[er dokumentarnega filma v
Tolminu, z lastnim low-bud-
get festivalom, svojo šolo...
Zakaj ime Zvezda?
Zvezda je simbol svetlo-
be, katere zapis je film. Zato
ie zvezda znani simbol filma.
Po drugi strani je petokraka
zvezda tudi simbol človeške-
ga mikrokozmosa (znana kot
Leonardova zvezda), tako da
lepo ujame v svoji simboUki
človeško resničnost in film
kot umetnost.
Na estetskem planu smo ja-
sno in odločno zavezani poe-
tiki undergrounda, tako je bi-
lo tudi rečeno na letošnji - pr-
vi skupščini društva, kar po-
meni, da brezkompromisno
odbijamo načela estetike, ki
ima opravka s profitom, od-
klanjamo kompromise z
družbo, ki kulturo in umet-
nost vidi kot ekonomijo.
Je podobno društvo že ob-
stajalo na vaših krajih? Ko-
liko članov povezuje vaše
društvo?
Mi smo prvo kino društvo
v Tolminu, verjetno edino na
celi Primorski, in med redki-
mi v Sloveniji. Zaenkrat nas
je 18, iz Tolmina, Ljubljane
in Gorice. Večinoma so to ljudi,
ki so na nek način povezani s
Tolminom (tudi če živijo
drugje). Eni so bolj aktivni,
drugi manj, ampak to je tudi
normalno. Pomembno je, da
držimo in delujemo skupaj.
Kakšni so vaši dosežki?
Posneli smo dokumentarec
Amigo (DVD, 36 min, režija
DimitOT Anakiev in Simon Ob-
leščak), v koprodukciji z Aka-
demskim filmskim centrom
(AFC) v Beogradu. Film je že
bil uvrščen v uradni program
50. festivala dokumentarne-
ga filma v Beogradu, konec
maja pa odhajamo v Moskvo
na mednarodni festival Zlati
Vitez. Amiga je do zdaj vide-
lo več kot 1.500 ljudi (prika-
zan je bil tudi v Nišu, Smede-
revu, Kragujevcu, Pančevu in
dvakrat v Tolminu ), pridejo
pa še drugi festivali...
Aprila se je začela naša de-
settedenska filmska šola Z
glavo, ne s kamero. Imamo
osem učencev in najboljši bo-
do na koncu šole posneli svo-
je filme, upamo, da bodo po-
sneti vsaj trije. Mentorja šo-
le sva Simon in jaz, v sode-
lovanju z drugimi predava-
telji. Konec maja prihaja prof.
Andrija Dimitrijeuić z Beo-
grajskega FDU, ki bo učen-
cem naše šole, pa tudi širši
javnosti, predaval filmski je-
zik in montažo.
Avgusta načrtujemo še
low-budget Freeka film festi-
val dokumentarcev, ki bo po-
tekal v sklopu festivala Saje-
ta. Postavih smo tudi lastno
internetno stran: http://
www.kdzvezda.org
Odkod vam sredstva?
Sami sponzoriramo naše
dejavnosti, donator je tudi
Nova KBM iz Tolmina, Adri-
ja Airways, predvsem pa ze-
lo uspešno sodelujemo z Zve-
zo tolminskih mladinskih
društev (ZTMD ) in Klubom
tolminskih študentov (KTŠ)
ter občino Tolmin. Upamo,
da se bo krog naših prijate-
ljev še bolj širil.
Kako ste povezani s ki-
noprikazovalci z vašega
konca?
Naša kinematografska de-
javnost je na začetku, ampak
do zdaj je bilo sodelovanje
odlično.
V kakšnem stanju je
pravzaprav kinoprikazo-
valski in gledalski delež v
Tolminu?
Razmere seveda niso naj-
boljše, čeprav ima Tolmin
nekaj redne in zelo zagnane
filmske publike.
PETER ZUPANC
Prizor iz dokumentarnega filma Amigo.
Dimitar Anakiev
Ubijanje nežno in zgodnje
s pripovedniškim žarom in energično kamero nas Femando
Merielles vleče skozi Božje mesto, četrt Ria de Janeira, ki bi
naj po obljubah vlade postala najvarnejša v državi. V resnici
e postala dokaz rekla, da preživi tisti, ki si več drzne. Pre-
prodaja orožja in mamil, prostitucija, pištole v rokah sedem-
letnikov, ki so se od starejših bratov naučili, da je čimprejš-
nje bogastvo edini način, da prevladaš. Sfilsko olepšano, a še
Vedno grozljivo. In posneto po resničnih dogodkih.
Vsebina: zgodbo pripoveduje Fusee, ki se je peklu Božje-
ga mesta poskušal izogniti tako, da se je posvečal fotografi-
ji. Njegovi najboljši prijatelji so bili vseskozi najhujši kri-
minalci...
Božje mesto (Cidade de deus, Brazilija)
Režija: Fernando Merielles
Vloge: Matheus Nachtergaele, Seu Jorge
Boštjan Hladnik, »enfant terrible« slovenskega filma,
prvi slovenski režiser, ki je sam pisal svoje scenarije; šte-
jejo ga k predstavnikom »črnega vala«. Njegova Maška-
rada je bila dolgo časa prepovedana, poznamo pa ga še
po filmih kot Ples v dežju ali Sončni krik. Erotika ima
stalni in sočni delež v njegovih filmih; tokrat se v glavi
prevajalke šunda mešajo umori, seks, čudna doživetja,
seks, oživljanja in seks... .
Vsebina: Slavna prevajalka šunda pride letovat v vilo
na obali, spremlja pa jo pisana druščina. Nenavadne zve-
ze in prebrisani umori se začnejo vrstiti, in vedno težje je
določiti, kaj je resnično in kaj ne...
Ciklus slovenski šopek: Ubij me nežno (Slovenija)
Režija: Boštjan Hladnik
Vloge: Duša Počkaj, Miranda Caharija
Polnočni
obračun
Jackie Chan nikoli ni bil
snov za oboževalce sporočil-
nosti in zapletenosti ali kom-
pleksnosti. Njegovi filmi se
nikoli niso gledali zaradi
zgodbe ali zaradi karakter-
jev. Zgodba je bila vselej iz-
govor za uživanje v njego-
vih akrobatskih sposobno-
stih, pomešanih s komiko,
pa uživanje v vednosti, da
Jackie še tako nore kaska-
derske podvige opravlja po-
vsem sam. Toda Ful gas, Jac-
kiejev prvi prodor v Holivud,
je bil zelo razblažena verzi-
ja nj^ovih domačih
podvigov; v primer-
javi s tem, kar je sle-
dilo, pa je še celo
»sekal«. V nasled-
njih filmih... od
Opoldanskega obra-
čana do TUkseda...
je bilo vedno manj zgodbe
in komike in posebnih akro-
bacij in »kemije« s soigral-
ci... vedno manj česarkoli...
za Tuksedo pa se celo širijo
govorice, da je Jackie upo-
rabljal kaskaderje. On!
Polnočni obračun je dru-
ga plošča! Bolj zabavna ploš-
ča. Zgodbe seveda še vedno
ni in nekateri deli zapleta so
povsem bledi ali za izredno
tanke lase privlečeni. Toda,
pod prvič: Jackiejev filmski
partner Owen Wilson je to-
krat izredno razpoložen in
ležeren. Tudi kot duo funk-
cionirata. Predvsem pa je po-
membno naslednje: Jackie
kot da je bolj natančno pre-
mislil, kaj hoče; kot da je
dobil dovolj proste roke, da
to tudi naredi. (Sam je eden
od producentov.) Vedno je
nakazoval in govoril, da obo-
žuje Charlieja Chaplina in os-
talo gardo nemega filma. Se-
daj je to oboževanje polno
uporabil. Polnočni obračun
je rahel odmik od vseh nje-
govih dosedanjih uspešnic -
nekdanjih adrena-
linskih in blažjih
Holivudskih - pre-
mik iz kakršnega-
koli divjanja v
malce bolj umir-
jene zone homma-
gea. Vsak tokrat-
ni kaskaderski podvig ima svoj
odmev v preteklosti: v prego-
nih Keystonskih policajev, v
norčijah Charlieja Chaplina,
v karate verziji scene iz Sin-
ging in the rain (njegovo bo-
rilno poplesavanje z dežniki
je vredno čistega občudova-
nja)... najbolj moderen je, ko
spomni na Indiano Jonesa in
Prežečega tigra, skrite^ zma-
ja (»mala« Donnie Yen se zdi
kot »jedrnata ponovitev«
Zhang Zi Yi). Ves film prav-
zaprav izraža ljubezen do fil-
ma, do njegove praktične, pop
zgodovine... na Jackiejev na-
čin. Verjetno je to smer, h ka-
teri se bo Jackie v prihodno-
sti pogosteje vračal. Tudi za-
radi svoje starosti. Tako vsaj
»obljublja« konec Polnočne-
ga obračuna, ki »napovedu-
je« ero nemega filma.
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
Št. 21 - 22. maj 2003 	
30
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Hladni bifeji
Postrvi s
koprom
Potrebujemo: 5 žlic vinske-
ga kisa, žlica soli, košček li-
monine lupine, šopek kopra,
6 postrvi, 1/4 I želeja iz be-
lega vina, 2 žlici sesekljane-
ga kopra.
Zavremo 2 do 3 1 vode, ki
ji dodamo kis, sol, limonino
lupinico in koper in v tej te-
kočini kuhamo oprane postrvi
15 do 20 minut. Kuhane vza-
memo iz juhe, jim olupimo
kožo, nato jih ohladimo. Vin-
ski žele iz belega vina zmeša-
mo s koprom, prelijemo z
njim postrvi in jih postavimo
v hladilnik, da se žele strdi.
Žele iz belega vina: 100 g
beljakov, drobna čebula, 50
g pora, 50 g gomoljne zele-
ne, 2 vejici peteršilja, žlička
soli, 8 zmc belega popra, del-
ček lovorovega lista, 1 I me-
sne juhe, s katere smo posneli
vso maščobo, 1 dl belega vi-
na, 35 g praška za aspik ali
10 lističev bele želatine.
Beljake stepemo, da so na-
pol trdi, zelenjavo zrežemo
na drobne kocke in jo doda-
mo beljakom skupaj s soljo,
zrnci popra in lovorovim li-
stičem. Vse skupaj krepko
zmešamo s kuhalnico. Mesno
juho segrejemo, stresemo va-
njo mešanico beljakov in ze-
lenjave in na veliki vročini vse
skupaj zavremo. Ves čas juho
krepko mešamo z medico za
sneg in z njo krožimo po dnu,
da se beljakovine ne sesede-
jo. Ko se beljak dodobra str-
di in splava na površje, prili-
jemo belo vino in juho poča-
si kuhamo 40 do 50 minut na
šibkem ognju - ne sme vreti -
lonec naj bo pokrit tako, da
skozi režo lahko uhaja para.
Bistro juho precedimo sko-
zi cedilo, še bolje pa skozi fil-
trimi papir. Prašek za aspik
namočimo v malo mrzle vo-
de^^ lističe želatine pa v obilo
vode. Prašek za aspik zame-
šamo z vodo vred v vročo ju-
ho; želatino ožmemo, jo vr-
žemo v juho in jo v juhi raz-
pustimo. Če juha zaradi pre-
cejanja ni več vroča, jo mo-
ramo še enkrat segreti, pre-
den ji dodamo želatino, vreti
pa ne sme. Mesno juho me-
šamo, dokler se ne raztopi vsa
želatina. Potem jo hladimo in
jo kdaj pa kdaj premešamo
ter jo uporabimo, kakor pred-
pisuje posamezni recept.
Namesto belega vina lah-
ko uporabimo šeri, muškat
ali kakšno drugo vino.
Terina iz
teletine
Za model iz žgane gline s
pokrovom, ki drži približno
1,2 litra, potrebujemo: 300 g
telečjega fileja, 200 g svinine
brez maščobe, 250 g sveže sla-
nine, žUčko soli, po 1/2 žličke
posušenega zelenega popra,
bazilike, žajblja in timijarm,
50 g belega kruha brez skorje,
beljak, 6 žlic smetane, 30 g
surovega masla, 2 šalotki, 200
g telečjih jeter, šilček konjaka,
1/2 žličke soU, strok česna, no-
ževo konico ingverja v prahu
in soli, 1/8 I smetane, 30 g
surovega masla, 200 g šam-
pinjonov, 2 žlici sesekljanega
peteršilja, 120 g kuhane gnja-
ti, 400 g sveže slanine, zreza-
ne na tanke rezine.
Meso in slanino zrežemo
na rezine. Začinimo s soljo
in posušenimi zelišči. Beli
kruh narežemo na rezine in
jih zložimo na vrh. Beljak
zmešamo s smetano in zlije-
mo na kruh. Postavimo za 12
uro na hladno. Iz marinira-
nega mesa in preostalih se-
stavin pripravimo nadev. Mo-
del obložimo z rezinami sla-
nine, nanjo damo mesno ka-
šo, jo prekrijemo z rezina-
mi slanine, nato pa skledo za-
premo. Terino kuhamo v vod-
ni kopeli v pečici 50 minut.
Okusna omaka za nadev: za
paštete, terine in galantine je
pomembno, da skrbno pri-
pravljamo gosto omako ozi-
roma nadev. Vseeno je, ali pri-
pravljamo nadev iz mesa, div-
jačine, perutnine ali rib, vse-
lej je pomembno, da lahko
začimbe, ki jih z občutkom
sestavimo v mešanico, poča-
si učinkujejo na sestavine. Za
razliko od splošnega pravila
pri pripravi mesa moramo za-
čimbe že na začetku posoliti,
da sol učinkuje na beljakovi-
ne, ki so v sestavinah.
Sredozemsica
solata
Sestavine: majhna glava^
denke, 1/2 kumare za sol
to, 3 paradižniki, 3 v trdo k
hana jajca, 2 čebuli, 150
ovčjega sira, 150 g kuhanq
stročjega fižola, po 8 zelen
in čmih oliv, 4 žlice olivr,
ga olja, sok limone, žlica gi
čice, 1/4 žličke sladkorja, ;
dober ščepec soli in popn
žlica raznih sesekljanih z
lišč.
Solato očistimo, operen:
in dobro odcedimo. Kum
ro in paradižnike орегепц
in osušimo. Kumaro narib
mo. Paradižnike in oluplj
na jajca zrežemo na osmin
Čebulo olupimo in zreženil
na obročke. Ovčji sir zdrl
bimo, fižol in olive zme^
mo z vsemi sestavinami J
solato. Olje zmešamo z limd
ninim sokom, gorčico, sla^
korjem, soljo in poprom. T(
omako damo na solato, ki j(
potresemo z zelišči.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ČUDEŽNI CAJ
Rooibos
Južnoafriški čaj - rdeči
zdravilni grm, ki deluje le-
potilno in zavira staranje!
Ogromne količine antiok-
sidantov, ki jih vsebuje ta čaj,
so zagrizeni lovci prostih ra-
dikalov v človeškem telesu.
Antioksidant SOD pa doka-
zano upočasnjuje staranje,
poleg tega krepi lase, jim daje
sijaj in ohranja čvrste nohte.
V Južni Afriki ga imenujejo
ČUDEŽNI ČAJ, uporabljajo
ga za zdravljenje alergij, ast-
me, zvišanega krvnega priti-
ska, ekcema, povišanega krv-
nega sladkorja ....
Čaj je dobrega okusa in ču-
dovite rdeče barve, ne vse-
buje kofeina, zato ga lahko
pijejo tudi otroci, nosečnice
in starejši ljudje. Uporablja-
mo ga lahko kot ledeni čaj,
za pripravo raznih napitkov,
kot začimbo in celo za pri-
pravo raznih omak in juh.
DIŠEČA SKODELICA -
PLANET TUŠ
liano d.o.o.. Poštna
ulica 3, Maribor
Rdeči grm, iz katerega pri
delujejo rooibos čaj, zraste
do 2 metra visoko in uspevć
le na visokoležečih ekološ
ko neoporečnih predelih hri
.bovja Cadarberg.
V prihajajočih vročih dnel
je rooibos idealna zamenja
va za sadne sokove, pripra
vimo ga lahko v večjih koli
činah, v hladilniku obstane
tudi 2 tedna.
Rooibos je »vesel čaj«, ki
pomaga premagati žalost.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
NASVETI
31
Harmonija nasprotij v črtali
če bi čez mesec ali dva
izbirali miss med letošnji-
Uii naj-barvami poletja, bi
^ ožji izbor zagotovo prišli
tudi nebarvi; črna in bela.
pa ne po naključju.
Črna namreč sploh ni ta-
lco grozeče negativna barva,
da bi z njo, kot njegadni, iz-
ganjali uroke. Simbolizira
začetek, kaljenje, čas, pre-
den pride do svetle eksplo-
zije rojstva. Bela? Predstav-
lja same pozitivne in vzvi-
šene reči. Je znamenje svet-
lobe, sijaja, sreče, brezča-
snosti... Ker pa letošnja mo-
da želi, da bi bile sodobne
dame in gospodične kljub
poletnemu vzdušju z obema
nogama na trdnih deh, je beli
dodala črno, njeno skrajno
nasprotje.
Odraz notranje
dvojnosti?
Ko smo že pri simboliki;
verjamete, da izraža črno-be-
la kombinacija notranjo
dvojnost slehernega bitja? Ka-
korkoli že, tisti, ki se tega za-
vedajo aU pa jim je kombi-
nacija preprosto všeč, nosi-
jo najbolj oboževano in har-
monično barvno nasprotje
vseh časovne glede na mod-
ne trende. Letošnji so jim za
nameček še nadvse naklonje-
ni.
In na katero ime vsakdo,
ki se vsaj od daleč «pozna
na trende oziroma novejšo
zgodovino mode, pomisli ob
pogledu na črno-belo kom-
binacijo? Chanel, seveda. Le-
gendarna modna kreatorka
Coco Chanel je v svet mode
prodrla tudi po zaslugi veš-
čega druženja teh dveh ne-
barv. Še vedno je aktualna
njena ugotovitev: »Ženske vse
preveč mislijo na barve, po-
zabljajo pa na odsotnost
barv. Vse, kar je potrebno za
eleganten videz, sta črna in
bela.«
Čista ironija! Dve najmoč-
nejši nasprotji, ki se najbolj
privlačita. Dve tekmici, ki
skupaj ustvarjata najlepšo
harmonijo. Različni kot noč
in dan, pa vendar nikoli ne
zdrsneta v neestetske vode.
Pod pogojem, seveda, da ju
doziramo v pravih odmerkih
in družimo s čimmanj dru-
gih oziroma nobeno drugo
barvo.
Barvna
odsotnost v
črtali
Pa poglejmo, kako izgle-
da filozofija barvne odsot-
nosd še v praksi oziroma na
oblačilih in modnih dodat-
kih letošnjega poletja.
O belih pikah, ki se kota-
lijo na črni osnovi in obrat-
no, smo že nekaj rekli. O
kubističnih in pop-art mo-
tivih, ki so s svojim migo-
tanjem rahlo naporni za oči,
so pa vsekakor efektni, tu-
di.
Zdaj se poigrajmo še z
idejo podčrtavanja svoje vi-
zualne podobe, s črtami.
Vsi, ki imajo težave zaradi
odvečnih kilogramov, naj v
misUh le prečrtajo debele
črte! Tudi, če so navpične.
Nikar se namreč kot - saj
veste, kdo - držati plota ozi-
roma pravila, da navpične
črte postavo zožijo. Če so
črte debele, pa naj bodo še
tako naravnost in navpično
položene, vas bodo le še
razširile!
Zato predlagamo tanjše,
diagonalno postavljene,
morda uporabljene v edni-
ni ali dvojini kot obrobe.
Za efektno vizualno korek-
cijo postave, da bo zado-
voljstvo v črtah še večje!
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Št. 21 - 22. maj 2003 	
32
ZAAVTOMOBILISTE
Po kombilimuzini še
limuzina in grandtour
Renault megane je na slo-
venskih cestah in v gara-
žah pogost avtomobil. La-
ni je francoska avtomobil-
ska tovarna predstavila nje-
govo drugo generacijo, ki
še po skoraj pol leta zbuja
veliko pozornosti zaradi
nenavadne oblike, pri če-
mer to velja tudi za notra-
njost. Pred kratkim o pred-
stavili še izvedenki limuzi-
na in karavan.
Renault je lani poslal na trge
le izvedenki s tremi (kupe)
in petimi vrati in že tedaj na-
povedal, da bo imela nova
družina sedem članov. Na ne-
davnem ženevskem avtomo-
bilskem salonu so tako po-
kazali kupe/kabriolet in no-
vega scenica, sedaj oziroma
na barcelonskem avtomobil-
skem salonu pa še limuzino
(ki se je doslej imenovala
classic) in karavan, ki bo no-
sil ime grandtour.
Izbira barcelonskega avto-
mobilskega salona za pred-
stavitev dveh novih izvedenk
megane II ni bil naključna,
kajti Renault ima v Španiji
štiri tovarne, kjer dela 12 ti-
soč ljudi; poleg tega naredi-
jo tam okoli 400 tisoč renaul-
tov in jih 200 tisoč tudi pro-
dajo Špancem. Tudi novi
grandtour bo nastajal v Špa-
niji (v tovarni v Palencii),
medtem ko bodo limuzino
izdelovali Turki v svoji tovar-
ni v Bursi.
Tako limuzina, ki bo pri
nas po novem nosila oznako
4v, kot tudi grandtour sta po
novem oblikovno prikupnej-
ša kot prej. Pri Renaultu me-
nijo, da se bosta obe različi-
ci najbolje prodajah v zahod-
ni in severni Evropi, njun de-
lež v skupni prodaji pa naj
bi bil od 15 do 20 odstotkov.
Tako limuzina kot grandtour
imatà za 61 odstotkov večjo
medosno razdaljo od kom-
bilimuzine s tremi oziroma
petimi vrati, več je tudi pro-
stora na zadnjih sedežih, v
obeh primerih pa prtljažnik
ponuja zelo velikih in upo-
rabnih 520 litrov. To je več
kot prej. Že iz teh podatkov
je mogoče sklepati, da naj bi
se za ti dve varianti megane
II ogrevali predvsem družin-
sko naravnani kupci.
Motorjev bo pet, in sicer
trije bencinski in dva turbo-
dizla z oznako dCi. Osnovni
bencinski bo pri gibni pro-
stornini 1,4-litra ponujal 98
KM, sledi 1,6-litrski motor s
115 KM, na vrhu je 2-htrski
agregat, ki razvije 136 KM.
Šibkejši turbodizelski motor
bo pri gibni prostornini 1,5-
litra imel 80, močnejši pa pri
1,9-litra 100 KM. Menjalni-
ki bodo trije (ročna 5 in 6-
stopenjska) ter prestavna av-
tomatika, vsi pa bodo moč
prenašali na prednji kolesni
par. Seveda tudi za ti dve iz-
vedenki megane II velja, da
sta varni, saj je novi megane
v okviru preizkusnih trčenj
dobil pet zvezdic, kar je naj-
višja možna ocena.
K nam naj bi se oba mega-
na pripeljala septembra ozi-
roma jeseni. Tedaj bo napro-
daj tudi prenovljeni scenic in
kangoo s stalnim štirikole-
snim pogonom. O cenah se-
veda še ni mogoče reči nič
točnega.
Megane II limuzina
Ford mondeo je dvanajstmilijonto vozilo, nastalo v Fordovi tovarni v
Genku.
Izdelali 12-milijonto
vozilo
Kljub kilavim prodajnim številkam in napovedim je Ford
te dni zabeležil produkcijski rekord. V tovarni v belgijskem
Genku, kjer izdelujejo mondea, so naredili 12-milijonto vo-
zilo. Avtomobile so v Genku začeU izdelovati leta 1964, pred
časom pa so tovarno temeljito posodobili, saj so v obnovo
vložili kar 900 milijonov evrov. V tem času so v Genku nasta-
jali ford taunus 12M, pa sierra in sedaj mondeo.
Sprememba v vodstvu
Voikswagna
V	vodstvu največjega
evropskega avtomobilskega
koncema, torej nemškega
Voikswagna, je prišlo do po-
membne spremembe. Odsto-
pil je Robert Biichelhofer, ki
je v VW dolga leta skrbel za
marketing in prodajo.
V	uradnem sporočilu so za-
pisali, da je BJcchelhofer od-
stopil zaradi nestrinjanja z mar-
ketinško politiko koncema.
Vse pogosteje pa je slišati, da
naj bi odstopil zaradi tega, ker
je menil, da je za slabo proda-
jo phaetona kriva premajhna
ponudba motorjev. Omenje-
ni avto ne gre v promet tako,
kot so upali, čeprav je res, da
se VW s tem vozilom prvič po-
javlja v visokem razredu.
Še bolj neuradno je slišati,
da se Biichelhofer ni razumel
s prvim človekom VW, torej
Berndom Pischetsriederjem.
Morda pa se za vsem tem skri-
va preprosto dejstvo, da VW
letos ne prodaja tako kot bi
moral, saj prodaja upada. Kot
pravijo, je VW v letošnjih treh
mesecih prodal za 3,5 odstot-
ka manj kot v enakem lanskem
obdobju, pri čemer je šlo slab-
še predvsem VW in Audiju
(minus 6,3 odstotka). Na te-
žave kaže tudi upadajoča vred-
nost delnice, saj je bila v le-
tošnjih prvih treh mesecih kar
za 60 odstotkov cenejša kot v
primerljivem lanskem obdob-
ju.
Subaru in
Saab z roko
v roki
Subaru in Saab bosta sku-
paj izdelovala manjšo
športno limuzino, ki naj bi
na trge pripeljala leta 2005.
Kot pravijo, naj bi v letu dni
naredili do 100 tisoč vozil,
vsaj Saabov avto pa naj bi
nosil oznako 9-2. To bo po
vsej verjetnosti najmanjši
saab, ki naj bi ga poganjal
2,5-litrski štirivaljni ben-
cinski motor. Zanimivo je,
da naj bi avto najprej zače-
li izdelovati pri Subaru j u na
Japonskem, potem pa pro-
dajali zgolj v ZDA in Kana-
di. Sicer pa je res, da sta
tako Subaru kot tudi šved-
ski Saab vsaj deloma v lasti
ameriškega General Motor-
sa, kar je vsekakor pripo-
moglo k švedsko-japonske-
mu sodelovanju.
Audi aliroad quattro je dobil nov dizelski motor.
Aliroad quattro z novim motorjem
Ponudba motorjev v audiju aliroad quattro ni bila nekaj posebnega oziroma namenjena
predvsem onim z globokimi žepi, sedaj pa bodo v avto začeli vgrajevati še novi 2,5-litrski
turbodizel s 163 KM in 310 Nm navora. Zraven je dodan tudi 6-stopenjski ročni menjalnik.
Po tovarniških podatkih bo tako opremljeni aliroad do 100 km/h pospešil v 10,4 sekunde,
najvišja hitrost pa bo 203 km/h.
Skupni pn^eict ]
Voikswagna in Siemensa j
Različni elektronski sistemi za vbrizgavanje goriv?
so srce novih dizelskih motorjev. V tem svetu veliko^
šteje nemški Bosch, se je pa Volkswagen vendarle od-
ločil, da se skupaj s Siemensom loti razvoja tovrstnih
sistemov.	I
Ustanovili so skupno podjetje ter zasnovali projekt, ka-^
terega vrednost je 270 milijonov evrov. Delo naj bi steklo
čez dobro leto, zaposlenih pa bo skoraj 700 ljudi. Tova^
no bodo zgradili v nemškem mestu Stollberg. Kot pravijo,
naj bi izdelovali visokotlačne sisteme, ki bodo temeljiH
na sedanjem sistemu vbrizgavanja goriva preko šob s tla'
čilkami. Tako naj bi še bolj ogrozili Bosch. Ta projekt je
po svoje zelo razumljiv, saj se prodaja avtomobilov z di^
zelskimi motorji zlasti na evropskih trgih v zadnjih letih'
skokovito povečuje.
Pokojni posebnež - renault avantime	i
Renault avantime
gre v pokoj
Francoski Renauh je potegnil črto pod avantime, avto, ki
ga je na trge poslal pred nekako dvema letoma. Nastajal je
pri Matri, majhni tovarni oziroma delavnici, ki je dolga leta i
za Renault izdelovala enoprostorski espace. Ko je Renault
lani predstavil novega espacea, ga je sam tudi začel izdelo-
vati, s tem pa je Matra ostala brez resne produkcije. Laai je
Matra naredila še približno 6.000 avantimov, kar je bilo
premalo tako za Renault kot Matro. Očitno oblikovno in
konceptualno zelo nenavadno vozilo ni imelo pravega od-
ziva na trgu. Renault se je odločil, da avantima préfíeha
izdelovati, Matra pa se bo prenehala ukvarjati s proizvod-
njo avtomobilov. Nekaj takšnega se že dolgo ni zgodilo. Pri
Renaultu pravijo, da je bil projekt avantime vreden oziro-
ma so vanj vložili 224 milijonov evrov in da ustavitev proi-
zvodnje ne bo imela resnejših finančnih posledic. Vsekakor
pa drži, da je avantime s svojo obliko napovedoval sedanji
megane in je vsaj delno opravil svoje poslanstvo.
Mini ostaja hit bavarske tovarne.
BMW: letos slabše
kot lani
Nemški BMW je lani po lastnih trditvah ustvaril naj-
boljši finančni rezultat v vsej svoji zgodovini. Letošnje
napovedi so skromnejše, saj bo imela tovarna precej stroš-
kov z uvajanjem novih avtomobilov.
Kmalu bodo predstavili novi BMW serije 5, malega teren-
ca z oznako X3, menda naj bi povili tudi serijo 6. Sicer pa se
ve, da je tovarna lani imela dve milijardi evrov dobička in
to je bilo za osem odstotkov bolje kot leto poprej. Toda
letos beemveji ne gredo najbolje v promet, saj je prodaja
padla za osem odstotkov. BMW je lastnik tovarne Mini in
tudi dobri prodaji minija gre zahvala za tako ugodne po-
slovne rezultate. Sicer pa je bil promet vse skupine lani
vreden 42 milijard evrov, kar je bilo za 16 odstotkov več kot
leto nazaj.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
ZA MTOMÒBILISTE
33
Fordova karavana
Fordova karavana skupaj z družbo Avto Celje se te dni mudi v Celju na parkirišču
jentra Interspar. Ogledate si jo lahko še danes, v četrtek, do 20. ure.
Ford letos praznuje 100-letnico in že od marca pripravljajo ob jubileju različne akcije,
kaznovanje bo trajalo dva meseca in v tem času bo Fordova karavana obiskala več sloven-
Idh krajev. Obiskovalcem je na ogled več razstav: ob 100-letnici Forda, razstava nagrad
ružbe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter vozil z možnostjo testnih voženj.
Ila ogled so tudi športni modeli.	Foto: AŠ
Varnejši motorni poicrov pri mazdi RX8
Mazda bo kmalu začela
prodajati RX8, športni av-
tomobil, ki ga poganja
wanklov rotacijski motor.
Avto že sedaj zbuja veliko
pozornosti, nenazadnje za-
radi motorja, ki pri majh-
ni gibni prostornini ponu-
ja zelo veliko moč. Ob tem
pa je tovarna razvila tudi
poseben motorni pokrov.
Bolj ali manj je znano, da
je 30 odstotkov žrtev pro-
metnih nesreč pešcev in da
jih kar 60 odstotkov umre
zaradi udarca v motorni po-
krov. Pri doslej znanih mo-
tornih pokrovih je bila
zgradba takšna, da je zara-
di svoje trdnosti povzročala
- še dodatne poškodbe. Maz-
da je pri RX8 naredila mo-
torni pokrov, ki v primeru
nesreče za nekako 50 od-
stotkov nežneje prestreže
udarec z glavo in drugimi
deli telesa. Ob vsem tem je
motorni pokrov za skoraj
25 odstotkov lažji od obi-
čajnega oziroma klasične-
ga.
Št. 21 - 22. maj 2003 	
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 21 - 22. maj 2003 	
MALI OGLASI - INFORMACIJE
35
Št. 21 - 22. maj 2003 	
36
^.МШЈ O&JkSi - INFORMACIJE
Št. 21 - 22. maj 2003 	
MpMmacije
37
Št. 21 - 22. maj 2003 	
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 21 - 22. maj 2003 	
VODNIK
39
Št. 21 - 22. maj 2003 	
40
ZANIMIVOSTI
Abraham z
dobrodelnim
pridihom
Celjan Aleksander Milanez je združil prijetno s koristnim
in priredil neobičajno zabavo
Letališče v Levcu, sobota
17. maja. Zabava ob sreča-
nju z abrahamom. Povab-
ljenci prihajajo od petih po-
poldne do zgodnjih večer-
nih ur. Čestitke, objemi, po-
ljubi, glasba, smeh, ples,
zabava in seveda jedača in
pijača v izobilju. Najbolj
vztrajni se poslavljajo v ne-
deljskem svitu...
Vse je tako, kot se za po-
memben dan spodobi in kot
se spodobi za jubilanta, ki ima
očitno veliko prijateljev. In kje
so darila? Nobenih daril - tak-
šna je bila glavna in edina za-
poved, ki jo je za praznova-
nje svojega petdesetega rojst-
nega dne postavil Aleksander
Milanez - Sandi. Povabil je
okoli sto petdeset ljudi. Za vo-
denje protokola je zadolžil
Vladimiro Skale, vrhunec slav-
ja pa je predstavljal atraktiv-
ni polnočni nastop trebušne
plesalke, darilo košarkaških
prijateljev iz mladih let.
»Zakaj bi si moji povabljenci
delali skrbi s tem, kaj mi bo-
do prinesli za abrahama, te-
kali od trgovine do trgovine
ter po nepotrebnem zaprav-
ljali čas in denar! To so ljud-
je, ki so z mano vred v življe-
nju uspeli, zato se mi je zde-
lo pametneje, da denar, ki bi
ga porabili za darila, usmeri-
mo k tistim, ki jim življenje
ni bilo naklonjeno,« je razmiš-
ljal naš slavljenec in se odlo-
čil: namesto daril so dobro-
došli prispevki v denarju.
Tako je bila na osrednjem
mestu sobotnega prizorišča
velika škatla, v kateri je bilo
iz ure v uro več kuvert (ne-
kateri so denar nakazali na
poseben transakcijski račun
pri Banki Celje) in tako ved-
no več denarja za tiste, ki v
življenju niso uspeli, ker jih
je zaznamovala usoda ali
onemogočila nesreča. Ker
Sandi z organizacijo huma-
nitarnih akcij nima izkušenj,
se je povezal z dobrodelnim
zavodom Žarek iz Celja. Ta-
ko je, s poprejšnjim sodelo-
vanjem s socialnimi služba-
mi, nastal seznam oseb, ki
jim bo Aleksander Milanez,
skupaj s svojimi povabljen-
ci, pomagal, jih razveselil. To
so Zoran in Borut iz Koga,
Polonca iz Miklavža pri Or-
možu, Milan iz Miklavža pri
Ormožu ter Sebastjan, Dani-
jela in Rok iz Celja.
Sandi pravi, da se v dobrih
delih vidi tudi v prihodnje, v
naslednjih petdesetih letih.
Ko je javno napovedal praz-
novanje naslednje petdeset-
letnice, je mislil še kako re-
sno. In zdi se, da ga ni bilo,
ki bi bil podvomil v to nje-
govo napoved. Na zdravje!
MARJELA AGREŽ
Foto: ALEKS ŠTERN
Aleksander
Milanez
je dipl. univ. inženir grad-
beništva, zaposlen v Komu-
nalni direkciji Mestne ob-
čine Celje, kjer je vodja in-
vesticijske službe. Je tudi po-
velj nik Civilne zaščite v
MOC, stalni sodni izvedenec
in cenilec gradbene stroke.
S soprogo Tanjo imata dva
otroka, dvojčka Hano in Ti-
ma. Aleksander v prostem
času igra košarko, tenis, ma-
li nogomet, posluša pred-
vsem dobro rok glasbo in
kantri, navdušujejo ga do-
bri filmi, knjige, predvsem
pa veliko potuje. Z ženo sta
z avtom in šotorom prevo-
zila skoraj vso Evropo in več-
ji del ZDA, Mehiko, nekda-
njo Sovjetsko zvezo, z lad-
jo pa križarila po Sredozem-
lju in Atlantiku. Zelo ceni
prijateljstvo in poštenost, ne
mara pa hinavščine in ne-
voščljivosti.
V obilju jedače in pijače še posladek z nastopom Top Fitove plesne skupine Divas.
Otvoritveni ples s soprogo Tanjo.
Prijateljstvo za vedno: abrahamovec in »stari« roker Bori Zupančič.
Atraktivni polnočni nastop trebu-
šne plesalke.
Mladoporočenca Zdenko Hriberšek in Nataša Turnšek sta po deset
letih preizkusnega staža v soboto na Starem gradu v Celju, v družbi pi
in svojih Nastje in Nives, dahnila usodni da.
V zakon po
srednjeveško
i
Za Natašo Turnšek in Zdenkom Hriberškom, ki stj
v skupnem gospodinjstvu »pridelala« danes 8 in 10 Ici
stari Nastjo in Nives, je deset let skupnega življenja. |
soboto sta v slikovitem okolju celjskega Starega gradi
dahnila usodni da.	|
Zakonca s Polzele, kjer mož proizvaja nogavice, žen^
pa jih prodaja, sta se odločila za nadvse slovesno srednja
veško poroko. Ker sta soglašala, da slavnostnemu dogodj
ku prisostvujejo tudi mediji in vsi, ki jih je slavnostni
ceremonial zanimal, si je letošnjo prvo poroko na Stared
gradu ogledalo veliko Celjanov in drugih obiskovalcev, a
so se priključili razigrani svatovski druščini. Poroka j^
vsebovala ves ceremonial, srednjeveške kostime, primer
no glasbo, srednjeveške plese... Sobotna svatba na gradi
je bila nepozabno doživetje za star par in mlada zakond
in je bila slovesen uvod v letošnjo sezono porok na Sta
rem gradu, ki so vsako prvo in tretjo soboto v mesecu
Nekatere klasične, druge, kot sobotna, srednjeveške.
Svatba se je nadaljevala v Alminem domu na Svetini,
kjer je več kot sto svatov veselo rajalo in si privoščilo tudi
petnadstropno torto.
Še zanimivost, zakonca sta na poroko vabila s knjigo, \
kateri sta zapisala svoji življenjski zgodbi.
BS, Foto: SHERPyí
Št. 21 - 22. maj 2003