SOCIALNI DAN Na katoliških shodih po svetu so že nekaj desetletij v ospredju razprave o socialnih vprašanjih. Pogosto so pereča vprašanja o ureditvi gospodarstva in preosnovi družabnih ustanov sploh edin predmet, ki se obravnava na velikih ka¬ toliških manifestacijah. Tako zlasti na Holandskem, v Belgiji, v Franciji, v Švici. Zadnji čas tudi v Italiji in poseb¬ no v Nemčiji, kjer se že 100 let skoraj vsako leto vrše znani “katoliški dnevi” (Katholikentage) s pretežno socialno vsebino. Tudi pri nas na Slovenskem ni bilo drugače. Z izjemo zadnjega katoliškega shoda (1923), ko zaradi zadržanja kr¬ ščanskih socialistov ni prišlo do enotnih pogledov med katoliškimi Slovenci na aktualne socialne probleme, — je na vseh prejšnjih štirih katoliških shodih družabni ureditvi in preosnovi bil od¬ merjen zelo važen poudarek. Iz katoli¬ ških shodov, posebno iz prvega (1892) so prišle odločilne smernice in pobude za mnogovrstno in plodovito socialno gospodarsko delavnost, ki je bila tako značilna vprav za katoliški tabor v Slo¬ veniji. Drugače tudi biti ne more. Od Leona XIII. dalje najvišja cerkvena avtoriteta bolj in bolj obrača pozornost katoliča¬ nov na sacialno polje. Neprestano nasta¬ jajo globoko v družbo segajoča vprašan¬ ja, ki zahtevajo nujne rešitve in ki bodo , rešena v protikrščanskem smislu na ve¬ liko škodo družbe, katoličanov in Cer¬ kve same, ako katoličani ne bodo z last¬ nimi pobudami pozitivno sodelovali pri njih rešitvi. Sedanji sv. Oče Pij XII. pa vernikom naravnost zabičava, da ka¬ toliško mišljenje in delovanje, ki ni so¬ cialno, to je, ki ni prežeto socialne pra¬ vičnosti in socilne ljubezni, sploh ni ka¬ toliško. V zadnjih 30 letih, to je od konca prve svetovne vojne dalje, se je v Slo¬ veniji nabralo mnogo važnih socialnih problemov, ki so zahtevali načelne odlo¬ čitve in jasnosti, žal pa smo bili na din¬ gih področjih tako zaposleni, kakor n. pr. na političnem, na šolskem in na go¬ spodarskem, da nekako nismo našli ča¬ sa, da bi kot narodna celota izrazito so¬ cialnim vprašanjem posvetili tisto po¬ zornost, ki bi jo bilo treba. Potem so prišle zmede druge svetovne vojske, o- kupacija in komunistična revolucija, ki je tudi naš narod podvrgla komunistični diktaturi in brezbožnemu marksizmu. lem pa hočemo ostati na realnih tleh na šega izseljenstva, ki itak že samo po se¬ bi poraja vedno nove socialne in gospo¬ darske naloge. Morda bi se kje mogel pojaviti pomi¬ slek, češ: Poglobljeno preučevanje dru¬ žabnih in gospodarskih vprašanj ni ni¬ kjer zadeva občestver.osti, ampak le ma¬ lega kroga izvedencev, ki se poklicno ali iz posebnega zanimanja pečajo s to¬ vrstnimi vprašanji, čemu za take stvari sklicevati shode in zborovanja? Ta pomislek ni težko zavrniti. Je bi¬ lo pri nas tako in je tudi drugod — in še te ima družba večkrat za nekakšne posebneže, če ne celo čudake. Za čuda je velika brezbrižnost širših ljudskih plasti vprav za tista vprašanja, ki se vseh tičejo! Pa recimo, da so ljudje za¬ dovoljni s stanjem, kakor je. Toda ne gre le za to. Gre za več: da smo namreč vsi tudi v gospodarskem in socialnem življenju dolžni prav delati in ravnati. To pa je le mogoče, če smo poučeni o resnicah in načelih, ki uravnavajo tu¬ di družabna področja. Stvarnost’ v kateri živimo, pa od nas še nekaj drugega zahteva. Kakšno velja¬ vo naj ima v našem primeru ozek krog še tako razboritih in dobro mislečih druž¬ boslovcev, da bi svojim rojakom dajal socialna navodila in gospodarske pobu¬ de, pa naj bi bile še tako koristne splo¬ šni blaginji? Nobene oblasti in nobene veljave! Veljavo jim morejo dati ljudje sami, če nakazane smernice z dobro voljo sprejmejo in se po njih ravnajo. Socialno zborovanje hoče vsakemu, tu¬ di najbolj skromnemu udeležencu, dati v roke legitimacijo, da o vprašanjih, ki bo¬ do v razpravi, razsoja in odločuje. To pa zaradi tega, ker ne more biti nobenega dvoma o zrelosti in globoki resnosti na¬ šega izseljenskega življa. Ljudje, ki so tolikokrat zrli smrti v obraz, ki so v življensko važnih odločitvah znali pra¬ vilno odločati in žrtvovati svoje udobje, premoženje, celo družino in domovino svojemu boljšemu prepričanja in ki so se pravilno znašli v čisto spremenjenih, nad vse težavnih razmerah tujništva, — taki ljudje bodo znali pravilno presojati tudi naš sedanji položaj. Zmotno bi bi¬ lo podcenjevati zrelost ljudi, ki se v mol¬ ku in tihoti dan za dnem posvečajo svo¬ jemu poklicnemu delu. Ne beremo o njih in redko jih slišimo govoriti. Toda, če bc kedaj naši ubogi domovini, ki tone v mraku komunistične tiranije, zasvetila svetla rešilna luč iz zamejstva, bodo njeni nosilci vprav ti brezimni junaki, ki so vedno znali izpolniti polno dolžnost in so si v trdem boju s tujino in uporno gmoto za vsakdanji kruh ojeklenili svoj značaj. Res je, da je ta naš živelj “v sti¬ ski in uboštvu”, kakor je bila krščanska občina v Smirni, na katero se je v pismu obrnil sv. Janez Evangelist (Raz. 2,9). Toda je v trpljenju preizkušena, zna vztrajati, dosegla bo venec življenja! Hoteli bi na socialnem zborovanju po¬ zdraviti naše starejše socialne borce, ki so v domovini osiveli v bojih za pravič¬ nejši družabni red. Naj se ne ustrašijo truda, saj bodo videli kako se njih de¬ lo, v skromnih merah vsekakor, nadalju¬ je in da sežejo v roke mladim, ki prevze¬ majo njihovo krščansko socialno tradici¬ jo, njih delo in njihove ideale — prila- godene na spremenjene razmere in na sedanji čas. Velike upe stavljamo na presenetljivo delaven krog mladih socialnih delavcev, ki resno preučavajo družabna vprašanja in se z bodrim idealizmom ter globoko resnostjo pripravljajo na odgovornosti polno nalogo, ki jih čaka v domovini. V tem, da tako resno streme po socialni naobrazbi in socialnem napredku, doka¬ zujejo, da pravilno umevajo smisel naše ga bivanja v tujništvu. Zavedajo se, da bo treba domov prinesti ne le vetera — staro, ampak tudi nova—novo in boljše, ki bo vredno žrtev in trpljenja tako iz¬ seljencev, kakor zlasti onih, ki trpe pod komunističnim jarmom. Ta mladina so¬ cialnega dne ne bo zamudila! Skratka: ,vsi ste iskreno vabljeni možje in žene, fantje in dekleta, da v mogočnem zboru daste pričevanje mi¬ selnosti, ki je nekoč v svoji bogati de¬ lavnosti dala Sloveniji socialni obraz in da pokažete, da je trpljenje v tujini v ras vseh še bolj poglobilo prepričanje, da sta socialna pravičnost in socialna ljubezen tako za naše sedanje sožitje v tujini kakor za bodoči red v domovini e- dino prava podlaga, na kateri more vzcveteti skupna blaginja. Na svidenje v nedeljo 13. junija v žup¬ nijski dvorani v Ciudadeli! Dr. Ivan) Ahčin Dve leti vojske na Koreji Ko sedaj v zamejstvu prirejamo so¬ cialni dan v okviru izseljenskega slo¬ venskega katoliškega shoda, na njem nikakor ne nameravamo, kakor je umlji¬ vo samo po sebi, obravnavati socialnih problemov naše slovenske domovine dru¬ gače kakor informativno. Prvič nismo v to pooblaščeni, drugič bi pa bil to le udarec po vodi, ki bi vsaj zaenkrat ni¬ komur ne koristil. Biti moramo realni in storiti to, kar je v danih razmerah mo¬ goče. Vsekakor hočemo podati zgodovinski prikaz dosedanjega krščansko-soeialne- ga dela na Slovenskem in se pri tem do¬ takniti tudi socialno gospodarskega sta¬ nja, ki je nastalo v naši domovini s ko¬ munistično strahovlado in njenimi “re¬ formami”. Toda naša glavna pozornost bo posvečena slovenskemu življu v za¬ mejstvu, v Argentini, v Evropi, v Ame¬ riških Združenih Državah, v Kanadi in drugod po širnem svetu. Iz tozadevnih poročil, ki jih je zbral Pripravljalni od¬ bor, je mogoče dobiti precej jasno sliko o razmerah, v katerih žive naši rojaki po drugih deželah. Neposredno s tem pa bo govor o važnem vprašanju, kaj bi se v danih razmerah in s sredstvi, ki so nam na razpolago moglo storiti za izbolj¬ šanje socialnega in gospodarskega sta¬ nja med našimi izseljenci zlasti tu v Argentini. Iz obravnavane snovi bodo končno predložene zboru resolucije v sklepanje in potrditev. Ne mislimo torej urejevati sveta ni¬ ti ne načenjati težkega družabnega in gospodarskega položaja, v katerem je naše ljudstvo v domovini. Opozorili bi le na naloge, ki jih razmere v domovini tudi nam v zamejstvu nalagajo. V osta- Dne 25. junija je preteklo dve leti, kar so sovjeti sprožili vojsko na Kore¬ ji. Prvo leto vojskovanja je bilo zelo napeto in krvavo, drugo je pa potekalo v znamenju pogajanj za premirje. Ta pogajanja za premirje so spet sprožili j sovjeti; lani 25. junija je Malik v Var- I nostnem svetu v New Yorku stavil tak predlog. Zahodni zavezniki so ga pozdra¬ vili z velikimi nadami —toda od tedaj trajajo pogajanja za premirje in vsaka konferenca med delegati se zaključuje s stereotipno ugotovivijo: “delegati so se zbrali, toda uspeh enak — ničli.” AMERIŠKA SVARILA V LONDONU Druga obletnica je zahodne velesile doletela ravno, ko so bili v Londonu zbra¬ ni njih trije zunanji ministri in so ame¬ riški bombniki nekaj dni prej temeljito bombardirali električne naprave ob reki Yalu na meji med Korejo in Mandžuri¬ jo. Zlasti v angleškem parlamentu je bi¬ la debata o tem ameriškem koraku zelo huda, nekateri poslanci na levici so celo terjali, da se mora ameriška vlada opra¬ vičiti za dejanje, ki so ga izvedli ameriš¬ ki letalci, ne da bi bili obvestili angleš¬ ke in druge zaveznike na Koreji. Angle¬ ška in francoska vlada sta'celo menili, da je trenotek tako ugoden, da lahko izvajata “pritisk” na ameriškega zunan¬ jega ministra, da naj vendarle pristane na ponovna, obsežna pogajanja s sovjeti na posebni konferenci štirih. Ta konfe¬ renca bi naj sicer uredila položaj v Nem¬ čiji, vendar pa bi tudi omogočila, da bi se obnovil dvogovor med vzhodom in za¬ hodom. Anglija je pri tem mogla raču¬ nati na obnovo trgovine s sovjeti, Fran¬ cija pa na diplomatsko podporo sovjetov pri urejanju nemških zadev; v Nemči¬ ji namreč francoski zastopniki slutijo, da vpoštevajo Amerikanci bolj bodoči nemški vojaški doprinos kot pa franco¬ ski. Ko je tako moral ameriški delegat Dean Acheson v Londonu spet krpati zavezništvo, ki naj ohranja zahodni blok je ponovil stališče ameriške vlade, da je namreč sleherno računanje na kak u- speh pri poganjanjih s sovjeti neutemel¬ jeno. Ako bi sovjeti resno želeli kakih uspešnih razgovorov z zahodom in po- mirjenje, tedaj bi lahko to takoj pokaza¬ li pri pogajanjih na Koreji. Že leto dni se shajajo zahodni in kom. delegati, pa ni nobenega zaključka. Tudi se v Evro¬ pi motijo, ako mislijo, da vlada na Ko¬ reji “mir” ali pa da so ustavljene sov¬ ražnosti, dokler se pripravlja premirje. Tega “miru” ali pa “odložitve sovražno¬ sti ni — in seveda to čuti najbolj ame¬ riški vojak in ameriška vlada, ki mora to vsak dan ugotavljati. Drugim vladam ali pa njih četam je to v veliki meri pri¬ hranjeno, ker so zavezniki le v omejenem številu zapleteni v sovražnosti na Ko¬ reji. SOVJETSKI RAČUNI PROPADLI Ameriški komentatorji povdarjajo se¬ daj ob tem obletnem obračunu, da je bi¬ la dosedanja ameriška politika na Ko¬ reji pravilna, ker so bili onemogočeni načrti sovjetov, ko so pred dvema leto¬ ma sprožili to vojsko. Harriman je v svojih govorih zadnje čase večkrat po- vdaril, da je glavni uspeh na Koreji ta, da so sovjeti izgubili postojanko, ki so si jo na Koreji hoteli zgraditi. Vojska na Koreji pa je nato pospešila zgraditev 136? ANIVERSARIO DE LA iKDEPBffiBKIA ARGENTINA En la historica sesion del 9 de Julio de 1816 el Congreso Nacional proda¬ mo en Tucuman la Independencia de las Provlncias Unidas de Sudamerica. Asi resulto completada la Revolucion de Mayo de 1810. La Argentina era politicamente independiente pero no economicamente. Es- ta independencia did a la Republica el actual Presiderite de la Nacion general JUAN D. PERON en la mišma časa historica en Tucuman hace cinco anos. Es- ta independencia es hoy realidad y la gente trabajadora goža en paz todas las riquezas de su propio suelo. El 136 aniversario de la Independencia sera celebrado con gran fervor pa¬ triotko en todo el Pais. En la Capital Federal tendra lugar tambien magmfieo desfile de los reservistas — portjue ese dia se celebrara tambien el Dia del Re- servista — ante el Presidente de la Nacion gral JUAN D. PERON. 136. OBLETNICA ARGENTINSKE NEODVISNOSTI Na zgodovinski seji dne 9. julija 1816 je Narodni kongres v Tucumanu pro¬ glasil neodvisnost Združenih južnoameriških provinc. Tako je bila dopolnjena re¬ volucija iz leta 1810. Argentina je bila sicer politično neodvisna, ne pa gospodarsko. To neodvis¬ nost je republiki priboril sedanji predsednik general JUAN D. PERON ter jo je proglasil pred petimi leti v isti zgodovinski hiši v Tucumanu. Ta neodvisnost je danes dejstvo in delovni sloji lahko v miru uživajo bogastva lastne grude. 136. obletnico neodvisnosti bodo slavili z globokim rodoljubnim čutom po vsej Republiki. V prestolnici bo istega dne tudi velika vojaška parada vseh re¬ zervistov, ki bodo korakali pred predsednikom gralom PERONOM. Ta dan je le¬ tos namreč posvečen tudi rezervistom. PO VOLITVAH V TRSTU S slovenskega stališča so volitve na Tržaškem letos dale izid, kakršnega je bilo pričakovati v sedanjih razmerah. Glasovi strank, ki zagovarjajo neodvi¬ snost Tržaškega ozemlja, brez komin- formistov, so letos poskočili napram izi¬ du v letu 1949 od 23.297 glasov na 35.385. Če prištejemo 30.976 kominfor- mističnili glasov, ker ta stranka vsaj v volilni kampanji tudi nastopa za neod¬ visnost Tržaškega ozemlja, dobimo šte¬ vilko 66.316 glasov za neodvisnost. V okoliških občinah je bilo za stranke, ki zagovarjajo neodvisnost Tržaškega ozemlja, oddanih 11,268 glasov. Skupno je torej na celem volilnem področju gla¬ sovalo 77.529 ljudi za neodvisnost Trža¬ škega ozemlja. Proti STO in praktično za priključi¬ tev Sto ja k Italiji je bilo oddanih 106.373 glasov. Za Italijo je glasovalo vsaj 43.000 lju¬ di, ki nimajo s praktično usodo Trsta nikakega življenjskega opravka. To so ljudje, ki so pod raznimi pretvezami bi¬ li vpisani v volilne imenike in so prišli volit iz Milana, Rima in celo iz Argen¬ tine. Treba je tudi podčrtati dejstvo, da je bilo precejšnje število slovenskih vo- likev neopravičeno brisanih iz volilnih imenikov. i ' ' ti Objektivni cenilci in opazovalci v Trstu trdijo, da je treba računati, da je za ohranitev neodvisnosti STO — ja gla¬ sovalo 77,777 ljudi, za priključitev k Italiji pa okoli 63.000. Dejstvo je, da so italijanske stranke zahodnega bloka, ki se sedaj pripravlja, da prepreči sleherno tako akcijo sovje¬ tov in jo tudi kaznuje, ako bi bilo treba. ČANGKAJŠKOVE UGOTOVITVE Oglasil se je tudi maršal Čangkajšek in povedal svoje misli ob drugi obletnici vojske na Koreji. V svoji izjavi je naj¬ prej razglasil, da so komunisti na Kitaj¬ skem v času od prevzema oblasti dose- daj poklali 3,800.000 Kitajcev. Med ki¬ tajskim prebivalstvom da je razširjeno prepričanje, da so komunisti v Pekingu samo komisarji sovjetske vlade in da je danes vsa Kitajska sovjetska kolonija. V hribih pa se proti kom. vladi v Pekin¬ gu bori 1,800.000 gverilcev, ki so v zve¬ zi z nacionalistično kitajsko vlado na Formozi. Seveda bi morali zavezniki že prej bombardirati industrijske naprave ob re¬ ki Yalu pravi Čangkajšek. Pa ne samo to: zavezniška letala bodo morala bom¬ bardirati tudi kom. postojanke v Mand¬ žuriji, kjer imajo sovjeti svoja skladišča j in letališča. Uničenje skladišč pa je naj¬ bolj važno, ker kitajska vojna industrija ne zmore izdelovati vsega za kit. kom. vojsko in morajo zato sovjeti v veliki meri dovažati, kar rabijo njih vojščaki na Koreji. dobile leta 1949 109.263 glasov, letos pa 306.376, kljub temu, da je bilo letos vpi¬ sanih preko 10.000 volilcev več kot leta 1949 in skoro vsi novi vpisani so bili sko- ro izključno Italijani. Okoliške občine so glasovale za samo¬ stojnost STO-je od 76 do 100%. Volitve so se izvajale — kot znano — po italijanskem volilnem zakonu. Po teh določbah dobe italijanske stranke, ki so bile vezane v blok 40 sedežev v mestnem svetu, vse druge pa 20 sedežev. Značilno je, da je letos dobila italijan¬ ska: Fronte della Independenza 11,000 več glasov kot v 1949. Ta stranka je v volilnih proglasih izjavljala, da je za neodvisnost Trsta in za enakopravnost Slovencev z Italijani. Lista slovenske Demokratske zveze je letos dobila 550 glasov več kot leta 1949. Slovenci bodo imeli v mestnem svetu dva člana. Kakšno vzdušje vzdržujejo italijanski iredentisti v Trstu kaže prav značilno tale dogodek najnovejšega časa. Zavez¬ niška vojaška uprava je postavila v avli justične palače, kjer ima policija svoj štab, marmorno tablo z imeni policitsov, ki so izgubili življenja med izvrševan¬ jem svoje težke službe tekom zadnjih let. Med osmimi padlimi sta tudi dva Slovenca. Napis na tabli je v italijan¬ skem in slovenskem jeziku. Vse laško ča¬ sopisje je zagnalo huronski krik proti napisu v slovenščini. Sedaj Trst z napetostjo' pričakuje ka¬ ko 'oo vplivalo na razmere dejstvo, da bo do nekatere odseke uprave prevzeli La¬ hi v zmislu londonskega dogovora. Slo¬ venci se najbolj boje za šole, ki so Itali¬ janom trn v peti, dasi so slovenske šole zelo skromne in sijajno izvršujejo svojo vzgojno nalogo. Tržaški Italijani so tipičen primer kakšni bi Evropejci ne smeli biti, če ho¬ čejo, da bo kdaj mogoče uvesti trajnejši mir med evropskimi narodi. KoannnlstiSiBe grožnje sta More ja Po zadnjem težkem in silovitem bom¬ bardiranju elektrarn ob reki Yalu so a- merikanske letalske sile po vrsti bom¬ bardirale vsa komunistična letališča in vojaška zbirališča ter preskrbovališča' v sev. Koreji. Kot odgovor na vsa ta bombardiranja je komunistična radij¬ ska postaja v Pyongyangu začela objav¬ ljati grožnje am. vojaškemu poveljstvu, češ, da bodo ameriška letala v kratkem dobila za vse napade še hujši odgovor, kakor so pa bili omenjeni napadi. V juž¬ ni Koreji notranja kriza traja dalje. Predsednik republike Sigman Rhee gro¬ zi z razpustom parlamenta, sodišče pa je enega od opozicionalnih poslancev obsodilo na smrt. Mirovni razgovori med zavezniki in komunisti ne dajejo nobenih pozitivnih rezultatov. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. VII. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Republikanci se vneto priprav¬ ljajo na svojo konvencijo dne 17. julija v Chicago. Senator Taft meni, da bo z gotovostjo prodrl na njej kot predsed¬ niški kandidat. Za ta slučaj meni dose¬ či, da bi bil Mac Arthur kandidat za podpredsednika. — V Sovjetski zvezi je na prisilnem delu 10 milijonov delavcev, s katerimi komunisti postopajo slabše kot s sužnji. To je izjavil dr. Walter Kitsching, am. delegat v posebnem od¬ boru ZN, ki je preučeval to vprašanje. ECUADOR: Po ljudskem štetju iz le¬ ta 1950 ima Ecuador 3,202.520 prebival¬ cev. BRAZILIJA: V Rio de Janeiro je prispel z Dunaja am. zun. min. Dean Acheson na večdnevni uradni obisk. Pred svojim odhodom z Dunaja je izja¬ vil, da odhaja v Rio de Janeiro na obisk k enemu “največjih prijateljev in za¬ veznikov USA”. URUGUAV: Vlada je sklenila z USA pogodbo za vojaško in tehnično pomoč. CIIILE: Po ostrih debatah v parla¬ mentu je čilska poslanska zbornica odo¬ brila pogodbo z USA za podelitev vo¬ jaške in tehnične pomoči. Proti pogodbi z USA so v Čilu še vedno demonstraci¬ je opozicije proti sed. vladi. Rudarji so stopili v stavke. ANGLIJA: Lahoristi so započeli div¬ jo gonjo proti vladi Churchilla radi a- meriškega bombardiranja severnokorej¬ skih elektrarn ob reki Yalu. O tem vpra¬ šanju so sprožili tudi zunanjepolitično debato v parlamentu in so nameravali na njem zrušiti sed. vlado. Churchill je vse napade laboristov odločno zavrnil in dobil od parlamenta zaupnico s 300 pro¬ ti 270 glasovom. IRSKA: Sean T. 0’Kelly je vnovič predsednik irske republike. NEMČIJA: Dr. Adenauer je poslal no¬ to angl. in am. visokemu komisarju, v kateri prosi, naj ameriške in britanske čete močno zastražijo z vojaštvom me¬ jo proti Vzhodni Nemčiji. V Berlinu se je mudil na prijateljskem obisku am. zun. minister Dean Acheson. V govoru je dejal, da Amerikanci ne bodo zapus¬ tili Berlina in da se bodo z orožjem bo¬ rili, če bi bili napadeni. Naglasil je tu¬ di, da kjerkoli se danes nahaja oborožen ameriški vojak, se mudi tam samo radi obrambe svobode. Zahodnonemški zun. minister mu je sporočil tudi željo svoje vlade, da bi bili razgovori zun. ministrov štirih velesil v sed. trenutku neoportuni in bi samo škodili ratifikaciji nedavno sklenjenih pogodb. FRANCIJA: Apelacijsko sodišče je razsodilo, da komunistični kolovodja .Tacques Duclos ni zagrešil nobenega ta¬ kega delikta, da bi moral biti zaprt in so ga zato izpustili. ITALIJA: Vlada je predložila parla¬ mentu zak. osnutek, po katerem bodo imele oblasti več možnosti za nastopa- | PISMO IZ PARIZA LEP DAN SLOVENCEV V PARIZU V nedeljo 8. rožnika, na praznik Sv. Trojice, je bilo pod vodstvom pariškega nadškofa Peltina mednarodno romanje v pariško katedralo Notre-dame. Roman¬ ja so se udeležili poleg Francozov: An¬ gleži, Nemci, Belgijci, Luksemburžani, Italijani, Čehi in Slovaki, Španci, Ho¬ landci, Poljaki ter Sloverci in Hrvati. Slovenci so prišli ne samo iz Pariza in okolice, temveč tudi iz ostalih delov Francije. Najbolj številna je bila rudar¬ ska skupina iz severnega departement- ja Pas de Calais. Prišli so s svojim du¬ hovnikom Msgr. Zupančičem ter s svo¬ jim pevskim zborom, katerega vodi g. Franc Per. Ko so eno uro pred začetkom prišle slovenske narodne noše pred katedralo, so jih začeli naravnost oblegati fotogra¬ fi iz vseh delov sveta. Neprestano so jih slikali in vsak je spraševal: “Od kod ste?” Dopoldne so imeli Slovenci peto sveto mašo v cerkvi čudodelne Marijine sve¬ tinje, rue du Bac, potem so si skupaj ogledali glavne zanimivosti Pariza, opol¬ dne pa so imeli skupen obed. Oh tretji uri so vse skupine s svojimi narodnimi zastavami na čelu slovesno prišle v katedralo, nakar jih je pozdra¬ vil Pariški generalni vikar Mgsr. Rupp. Nato je bila za vsako narodnost kratka pridiga in pesem v njihovem jeziku. Zb Slovence je imel govor rektor Ju¬ goslovanske katoliške misije g. Nace Čretnik ter je med drugim v njem pou- nje proti tisku, če bi poveličeval faši¬ zem ali pa propagiral ideje prevratnega komunizma. Po zakonu, ki je bil spre¬ jet v parlamentu in senatu proti novo- fašistom, je de Gasperi napovedal, da bo vlada v kratkem predložila zbornici v odobritev tudi sličen zakon proti ko¬ munistom. Vlada hoče dobiti pooblastilo za razpust obeh strank, če bi to zahte¬ val notranjepolitični položaj. V tem smislu bodo tudi spremenili volilni za¬ kon. ŠVICA: Tudi Švico je letos zajel vro¬ činski val. Pred dnevi so imeli v Švici 41 stopinj vročine, kar je za to deželo nekaj izrednega. AVSTRIJA: Na Dunaju se je mudil na prijateljskem obisku am. zun. mini¬ ster Acheson. V govoru je dejal, da bo¬ do ameriške čete ostale v Avstriji tako dolgo dokler svoboda za to državo ne bo zagotovljena. EGIPT: Vlada Naguiba El Hilali-ja je odstopila. Nov kabinet je sestavil Hu¬ sein Siri paša, ki je poleg predsedstva obdržal v svojih rokah tudi še notranje in zunanje ministrstvo. Kot glavno vpra¬ šanje svoje vlade je označil dosego po- mirjenja med strankami radi zaščite na¬ rodnih koristi. ZAHVALA Dragi rojaki! Ob 'priliki moje srebrne maše sem prejel nešteto izrazov zahvale in priznanja, za katere naj se vsem iskreno zahvalim. Društvo Sloven¬ cev me je počastilo s posebno slav¬ nostno sejo. Slovenska skupnost v Lanusu je priredila ob priliki srebrne maše “Slovenski dan” z le- izrečno pa naj se zahvalim za tople besede, katere mi je v imenu sta- ronaseljencev spregovoril najbolj vidni naš predstavnik v Argentini arhitekt g. Viktor' Sulčič, ki je s svojo družino in skupno z najbolj vidnimi našimi rojaki in njihovi¬ mi družinami dostojno predstavil skupnost moje nekdanje verske pim kulturnim programom in po- skupnosti. Posebno značilno je bi- _ 7-7 .. .. — ..._ . 1-1 _ „7. 7 . ' ___ — '7^ —7 rt rt rt rt ~ ~ 7.. -7 rt 7 4- n . .7 r. 4 rt 7 7.. skrbela za pogostitev vseh, ki so na slovesnost prihitili. Rojaki ste pri¬ šli v ogromnem številu, kljub mra¬ zu in slabi poti. Kako naj bi se pač zahvalil za premnoge koristne darove! Kako naj se zahvalim pevcem za lo, da so prihiteli tudi zastopniki Jugoslovanskega Doma, Sokola, Jugoslovanske Obrane in Pravo¬ slavne Srbske skupnosti, da izkaže¬ jo s tem hvaležnost celotne koloni¬ je. Pri popoldanski prireditvi je v imenu teh spregovoril Peter Kebe- prekrasno Vodopivčevo mašo, fen-Ilič. tero so tako lepo zapeli! Kako naj se zahvalim pripravljalnemu odbo¬ ru, ki je organiziral svečanost, o- krasil cerkev prav po slovenskem okusu in s svojimi molitvami iz¬ prosil lep dan! Prejel sem celo kopico pisem in brzojavk. Naj se javno zahvalim Prev- zvišenemu g. škofu za tople bese¬ de; ministru Kreku kot glasniku celotne slovenske javnosti; Sloven¬ cem v Rosariju, ki so poslali kra¬ sen pergament z lastnoročnimi podpisi stotine rojakov in mi izro¬ čili to počastitev po rokah g. Bran¬ ka Rubeše in njegove gospe; Druš¬ tvu Slovencev v Mendozi za čestit¬ ko; častitim sestram za pisane, brzojavne in osebno izročene po¬ zdrave in darove iz Republike, iz Paraguaja in Uruguaja. Posebno Premnoge lepe besede je sprego¬ voril č. g. Orehar, kot duhovni so¬ brat, Lužovec v imenu slovenske¬ ga Lanusa, ki je izročil tudi lep dar, Kogovšek v imenu Rovtarjev, Repovž v imenu Metliške in moje prve fare, predsednik društva Slo¬ vencev g. Miloš Stare, Rogljeva hčerka v imenu družine in pri¬ jateljev, gospodična Burjeva in Drakslerjev Tine, ki sta imela na¬ logo oficijelnega pozdrava pred vhodom v cerkev. Vse je bilo lepo in ganljivo in za¬ me ob enem spraševanje vesti, kaj¬ ti ob tako lepih besedah sem čutil, da je bilo marsikaj opuščenega v dragocenih 25 letih mojega maš- nišfcega delovanja. Kar pa je bilo uspešnega je bilo pač božji dar. Bo¬ gu hvala za vse in pred vsem! Janez Hladnik darjal, da so se Slovenci v duhu katoli¬ ške skupnosti in ljubezni zbrali z zastop¬ niki številnih evropskih narodnosti v eni najlepših francoskih Marijinih cerkva, da počaste nebeško Mater in Božjega Si¬ na ter da jima obljubijo zvestobo in ju poprosijo za blagoslov zase, za svo¬ je in za narod. Navajal je glavna sloven¬ ska Marijina svetišča, v katera romajo Slovenci in se tako po Mariji zatekajo k Jezusu. Svoj govor je zaključil s proš¬ njo: Materinska roka Nje, ki jo kličemo “Pomočnica kristjanov”, naj čuva nad našim narodom, da bodo vsi Slovenci znali in hoteli, v svobodi in prostosti pa mogli in smeli urejati svoje življenje, privatno in javno, po Kristusovih nače¬ lih. “Tolažnica žalostnih” naj da tolažbe bratom in sestram, ki trpijo! “Pribeža¬ lišče grešnikov” naj odpre oči njim, ki jih preganjajo! “Zdravje bolnikov” pa naj da pomoči in poguma našim bolnim bratom in sestram!” Po govoru je pevski zbor iz Bruya-ja zapel pesem “Marija skoz’ življenje vo¬ diti srečno znaš...” Vsi prisotni so bili presenečeni nad lepoto slovenske pesmi in nad krasnim podajanjem slovenskega pevskega zbora, ki je bil ves v narodnih nošah. Na koncu slovesnosti je pariški nad¬ škof Feltin v svojem jedrnatem govoru povdaril, da smo v Katoliški Cerkvi vsi narodi eno, čeprav nas loči jezik in če tudi so nas včasih zgodovina in njeni dogodki postavili na različne strani. Lju¬ bezen je vez, pravica pa podlaga za pra¬ vi mednarodni mir. Zvečer je pariški radio oddajal za do¬ movino izčrpno poročilo o romanju v ka¬ tedralo Notre-Dame. Slovenci so kar pred mikrofonom na oddajni postaji po¬ novili svoj del ter tako tudi bratom v domovini dali čutiti lepoto tega dne. Ko so se zvečer razhajali na vse stra¬ ni: eni s podzemsko železnico, drugi z vlaki, tretji z avtobusi, so vsi odnesli se¬ boj nepozabne vtise na trenutke, ko je pod mogočnimi oboki slavne pariške ka¬ tedrale odmevala slovenska pesem, od¬ nesli so najlepše spomine na krasno pa¬ riško mesto, v srcih pa so nosili zavest, ki jim daje upanja in poguma, da nam¬ reč Marija skoz’ življenje voditi srečno zna. KATOLIŠKA FRANCOZINJA M OBISKU V LJUBLJANI m ZAGREBU Katoliška Francozinja, ki je zadnji čas potovala po Jugoslaviji, piše o tamkaj¬ šnjih razmerah takole. Pri Trstu sem prišla preko meje z lah¬ koto, brez vsakih težav. Obmejni organi so bili vljudni in celo postrežlivi. Poto¬ vala sem z ekspresnim vlakom, ki pa je takoj na jugoslovanski progi vozil kot počasni osebni vlak. Ob progi do Ljub¬ ljane sem videla vedno veliko uniformi¬ ranih ljudi: vojakov, miličnikov in poli¬ cistov. V Ljubljani sem dobila sobo v hotelu Union. Takoj sem opazila, da me opazu¬ jejo. Neka ženska mi je neprestano sle¬ dila, kamor sem se ganila. Zjutraj sem šla v frančiškansko cerkev. Bilo je rav¬ no prvo sveto obhajilo otrok. Otroci so bili lepo umiti in počesani, večinoma belo oblečeni ali videlo se jim je, da ni¬ majo obleke, ki bi bile zanje narejene. Slabo so hranjeni, bledolični. Oltar je bil sicer zelo okusno ali siromašno okra¬ šen. Otroci so čudovito lepo peli. Hotela sem obiskati škofa in kake druge cerkvene osebnosti, da bi dobila kaj novic in izjav. Po prvih kratkih raz¬ govorih z nekaterimi prijatelji, sem to namero opustila. Vsi so namreč poveda- j li, da je sedaj preganjanje duhovščine | na vrhuncu in vsak, ki bi z menoj govo- ril, tvega, da bo radi tega trpel. Poseb¬ no škof Vovk. Nisem ga videla. Ali go¬ vorila sem z zanesljivimi prijatelji, ki so mi rekli: Škof je bil med vojno popolno¬ ma miren. Ni res, da bi se bil kakorko¬ li pečal z javnim življenjem. Najmanj je res, da bi bil imel kakršnekoli oprav¬ ke z okupacijsko oblastjo. Kot kanonik ni imel niti povoda, niti ni hotel imeti ni- kakih takih opravkov. Sedaj brani ško¬ fijo, vero, cerkev, duhovščino in vernike. 'Nastopa le proti najbolj očitnim krivi¬ cam. Ali režim hoče, da bi bil sluga. V tem je spor. Zato je škof v nemilosti. Iz Ljubljane sem odšla v Zagreb. V verskem oziru je tam podobno stanje kot v Sloveniji, vendar, se mi je zdelo za spoznanje lažje. Ljudje so imeli nekaj več poguma, da govore z menoj. Med potjo so me legitimirali trikrat. Poizve¬ dovala sem kako bi mogli katoliki iz Francije poslati kako pomoč cerkvenim in verskim ustanovam v Jugoslavijo. Po¬ vsod sem dobila odgovore, ki kažejo da je sedaj to nemogoče. Vlada noče, da bi cerkveno življenje ostalo. Ona ga hoče zatreti. Zato bi vsako pošiljko ali zaplenila ali pa tako ocarinila, da bi jih nihče ne mogel sprejeti. V tem ozi¬ ru sem se vrnila s praznimi rokami. Tre¬ ba bo potrpeti, da mine sedanji vihar preganjanja ver v Jugoslaviji.” Glasben® živSianie w 3s. Airesu Muzikalna sezona tega “Pariza Južne Amerike” (Pitigrilli) se bliža koncu pr¬ ve polovice. SOLISTI V COLONU: Sigi Weissen- berg je izvajal Bacha, Scarlattija, Hay- dna, Schummana, Gustavina in Wladi- geroffa. Tretji solist v Colonu: violinist Louis Kaufman (Tartini, Bach, Richard Strauss, Dvrak, Saint-Sagns, Proko- fiev). Pri klavirju Alfredo Rossi. Kauf¬ manu je sledil violinist Henryk Szeryng (s prvega koncerta omeniti predvsem Brahmsovo Sonato št. 3 in iz drugega Mendelssohnov koncert v E-molu). DRŽAVNI SIMF. ORKESTR je dal drugi koncert pod vodstvom Igorja Mar- kevitcha (predvem omsmbne izvedbe: Čakovskega 5 simfonija in Frankove Simf. Variacije. Klavir: Daniel Eri- court.) Tretji koncert Državnega Simf. Orke¬ stra v Gran Rexu je dirigiral Robert Kinsky. Solist: Sigi Weissenberg v Čaj¬ kovskega klavirskem koncertu št. 1. — Prve izvedbe kompozicij Marti-Llorca, Astorja Piazzole in Brittena.) Četrti koncert je vodil Sir Malcolm (Prve izvedbe dveh pričakovanih del: Sibelius — Koncert za violino v D — molu s solistom Henrykom Szeryngom, ter Dvorakova Simfonija št. 4 v G — duru). ORKESTER RADIA DEL ESTADO je vodil v zadnjih dveh koncertih Desire I)afauw. Med ostalimi skladbami: Don Quijote, (Richarda Straussa). SIMFONIČNI ORKESTER BUENOS AIRESA je vodil v naslednjih koncertih Manuel Rosenthal. (Rousselova Suita v F—duru, Telemannov Don Quijote) Pia¬ nist Paopo Spagnolo je sodeloval kot solist v Beethovnovem Koncertu št. 4 za klavir in orkester. Na naslednjem kon¬ certu je Manuel Rosenthal vodil Peto Honeggerjevo Simfonijo in Četrto Sim¬ fonijo Čajkovskega. Letošnja Operna sezona v Colonu bo predstavila nekaj zelo pričakovanih u- metnikov. (Sopranistka Victoria de los Angeles). V 1. izvedbi bodo dajali opero “Wozzek” Albana Berga. Lirična sezona se je pričela z Rimsky-Korsakovega Car¬ jem Sa.vtanom. Dirigiral Ionel Perlea. (Peli: Felipe Romito, Nilda Hofmann, Sofia Bandin, Eugenio Valori). ORKESTER “AMIGOS DE LA MU¬ SIČA” je pričel koncerte pod vodstvom Igorja Markevitch (Med ostalim je me- študiral Bachovo Glasbeno Darovanje ter Strawinskega Suito št. 2.). Drugi koncert je dirigiral Felix Pro- haska. (Mozart: Simfonija K. 338, Haendel, Frank Martin in Hindemith.) Tretji koncert je vodil Sir Malcolm Sar- gent (Elgar, Ravvsthorne, Britten, Haydn.) LA AGRUPACION NUEVA MUSI¬ ČA (INSTITUTO ARTE MODERNO) je v prvem koncertu dala dela Stravin¬ skega (Duo Concertante.), Krenekovih Dvanajst kompozicij za klavir in Arnol¬ da Schonberga Klavirsko Suito op. 25. Pianista Amparo in Jose Iturbi sta da¬ la več koncertov v Teatro Opera. Slovenski politični tisk v svobodnem svetu Slovenska demokratska stranka pod vodstvom g. ing. Ladislava Bevca izdaja v USA svoje glasilo “Domovina”. Lani je izšla prva številka, letošnja druga številka, ki smo jo nedavno prejeli, je pa datirana s 15. marcem. V tej številki so objavljeni naslednji prispevki: Pretek- klost ali bodočnost (Ing. Ladislav Bevc), Stvarnost Jugoslavije (Dr. Bogumil Voš- njak), O brezvercih in namišljeni nevar¬ nosti za vero (Ing. Ladislav Bevc), Dajte geslu vsebino (Dr. Bojan Ribni- ARGENTINA Finančni minister dr. Pedro J. Bo- nani je obiskal predsednika poslan¬ ske zbornice dr. Camporo ter mu je izročil predlog državnega proračuna za leti 1953 in 1954. Predsednik gral Peron je sprejel delegate kongresa delavstva v papir¬ ni industriji. Glavni tajnik sindikata tega delavstva je v svojem govoru naglašal, da delavstvo v papirni in¬ dustriji in v sorodnih strokah v celo¬ ti odobrava predsednikovo delo in de¬ lo njegove vlade. Predsednik gral Pe¬ ron se je v svojem govoru bavil z vprašanji, ki se nanašajo na strokov¬ ne organizacije in na delo njegove vlade. Poslanska zbornica je z vsemi gla¬ sovi vladne večine sprejela predlog za postavitev spomenika gospe Evi Pe¬ ron v Buenos Airesu. Zakonski osnu¬ tek je sedaj v razpravi v senatu. V Buenos Airesu so te dni v Paler¬ mu odprli 16. mednarodno razstavo plemenske živine. Najlepši plemenja¬ ki so prejeli visoke nagrade, za še večje cene so pa bili prodani. Tako je bil prodan gran campeon Shor- thorn, 2 leti star, za 165.000 Pesov, gran campeon Hereford pa za 135.000 Pesov. Provinco Tucuman nadleguje znova velik roj kobilic, ki je priletel v kraj Los Pereiras iz Santiago del Estero. Škodljivce uničujejo z letali. Ministrstvo za industrijo in trgovi¬ no je na področju Velikega Buenos Airesa dovolilo, da je na brezmesni dan v petek dovoljeno prodajati mes¬ ne delikatese. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da bodo zimske počitnice na vseh šo¬ lah, ki spadajo pod ta resor, od 10. do 20. julija t. 1. Med Argentino in Italijo je bil pred dnevi v Rimu podpisan nov trgovin¬ ski sporazum, ki predvideva letno izmenjavo blaga med obema država¬ ma v višini 110 milijonov dolarjev. Po tej pogodbi bo Argentina izvozila v letu 1953 v Italijo 300.000 ton žita, v naslednjih letih pa 500.000 ton, v Argentino se bo pa v času trajanja te pogodbe v petih letih lahko preselilo pol milijona italijanskih poljedelcev. Praznik sv. Petra in Pavla so v Ar¬ gentini slavili kot papežev dan. V ka¬ tedrali je bila slovesna sv. maša, po¬ poldne pa na nunciaturi velik spre¬ jem. Po stari navadi so zvečer pred praznikom tudi po buenosaireških uli¬ cah otroci zažigali velike kresove, kakor tudi zvečer pred dnevom sv. Janeza Krstnika. Poslanska zbornica je sprejela za¬ konski predlog o popolni likvidaciji vseh industrijskih konzorcijev, ki so spadali v trust Bemberg. V Argentini so še nadalje maše za ozdravitev soproge predsednika re¬ publike gospe Eve Peron. Samo na odredbo ministra za narodno zdravje je bilo pred dnevi po kapelah bolniš¬ nic, sanatorijev in klinik, ki spadajo pod to ministrstvo za ozdravitev gos¬ pe Eve Peron 580 maš. kar), Marginalije k osnovam jugoslo¬ vanskega sporazuma (Dr. Bogdan Drnovšek), Trst v letu 1951 (Ing. Boris Sancin), Dr. Ivan Tavčar, Rastejo brez nas (Tugomer Prekoršek), Kristanove zagonetke (Ivan Molek), “Stari na¬ seljenci” in “stari kraj” (Edvard Anto- siewicz), Zanimivosti, Gospodarstvo in družba — Spreminjajoči se odnosi med gospodarstvom in družbo (F.M.M.), Nič ne pomaga, Kaj so nas naučili komu¬ nistični gospodarji (Dr. Edvard Pogač¬ nik), Rdeče vabe in obljube (M. L.), Glasniki sovraštva in pogube), Resni¬ ca, hčerka božja. Težke izgube, Doku¬ menti, Ing. Franek Tovčar, Odmevi na prvo štev. “Domovine”, Pismo uredniš¬ tva in poziv Sokolom in sokolicam! Vsi članki so pisani mirno in stvarno in so zato pozitiven doprinos k razčiš¬ čevanju pojmov v naši emigraciji. VABIMO vse Slovence in Slovenke na prvo veliko socialno zborovanje, ki bo dne 13. julija v cerkveni dvorani v Ciudadeli. Zboro¬ vanje se vrši v okviru Katoliškega sho¬ da in bo na njem obravnava najvažnejših socialnih problemov slovenskih izseljen¬ cev. Zborovanje se bo pričelo ob osmi uri s sv. mažo in se bo zaključilo o- poldne. PRIPRAVLJALNI ODBOR. Buenos Aires, 3. VIL 1852 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, 'Jkmce Brezposelnost v Sloveniji Vedno bolj številni glasovi prihajajo iz Slovenije o naraščajoči brezposelnosti. Državni uradi ,državna in zadružna pod¬ jetja odpuščajo vedno več nameščencev in delavcev, ki ne morejo nikjer dobiti nove zaposlitve. Še so nam v spominu samohvale Tito¬ vega tiska, češ, da v njegovi komunistič¬ ni državi ni brezposelnosti in da je brez¬ poselnost pojav samo v kapitalističnih državah, v novi socialistični družbi pa da je biti ne more. Kako je brezposelnost resen pojav do¬ ma, vidimo tudi iz tega, da so se mora¬ le začeti baviti z njim tudi Titove obla¬ sti. Prvo, kar so napravili, je to, da skušajo z dolgimi članki pomiriti in po¬ tolažiti ljudstvo, češ, da gre samo za za¬ časno brezposelnost in da bo kmalu bolje. Ker pa vedo, da “bolje” ne bo tako kma¬ lu prišlo, so izdali posebna navodila za izplačevanje oskrbnine začasno brezpo¬ selnim osebam. Te podpore pa ne dobe tisti, ki so bi¬ li odpuščeni, ker so se pregrešili zoper delovno disciplino ali ker so škodovali koristim kolektiva ali podomače poveda¬ no, ker niso hoteli biti komunistični pri¬ ganjači. ; Podporo dobe samo oni, ki so bili po 15. maju 1945 skupno 5 let zapo¬ sleni. Podporo izgubi, kdor ponujenega dela ne sprejme. Mlajše osebe, ki nimajo navedene pet¬ letne zaposlitve, so ostale brez podpore. In to je najveeja tragika mladine, ki se je po dolgoletnem študiju ob nepresta¬ nem stradanju sedaj znašla na cesti brez dela in brez podpore, ki je danes v na¬ vadi celo v “nesocialističnih” zapadnih državah. Za nakup strojev in drugega materia¬ la za rudnike bodo morali letos izvoziti iz Slovenije okoli 120.000 ton premoga. V Šmartnem ob Paki je bila pred voj¬ no lična žel. postaja. Med vojno je bila porušena. Komunisti je po sedmih letih pri vseh svojih gospodarskih planih in normah še sedaj niso postavili ter proda¬ jajo vozne listke potnikom kar v skladi¬ šču. Poostritev napadov na kat. Cerkev. Ves režimski aparat komunistične stran¬ ke Slovenije je razširil časopisne napa¬ de in javno gonjo proti vsemu, kar ima kakršnokoli zvezo s cerkvijo. Ostri na¬ padi so zlasti naperjeni proti škofoma Vovku in dr. Deržečniku, pa tudi proti dr. Jožetu Pogačniku, dr. Antonu Čepo¬ nu, dr. Janku Arnejcu in dr. Šimencu, ki ne podpiralo režimskega Cirilmetodij- skega društva. Položaj je iz dneva v dan težji. Kom. stranka je organizirala sedaj tudi pošiljanje protestnih pisem vladi s pozivi, naj vendar prepreči delovanje “tega slovenskega škofa” Vovka, poseb¬ no odkar je objavil zadnja papeževa na¬ vodila glede krščanskega pojmovanja splava, reševanja otroka ali matere itd. Umrli so: V Ljubljani: Franc Felic- Jan, upok. Tob. tovarne, Karolina Ver¬ lič, upokojenka, Rudolf Kuhar, upoko¬ jenec, Zvonko Bizjak, višji asistent na univerzi, Anton Makovec, upokojenec, Adela Čokelj, roj. Breceljnik, upok. fri¬ zerka, Ivana Bremšak, upok. Tob. tovar- ne, Ivanka Sajovic, Marija Kotzmuth, Ana Koprol, roj. Razboršek, Jože Reven, rudniški upokojenec, Franc Tiller, ape- lac. sodnik v p. Josip Bricelj, Marija Di¬ mic, roj. Čolnar in Kristijan Premru v Kranju, Ivana Bogataj, roj. Dolinar v; Dobračevi, Slava Češenj, roj. Lovrenčič na Ruti, Franc Škofič, pos. v Spodnjih Jaršah, Božo Bon v Krškem, Anton Ra¬ movš pos. v Stožicah, Anton Černe, dol¬ goletni cerkovnik na Sv. Gori, Ivanka Turšič v Gorici, Antonija Poberaj-Belin- gar v Solkanu, France Senčar, upok. rudar v Trbovljah, Martin Šmajdek, bla¬ gajnik okraj, odbora Rdečega križa v Novem mestu, Frančiška Furlan, roj. Vi¬ tez na Brezovici pri Ljubljani, Janko ! Kramarič, pos. v Črnomlju, Franc Strni¬ ša v Dol. Toplicah, Milan Sušnik v Kam¬ niku, Jože Flerin, mesarski mojster v Mengšu, Ljudmila Rogelj v Radečah, Zdenko Reichman se ponesrečil v Iškem Vintgarju, Viktor Kovač, upok. učitelj v Šmartnem pri Litiji, Janez Kukoviča iz Kresniških poljan, Lojze Medja v Nem¬ škem rovtu in Albin Beltram, čevljarski mojster na Vrhniki. V Novem mestu niso smeli imeti bir¬ me. Letos so imeli birmo v Črnomlju, Metliki in po drugih farah. Tudi v No¬ vem mestu bi hila rporala biti in je bila tudi napovedana. Farani so se nanjo pre¬ cej časa pripravljali ter so cerkev tudi lepo okrasili. Toda dva dni pred birmo so komunisti v Novem mestu organizi¬ rali manifestacije za Trst. Po končanih obhodih so komunisti množico poslali o- polnoči razgrajat pred kapitelj. Nahuj¬ skani ljudje so vpili proti “farjem” in so župnišče obmetavali s kamenjem ter tulili, da ne sme biti birme. Pojaviti so se morali vsi duhovniki in razgrajačem obljubiti, da bo eden od njih šel v Ljub¬ ljano in dosegel, da birme ne bo, kakor so zahtevali komunisti. In tako birme v Novem mestu res ni bilo. Ljudje iz o- koliškiih krajev pa za to, da ne bo birme, niso zvedeli in so na dan, ki je bil dolo¬ čen za birmo, prišli z birmanci v Novo mesto lepo praznično napravljeni. Ljudi in birmancev je bili toliko, kot dosedaj še nikoli. Ker škof ni mogel priti na bir¬ mo v Novo mesto, je dejal, da bo v Ljub¬ ljani birmal vsak dan, če bo le prišel kak birmanec. In res se sedaj vozijo bo¬ tri s svojimi birmanci v Ljubljano, škof Vovk jim pa podeljuje zakrament sv. birme v stolnici. S slov. gled. repertoarja. V nedeljo, 25. maja so na slov. gledališčih doma bila na sporedu naslednja dela. V ljb. drami so imeli na sporedu “Biserno re¬ ko”, v ljb. operi je bil istega večera ba¬ letni večer. Pia in Pino Mlakar sta na¬ stopila v Lhotka — Mlakarjevem “Vra¬ gu na vasi”. V torek, 27. maja so v ope¬ ri peli D’Albertovo “Nižavo”, v petek 30. maja je pa bila v operi premiera Heinrieh Sutermeisterjevo opere “Ro¬ meo in Julia”. Libreto za to opero je prepesnil skladatelj sam po znapi Shake- speare-ievi tragediji. S to opero je hotel švicarski komponist ustvariti tip moder¬ ne muzikalne drame. Opero je v Ljub¬ ljani Di-ipravil dirigent Samo Hubad, režiral jo je Hinko Leskovšek, scenograf je pa bil akad. slikar M. Kavčič. Plese sta naštudirala Pia in Pino Mlakar, zbor pa Jože Hanc. Glavne vloge so peli: Ju¬ lijo Vilma Bukovčeva, Romea Miro Brajnik, Capuleta Lupša, Capuletovo El¬ za Karlovčeva, Dojko Bogdana Stritar¬ jeva, patra Lorenza Ladko Korošec. Mestno gledališče v Ljubljani je imelo 25. maja na sporedu dve deli in sicer C. A. Puget “Srečni dnevi” in S. N. Behr- man “Zgodba njenega življenja”. V Šent¬ jakobskem gledališču so pa istega dne igrali Maugham-ov “Sveti plamen”, v Obrtniškem gledališču v Rokodelskem domu je šla preko cdra veseloigra “Mla¬ di gospod šel”. V Mestnem lutkovnem gledališču so pa otroci gledali Taufer- Novy-jevo “Mojco in živali”. V Tolminu je bil nedavno sestanek u- službencev državnih ustanov, na kate¬ rem so med drugim razpravljali tudi o “sovražnih pojavih propadlih in med ljudstvom osovraženih kompromitiranih ostankov reakcije, med katero imajo se¬ veda še vedno prvo besedo klerofašisti”. Na tarčo so vzeli Pepco Tominc, usluž¬ benko okrajnega ljudskega odbora in organista Prezlja. Obema so šteli za največji greh, da sta ves čas vzdrževala V nedeljo, na praznik sv. Petra in Pavla, je bil v Lanusu slovenski dan. G. Janez Hladnik je ta dan slavil svoj srebrnomašniški jubilej. Za čim lepšo proslavo tega dne so Slovenci v Lanu¬ su sestavili poseben pripravljam odbor, ki je storil vse, da je slavnost res lepo izpadla. Vabilu tega odbora so se v ve¬ likem številu odzvali tako stari, kot tu¬ di novi slovenski naseljenci. Vsi so te¬ ga dne pohiteli v Lanus pozdravit gos¬ poda Janeza ter se mu zahvalit ze vse, kar je zanje dobrega storil v 16 letih svojega delovanja med Slovenci v Ar¬ gentini. Njegovi farani so cerkev sv. Jožefa okrasili čisto po slov. okusu. Začetek slavnosti je bil napovedan za enajsto uro. Srebrnomašnika so v cerkvi in pred njo pričakovali številni rojaki, med ka¬ terimi je bilo tudi veliko domačinov. Ko se je pojavil v sprevodu pred cerkvijo, so ga vsi prisrčno pozdravili. V imenu Lanuških Slovencev je stopil predenj Drakslerjev Tine ter mu izrekel prisrč¬ ne čestitke k jubileju. Gdč. Minka Bur¬ ja mu je pa izročila šopek nageljnov. V imenu stare slovenske in jugoslovanske naselbine v Argentini je povzel besedo g. arhitekt Sulčič. V kasteljanščini je imel izredno lep daljši govor, v katerem je omenjal z globoko hvaležnostjo vse delo, ki ga je g. Hladnik opravil v Ar¬ gentini kot izseljenski duhovnik ne sa¬ mo za Slovence, ampak tudi za Hrvate, pa tudi za Srbe in sploh za vsakogar, ki se je obrnil nanj za pomoč. Nato se je jubilant podal v cerkev ter je imel ob asistenci gg. župnika Oreharja, Kolenca in bogoslovca Bogda¬ na Makovca sv. mašo, med katero je imel tudi cerkevni nagovor. Najprej v kasteljanščini, nato pa v slovenščini. G. jubilanta je s kratkim nagovorom po¬ zdravil tudi g. župnik Orehar ter je pre- stike z dekanom Vodopivcem, Pepca To¬ minc pa da je bila povrh še članica — ‘'Marijine družbe. Obe so izključili iz sin¬ dikalne organizacije, prav tako pa tudi Štoklja, uslužbenca okrajnega odbora, ker je tudi imel zveze z dekanom Vodo¬ pivcem in “ki se je celo na sestankih drznil zagovarjati klavrno početje vseh teh bednih ostankov reakcije ter grozi¬ ti članom sindikata —s šibo božjo, ki da bo v kratkem prišla in zadela vse ti¬ ste, ki mislijo drugače, kakor Vodopi¬ vec”. Področje Ljubljane se je po zadnjem zakonu o rezdelitvi LRS na mesta, okra¬ je in občine z dne 12. aprila 1952 pove¬ čalo za 7.500 ha, število prebivalstva pa za 7.200 ljudi. Tako ima sedaj Ljublja¬ na površino ca 20.000 ha in okroglo 132.000 prebivalcev. Iz Ij. okoliškega okraja je bilo Ljubljani priključenih več katastrskih občin ,med njimi Bizovik, Dobrunje, Sostro, Šmartno in Tacen. Na tako povečanem področju bosta samo¬ stojni občini Polje in Št. Vid, katerih kompetence v okviru mestnega ljudske¬ ga odbora bosta določili šele republiški zakon o ljudskih odborih in mestni sta¬ tut. bral pozdravno pismo, ki ga je g. Hlad¬ niku poslal iz Clevelanda prevz. g. škof dr. Rožman. Med sv. mašo je dovršeno pel slov. lanuški cerkveni pevski zbor pod vod¬ stvom g. Mirka Špacapana. S tem je bila dopoldanska cerkvena slovesnost končana. Za številne Sloven¬ ce je bil pripravljen okusen asado. Ob dobrem prigrizku' in pijači so se našli prijatelji od vseh strani. Med njimi je ves čas bil tudi gospod Janez, ki je od vseh sprejemal čestitke k svojemu sre- brnomašniškemu jubileju in se z njimi pomenkoval. Tudi popoldanske slovesnosti se je u- deležilo zelo veliko ljudi; z onimi, ki so ostali čez poldan, je množica narastla na blizu 500 duš. V pravilni kalkulaciji, da bo naval velik, prevelik tudi za po¬ večano dvorano, in v živi veri, da bo ne¬ bo ta dan radodarno z lepim vremenom, so prireditelji postavili oder na prostem. Kmalu po drugi uri je začel slavnost g. Nace Hladnik, ki je dal besedo zastop¬ niku slovenskih lanuških faranov g. Lu- žovcu. V svojem nagovoru na g. srebr¬ nomašnika je očrtal slavljenčevo dušno- pastirsko pot in zlasti tudi njegovo se¬ danjo skrb za lanuško slovensko nasel¬ bino. Za g. Lužovcem je spregovoril predsednik Jugoslovanskega doma g. Pedro Kebelič, ki je naglašal koliko do¬ brot je g. Janez izkazal tudi Srbom, Grego? Mali -- srebrnomašnik V nedeljo, 6. julija t. 1. bo v Salezijan¬ ski kapeli na Belgrano ob 10.15 uri praz¬ noval srebrnomašniški jubilej g. Gre¬ gor Mali. G. Mali je bil v mašnika posvečen iste¬ ga leta kot g. Hladnik in je svojo prvo daritev Bogu daroval 10. julija 1927 v Selih pri Kamniku. Kot kaplan je služboval na raznih mestih , kot župnik pa v Ajdovcu, kjer je pred desetimi leti preživel vse stra¬ hote komunistične revolucije. Komunisti so mu pobili najboljše fante v fari in zažgali celo farno cerkev. Sam si je re¬ šil življenje z umikom v Ljubljano, od¬ koder se je 1. 1945 z ostalimi slov. pro- lcomunisti podal na Koroško. V Argen¬ tino je prišel leta 1948 in tu deluje kot kaplan v župniji sv. Amalije v Buenos Airesu. Na vseh svojih službenih mestih, do¬ ma in tu med nami v Argentini, je g. Gre¬ gor Mali s svojim neumornim, tihim in požrtvovalnim delom postavil vzor slov. ljudskega duhovnika. Skromen in tih ter ponižen nikdar ne potiska svoje oseb- ! nosti v ospredje, ampak se kot goreč ! dušni pastir izživlja ves za svoje verni, ke. Postavil je povsod tudi celega člo¬ veka, tako kot izvrsten katehet, kakor tudi goreč pridigar in spovednik ter ljubezniv tolažnik bolnikov in trpečih. Tu med nami v Argentini se vidno u- dejstvuje tudi v slovenski skupnosti ter je med drugim tudi član konzorcija Duhovnega življenja. G. Mali je tudi pesnik. Kakor je sam preprost in skromen v vsem svojem življenju, tako so preprosti in naravni tudi njegovi verzi, v katere izliva svo¬ ja religiozna in rodoljubna čustva. Njegovega srebrnomašniškega jubile¬ ja se bodo pa spomnili tudi v župniji sv. Amalije v Buenos Airesu. V tamošnji župni cerkvi bo imel srebrnomašnik dne 13. t. m. slov. mašo, pri kateri mu bo govoril v kateljanščini g. Stanko Škrbe, kaplan pri sv. Juliji. Za ta nje¬ gov jubilej mu je župnija dala natisniti tudi spominske podobice. K srebrnomašniškemu jubileju g. Gregoriju Maliju iskreno čestita tudi “Svobodna Slovenija” z željo, da bi mu Bog naklonil še mnogo let življenja, da bi mogel še naprej vneto delovati za bož¬ jo čast in za slov. narod in se vrniti kot župnik med svoje tako težko preizkuše¬ ne farane v Ajdovcu in jim prinesti ute¬ he in tolažbe. Hrvatom in izseljencem drugih narod¬ nosti. Belokranjec g. Repovž se je v svojem govoru spominjal Hladnikovega kaplanovanja v Metliki. G. Franc Ko¬ govšek je čestital k srebrnemu jubileju v imenu vseh tukaj živečih pa tudi vseh doma ostalih Rovtarjev, rojakov iz Hlad- (Nadaljevanje na 4. strani) V I Š.E.K LETOŠNJIH GLEDALIŠKIH PREDSTAV OBETA BITI DRAMA KO VARSTVO lil LJUBEZEN 6. julija t. 1. ob 16.30 uri v Liniersu, Cosquin G5 v režiji g. Janeza Krištofa. Preskrbite si pravočasno vstopnice! Slovenci v Argentini Prisrčni proslava srebrnomašniškega jubileja g. miU HUDNIKI v Lanusu VREDNOTE Pred nekaj dnevi je izšla letošnja zadnja, dvojna številka četrtletnika Vrednote, revije za znanost, umetnost in kritiko, ki jo izdaja Delovno občestvo za Slovenski katoliški institut in ki izhaja v Buenos Airesu. S prejšnjima številka¬ ma je revija narastla v obširno knjigo s 331 stranmi. V času, ko je doma v Sloveniji vsako katoliško kulturno delo onemogočeno, nadaljujejo Vrednote delo, ki so ga prej vršili Bogoslovni Vestnik, Čas ter Dom in Svet. Gotovo je pri Vrednotah manj delavcev, kot je bilo pri onih treh revi¬ jah; novinci, številčno ne odtehtajo onih, ki so šli v večnost ali ostali doma. Ven¬ dar je krog katoliških znanstvenikov umetnikov in kritkov v emigraciji in v svobodnem svetu tolikšen, da v tej prvi knjigi še zdaleka niso prišli vsi do bese¬ de ali objave; na splošno pa lahko tudi rečemo, da je uredniški odbor postopal s skrajno izbirčnostjo, tako dvignil m obdržal revijo na nesporni znanstveni in umetniški višini in se s tem zavaroval pred kritiko. S tem ni rečeno, da posamezni pri¬ spevki ne bi prenesli še kakšnega mne¬ nja. kritike v njenem vulgarnem pome- r.u besede. Bolje povedano: so tu članki — pa morda tudi umetniške objave, ki naravnost izzivajo po razčlenitvi in mor¬ da po novi obravnavi. Tu gotovo ni me¬ sto za to in kje naj se najde referent, ki bi bil vsej tej raznoliki znanstveni in u- metniški tvarini kos? Toda ravno tak¬ šna pereča, še ne do konca razčiščena vprašanja potrjujejo, kako potrebne so tudi in ravno Vrednote. Še večje je pa število spisov, ki so pred vsem gradivo v naši znanstveni in umetnostni zgrad¬ bi; za znanstveno gradivo so Vrednote skoraj edini zbornik, za umetnostno pa vsaj najelitnejši. “Svobodna Slovenija” je sproti objav¬ lja vsebino posameznih številk, tu naj jo navedemo po posameznih panogah. Načelne važnosti in poln vzpodbud je objava predavanja, ki ga je govoril ob petdesetletnici Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva dr. Alojzij Odar; “Slovenski katoličani in znanost”. — Iz teološke stroke je najvažnejša pač zgradba dr. Josipa Turka “Theses ‘Hu¬ mani generis’ ”, Odarjeve “Pravne novo¬ sti v stanovih krščanske popolnosti” s področja cerkvenega prava prikazujejo celotno juridično klasifikacijo katoliške¬ ga redovništva s posebnim poudarkom I najnovejših odrebd za sodobno prilago¬ ditev novim potrebam in uvrstitev neka¬ terih modernih svetnih ustanov v stan krščanske popolnosti. V zgodovino cer¬ kve pri Slovencih posega dr. Jakličeva razprava “Sv. Klemen Hofbauer in nje¬ gov vpliv na jurista Barago.” — Prav¬ na in družbena veda sta zastopani z ob¬ ravnavami dr. Ivana Ahčina “Socialna pravičnost” ter Božidarja Finka “Nače¬ lo zakonistosti v kazenski politiki FLRJ” (z dodatkom) in “Pravni pomen kazen¬ skega pozitivizma. “— Iz umetnostnih) znanosti je treba na prvem mestu ome¬ niti obširno razpravo Jožeta Osane “Mu¬ siča perennis”. Po Vurnikovem Uvodu v glasbo je to pri nas po celem četrtsto- letju prvo veliko muzikološko delo, ki od¬ pira glasbenemu znanstveniku nekatere popolnoma nove vidike. V literarno zgo¬ dovino spadata članka Antona Kacina “Slovstveno delo Slovencev pod Italijo v času med obema vojnama (1918- 1940)” in Martina Jevnikarja “Jurčiče¬ va dijaška leta”. Pod poglavjem Kritika sta v kazalu navedeni samo Gerziničevi oceni Kalino¬ ve Črne maše in Turnškove Države med gorami. Spadajo pa nekako sem tudi mo¬ ji prispevki o Slovenstvu v likovni umet¬ nosti, Bari Remec in Francetu Alhčinu; v kolikor gre za kritiko naših nazorov, tudi dr. Komarjev spis “Filozofija in praksa” Dragocene informacije prinaša¬ jo razna objavljena pisma. Tako seznan¬ ja Fr. Gorše bralce z važnimi novimi po¬ javi v svetovni in slovenski likovni umet¬ nosti, Martin Jevnikar z literarnimi razmerami v domovini, Nace Čretnik pi¬ še o študijskem tednu francoskih kato¬ liških intelektualcev, Janez Kopač pa o modernem kitajskem liriku Pačmu. — Vsakega slovenskega kulturnega delav¬ ca mora pretresti avtobiografija rajne¬ ga prof. Turka. Z leposlovno prozo so zastopani pisa¬ telji Vinko Beličič, Jože Krivec, Stan¬ ko Kociper in Bine Šulinov, s poezijo pesniki Beličič, Borut, Budnik, Debeljak, I. M. D., Igor, Kalin, Rakovec, Srebrnič, Valiant, Valens in Vodeb. Na posebnem papirju je reproduciranih dvanajst slik in kipov Franceta Ahčina, Franceta Goršeta in Bare Remec. Vrednote so katoliška revija. Zakaj? Zato pač, ker se je katoliški institut od¬ ločil, da je izdaja. Ta ali ona stvar se v reviji morda peča s problemom, ki na¬ vadno zanima samo katoličana. Toda tu¬ di nekatoliški znanstvenik utegne posta¬ ti zainteresiran na delovnem področju svojega katoliškega kolege. Našel bo vse podprto, obrazloženo in bo lahko svo¬ bodno ocenjeval dokaze, čemu ta pri¬ pomba? Zato, ker zija danes tolikšen prepad med delom katoliškega znanstve¬ nega delavca in delom oficielne “znano¬ sti” v domovini. Kdor je prebral Borisa Ziherla uvod v najnovejšo izdajo Pre¬ šernovih poezij — o tem je poročala tudi tržaška Stvarnost—se mora zgroziti nad tem, kakšno nasilje izvajajo tam z zavi¬ janjem, postavim, zgodovinskih dejstev. Večina v prvem letniku objavljenega gradiva je pa taka, da mora zanimati tu¬ di nekatoliško usmerjenega kulturnega delavca. Tako so te Vrednote dragocen doprinos katoličanov v kulturnem delu Slovencev. Zanimivo je to — le: V svoji razpravi ocenjuje Anton Kacin lepo kar najbolj objektivno delo Jožeta Pahorja, M. Jev- nikar pa objavlja dokumentarično gra¬ divo o Jurčičevi mladosti. Istočasno, ko sta pisala Kacin o Pahorju, Jevnikar pa o Jurčiču, je napisal doma Pahor bio¬ grafski roman o Jurčiču. V tem romanu mrgoli psovk na katoličane, že iz Jurči¬ čeve dijaške dobe neresnic, ki jih je mo¬ goče ugotoviti iz Jevnikarjevega gradi¬ va, nad zgodovino šestdesetih in sedem¬ desetih let prejšnjega veka si je pa do¬ volil Pahor ravno taka nasilstva kot mi¬ nister Ziherl nad Prešernom. Ob tak¬ šnih primerih se človek šele prav zave, kako potrebno je kulturno delo v svobod¬ nem svetu in kako potrebna je s tem v zvezi prav revija, kakršna so Vrednote. Dolžnost vseh pa je, da to delo podpre¬ jo! M.M. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. VII. 1952 SLOVENCI Norvešha Z visokega severa, iz Norveške se Vam oglašam tudi Jaz. Sem Slovenka in zelo, zelo rada berem Vaš list “Svo¬ bodno Slovenijo”, katerega sem dobila že večkrat v roke. Tu se zdravim. Tako jaz, kakor drugi smo v različnih sana¬ torijih. Z mano je samo še en Slovenec in to Lovro Čeh, ki je bil operiran prav isti dan kot jaz. Oba se počutiva že pre¬ cej dobro in bom zato kmalu odšla na delo v nek laboratorij v Oslo. Zima je že za nami in uživamo pom- j P O SVETU lad (pismo z dne 14. jun. t. 1. op. ur.) K Vam pa sedaj prihajam s prošnjo. Ker “Svobodno Slovenijo” dobim le redko v roke, hočem pa brati vsako številko, Vas prosim, da mi list začnete takoj po¬ šiljati, da ga bom v redu dobivala. Moja vroča želja je, da bi čim prej popolno¬ ma ozdravela. Storila bom vse, da bom tudi jaz prišla za Vami v Argentino. Daj Bog, da bi v teh svojih naporih čim prej uspela. Sprejmite prisrčne pozdrave Vi pri Svobodni Sloveniji in vsi ostali Slovenci v Argentini. I. Ambrožič. (Nadaljevanje s 3. strani) nikove rojstne fare. Njegova hiša je bi¬ la žarišče gospodarskega, prosvetnega in verskega življenja v fari in to delo je potem roparski gospod vršil dalje na vseh postajah svojega delovanja. G. župnik Anton Orehar je v svojih izva¬ janjih naglašal, da je ta dan prilika, da rojaki izrazijo občudovanje, spoštovanje m hvaležnost srebrnomašniku za zgled in delo, ki ga je opravil za dušni bla¬ gor Slovencev, zlasti izseljencev. Česti¬ tal mu je kot sed. dušni pastir za Slo¬ vence in v imenu duhovnih sobratov ter se mu zahvalil za vse nesebično delo, ki ga je opravil ter tako domačinom z de¬ janjem pokazal kaj je slovenski duhov¬ nik. Kot zadnji govornik je nastopil pred¬ sednik Društva Slovencev g. Miloš Sta¬ re. V svojem govoru je poudarjal, da so na tej proslavi zgovornejša dejstva kot pa besede. Pogledati je treba samo kraj, v katerem se ta proslava vrši. Kraj sam je najzgovornejši dokaz slav¬ ljenčeve skromnosti in obenem silne požrvovalnosti. Slavljencu so pa prišli čestikat k jubileju vsi Slovenci brez o- zira na to kedaj in zakaj so prišli v to deželo. To dejstvo samo potrjuje, da je jubilant delal za vse. Zato so se vsi zbrali v Lanusu, da gospodu Janezu se¬ žejo v roko, se mu za vse zahvalijo in mu prisrčno čestitajo k jubileju. Nato so nastopili domači lanuški igralci z Barclayevo petdejansko igro “Rožni venec”. Režiser g. Nace Hladnik je vseh pet dejanj smotrno povezal z enotnim, prav okusnim, čeprav majhnim prizoriščem. Glavni vlogi sta igrala gdč. Drakslerjeva in g. Čampa in drža¬ la gledalce ves čas v pazljivi napetosti do srečnega konca. Pa tudi ostali igral¬ ci gdč. Slemčeva, Strahova in Berčičeva ter gg. Rot, Papler in Kunc so svoje vloge odigrali v splošno zadovoljstvo. Bilo je med ljudmi precej solz, na kon¬ cu pa tudi dosti navdušenega ploskanja, da so dobili vrli igralci vsaj nekaj za¬ doščenja za nemajhen trud, ki so ga z igro imeli. Gotovo jih je bil vesel tudi njihov g. župnik. Prav posebno pa so jim bili lahko hvaležni številni starona- seljenci, ki že dolgo z odra niso slišali lepe igre v maternem jeziku. Med igro je spregovoril burno po¬ zdravljen tudi g. Janez, se zahvalil vsem svojim prijateljem za pozornost in jim priporočil še za naprej v pomoč svoje delo. Povabil je vse navzoče, naj se po končani igri udeležijo še sklepne popol¬ danske pobožnosti v cerkvi. Spet se je cerkev napolnila in ljudstvo je poslalo k nebu še enkrat svoje prošnje za na- dalnje uspehe g. Hladnika, ki naj mu da Bog dočakati še mnogo srečnih in veselih jubilejev. C © S !J L I C H AGENCIA ADRIATICA - PASAJES MARiTIMOS Y AEREOS AV. DE MAYO 616 - T. E. 30-3966 Prodaja voznih listkov za potovanje z ladjami in letali. — Vozni listki za potnike na poziv (llamada) iz Evrope po uradnih cenah. (Govori slovensko in si slovensko tudi dopisuje) "ČASA II © YIJ 99 — urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKUP ZLATNINE IN UR JE STVAR ZAUPANJA — ZATO KUPUJTE SAMO PRI ZANESLJIVI IN SLOVENSKI TVRDKI PO IZJEMNIH CENAH VAM NUDIMO: poročni prstani, 18 krt zlato, par . $ uhani v 18 krt zlatu . „ damska zapestna ura posebno lepe izdelave z garancijo . „ krasna zlata damska zapestna ura, Anker s 15 rubini z zapest¬ nico, vse iz masivnega 18 krt zlata in obložena z bague ru¬ bini, s triletno garancijo . „ 180,— 42.— 145.— 1450.— VSA ZLATARSKA IN URARSKA POPRAVILA — strokovno in hitro. Ob sobotah in nedeljah se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši v prvem nadstropju dto 5, to je Olazabal 2338 dto 5. Prafssa služba "Svobodne Slovenije" Vprašanje: —Kupil sem stavbišče. Kdaj postanem njegov lastnik? Odgovor: ■—Dejanski lastnik kuplje¬ nega stavbišča postane kupec s sklenit¬ vijo kupčije, pravno-formalno pa s pod¬ pisom pismene kupne pogodbe. V domovini je mogel vsak kupec sam sestaviti pismeno kupno pogodbo in oskrbeti, da je uradnik okrajnega so¬ dišča ali notar overovil podpis prodajal¬ ca. Nato je kupec sam predlagal prenos lastninske pravice pri zemljiškoknjižnem uradu. Tam je torej zadostovala overov¬ ljena privatna listina. V Argentini, kjer ne obstoja zemljiška knjiga, urejena v smislu evropskih zakonov, pa se za pre¬ nos lastninske pravice zahteva sestava javne listine. Javno listino more sesta¬ viti samo javni notar ali v primeru jav¬ ne dražbe tisti urad, ki je javno dražbo vršil. Na podlagi take javne listine o- skrbi nato notar vpis lastninske pravi¬ ce pri sodišču, v območju katerega leži nepremičnina. ; OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Ivana Kovačiča in njegove gospe Marije, roj. Janežič iz Ramos Mejia se je v nedeljo, j 21. junija t. 1. rodil sin-prvorojenec. Si- ! na so prav tako dobili dne 30. junija v družini g. Alojzija Blatnika in njegove ge Frančiške. Srečnim staršem naše čestitke! Obletnica mature. Tridesetletnico ma¬ ture so praznovali dne 21. junija t. 1. g. prelat dr. Alojzij Odar, g. župnik Janez Hladnik in g. dr. Tine Debeljak. Tega dne so se zbrali pri g. župniku Hladniku v Lanusu ter so imeli skupno kosilo. V soboto, 28. junija so pa slavili dvajset¬ letnico mature gg. dr. Julij Savelli, prof. Milan Langus in Tugomer Prekoršek. OBVFSTILA Nogometna tekma za pokal SDO bo v nedeljo 6. t. m. popoldne ob 2.45 uri na igrišču “Deportivo Liniers” (4 kva¬ dre od Rivadavije po Gral Paz-u proti Saavedri). Tekma, ki jo bo sodil g. Per- harič, se bo pravočasno končala, da se bomo lahko udeležili potem igre, ki bo v nedeljo v Liniersu. Vstopnina 2 Pesa, za dekleta pa vstop prost. Vsi vablje¬ ni! SFZ Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casiila de Correo 3985 Buenos Aires SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Buenos Airesu vabi vse ljubitelje planin na zanimivo in podučno filmsko predavanje “Vzpon na Tronador", “Hribo¬ lazci" (Vzpon na Torre Catedral — z Dinkom Bertoncljem) in film¬ ska reportaža o postavitvi križa na Cerro Capilla. Predavanje bo v prostorih Ca- ballito bianco, Cramer 2539, Bel¬ grano R v sredo 9. julija 1952 ob 17. uri. Slovenska restavracija-bar išče za pomoč v kuhinji žensko moč. Dobra plača, hrana in stanovanje. Naslov upravi “Svobodne Slovenije”. "TBIfiLAV» mesni kdelki. praška šunka, rebrca, jeziki, slanina, pristne kranjske klobase, hrenovke, safalade itd. po ugodni ceni stalno na zalogi. Sprejema¬ mo naročila. Dostavljamo tudi na dom. Se priporoča DANILO HA VELKA, Los Derechos de la Ancianidad 130 (prej Felix Ballester) San Martin SLOVENSKA FANTOVSKA ZVEZ A priredi v nedeljo 13. julija 1952 ob 17.30 uri (pol šestih) v dvorani zavoda ''LA SALLE", Rio Bamba 650 Sheriff - Župančičevo KONEC POT! drama v 3 dejanjih (5 slikah) Režija: Kralj - Hribovšek Scenerija: Smole Vstopnina $ 5.— in 4.— Cisti dobiček je namenjen za nakup telovadnega orodja! JO-VAR 7 M M M (ali Matajevega Matica Matic) PRELJUBA TONČKA Vsa prejšna resnoba in bojazen mu je izginila iz srca. V ljubeči misli na dekle je kmalu mirno usnul in še slišal ni kdaj je Andraž prišel spat. Pa kje je že zdaj bil Matic! Hodil m hodil je po neznani pokrajini — nikoli je še ni videl. Nenadoma je stal pred ve¬ liko skalnato votlino, pred katero ni ra¬ sla na trava ne grmovje, še mahu ni o- pazil. Nekak oster in žveplen duh je za¬ udarjal iz temne votline in mu dušljivo legal na pljuča. Tedaj je zaslišal iz glo¬ bine obupne ženske krike na pomoč. Prestrašen je prisluhnil... “Matic, ljubi Matic, reši me!” Takoj je spoznal v teh klicih Tončkin glas. Že je hotel planiti v votlino — a ta hip je pretreslo ozračje grozovito rjo¬ venje, da je šlo fantu skozi mozeg in ko¬ sti. Še preden se je Matic dobro zavedel, že je prihrumela iz votline grozovita po¬ šast —- neznansko ostuden zmaj — in ta¬ ko peklensko zarjul, da so kar skale po¬ kale. Iz zelenih oči so mu švigali ognje¬ ni bliski in iz žrela mu je bruhal goreč dim, kot bi mu samo žveplo gorelo v tre¬ buhu. Matic niti pipca ni imel s seboj. Lasje so se mu naježili in kurja polt ga je oblila. Pa vendar je zbral v sebi to¬ liko poguma, da se je z golimi pestmi postavil v bran. Zmaja je njegova odloč¬ nost osupnila. Počepnil je ko mačka, ki se pripravlja na naskok. V očeh se mu je bliskalo ko ob najhujši nevihti. Pri¬ dušeno je zarenčal da je bilo slišati, kot da nekje v daljavi votlo grmi. Znova se je razlegel obupni Tončkin krik iz votline: “Matic, ljubi Matic, reši me!” Matic bi se najrajši pri priči pognal v votlino — a kaj naj stori proti taki grozoviti straži? Ko bi imel vsaj nož s seboj! O, da nima puške pri roki! Potem bi zveri že pokazal! Z golimi prsti pa ne bo nič opravil! Srce mu krvavi ob misli na nesrečno Tončko, ki tako nestrpno pričakuje njega, rešitelja... Toda nekaj mora storiti! Zbežati zdaj bi bilo sramotno, pa tudi nekoristno; saj bi ga zver v trenutku dohitela. Ni druge rešitve, kot tvegati in magari umreti. To edino se mu zdi zdaj častno, in umre¬ ti za Tončko mu ho naravnost sladko! S čim naj ji svojo ljubezen bolje doka¬ že? Stisnil je pesti in se pripravil za o- bupni napad. Trenutek, dva sta se nape¬ to gledala s pošastjo iz oči v oči, kot dva mačka, ki se pripravljata, da se spopa¬ deta. Pri tem je Matic v grozi opazil, da ima zmaj Blažetov obraz. Vso kri mu je pognalo v glavo, nepopisen srd ga je zgrabil, prav nič več ni mislil na nevar¬ nost. Urno je počepnil, potem pa se z vso silo pognal proti zmaju. Morda je zver čakala prav na ta tre¬ nutek. Neznansko je zarjula in se v tre¬ nutku sprožila v skok. V elegantnem lo¬ ku je preskočila Matica. Fanta je to prvi hip zmedlo. A ko se je ozrl, je v strahu opazil, kako se pošast pripravlja, da mu od zadaj skoči za vrat. Toda Matic ni čakal. Ko mačka se je pognal zmaju na hrbet. Z levico ga je krčevito zgrabil za goltanec, z desnico pa ga besno tolkel po čelu in očeh. Zmaj je pobesnel. Rjul je in skakal, da se je zemlja tresla pod njim, se prekopicaval, zdaj na hrbet, zdaj na noge — a fant se je urno umi¬ kal, da ga zmaj ni dobil podse. Saj bi ga s svojo- težo zmlel ko muho! Matic ga je tolkel in bil, da mu je pest krvavela. Bil je to strašen, neenak boj na življenje in smrt! Končno se je zver vendarle upe¬ hala, se zgrnila po tleh, vztrepetala in utihnila.. Iz penastega žrela ji je mo¬ lel vatel dolg jezik in iz oči mu je drla kri, kot bi se udrl krvavi jez. Matic se je ves zbit in onemogel sko¬ bacal na tla. Ponosen je pogledal mrtvo zver, svojo grozovito žrtev. Iz vseh de¬ lov telesa je krvavel. Začel si je trgati kose razcefrane srajce, da bi se za silo obvezal. “Fant, nič se ne trudi!” je zaslišal pri¬ jazen glas poleg sebe. “Pojdi sem, da te obližem, pa boš koj zdrav!” Presenečen se je ozrl okrog sebe, pa ni opazil nikogar v bližini. “Jaz sem, ki ti govorim, tvoja žrtev — zmaj! “je spet zaslišal isti glas. Ma¬ tic je kar odrevenel. Kako, mar ni ugo¬ nobil pošasti ? “Dobro si se postavil, Matic! Česti¬ tam ti! Pošteno si zaslužil svojo Ton¬ čko!” Matic sam svojim očem in ušesom ni mogel verjeti. Zmaj se je počasi dvignil in prijazno ponudil fantu svojo kremp- Ijasto šapo. Oklevaje je Matic segel po njej. In glej čudo! Zmaj ni imel več Bla- žetovega obraza in Matic je presenečen gledal, kako se je zmajevo telo začelo hitro krčiti, ko napihnjen balon, ki mu izpustiš zrak in začel dobivati obliko prikupnega pinca. Naslednji hip je že stal pred njim ljubezniv psiček in mu prijazno- mahljal z repom. Pa ni imel dosti časa, da bi se čudil tej čudoviti spremembi, kajti ta trenu¬ tek je ponosno prišla iz votline Tončka, vga v beli obleki in z zlato krono na gla¬ vi. Obraz ji je žarel od hvaležnosti in sreče. Pohitela je k njemu in se mu z radostnim vzklikom vrgla na junaške prsi, se ga krčevito oklenila in ga polju¬ bila. .. Matic je bil srečen, presrečen!... Mi¬ mogrede je še zavzet opazil, kako ble¬ sti svetli vitežki oklep na njem... Kot da je sam sveti Jurij! Zazdelo se mu je, da je v samih nebesih!... Tedaj je začutil, kako ga nekdo moč¬ no stresa za ramo. Začuden je odprl oči. “Kaj pa ti je, za božjo voljo? Kričiš, da me je groza! Vso hišo spravljaš po¬ konci! Vrbanka je že dvakrat pobutala ob steno,” ga je nejevoljno in zaspano kregal Andraž. “Ab, tako?...” je razočaran zagodel Matic. “Sanjalo se mi je, da.. . Sem vpil?” “Kot bi te iz kože drli! Sem mislil, da te mora tlači.” ‘No ja.. Boglonaj! Nisem nalašč...” je zaspano godrnjal Matic in bil neje¬ voljen, da ga je zbudil iz tako lepih sanj. Mari bi ga bil poprej, ko se je še metal z zmajem!... Bil je ves znojen, kot bi pravkar sto¬ pil iz gorke kopelji. Vstal je in se pre¬ oblekel. Ko je spet legel, je Andraž že krepko smrčal. “Oh, Tončka, Tončka!... še v spanju mi ne daš miru!”. .. (Nadaljevanje v prihod, štev.)