Iimorat.1 hii spr(\jo inajo In volj* Irlalopna vrata:
H kr., (i» N» i Inku I lu nt, i» ,i » ,. 2 „
1"	ii ,, II 'I m
Pri vookrallloiu llHkiin,|l ni' umu piimoiuo riniinjHii.
H o k o p I « I
•o nu vnumju, uofrnnkovitnn pisma nu nu nprtijiiiaRjo.
Naročnino projoiiui opnivnlitvo (itdmlntitraoljk) In ekiiuoilloljii mi vidikom lljfll li. f.liiv !>, II mul Hliupjl.
Pilitidi lisi zn slmiiski narod
Po potil pr<i|imian vol|a i
'/.a milo lot« . . 10 gl, — kr. /a p«!lotit . , 6 „ — Za ootrt lotu	"J „ M) „
V •dinlnlMrii«l|l vol|«i
Za oolo lot« . . H gl. 40 kr Za pol lotu . 'I „ 'JO „ '/a ootrt lotit . . 'J „ 10 „ V liinliljiini uit liom pinitlju volji kr. voo nit loto
VnutoUlvo nu volilnim trgu »t '.i, v II. uiulntropjl.
l/h«|« po trlkmt nn lodim lu •loor v torok, iNotitok In soboto.
Poštno hranilnic«.
S 1. jniiuiirijoin 1HH.'I to začenjajo poštne hrunilnlco. '.12. t. m. jo hil v državnem r.ako-it i k 11 razglašen obširen ukaz trgovinskega ml-nlsterstva, v katerem ho določuje, kitko imajo ravnati poštno hranilnic« in vratil, ki ho z njimi v zvezi. Prvo poglavje /u ti o v it središni (centralni) orgao, c. k. poAt.ni brttuiliilčtil urad. O naložitvi denarja ho mul drugim doUfiujo:
(1. k. poštn! hrnnilničiii urad naloži nt/, položivno hvoto ulog v državnih dolžnih obre-HtliioHinI) pismih držol, ki no zastopan« v državnem /hoiii, v državnih dolžulh pismi!) jodnot-nega dižiivuega dolga in v obroHtuuiBiiih h reč-kovalnih državnih pismih.
Poštni državni urad, ako jo treba, ume prodati alt prepisati državno papirje, da plača vložnikom vloCmno.
PoAtni hranilni urad si dd Izplačati kupone vložil u in n tem plačuje vložnikom ohreati po II od h to, potem tudi upravno lu diugo stroške. Ako hi utegnilo kaj primanjkati, po-hoiIi poAtni urad na podlagi naka/.uioe trgovinskega ministru.
Drugo poglavju govori o nnliiraln culi. I/, tega poHnainomo določbe, h katerimi no določuje omlui vložnlkovu, na dalje odstop (coslja), potom iiadomeflčeDjo hi piegled vložoih bukvic. '1 ukaj ho določuje:
Nabiraluice , proden kaj izplačajo, unajo hc zagotovili o osebi vbižnikovi, ali o prnviiem pooblaAč uci, v ta iiamou ti it j primerjajo nikoli h v bukvicah in na denarni nakazn ei, naj ho prepričajo, ali no vj< uitt označujoča beseda (LoMlIigsVrorI), katero sije sprejemnik I/,volil ki jo '/iipiniinti ii ciframi lin iinkn/u (uvino) ni nn i si' pokličejo pričo, ako tieba. /,u onstinču ji čo besedo tiluži kako krHtno Ime, ime hiohIii,
dežele ali lutko druge besede vložniku navadne. Tako besedo moro vložnik napisati na nasprot nem liHtu.
Ako dvomijo poštni uradniki nad talino osebo, lmii|o prav co, a mi (udi dolžni, plačilo ustaviti, Ako ho isiiiutost. osebo no odloči v treh dneh, naj dotičua pošla to poroča poštni hrnniluici. Ako poAtiii urad, ko Itdajn iu H|iln-čtije plačilno nttka/n co, spozna, da ho ugovori opravičeni, tako so ob/nam, da so jo plačili) ustavilo, oziroma uničilo po poštnem uradu.
Odstop (oohijii) ho »vrši pred unblraln co, ko se jo poštni uradnik prepričal o osebi vložnikov!. O tem ho zapisnik napiš« m poštni uradnik nun o toni poročati na Dunit) poštnemu uradu m postopati ima po dotičnih navodili zastran tistih vložnikov, ki že imnio knjižico državno hriinilinoe in katerim so jo odsto|iila druga knjižica.
Vso poštno nabiralni«« dobe vednost, ako hii ho dali diiplikati nit mesto irguhljene prvotne vložim knjižico. Ako ho pozneje kakemu poštnemu uradu pokaže Izvirnu knjižic«, ima so pridržati, u vložniku se oii prejetimi list. m poroča m- a icm poštnemu hranilo čnemu uradu, llukvicn, ki ho nabiralmci /urad kacegit urado-vnn n izkažejo, ut katere ob letu m dnevu prve ulogo poštui m ti uradu niso bile poslane, da bi jih l)il pregledal in vpisal obresti, deno poštni uradnik vpričo vložnika v zavitek v t,o pripravljen m ph pošlje poštnemu hranlloičnomti uradu. Poštni urad pošilja to, kakor denarno pismo, pri katerem se napove vrednost, kolikor jo v teli bukvah /a en n mu v« n o pod poštnim pršutom, a vložniku ho daje otldajalnl list.
Troti« poglavi« govori od vložnikov. O njih dolžnostih povzninom« slodoč« :
Vsak vložnik imu enkrat v lotu , n sicer |nb letu in dnevu svoje pr«o vlog«, hvoiu vpla-
čilno knjižico v zavitku (kuvortn) nalašč v to pripravljenem poslati poštnemu hrauilničiiomu uradu. PoAtni urad vpiA« v vložno knjižico obresti natekle do IU. decembra In pošlje nazaj knjižico ua ime poA Ijateljn ali ua kako drugo ime, katero j« pošiljatelj povedni.
Nihče si n« hin« v/,oti vrč kakor one vložil« bukvtce. Vložniki, lu nasproti temu ravnajo ali ukludajo nn drugo r,mišljeno ime, /gube obresti od vseli knpitnlov po bukvicah, vzeinšl teh mi prvih biikvth vloženih. Ako ti vloženi kupit ali prtvr.emši vložbo na prvih prnvilinh bukvioah presegajo skupno Hvoto, oziroma splošno na|viAo vložno uvelo, z»|)nd« ostanek na korist poštnemu eraru. Trgovinski minister ima pravico Hpreglodatl lu umikov obzira vrednih, vilastl pa ako j« pomota bila, /gubo ka-pitala nI i vsega ali uokitj. Dotično prošnje na tiskovinah, kater« dobi vložnik pri vhoIi poštah brezplačno, poAiljnjo ho poštnemu vrndu.
Med pravicami vložnikoviuil povdiirjamo sledečo: Vložniki imajo zn hvoj« vlog«, njih obresti iu splačovniijo poroštvo državo,
Prihodki vložnikov r/, obrest poAt.no brit o liti ico hii oproščeni prihoilniiiHkegit ilavka nt vsakega davka, ki pozneje utegne stopiti mosto njega.
Dopisovanj« vložnikov na tiskovinah, kn-tere izdaja poštni hranilni urad s poštno lira-nilolco, kakor tudi h poštnimi urini! in h poštnim ravnateljstvom, je vaikdar poštnine prosto, tudi gr« za priporočeno (rokomniidii ano) poiiti Ijntov. Vondar to n« velja pri poštljnnji dr žavinli pisem ali pu /n dennr , ki h« skupi, uko se prodntlo državna pismu alt pa potegnejo obresti.
lvolekn n pristojbin preste so vse vloge, kntero poštljiijo vložniki, uj Ii pomnviil nanio-itovaloi uli pooblaščene! poštnemu liiiinllničnoiiiu
Spomini na veliko slovansko lomanjo v Rim I. 1IUI1.
(Spimijii M. Mlliimljov.)
('»"II«,)
Nu laških žolezoloah, kukor hi ni že omenil, ne pozmijo oljuilnosti do ptujcev, tako tudi do i a s ne. Utakuejo na«, nkontvno smo plačali vožnjo v II nt/,redu, v III. ra/.rml, Pri nun v Avstriji bi v takem slučaji prikloniti drugI voz alt pn bi n a a djiill rajše v I. razred. Ali pri sovriižoom 1'alljanu I še A /mitonj ulju l nosil. Treba j« pa vedeti, da v 111. razreda vagoni v Italiji so hlevu podobni; vhi smrdijo nekako po laških „bruniičili" ali kali V Se I« v Moilent, kamor j« Ii llnlogno r> postaj in I'/i ur« z brzovlakom, prestopimo v iapnizoBiil
vngou II- ni/,redit. Modemi, do IHti',1 stol en vojvodstva eoacegit imena, Čigar vojvodo, kakor tudi oii! v Piiiiui m uadvojvoda v T.iškniii no bil! v žlitlil! h liiibhburžko hišo, jo ž« slino rimsko mostu Mutlnn, tdnj Ima BO 000 duš, lepo in iib/iilaito in«sto v i u lovil,ni ravnini a vsiuCiliSCeir. I/, Modone gi« ena veja ielor.
n'<io proti 1'innil lu dalj«, druga p«, kiti« je btlu nam odkii/itini, proti Mnnlevl. Itrž ko dojdeino du prv« postai« Sollaru če/, roko Heoohlo, menda nekdanja rimska Trobiti, ■ zagledamo zlo na dolgo tu široko lepo polje pn vse od točo pobito, riijnvo jo kakor po zimi, i ltornj 11« do postaja Oarpl, ki |« moatlco pa tudi ob/idaiir. Ik Modeno do Mnntov« jo V postaj. Nn parnem stroju j« bit napis: ,,Trenili", kar pomeni mah te v nn je nnektlrnnjn južnega Tirolti. liilška „lrred«ntii" Ima izdelan« ž« vne načrte, pa «« vteglie opdfill
Tako prilimo ob 7. url m r»t minut, do znamenitega me d e t Uon/.ii", Uegg olo, IU i znano rojstno neslo nngeljtkegii mladenka sv. Aloj/.lju u, Gon/.nge, zftŠt.ilieka učečo ne min din«, on :! postali st« do Borgoforto, i tori vtrjen tržič |e nmln Avnlrljn do 18(1(1 aa obrambi) prehodu Čo« reko Pad. ("le/, tu vole tok tližl vinok ven .'eli in nični most lili čolnih, kakoršujogii niseni do liikaj Ao robe m gn viilll. Ša /dnj )« valiti taki n) rek« ve Itlte okope, Im klor Ii hii Avstrljanoi I. 18(1(1 Inku) Riidojtkrat n lopovi atroljnll nn Itiihjnue,
kteri so tukaj Čez reko silili. Od tukaj j« do Man to v« Io eni postaja, kamor dojtlemo, ko je žo Holncn imšlo. C a it bi bil s« tukn) otl-poflltl, kar h« j« pil Io malo romarjem ljubilo, razun oektorim in pa enemu, ki je bil k temu primerim pn kuko V Rekel Hriti že, d« v Itn ll)i nI linviidii klicati nn postajah, koliko časa no ustavi vlak. 1.« č« ne vpraša konduktArjn nll sprevodnika, povrt, kar pn nI zanesljivo. Slišal nem reči konduktfifjn, da i« ustavi vlak ni SO minut. Nn to gremo nekteri romarji v hlžnjo okrei čovnlueo, pn komaj mlue to m mit hlapen zabrližgn naprej, nekteri ttas luti^ ter pridejo š« zn činu v vlak, le eden iiioiislgnor Iz Ntajiirslce je bil prnknuon, kajti hlapen ne jo žo potni kal dalje; ko hoče gor stopit', mu to nahranita '.) Dnhn ter ga n« pustita vnrinl nevarnosti, kričeč«: „t,roppo Urdil" u ker jn to tudi po postavi prepovedano, DrugI dan nas je ilošol v Veronl, rekel uit je, ni, naj nem vitli 1 Mnntovo, klor« M o uer ne bil I
Miinlovn (t. 'J5.000 duš po štetvl 1878, I.) jo zu a ua trdnjava po nalurl tu umotiiosti pn
uradu, poštnim oblastnijam in uradnikom, ihto tako tudi izročilna pisma.
Na vlogo hraniloičmh bukv e ae ne more prepoved dejati, tudi ne pridobiti zastavna pravica. Poštne branilničue bukve ae prisilno (eksekutivno) ne morejo komu prisvojiti.
Vložniku ae izročajo vse tiskovine poštnega hranilničnega urada , kolikor zadevajo občenje z (bčinstvom, brezplačno, izvzemši aiučajev, ki bo posebno predpisani.
Vsak vložnik sme bvojb bukvice izročiti komu drugemu.
Ako ima nastopnik (cesiouar) še kake bukve poštne hranilnice, prenese Be Bvota, prt-števši obresti cediranih bukvic, kolikor ta ne presega najvišjega letnega zneska (300 gld.) na prve bukve vložuikove, ali kar preostaja, se spremeni v državne papirje ali se izplača, ako vložnik to zahteva.
Četrto poglavje govori o vlogi, peto o obrestih, šesto o povračevaoji, — Povračevanje ali izplačevanje se mora napovedati, potem pa pošilja poštni hranilnični urad iz Dunaja pri majhnih svotah precej s poštnim povratom plačilni nakaz. Sedmo poglavje govori o nagradih opravnikom pri poštah, oBmo o založni, deveto o nakupovanji državnih papirjev na račun uiož-nikom. Kar se tiče poslednjega povdarjsmo to-le:
Državni papirji, ki so bili nakupljeni na račun vložnikov, se jim pošiljajo na njih stroške ali se shranjujejo po uradnijah brez stroškov ter se poroštvo daje za število in komad, in za kupone, ki preostajajo. Poštna hranilnica daje o shranjenih državnih papirjih lastuiku obrestne bukvice (Rantenbuchel), od teh se prepis (duplicat) shranuje pri vradu.
Obrestne bukvice dajejo vložniku vse tiste pravice, kakor vložue bukvice same, izvzemši pravico, da se na tiste ne more prepoved naložiti niti zastavna pravica pridobiti in je tudi prisilno vračenje poštnih hrauilničnih bukvic nedopustljivo. Za obrestno knjiž co ni določena najviša vložba. (Mux mum).
Vlastnik obrestne knjiž ce ima pravico, da VBak čas prosi pri poštnem ur8du, naj se pro-dado njegovi državni papirji ali samo njib nekaj. Prodajo se na borzi takoj, ko se vloga
v nezdravem kraju, kteri je ves močvirnat zastran jezera, skoz ktero teče reka Mincio. Ker so prebivalci še veduo sovražni Avstriji, Be pač nam ni ljubilo v tem mestu prenočiti, ter smo se rajše po noči pri mesečni svitlobi še tisti večer dalje do Verone peljali. Kakih 10 minut smo se peljali prav počasi po „mrtvem jezeru", čez ktero pelje železen most narejen po amerikanHki šegi, to je na železnih stebrih in vmdi s progami so tudi železni napeljalci (švelerji), tako da je viditi tudi med tem, in na obeh strBneb smrdeče jezero; unstran je zera, čez ktero smo Be strahom peljali, je po staja Saut' Antonio; spominjal sem se tu, kako so hudobni Lahi menda 1859 (ali 1866?) tako naprožili, da se je vojaški vlak prekucnil jezero. Mnogo je bilo vsmrtenih, mnogo jih je bilo pa pohabljenih za celo življenje tudi od Kuhnovega polka, kakor mi je pravil kranjsk soromar M. K. Vse to in pa še mnogoštevilna bojišča ob Minciu, blizo kterega se vleče železnica, kakor n. pr. Volta in Goito 1848, Va leggio Sommacampagna in Custozza tudi 1848 Solferino 1859, pa Custozza in RoverbeJa 1866 in žalostni spomin na tukaj padle naše zlasti slovenske brate, nam je tu zbujal britke občutke.	(Dalje prib.)
vloži in s tem, kar se je skupilo, ravna Be po
naročilu vložmkovem.
UKaz trgovinskega mimsterstva bode določil zmerno provizijo, katera bode izplačati za uakup iu prodajo državn.h papirjev, in za jiobitanje kuponov, oziroma dobitkov pri obre-stouosnih srečkovanih državnih lozih. Ta provizija se odšteje od vdobljenega ali se vpiše v viožae bukvic.) vložnikove za izplačano (povrnjeno).
Vsak vložnik je opravičen , pooblaščati osebo, ki je po sedanjih postavah opravičeua samostiiluo Bprejeti izplačevanja in zna pisati iu brati, da sprejme izplačila za njega oseba To pooblaščenje velja za kak poseben slučaj ali za negotovo dobo, vsaki čas pa le za Bpre-jetev denarja na kakem odločenem kraju. Za poeti: n slučaj velja pooblaščenje za vložnika, ki ima zuačivno besedo (LoBUiigsvvjrt), da le podpiše svoje ime iu zapiše to besedo. Pooblaščenje Be mora dati poštnemu vradniku zapečateno in ob euem se du nakazuica in bukve.
Ako dotični vložnik nima označivne besede, mora pa tako poob aščenje podpisati župnik občine aii občinski predstojnik, c. kr. sodnija ali c. kr. notar, da se podpis potrdi. Pri bolnik h velja, da podpis potrdi zdravnik, tak, ki je opravičen za zdravljenje. Pooblaščenje za negotovo dobo se ima zgoditi sodno ali po c. kr. notarju. Kupone dotične tiskovine odstriže pošta v kraji in jih poštnemu hranilničnemu uradu z dnevno pošiljatevjo pošlje na Dunaj, pooblaščenje se vrne s podpisom poštnega vradnika, stranki za vpor&bo.
Vložnik vsak čas pooblaščenje lahko prekliče. Ta preklic se mora hranilničnemu uradu na Dunaj nazuauiti in velja od dne , ob kterem je stranku v tem dobila potrjenje.
Vsak vložnik ima pravico, da spremeni svojo svoto, kolikor v to izda, v državna dolžna pisma. Kupljena pisma Be pošiljajo proBilcu, ali bo bhranjuiejo pod pogoji, kakor so predpisani za opravilstvo pn državnih papirjih prt hranilničnem uradu.
Deseto poglavje vravnava razmerje poštnih hranilnic do najvišjega računskega Boda, jednaj-sto j>a do trgovinskega miniBterstva.
Na dalje obsega ukaz osnovo za pridružili s\6t (Beiralh) poštnega hranilničnega vrada, potem glavne črte za osnovo poštnega ' ranil-u;čnega urada in poslednjiČ zbirko vseh tiskovin, ki spadajo v opravilstvo poštnih hranilnic.
O sestavi priiružnega sveta določuje OBnovni štatut: Pridružni svfet je svetovalni urad trgovinskega ministrstva z ozirom n» opravila poštnega hranilničnega urada. Ta siet ima devet članov, namreč predsednika, ki ga cesar imenuie na pet let, štiri strokovnjake, katere imenue trgovinski minister iz obrtnikov in trgovcev med ljudstvo, tri državne vradnike, katere imenuje tr goviuski minister, in poslednjič ravnatelja poštnega braniluičnega urada.
Politični pregled.
V Ljubljani 29. novembra.
Avutrijek«- dežele. Iz I*cštc se javlja, da je bil imeno van grof Juraj Festetič za prvega višega dvornika in grof Štefan Erdoiy za ogerBkega višega nadzornika konjištva.
Iz |*riij£a 28. uov. Žalostna poročila dohajajo iz dežele, kako da nastopajo reke Laba, Misna, Kadou/.a, Ogra in Izera. Izerskn dolina je proplavljena, železnica Turnavska je prenehala, ker m moč priti do kolodvorov Vnanje države. tŠvajcArBko ljudstvo noče brez
verske šole. — Švajcarski oblastniki so si od nekdaj prizadevali, speljati to, kar sklerejo v zveznem parlamentu po posameznih kantonih. Velikrat so uže naleteli. Ali za svoje priljub-ljeue nasvete bo se pogaojali z vso določnostjo, katero le državna oblaBt ima na razpolaganje, a obtičali so kakor klopje na listih, ua svojih službah. Preteklo nedeljo so zopet tak sklep spravili pred ljudstvo, tu pa je šlo za šolsko vprašanje, ali hoče namreč švajearsko ljudstvo imeti brezbožne šole ali ue. Večina 301, 352 glasov zoper 167, 221 ne mara za take šole. To je vendar dosti razločno povedano; vidi se pa tudi iz tega, da sedanje večine v parlamentih zastopajo le manjšino ljudstva, kar pa jim manjka pri številu, nadomeste z drzovi-tostio in s pogumom, kakoršuega pa navadno konservativci nimajo.
Čien 27. zvezue vstave 1.1874 se namreč glasi : Kantoni skrbe za prvo poučevanje , ki je izključljivo pod državnim nadzoroištvom. To je obligatno in v javnih šolah brezplačno. V javne šole smejo hoditi Bpoznovalci vseh vero-izpovedBoj , a nima se jim kratiti avoboda v veri in prepričanji. Zoper kantoue, ki tega ne spolnijo, bode zveza (Bund) potrebno ukrenila.
Ta član so dosihmal tako razumeli .in izpeljevali, da je ljudska šola stvar posameznih kantonov. Kjer je bila kantonska vlada ker-ščanska, so bile tudi šole krščanske, po kantonih, kjer je bila vlada liberalna, so bile tudi šole take. Misliti bi bilo , da je to dosti prostosti. A poslednja leta je staknila liberalna večina zveznega parlamenta, da ta člen še ni izpeljan, verska svoboda še ni dosti zavarovana .....na kratko, šolske Bestre, ki so tu
ali tam v šolah poučevale , so jim bile trn v peti. Sreča je bila, da so se zgodaj sami izdali, kaj mislijo s tem, ko pravijo, da člen 27. še ui izpeljan. Izdelali bo osnovo postave, v kateri so prav določno povedali, kar žele, vera uima kar nič opraviti pri šoli. Od šolskega podučevanja so izključeni duhovniki, redovniki in redovn ce, še celo o verskih resnicah (do-gmatično) bi se ne smelo v šoli poučevati. Učilništva bo imajo vae vare diti (centralizovati) in za nadzor takemu učilništvu bi imeli biti tako zvani odgojilni tajniki s 6000 frankov letne plače. Za to je tedaj šlo pri tem vprašanji, za izpeljavo tega je bilo že vse zgovor-jeno. A vae to je položaj izbistrilo, ljudje bo zvedeli, za kaj gre, vse agitacije niso pomagale nič. Odgovor je dosti jasen.
\ 3*H,ro£radii so zaprli 277 dijakov, ki bo se zbrali v vseučelišči, da bi protestirali zoper izklučenje Kirilenksa dijaka, ii je bil zapleten v neko zaroto. Ker se z lepa niao hotli razkropiti, zajeli ste jih dve kompaniji vojakov, in odpeljali na policijo. Vrhovni vodja policije je slebrnega vprašal, zakaj je semkaj prišel. 172 je trdilo, da bo prišli iz radovednosti, in ti so bili odpuščeni, a drugih 105 ki so rekli, da bo prišli prote-Btavat zoper izključenje Kirilinksa, so guali v zapor in uže ob 3. uri zjutraj so jih 16 iz Petrovgrada odposlali. Rektor Bekhelov je baje prosil ostave, ker ni odobril tega, kar so žendarmi in vojaki počenjali, in naslednik v to odločen Jansen baje noče prevzeti te časti. D jakov ni bil ranjenih uikdo.
V llcrolliiu je umrl ministeraki predsednik Manteuffel.
Iz liomloim 28. nov. V spodnji zbornici je povedal Gladstone, da je bilo troškov za Egiptovsko vojsko do 1. okt. 3,360000 lib. stri. Vojna iz Indije je Btala 1,140000 lib. Btrl. Desetina teh stroškov pride na Egipt,
Izvirni dopisi.
'Mi Dolenjskega blizo Kostanjevice. (Naši živinski b o 01 e n j i iu še marsikaj druzega.) Radoveden, kako Dolenjci krščujejo na Martinovo uedeljo vino, podam se o tem času med nje in v istini krščevali smo novo vino na omenjeni večer prav židane volje. Drugi dan je pri prijetni poddružnici, ne daleč od Kostanjevice, aejm, in podam ae 8 svojim znancem tjekaj, hotevši opazovati Dolenjca pri njegovej kupčiji; toda sejm mojo dobro voljo kmalo spremeni v ravno tako ne-voljo, zapazivši, kako se po Dolenjskem pri uradih še šopiri mogočna nemščina, in kako ae tudi ubogi Dolenjec preobložuje zraven tako že krvavih davkov še z nepotrebnimi stroški, kako se mu precrpuje ši edinu žila, kjer za-more vjeti kakšen krajcar, namreč sejmi. K stoječemu na sejmu pristopi kmetovalec, mo-livši mi dva živinska potna lista rekoč: kateri je od enega ali drugega živmčeta? Misle, da revež brati ne zna, posežem po njih, ii kako začuden ju gledam, pisana v blaženej nemščini, in to od županstva, v sredi med slovenskim in hrvatskim ljudstvom, d nikakor ne ua nemški meji. Toda temu se ima kmalo v okom priti, saj se jo gotovo v ta namen osnoval ua dvo-razrednici Čatež- kej nemški pouk. Gotovo in-teresantno bi bilo zvediti, kako so otroci zapovedanih predmetov zmožni v maternem jeziku. Nevoljen nad tem posedem k bližnjemu viuotoču, in kmalo sva z vinotočem, prav bistroumnim možem, v živahnem ra/govoru. Toži mi, bo v<5 da, naj pred o slabih časih, hudih davkib, in kot posebno letošnjo nesrečo, da davki morajo biti, d vino, če tudi ne slabše od lanskega, se pa prodati ne da; kupca ui. Pravijo, da bo nekateri kupci vino nalašč popolnoma pod nič rasglasili. Toži posebuo, kake ovire bo jim delajo zarad sejmov. Naj-popred pravi, morali smo napraviti ograjo za vlaško ž vino, ki prihaja čez mejo, in to zarad kuge. To smo storili radoBtno, če tudi je bilo drago, in smo prepričani, da nas ta ograja pred okužno boleznijo ne obvarje. Toda zdaj naj napravimo še ograjo za domačo živino; za to pa nadaljuje, smo se pritožili, stroški bi bili veliki, zemljišče je privatnih posestnikov, ki ga rab jo za spušnike in toraj ni gotovo, nam li potem sejmišča no odtegnejo. Ni li dovolj, ograditi samo tujo živiuo?
Iu najhujši vdarec za naše sejme nam je si. okr. glavarstvo poslalo z okrajn m živino-zdravn kom; njegove diete presegajo dohodke iu tako nam zdaj lastnik sejmov žuga, d i bode dal sejme preklicati. Kako bomo pa potem blago (tako imenuje Dolenc živino) v denar spravljali? Bo li kdo v te hribe šel jo kupovat? Pa je vendar le dobra previdnost, ktero vam daje zdravnik, posebno, koje vlaška meja tako blizo, mu ugovarjam. Saj je pre vidnoBti dovolj, mi pravi, kakor hitro se kaj sumljivega prikaže, precej Be meja zapre. Dalje imamo pa živinske potne liste, ki so nam v dokaz, da je živina zdrava in iz zdravega kraja. Ako potni listi kaj veljajo, čemu nam je ogled živinozdravnika? Ako živinozdravnik ogledava iu pozna, čemu bo nam potem potni liBti, ktere moramo tudi plačevati in pogosto 6e dolge pota delati? In vrh vsemu temu imamo domačega živinozdravnika, dobro izšolanega v Ljubljani, on je tudi popred živino ogledava), in jo tudi pozna, kajti daleč na okrog po naših krajih kakor še posebno na Vlaškem ga kot živinozdravnika močno cenijo ; nikoli nobenemu v glavo ne pade, ako mu živinče zboli, iti po druzega živinozdravnika,
ta bolezen pozna in jo tudi ozdraviti vč in to nam je dovolj, naj ima potem Bpričalo iz kakoršne šole hoče.
Na tako jasen odgovor priproste in zdrave človeške pameti začnem premišljevati, kakšen vzrok pač morajo imeti, da kmetom nalagajo take nepotrebne stroške, ko vendar zato menda nikakoršne postave ni, posebno o zdajnih mirnih čaBih, ko jim od nobene Btrani ne preti kužna bolezen. Nehote mi pridejo na misel praktični Amerikanci, ki nam tako v marsi-kterej reči delajo hudo preglavico, kateri ne poprašujejo po koščeku papirja, ki se mu pravi spričalo, ampak gledajo aamo na to, je li on Bvojej službi kos in koliko je že znatnega storil?
Na misel mi pride gospica prišla iz meBta, ki prinese seboj Bpričalo, da se je učila botanike, pa ne pozna pšenice, rži, ječmena itd. Na misel mi pride deček, koji ae je v mestni šoli učil živalstva, pa gredč memo hleva sliši beketati kozo in vpraša, kaj je to za en tič, ki tako poje? itd. Spričalo samo na Bebi, na katero so toliko držali kolovodje Kamniške šole, še nikakor ni Bpričalo, da nihče drugi za ravno iBto službo ni kos. In računajmo! Samo iz tukajšmh sejmov, ki bo eni najbliž-njih Krškem, bi zdravnik odnesel vsako leto blizo 45 gld. to je v desetih letih 450 gld. Pač ogromni kapital, ako bi vzeli vse Bejme v celem Krškem okraji, potem se pač ni čuditi, ako Be občine ustavljajo za tako visoke in nepotrebne dijete zdravnikom, ki bo že stalno dobro plačani. Bili bo časi, mi spomni še kmetič, ko se odpravljam od njega, ko ni Dilo ne ograj, ne posov, ne živinozdravnikov, in živina je bila bolna in zdrava, kakor je zdaj, in če tudi živinozdravnikov nikakor ne zavržem, nasprotno bo nam velika dobrota, toda iščemo jih le v bolezni, ako nam jih vrivajo zdravim, so nam zoprni ker nepotreboi pa slani. In nauk, kakor sem ga posnel jest iz tega govora priprostega pa kmeta zdrave pameti je : Gospodje, nikar ne orjite celioe za socijalizem s takimi občutljivimi nakladami, s katerimi je naposled zadet VBelej kmet, (naj jih tudi plača lastnik sejma, on tirja višjo vstopnino,) v mislih, da kmet ne previdi, kako se žojimi ravna, saj je tako dosti žalostno slišati klic na klic v nedeljah pred cerkvami: N& licitando prodan, ... na licitando prodani
■k Črnomlja, 25. novembra. (Nove orgle.) Dne 15. mmolega meseca imeli smo pri nas redko svečanost. Tega dne, namreč v praznik posvečevanja vseh cerkva blagoslovil je velečaBtni gospod A. Aleš, dekau aemiški v našej firnej cerkvi nove orgle, in potem služil slovesno bv. mašo z azistenco.
Nebo bilo nam je pri tej alavnosti jako nemilo. Zakaj lilo je uže od zju:raj neprenehoma. A še tako neugodno vreme ni moglo zadržati vernega ljudstva, ne Bamo iz Lire, marveč tudi iz obližnjih župnij, vdeležiti Be svečanosti, osobito zaslišati mile glasove orgel, katere »mo tako zelo pogrešali dolge tri mesece. (Moral Be je med tem časom razširiti tudi kor za nove orgle, mnogo večje od Btanh.)
Izdelal nam je nove orgle slavnoznaui orglarski mojster g. Franjo Goršič iz Ljubljane. Orgle imajo 17 Bpremeuov in poleg tega še manualno in pedalno zvezo (copel). Pedal ima 3 apremene, gornji del (obeivverk), 4, a doljni (unteiwerk) 10. Meh je trojen in jako solidno uapravljen po najnovejšem fran coakem BiBtemu. Posebno prednost pred vsemi druziini ima v tem, da ga goni z nogo lahko tudi mlad deček, in kar je posebno važno, sbjia prihaja vedno enakomerno. Največja p šal
ima 16 čevljev dolgosti. Posebno mila in prijazna ušesu v gornjem delu sta solicinal in gOBleni principal, in v doljnem harmonična flavta in gamsov rog. Principal je tudi kaj močan. Vea mehanizem je tako urejen, da pride orglavec lahko k vsakemu tudi najmanjšemu dolu iu ga lahko regulira, kakor mu drago. Ob enem je pri pedalu priprava, s katero organist z nogo lahko odpre ali zaprč spremenov manj ali več, t. j. igra fjrte ali piano, in mu nij treba še le z rokami jih zapirati ali odpirati, kar je gotovo nevkretoo. Obrok za postavljenje in dogotovljenje dela bil je v pogodbi določen ua 1. novembra. S tem pa, da jih je zgotovil uže pred 15. m. m., prikupil se je g. Goršič še posebno tukajšnemu ljudstvu; izgotovil jih je, ne da je Bprejel poprej le vinar, kar bi gotovo vsak drug ne mogel storiti.
Kakor je donela narodnemu g. obrtniku uže zavoljo poprejšnih orgel zares zaslužena hvala, tako pokazal je tudi b tim novim delom, da je vešč svojemu poslu, ne le oziroma okusne vname oblike, marveč tudi barmoniza-cije. Zdaj ti bijejo na uho mili glasi flavte in rogu, zdaj veličastni pedal. A vse tako blagoglasno, da te najmanj ne moti v pobožnosti.
A kaj hočemo še soditi, vsaj „delo mojatra hvali". Vsak, kedor jih je videl in čul, priznal je, da enacih nima Belokrajna, in daleč ne okrog. Zagotoviti Bmemo g. Goršiča, da temu njegovemu krasnemu delu, sledilo bo kmulo več novih, zakaj vsi sotedje nas sedaj nekako zavidajo. Vsaj za izvrstno in dovršeno delo uij treba nikake umetne in prisiljene reklame in agitacije, kajti: delo hvali naj se samo!
las Celovca, 23. nov. (Šolstvo.) Govori bo, da hoče „Narodna šola" v Ljubljani na pomoč priti nam koroškim Slovencem, ter skušati, da ae razširi poduk v slovenskem jeziku. Vprašanje je pa, kako hoče to doseči. Ako bo dajala slovenske učne knjige in druge pripomočke, dobili bodo tukaišni učitelji ojster ukaz, vbo to zabraniti. Ako bo hoteia učitelje naprositi, naj čez uro in privatno pod-učujejo v slovenšč'ui, tudi to ne bo šlo pri groznem fanatizmu našega učiteljstva proti vsemu alovenukemu. Nek šolski nadzornik, ko je čital in zvedel, kaj ,,Narodna šola" namerava, izrazil se je bojda: „Sollte sich ein Lehrer unterstehen, sloveniscbe Privatatunden zu ge-ben, bo werden w r ihm schon deu Standpunkt klar machen."
Dokler stoji vlada na strani našega deželnega šolskega sveta, tako dolgo bomo trd boj imeli in dobro prevdarjati morali, s kter.mi sredstvi bi zamogli kaj doseči. Dvojih reči nam je treba : poguma do skrajnosti in velike požrtovalnosti, kajti z malimi sredstvi Be le malo doseže, akoravno Bog včasih tudi majhno seme čudovito blagoslovi.
Najbolje bi se ve da bilo, ko bi dobili novega naučuega ministra ki bi bil naših misli, zraven pa tu ii energičen mož, da bi se takovih šolskih svetov, kakor je naš koroški, pa vpitja uemškoliberalcev ne vstrašil.
Čo pa tega ne dosežemo, si bomo moruli sami pomagati. Ko bi dosti peoezov imeli, bilo bi najbolje, ko bi „Nurodna šola" samostojne privatne šole snovala, kakor ,,schul-vereiu". Brez tega bomo le malo opravili, če se te šole enkras kot dobre in boljše od ae-dajnih preBkusijo, potem jih bo že država v svojo skrb vzela ali pa deželam izročila. Zi prvi hip je tedai treba največ žrtvovati. Bog daj svojo pomoč I
Domače novice.
V Ljubljani, 30. novembra.
(Sv. maše po ranjkem dr. Janezu Bleiiveisu vitezu Trsteniškem) bo je včeraj v stolnici razun družine in sorodovincev vdeležil tudi g. deželni predsednik W i n k 1 e r, odbori raznih narodnih društev in mnogo drugih prijateljev in častilcev ranjkega.
(„Narodni dom'1.) Domoljubi, ki bi Želeli prodajati srečke „narodnega doma", naj blagovolijo to naznaniti kar najpreje mogoče društvenemu odboru.
(Ljubljansko veteransko društvo) je izvo lilo svojega predsednika g. J. Mibaliča, vodjo magistratne pisarne, za Bvojega zastopnika pri Bvečanosti 6001etnice združenja Kranjske s Habsburško rodovino. C. k. polkovnik v po-koji g. France Knoblob je podaril veteranskemu društvu 25 gld.	v
(Iz seje mestnega odbora 24. t. m.) (Dalje.) Mestni odbornik Hribar poroča za tem v imenu finančnega odseka o računskih sklepih za J. 1881. Poročevalec povdarja, da so se razni stroški, odkar posluje župan G r a s s e 11 i, zdatno zmanjšali in so bodo še bolj. Samo pri tedenskih računih prihranilo se je 5260 gl in g. župan bo na to gledal, da se ne bo samo za iztrebljevanje trave na nekterih mestnih trgih zar&čunovalo 400 gld. na leto, kakor pod prejšnjem županom. Konečno priporoča g. poročevalec v imenu finančnega odseka sledeče nasvete:
1.	Računski sklepi mestne blagajnice, mestne bolnišuice, dalje sirotinskega, Ijudsko-šolskega, ustanovnega in konkurenčnega zaklada pa mestne aepozitne blagajnice za 1. 1881 se odobre.
2.	Mestnemu knjigovodstvu se daje z ozirom na te računske sklepe absolutorij.
Ob enem se mestnemu magistratu naroča:
1.	Naj se strogo ravna po sklepih mestnega zbora z dne 27. oktobra t. 1. glede zapisovanja zdravil ubožnim.
2.	Pri delih, ki se morajo zarad nujnosti izvršiti v mestni režiji, naj se dotični računi ne likvidirajo, ako mso tako sostavljeni, da se iz njih razvidi, koliko spada na delo in koliko na materija!. Ko bi to ne bilo vseiej mcgoče, se morajo zahtevati taki računi, da s« iz nj h razvidi, koliko se je izdalo za posamezne veče. objekte. Tudi naj magistrat v eni prihodnjih sej poroča, je ii dosedanja kontrola glede izvrševanja mestnih del zadostna, in ako bi ne bila. kako bi se dala zboljšati?
3.	Naj se strogo pazi na to, da ee bodo vsi stroški v bltsgajnici vpisovali v isto poglavje, pod kter.m so bili v proračun postavljeni.
4.	Naj se vzame v pretres vprašanje, kako bi se dali povišati dohodki tivolskega gradu in pripadajočega zemljišča, ter naj št skrbi, da se vsa najemnina še tekom dotičaega leta upl&ča, dosedanji zaostanki pa da se kur najhitreje možno iztirjaio ali pa kot neizterljivi naznan jo mestnemu zboru in se nasvetu.e odpis.
5.	Naj zaukaže odpisati pri zakladu meščanske bolnišnice mej dohodki izkazane zaostanke na taksah za meščanske pravice.
6.	Naj strogo pazi na to, da se v oskrb-ljevalnici sirotinskega zavoda vse domače potrebščine, ki se imajo kupiti, posebej izkažejo in dikaže njihova potreba, ter da seno prizna nobena hišna poprave, katere ni meBtni magistrat sam dal izvršiti.
7.	Naj se posvetuje o tem, ali bi se mogla plača hišn ga nadzornika v oskrbljeval-nici zmanjšati in naj o tem stavi svoje predloge.
8.	Naj se pri delenji miloščine ravna, kar se da varčno, ter posebno pazi na to, da bodo miloščino dobivali le taki reveži, ki so je v resnici potrebni.
9.	Naj bo prodajo oddaljena mestna zemljišča v Škofeljci in pri Žegnanem studenci, katere je težko nadzorovati, kar najpreje je mogoče, mestnemu zastopu pa naj se o svojem čbbu predloži vspeb javne dražbe ali zase bnega pogajanja v odobrenje.
Vse te predloge finančnega odseka odobri mestni zbor brez vsacega razgovora.
Dr. M o še poroča v imenu finančnega odseka o oškodovanji za svit, katerega je gospa Roza Strzelba odstopila za Reslovo cesto. Gospa Strzelba zahteva, naj se jej da kos „pekovBke ceBte", katera se ima itak po otvo-renji ReBlove ceste zapreti, ako pa bi to ce biio do 1. aprila 1884. 1. mogoče, za ta slučaj pa 500 gld. odškodnine. Poročevalec nasve-tuje, naj se ponudba vzprejme, pekovska cesta zapre, ko bo dovršena Reslova ceBta, pekovskej družbi pa prepusti, kar hoče, ko bo cesta zaprta.
Predlogi se Bprejmo. (Konec prib.)
(Mraza) smo imeli včeraj zjutraj prvikrat 1 stopinjo.
Razne reči.
—	Dostavek h kritiki: „Knjige družbe sv. Mohora 1. 1882." ,,Slovenec" štev. 133 pravi, da je povest ,,Loterijo je pu-Btil" precej slaba in jezik dokaj okoren. In to je tudi resnica, kajti ta povest je jako slab prevod Jurkov.čeve pripovesti „Ima i tomu lieka" v zabavnej knjižici Matice Hrvatske, zvezak XLIII—XLV. str. 63—98. Zagreb 1880. Pisatelj mara biti vesten, in vselej mora naveBti, odkod je kaj vzel, ue pa tuje blago kot svoje proglasiti. Jurkovič je eden najboljš.h pisateljev hrvatskih, pa je tudi ta njegova pripovest v originaiu jako lepa, ali' prevod je slab, ker prestavljavec pisatelja ni > pravod dobro razumel. Treba se je takega i ravnanja bati, a da se je to dogodilo družbi j sv. Mohota ni nič čudnega, kajti presojevalci j rokopisov ne morejo znati za vse spise v tujih i literaturah, tukaj ee oni osianjajo na poštenje pisateljev. To sem pa Vam javil zato, da se v bodoče ne bi kaj takega zopet pripetilo.
—	f G. Alojzij Mu II e j, upokojeni c. k. sodnik in sedaj notar ua Vrhniki je 27. t. m. dopoiudne ob enajstih v 74. lotu svoje starosti za kozami umrl. V političnem oziru je bil ranjki hud na protnik narodne stranke, ter je večkrat tudi kandidiral za deželni zbor. Pogreb je bil včeraj popoludne ob štirih.
—	V protestantovski Nemčiji' in sicer v Metzu in StrasBburgu, kjer prebiva, kakor znano velika večina katoličanov, prepovedala je nemška vlada predstavo škandalue igre: , Der Pfarrer von Rirchfeld" in sicer z ozirom na versko prepričanje svojih podložnih. Pri nas so pa še take veri in nravnosti nasprotne igre pripuščene in to v državi, kjer je oziroma večina prebivalcev katoliška.
—	Cerkvene volitve v Nemčiji. Dne 23. oktobra bile so v Berlinu volitve cerkvenih predstojnikov. V vseh 12. protestantov-skih farah zmagali bo kandidati liberalne stranke-Znamenito pri tem ;e, da so mnogi volilci, prišedši z zapalenimi smtidkami do cerkve , v kteri se je volilo, na opomin vratarja, da so v h ši božji, prašsli: se dobi kaj pijače? in drug; z glasnim krohoti m odgovorili, naj le vstopijo, pijače je dosti. Tako se volijo župniki v Berlinu!
Javne dražbe-
1. dec. 1. eks. držb. pos. Jože Lenarčič iz Nadajnega Sela 4133 gld. 80 kr. Postojna. 1. eks. držb. pos. Janez Danič iz Velosovegu 4800 gld. Kranj. 1. eks. držb. pos Janez Beniger iz Ternovega. Bistrica.
(Juirli ho t
25. nov. Janez Makovec, 60 let, mertud.
26.	nov, Marija Močnik, 70 let, stari trg, Vodenica. Jože Kalin, 69 let, omchčunje možganov.
27.	nov. Marija Glibe, 68 1. Milan Igel, 4% 1.
V bolnišnici. 28. nov. Jernej Iiergant, 73 let, starost. Ignacij Debevc, 32 let. 23. nov. Marija Androjna, 70 let, vodenica,
Zahvala.
Dolžnost me Bili in veat me priganja, da se javno zahvalim tfvsem tem, ki ao mojo rajno sestro v nje dolgi, dolgi bolezni obiskali, prod vsem pa častiti duhovščini mestne fare sv. Jakoba, ki so jo večkrat z angelskim kruhom previdili, kar je bilo nji prva toložba v silno mučni bolezni. Isto tako sc zahvaljujem za lepe vence na trugo in za mnogobrojno sprem-Ijevanje k svetemu Krištofu.
V Ljubljani, 28. nov. 1882.
Matej Močnik,
mestni učitelj v pokoj i.
Za Božič
za gospode in gosptS
5 gld., demante iz
prodajam U1'11C Verižice
v zlatu povite po '2 do
Sumatre, ki se od pravih nič ne ločijo, po 1 gl. , do 5 gl., bracelete, uhane, broše in srajčuc
—	VKamnigoriCi je bil 26. t. m. zajgumbice močno pozlačene in z demanti iz Su-župana izvoljen iskreni narodnjak in rodoljub g. M,ha Pesjak.
—	Dne 19. nov. je bil rektor dr.
F.
Stik na VBtučiližč v Zagrebu slovesno instaliran ter je čital o tej priliki z veliko po hvalo sprejeto učeno razpravo o vesti (sov-jesti conscieotia.)
—	A n t o n i n Martin Slomšek je knjiž en, ktero je največ po spisu Fr. Kosarja če s ki sostavil František Klima, farar v Krasnu. Natisnjena v Bruu v tiBkarni benediktinski op suje tanjkega Lavantinskega knezo-škofa življenje in apostolsko delovanje, ter z njegovo podobo staue samo 25 kr.
—	O veliki vodi se čuje zopet iz po-renskih krajev na Nemškem. — Tudi reka Fulda je stopila čez bregove. Od leta 1841 še ui bilo tako vei ke vode. Imeli smo pretečene dni južno vreme; vreme je sploh takošno, kakor one dni metjca septembra in oktobra, ko emo tako žaioBtne vesti čuli iz Tirolov in Korotana.
matre okinčane, zlate prstailC s češkimi granati, vse po 1 do 5 gld. Pismeno se zavežem, da mojo blago nikdar ne začrni, in vrnem denarje nazaj, ako bi sc to zgodilo. Demanti iz Sumatre bo tudi v poslane reči prav po ceni vdelujejo. Pohvalna pisma od znamenitih oseb so vsakteremu na ogled.	(2)
llilEielm B§o*eiiki*aii»,
Exportgescliiift, Prag.
Vveinberge.
Posrečilo iztisov
Naznanilo.
se nam je, da smo dobili nekaj
,Cerkvenega govornika"
duhovnikom v prodaj, treba,
v
ter jih ponudimo čč. gg. dokler jih bode kaj.
Hvaliti „Cerkv. govornika'1 menda ni ker knjiga je zarad tehtnih govorov znana.
Velja nevezan 2 gld. 20 kr.; po pošti pa 2 gl 30 kr. v	(2)
liatoli&flii hiskvarni.