PROSLAVA
10-letnice
SAMOUPRAVLJAM
Spoštovani gospodje .. .
21.	septembra nas je močno iznenadila in presenetila vest radijskega napovedovalca, da je našo delegacijo na zasedanju Generalne skupščine, ki jo je vodil predsednik maršal Tito, blatila in obrekovala skupina četnikov in ustašev v New Torku. Posebno pa nas je ogorčilo dejstvo, da je to početje nam in Amcrikan-cem dobro znanih elementov brezbrižno opazovala ameriška policija. Kamor koli si tiste dni prišel v podjetju, povsod si naletel na ogorčenje in komentarje: »Ali je to mogoče?« »Kako, da Amerikanci to dopuščajo?« »Kaj bo ukrenila vlada?« To nam je dalo povod, da smo poslali ameriški ambasadi v Beograd protestno brzojavko, ki jo v KONOPLANU v celoti objavljamo:
Spoštovani gospodje!
Člani kolektiva podjetja INDUPLATI v Jaršah smo danes zjutraj slišali iz radijskih poročil o dogajanjih na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov.
Sporočamo Vam, da smo vznemirjeni spričo tega, ker ameriške oblasti brezbrižno opazujejo sprostitev temnih naklepov neodgovornih elementov in dopuščajo kršitev navad, ki vladajo v mednarodnih odnosih. Ogorčeni smo ob dejstvu, da ameriške oblasti dopuščajo fizične napade na diplomatske predstavnike naših narodov. Še posebno pa smo ogorčeni nad tem, da se na tak način preprečuje delo naše diplomatske delegacije z maršalom Titom na čelu, ki je pripotovala v Vašo deželo z edinim namenom, da se bori za mir in dobre odnose med narodi.
Prosimo Vas, da storite potrebne korake pri Vaši vladi v VVashingtonu, da se neha blatiti dobro ime ameriškega naroda, ki je do sedaj med nami slovel kot gostoljuben in visokokulturen narod, zlasti v mednarodnih diplomatskih odnosih. Prepričani smo, da boste naša čustva uspešno posredovali Vaši vladi.
Kolektiv podjetja INDUPLATI Jarše
- •■v'«	.
Obenem smo poslali brzojavko tudi Sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu z naslednjo vsebino:
Z ogorčenjem spremljamo dogodke ob priliki zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Vorku, ker smo izvedeli, da je vlada ZDA dopustila neobičajne pojave v mednarodnih odnosih, zlasti pa še zato, ker so tamkajšnje policijske oblasti brezbrižno opazovale delovanje izmečkov našega naroda, ki samo podpihujejo vojno hujskaške elemente z namenom, da bi preprečili uspešno delo naše diplomatske delegacije s predsednikom maršalom Titom na čelu.
Spričo teh dogodkov zahtevamo, da nemudoma ukrenete vse potrebno, da se zavaruje osebna in diplomatska varnost naše delegacije. Prav posebno pa še zahtevamo, da se spoštuje dobro ime našega maršala Tita, ki se nesebično in vztrajno bori za mir in dobre odnose med narodi.
Prosimo Vas, da posreduje naša ogorčena čustva tudi ameriškim oblastem.
Delovni kolektiv podjetja INDUPLATI Jarše
Ob deseti obletnici kaečano in zabavna
V času, ko proslavljamo 10. obletnico samoupravljanja, smo v našem podjetju tej jubilejni obletnici posvetili precejšnjo pozornost.
Posebni odbor, postavljen od našega DS, je poskrbel za spored. Tako smo se zbrali v soboto, 17. septembra, na tovarniškem dvorišču ter tam prisostvovali svečanemu delu proslave. Na istem mestu je pred desetimi leti prvi predsednik našega DS, tov. Franc Bernot, prevzel v svoje roke ključe podjetja kot simbolični prikaz upravljanja. Nekaj let kasneje so organi samoupravljanja proglasili ta dan kot praznik podjetja.
Svečanost je pričel predsednik naše sindikalne podružnice, tov. Venčeslav Perko, s pozdravom vseh navzočih ter jih pozval k enominutnemu molku v spo-
Predsednik DS tov. Narat med slavnostnim govorom
min padlih za našo svobodo in v spomin tvorcu ideje samoupravljanja, pokojnemu tovarišu Borisu Kidriču. Dosedanji predsedniki DS so priključno temu molku položili lep venec pred spomenik žrtvam NOB pred vhodom v podjetje.
Tov. Milan Narat, sedanji predsednik DS, pa je v nadaljevanju govoril o razvoju podjetja v desetih letih ter o njegovih uspehih. Govoril je o našem gospodarskem razvoju, o napredku proizvodnje ter posebej poudaril skrb za človeka.
Direktor Induplati, tov. Kamilo Marinc, je kot nadaljnji govornik posvetil misli številnim gospodarskim ukrepom za povečanje dohodka podjetja. Opisal je stanje okoli novogradenj, o tehničnih težavah ter o stvareh, ki nas zanimajo.
Za zaključek svečanega dela proslave je predsednik sindikalne podružnice, tov. Perko, podaril dosedanjim predsednikom DS in UO ročne ure kot priznanje za izvršeno delo pri krepitvi delavskega samoupravljanja.
Naše slavnosti se je udeležil kot gost predstavnik občinskega sindikalnega sveta Domžale, tov. Bajc.
Po svečanem delu se je pretežna večina naših sodelavcev podala na igrišče za tovarno, kjer so v dobrem razpoloženju prisostvovali zabavnemu delu proslave, katerega so izvajali izključno naši sodelavci.
Prve so se pomerile ženske iz pisarn (1. proga), oplemenitilnice (2. proga) in predilnice (3. proga), v štafeti 4 X 100 m. Žal tekačic iz tkalnice ni bilo na start, zato so na 4. progi tekli v ekshibiciji moški iz različnih oddelkov. Zmagale so pisarne in so zato prejele precej velike čokolade. Manjše čokolade so dobile tekačice iz oplemenitilnice za drugo mesto, in še manjše, tekačice iz predilnice. Najmanjše tri čokolade so dobile
kot tolažilno nagrado tekačice iz tkalnice, katere zaradi nekompletne postave niso startale.
Sledila je nogometna tekma med moštvoma TEKSTIL : REŽIJA. V prvem polčasu ni prišlo do rezultata.
V tekmovanju v vlečenju vrvi so se zopet pomerili rivali letošnje proslave Tekstil : Režija. Sodnik ni zmage priznal nikomur, ker je bilo na obeh straneh nekaj nepravilnosti.
Zelo zabavna je bila naslednja točka, in sicer tek v Žakljih. Mnogi tekmovalci so poskrbeli za zdrav humor, zmagovalec pa je postal tov. Ivan Vavpotič. Pomerile so se tudi ženske in gre zmagovalkam res vse priznanje. Podeljene nagrade so prispevale k dobri volji.
Za zaključek se je nadaljevala nogometna tekma med omenjenima moštvoma. V že deževnem vremenu so zmagali fantje iz Tekstila z rezultatom 2 :1. Za nagrado so prejeli vsak po eno buteljko dobrega vina Moryllon. Premaganci pa so se morali zadovoljiti s steklenico »mleka«.
Prireditev je potekla zelo lepo, čeprav nam je h koncu nagajal dež, ki je pa za pripravljalni odbor prišel ob pravem času, saj je vsega zmanjkalo.
Janez Strojan
NOVO
UO podjetja je odobril denarno pomoč HS II — Preserje 89, za kritje izgube, ki je nastala zaradi neurejenega poslovanja. HS bo moral skupno s stanovalci izdelati proračun, kako bo delal v bodoče, ker finančne pomoči ne bo več.
Vsi stanovalci v sklopu HS I, II in III, bodo odslej morali dobiti pritrdilno soglasnost svojega hišnega sveta, če bodo hoteli vzeti na stanovanje podnajemnika. Kdor bo postopal temu sklepu nasprotno, bo kaznovan.
Pri gimnaziji Kamnik je pričela z delom »ŠOLA ZA ODRASLE«. Namen te šole je izobraževanje. Šolnina znaša skupaj z izpitnimi taksami za en semester 15 000 din. Prijavite se!
Za svoje požrtvovalno delo pri urjenju v gasilskih veščinah bodo priredili gasilci, ki so tekmovali v Tržiču (in osvojili pokal), dvodnevni izlet, za katerega plača vse stroške blagajna IPI.
M. Gorjupov! iz komerciale plača polovico stroškov za šolanje v stenografiji (nadaljevalni tečaj) blagajna IPI.
Tov. Husič dobi za svoje delo, ki ga opravlja v ključavničarski delavnici, mesečno nagrado 2000 din.
D. Maroltova dobi nagrado 5000 din za opravljanje dela v času, ko je bila njena kolegica v oddelku odsotna.
Novodošli tekstilni tehniki Glavina, Bergles in Lipovšek, se nastavijo z začetnimi prejemki 13 000 din, minus 10 °/o v začetniški dobi, ki se jim smejo odtrgo-vati najdlje 6 mesecev.
Iz fonda za kadre smo dotirali 17 %> Zveznemu centru v Kranju, kjer se bodo šolali kadri za tekstilno stroko.
Iz fonda za kadre smo posodili šoli za UMETNO OBRT v Ljubljani 500 000 din. Šola potrebuje pomoč za svoj razvoj.
Nagrade za predsednike DS in UO, katere bodo podelili ob priliki praznika 17. septembra, plača blagajna IPI. UO podjetja je sklenil, da se jim podari ročna ura z vgraviranim posvetilom.
Tople malice bomo v bodoče dobivali iz klavnice v Zalogu. Topla malica bo stala brez kruha 40 din. Malica se bo do nadaljnjega razdeljevala v dosedanji kuhinji za tople malice.
Zaradi spremembe pri kritju stroškov za brezplačne tople malice se te ukinejo. V bodoče bodo morali vsi tisti, ki želijo imeti toplo malico, to tudi plačati. Sklep mora potrdi DS.
Petletni plan sprejet
UO IN DS INDUPLATI STA SPREJELA PETLETNI PLAN, KI PREDVIDEVA ZNATNI PORAST PROIZVODNOSTI IN CELOTNEGA DOHODKA
Naši samoupravni organi so nedavno sprejeli petletni plan, ki nam daje napotke za delo v prihodnosti.
Plan predvideva porast proizvodnje lastne preje od 380 t v letu 1960 na 480 t v letu 1965.
V tkalnici bodo po planu stkali leta 1960 1250 000 m- bombažnih tkanin, leta 1965 pa 1400 000 m2. Lanenih tkanin 2 400 000 m2 leta 1960 in 2 700 000 m2 leta 1965. Manjši bo porast konopljenih tkanin, in sicer od 600 000 m2 v letu 1960, na 700 000 m2 v letu 1965. Karakteristični artikel naše proizvodnje »gasilske cevi« bomo dvignili od 36 t leta 1960 na 54 t v letu 1965. Zaradi povečane proizvodnosti se bo seveda dvignil tudi celotni dohodek, ki znaša letos 2 760 000 000 din, na 3 135 000 000 din v letu 1965.
Ves predvideni porast proizvodnje je predviden na račun večje storilnosti, torej z enakim številom zaposlene delovne sile kakor v letu 1960, ko jih imamo skupno (delavcev in nameščencev) 1114.
Seveda zahteva večja proizvodnost nujno rešitev nekaterih osnovnih problemov, med katere spadajo predvsem: energetski vir, modernizacija oplemenitil-nice in razširitev tkalnice.
Plan predvideva tudi investicijsko dejavnost, za kar bomo vložili v gradnjo toplarne 308 000 000 din, v modernizacijo oplemenitilnice 150 milijonov, za nabavo novega križno previjalnega stroja bomo izdali 16 milijonov din, za snovalo 7 milijonov, za novo sušilnico preje 8 milijonov, in za ostale investicije 60 000 000 din.
Ne na rakovo pot
Na eni zadnjih sej je UO razpravljal med drugim tudi o mnenju obratnega del. sveta tkalnice, naj se v tkalnici ukine osebna odgovornost za slabo kvaliteto izdelkov, oziroma da se kontrola kvalitete in osebna odgovornost za kvaliteto uvede v vseh oddelkih in ne samo v tkalnici.
Člani UO so bili mnenja, da ne smemo iti na rakovo pot in z ukinitvijo osebne odgovornosti kvalitete izdelkov poslabšati. Stremeti moramo za izboljšanjem kvalitete tako v tkalnici kot v ostalih obratih. Zato je treba uvesti kontrolo kvalitete v vseh obratih. Vsak posameznik, ki sodeluje pri izdelavi izdelka, naj za svojo fazo dela, oziroma nekvalitetno delo, tudi osebno odgovarja, obratna kontrola pa naj nudi za to potrebne podatke.
Obdaritev predsednika DS 1952 tov. Goloba
KDAJ u if/ooe
Menda nikdar doslej ni toliko novega v pogledu adaptacij kakor prav v letošnjem letu. Vzrokov za to je več, med glavne pa spadajo sklepi organov samoupravljanja in nujni ukrepi glede na obstoječe stanje. Nepravilno bi ocenil, če bi napisal, da v pretekli dobi nismo storili ničesar, vendar so zahtevale določene rešitve vprašanj celo vrsto dodatnih rešitev, kot n. pr. zgraditev oziroma adaptacija ženske garderobe v tkalnici, katera nam v dosedanji obliki prav gotovo ni bila v ponos. Tudi rekonstrukcija dvigala v predilnici je podoben primer, enako tudi sklep o postavitvi poslopja za naše delavnice in skladišča.
K naštetim vprašanjem se je pridružila v letošnjem letu še nujnost adaptacije menze v poslopju poleg naše sindikalne dvorane. Stavba sama je bila zgrajena od nekdanjih lastnikov Induplati v obliki dvorca s primerno razporeditvijo prostorov. Po osvoboditvi so
VHOU/A OSEBJt
'V
delili toplo malico za naše delavce prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov v podjetju v novi menzi. Iz tega razloga smo se odločili, da tudi prostore primerno pripravimo, ker sedanja razporeditev ne ustreza. Manjka namreč predvsem večja soba, ali lepše povedano, jedilnica, v kateri bi lahko postregli z jedili z jedilnega lista številnim abonentom hkrati.
Meseca maja letos pa je sklep dozorel in pričeli smo z gradnjo. Vprašanja oziroma problemi, ki so se pojavili pri preureditvi, so marsikoga presenetili. Nihče verjetno ni predvideval tolikšen obseg dela, in vendar je pokazalo delo samo, da je zob časa naglodal mnoge opornike stropa prvega nadstropja. Prehiteli smo torej zamudo, ki bi nastala, če ne bi ničesar pod-vzeli. Za stanovalce smo že pripravili nov vhod v prostore prvega nadstropja, ki je popolnoma ločen od vhoda v »menzo«. Tudi uslužbenci menze bodo imeli svoj vhod. Ostali prostori pa so smotrno razporejeni in izkoriščeni. Pri tem smo štedili s prostorom in mislili tudi na sanitarne prostore, ki jih dosedanja menza skoro ni imela.
se v poslopju nastanili naši delavci in vedno (vsa leta doslej) smo tam nekaj preuredili, tako da imajo vsaj nekateri zasilna stanovanja.
Konec leta 1948 smo izpraznili nekatere prostore (tam je bilo namreč tudi skladišče preje) ter jih usposobili za vselitev delavsko uslužbenske restavracije ali kratko DUR, kakor smo jo tedaj imenovali. V pritličju smo tedaj uredili tudi »rdeči kotiček«, ki je služil organizacijam kot sejna soba in prostor za sestanke. V preteklih dvanajstih letih smo nato prekladali naslov in vodstvo DUR oz. restavracije iz roke v roko, dokler se nismo ustalili na današnji obliki »menze«. *
S perspektivnim razvojem podjetja pa zadnja oblika ni zadovoljevala. Predvidevamo namreč, da bomo
vVC	j		wc	
i !	M	L,	
TEE ASA
Novost je tudi zračna, oziroma ogrevalna naprava. Iz kletnih prostorov, kjer bo stala centralna peč, bo dotekal skozi posebne jaške topel zrak v vse prostore menze in preko drugih jaškov odvajal hladni zrak. Takšno ogrevanje je ekonomično in sodobno. Zal pa ima eno slabo stran, ker je v našem primeru odkop Jaškov zahteval ogromno dela, to pa zaradi tega, ker je skoro vsa stavba iz kamna in cementa. Iz skice je razvidno, kako bodo razmeščeni posamezni prostori. Do sedaj so hodniki zavzemali dokajšnji del prostorov. Ti pa v novi menzi popolnoma odpadejo. Vodstvo menze dobi svoje prostore v nekdanjem rdečem kotičku oziroma v prostoru nekdanje garderobe TVD Partizana Jarše. Moderna kuhinja se bo povečala za celotni prostor, katerega je sedaj zavzemal hodnik. Sedanja jedilnica, del hodnika ter skladišče menze in Pisarna dosedanje menze, vse to bo nova jedilnica s kapaciteto 120 sedišč pri mizah. Iz jedilnice bo direkten prehod v buffet (sedanjo točilnico), od koder je tudi direkten vstop v »bunker bar« oziroma izhod iz menze.
Kuhinja bo najmoderneje urejena. Dostop v kuhinjo iz prostorov za goste ne bo mogoč. Vse poslovanje iz jedilnice oz. buffeta bo šlo skozi primerno veliko lino. Stena med jedilnico in kuhinjo bo verjetno steklena. Novost bo tudi direkten izhod iz jedilnice na vrt. Upamo, da bo primerno urejen in da bo nudil našim delavcem v poletnem času kraj za razvedrilo.
Stranišča so nameščena na levi strani pri glavnem izhodu iz jedilnice v prizidku, katerega smo imenovali “Zimski vrt«. Ta je bil v zadnjem času popolnoma ne-•zkoriščen, zato je prav, da bo dobil vsaj v tej obliki določen namen.
Bralce tega sestavka bo prav gotovo zanimalo tudi važno vprašanje, kdaj bo vse predvideno delo gotovo. Povem lahko le to, kar vem. Prvič smo si želeli, da bi oilo delo gotovo do našega, sedaj že preteklega praznika, do 17. septembra letos. Drugič smo si želeli ureditev vseh del do Silvestra 1960. Ker z obema datumoma ne bo nič, postavljamo novo željo do 1. maja. Hudomušneži bodo pogrešali seveda še letnico, zato: do 1. maja 1961.
_ Za delavce, ki so se že doslej posluževali uslug naše menze, smo uredili zasilno menzo v prostorih
Poslopje pred adaptacijo
»bara«, pod odrom naše sindikalne dvorane. Razumljivo je, da v teh prostorih ne morejo postreči tolikim gostom, kakor v prejšnjih, zato lahko tam jedo samo tisti, ki nimajo druge izbire. In s tako rešitvijo smo »zasilno« zadovoljni, ker je tudi rešitev samo začasna.
Prepričan pa sem, da bomo v novi menzi našli vse to, kar sedaj v Jaršah upravičeno pogrešamo, to je kraj, kamor bomo radi zahajali — na pomenek pri
dva deci'	Otmar
Proti bolečinam tablete ali o tabletomaniji
(Izvleček iz objave doc. dr. I. Bonača)
Vedno češče opažamo, da naši sodelavci jemljejo iz omarice za prvo pomoč tablete za lečenje najrazno-vrstnejših bolečin. Vsekakor prevladujejo tablete proti glavobolu oziroma proti bolečinam sploh, žal pa jih koristniki, kljub opozorilu in navodilu, ki je v omarici za prvo pomoč, ne razlikujejo. Za nekatere so tablete skoro isto kakor hrana. Vemo, da ima sleherni od nas željo po sreči, ugodju in užitkih ter prav zato želimo pozabiti na tegobe vsakdanjega življenja. V tej želji iščemo načine in izhodišča za ublažitev notranjih bolečin.
Že v davnih časih so ljudje v hudih življenjskih težavah lajšali bolečine z uživanjem tedaj znanih zdravil, ki so jih uspavala, omotila ali celo zastrupila. Predvsem so takšna sredstva uživali slabiči, ki so se bali premagati življenjske težave kot živčne napetosti, neurejeno domače življenje ali težave pri vsakdanjem delu, z eno besedo tisti, ki so se bali trdih pogojev življenja.
Za lajšanje številnih težav imamo tablete. Ker so te lahko dostopne in najprimernejše za uživanje, jih mnogi uživajo že pri malenkostnih težavah.
Vse tablete proti bolečinam pa imajo dvoličen učinek. Predvsem ublažijo ali celo prekinejo bolečino, na drugi strani pa človeka sproste in pomirijo s tem, da mu preženejo utrujenost in ga obenem telesno poživijo. Rezultat je ta, da uživalec tablet zopet uspešno dela. Tako se človek pri vseh teh ugodnih učinkih ob vsaki najmanjši potrebi vedno znova zateče k zdravilu — tableti. Pogosto jemanje tablet pa ima tudi posledice. Enkratna doza tablet prav kmalu ne zadostuje več, zato se število zaužitih tablet vedno veča. Vsako pretiravanje pa se človeku maščuje. Zdravila proti bolečinam so običajno izdelana iz precej strupenih snovi, zato ni čudno, da ljudje, ki uživajo dosti tablet, nič dobro ne izgledajo. Kot posledico prekomernega uživanja tablet poznamo n. pr. slabokrvnost, okvare ledvic, razdražljivost in potrtost.
Vsakdo se mora zavedati, da ta zdravila (tablete) ni umestno izrabljati, vsekakor pa naj služijo svojemu namenu ob resnični potrebi. Na primer pri glavobolih zaradi prepiha, po raznih zdravnikovih posegih (operacijah), pri zobobolu in podobnem. Vse ostale bolečine in njihove vzroke pa naj ugotovi zdravnik in jih strokovno zdravi.
Tempo vsakdanjega življenja drži človeka v napetosti, povzroča razne konflikte, pogosti so primeri neurejenega družinskega življenja, sem spada stanovanjski problem in podobno. Vse te in podobne tegobe nam preženejo tablete samo začasno, trenutno — sicer pa ne.
Razumni ljudje bodo premagovali vsakodnevne težave ločeno od uživanja tablet ter se teh do skrajnosti izogibali. Omenili smo že, da privede pretirano uživanje tablet do bolezni — torej do novih nevšečnosti.
In — kaj je dražjega od zdravja?
M. Skrinjarjeva
Kako smo delali v mesecu
avgustu 1960
Izpolnitev količinskega plana:
Mesečna
izpolnitev
plana
Primerjava z letom 1959 — kumulativa Leto 1959 indeks 100
Predilnica...................... 65,0	%	83,5	%
Tkalnica.........................101,3	°/o	117,8	%>
Gasilske cevi....................151,5	%	49,8	%
Zatkani votki.................101,3 %>	108,8%
Izpolnjevanje norm:
Predilnica	114,0%	v	normi	je	delalo	235	delavcev
Tkalnica	115,4%	v	normi	je	delalo	475	delavcev
Oplemenitil.	118,1%	v	normi	je	delalo	90	delavcev
Tiskarna	121,0%	v	normi	je	delalo	21	delavcev
Naši ljudje na slavnosti
Povprečno doseganje norm za celo podjetje je bilo 115,9%. V normi je delalo 821 delavcev.
Konec avgusta smo imeli v delovnem razmerju 1092 delavcev in 9 vajencev.
Prekinitve električne energije ni bilo. Vsi oddelki so polno obratovali, razen predilnice, kjer še zaviramo proizvodnjo lanene preje zaradi prekomernih zalog izdelane lanene preje. Tkalnica je drugič v letošnjem letu presegla mesečno planirano količino.
V času od 1. avgusta do vključno 6. avgusta smo imeli kolektivni dopust. V tem času smo očistili oba parna kotla, strugo Mlinščice in opravili najnujnejša popravila strojev in opreme. V predilnici smo podaljšali remont na strojih za predenje lanene preje, medtem ko so stroji za konopljeno prejo začeli z rednim obratovanjem 8. avgusta kakor vsi ostali oddelki.
Mahava in prodaja v avgustu 19B0
„	,	Nabavljeno Porabljeno
Surovine	v kg	v kg
LD vlakno	—	7 458
LK vlakno	—	6 751
KD vlakno	17 068	18 104
KK vlakno	10 945	10 333
Preja		
Bombažna — nabavljeno	z 35 514	47 610
Konopljena — proizvedeno	21 728	23 608
Lanena — proizvedeno	11 238	33 258
Premog	724,2 tone	294,4 tone
Dosedanji predsedniki na proslavi
Tkanine	Proizvodnja mz	Prodaja mz	H— % na prodajo v avgustu 1959
Bombažne	70 622	86 789	— 11,2 %
Lanene	43 170	33 827	— 39,4 %
Pollanene	136 609	125 871	+ 24,2 %
Konopljene	38 350	26 099	— 41,1 %
Bombaž — konoplja	22 145	16 208	+ 18,4 %
Lan — konoplja	688	871	— 80,0 %
Gasilske cevi v kg	2 533	1 908	+ 76,2 %
Gurte v kg	73	239	4- 14,3 %
V avgustu mesecu smo imeli 2915 m2 makulaturnih			
tkanin. V istem mesecu 1. 1959 pa jih je bilo 3052 m2.
Kakor je iz prikaza nabave surovin razvidno, nismo v mesecu avgustu kupili ne dolgega in ne kratkega lanenega vlakna. Vzrok je v tem, ker proizvajalci lanu niso imeli nam ustreznega materiala. Stanje s to surovino je kritično in ni mnogo upanja na izboljšanje. Poljedelski proizvajalci so mnogo bolj zainteresirani na sejanju pšenice, hibridne koruze in sladkorne pese, kakor na sejanju lanu. Zaradi tega je stanje vedno slabše. S konopljo je stanje nekoliko boljše, je pa v tem artiklu močan izvoz. Nakup bombažne preje nam je otežkočen zaradi slabega dotoka plačil od naših odjemalcev. V tej smeri se stanje še ni spremenilo na bolje. Kljub izredni situaciji na terenu, ko se niti grosisti niti detajlna trgovska mreža ne zalaga z blagom, smo prodali le za 6,45 % manj tkanin kakor v istem mesecu preteklega leta. Gasilskih cevi in gurt pa smo prodali za 7 % več.
Ker prehajamo v dobo, ko se trgovska dejavnost oživlja, upamo na izboljšanje sedanjega stanja.
DA NE
Na pobudo sindikalne podružnice Induplati smo ob polni podpori vseh organizacij anketirali sodelavce glede na možnost uvedbe proste sobote na način, da bi se prosti čas nadoknadil z podaljšanim delom v obdobju do prostega dne.
Anketiranci so prejeli vprašanja 15. avgusta (tega dne se je večina vrnila z letnega dopusta).
Pa si pogljemo nekatere rezultate ankete: oddanih anket — 884 vrnjenih anket — 800 obravnavanih anket — 768
Ali želite imeti prosto soboto po predlogu?
184 = da; 458 = ne Ali boste lahko prihajali na delo ob 5. uri?
132 = da; 533 = ne Ali raje delate od 5. do 14. ure?
342 = da; 320 = ne
Ali želite delati po tem predlogu samo: poleti 144 = da pozimi 71 = da vedno 21 = da nikoli 84 = da
Mnogi anketiranci so tudi pismeno odgovorili, zakaj ne soglašajo s predlogom. Nekaj misli je upoštevanja vrednih: na delo se vozim z rednimi prometnimi sredstvi, z ženo (možem) se pri delu menjava zaradi otrok, delo je dovolj naporno za 8 ur, zato ne želim delati dlje in podobni tehtni odgovori.
Rezultat, ki ga je prejela sindikalna podružnica pač pove, da želi velika večina delati po ustaljenem redu, zato do nadaljnjega ne bodo sprožili novih vprašanj oziroma delali po tej liniji.
Zelja mnogih, da bi se prosta sobota uvedla na račun podaljška dela za 15 minut v 8 urah, bo pač ostala zaenkrat samo želja.
Prepis okrožnice Zavoda za socialno zavarovanje Številka: 03-12005/1-1959 z dne 26. XII. 1959
Redni letni dopust zavarovanca, ki je v staležu bolnih po 27. čl. Zli
V praksi je naš zavod izjemoma dovoljeval zavarovancu, ki je v staležu nezmožnih za delo po 27. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju, da izkoristi redni letni dopust, če ga je nastopil v sporazumu z gospodarsko organizacijo in pristojnim zdravnikom. To prakso je dovoljeval tudi Republiški zavod za socialno zavarovanje. Vendar se s takšnim naziranjem ne strinjata zvezni kot republiški sekretariat za delo, marveč sta mnenja, da je odločilna pri tem okoliščina, da se nahaja zavarovanec še vnaprej na zdravljenju, zaradi česar mora biti tudi v takem primeru podvržen sistemu, ki velja za vse delavce, dokler so na bolezenskem dopustu oziroma na zdravljenju, kar pomeni, da ne •nore koristiti plačanega letnega dopusta.
Glede na to, da gre za tolmačenje predpisov delovnopravne zakonodaje, je mnenje navedenih sekretariatov obvezno tudi za zavode za socialno zavarovanje.
Ce bi v primerih kolektivnega dopusta delavcev neke gospodarske organizacije bilo ustavljeno tudi njeno obratovanje, tako da zavarovanec ne bi mogel delati skrajšan delovni čas, odrejen po 27. členu zakona, mu bo treba za to obdobje izplačati nadomestilo Plače za polni delovni čas.
Motoristi pogonskega oddelka so pričeli zabavni spored
HTZ
V našem podjetju je še precej stvari, katere bi morala rešiti služba HTZ. Pomanjkanje ogreva, visoki zneski za investicije in rešitev v obliki kompleksne perspektive podjetja se prepletajo med seboj. Mnogo stvari se odloži tudi na račun preobremenjenosti naših delavnic.
Med važne stvari, ki terjajo rešitve, spada vsekakor ureditev transporta iz visokega pritličja predilnice na nivo dvorišča. Po dokončni rešitvi dvigala v predilnici nas bo v bodoče brez dvoma bodla v oči »drs-nica« iz predilnice na dvorišče. Pri tem moramo vedeti naslednje:
—	drsnica ne spada na to mesto, ker je to prehod za ljudi in ne transportna pot,
—	drsnica je neestetska,
—	drsnica uničuje zaboje,
—	ne omogoča uporabnikom stopnišča v predilnico varno pot in delo ter
—	drsnica je na mestu, kjer k sreči doslej še nismo zabeležili manjše ali večje nesreče.
Glede na vse to predlagam naslednjo rešitev:
—	prestavitev hidranta pred poslopjem predilnice za 3 m, urediti izravnalno dvigalo ali pa uporabljati 3 ure dnevno za to delo »slončka«,
—	prestaviti moško garderobo v predpredilnici ter ta prostor uporabiti za prehod do izravnalnega dvigala,
—	moško garderobo namestiti v podaljšku pro-prostora, kjer je sedaj tkalnica gasilskih cevi.
Prepričan sem, da rešitev tega vprašanja ne bi bila vezana s prevelikimi finančnimi sredstvi in realizirana bi lahko bila v sorazmerno kratkem času.
J. S.
SE o gasilcih
V tednu od 3. do 10. julija letos je praznovalo gasilsko društvo Domžale 80-letnico svojega obstoja. V tem času so gasilci priredili razstavo gasilske opreme. Razstava je bila v gimnaziji. Na domiselni način so domžalski gasilci prikazali razvoj gasilstva in gasilske opreme od vsega početka do danes. Zadnjega dne razstave so prireditelji organizirali v Domžalah veliko gasilsko parado.
Zelo zanimiva je bila tudi demonstracija gasilskega orodja, prav tako po fazah razvoja. Industrijska gasilska enota »Vata« Vir je n. pr. prikazala gašenje požara s pomočjo polivanja požarnegla mesta z vodo iz škafov, katere so civilisti nosili po vsej poti in lestvi do pogorišča. Naslednji so prikazali gašenje požara s pomočjo ročne gasilske črpalke. Tako so si sledile edi-nice z različnimi orodji in pripomočki vse do najbolj izpopolnjene tehnične opreme današnjega časa. V tem sklopu je nastopila tudi naša ženska gasilska edinica, ki je demonstrirala gašenje začetnega požara s pomočjo vej, gašenje bencina s peskom ter gašenje lahko vnet-
ljivih snovi s pomočjo kemične pene. Demonstrirali so tudi gašenje električnega transformatorja s pomočjo ogljikovega dvokisa ter reševanje ponesrečenca, ki se je ponesrečil pri reševanju električnega objekta, ki je bil pod napetostjo toka.
Ves program kakor tudi razstava so bili na primerni višini. Prirediteljem k uspeli izvedbi in k 80-letnici društva čestitamo.
I.	Majhen
Vi vprašujete — mi odgovarjamo
Vprašanje: Zakaj imamo v tovarni psa, in če je potreben, zakaj ne nosi nagobčnika, kadar je čez dan izpuščen?
K. O.
Odgovor: Pes je v pomoč nočnemu čuvaju pri izvrševanju njegove službe. Nočni čuvaj mora psa voditi na vrvici tako, da ne more koga popasti. V času dopustov pa nočni čuvaj nadomešča vratarja. Za vršenje vratarske službe pes ni potreben, če ga pa nočni čuvaj, ko vrši vratarsko službo, kljub temu pripelje s seboj, ga mora privezati na za to določeno mesto. Psa zadrževati v vratarnici pa ni dovoljeno.
Panjan Franc
Vprašanje: Kdo je dobil posojilo iz fonda skupne porabe IPI za dograditev stanovanjske hiše?
Odgovor: Posojila do sedaj še ni prejel nihče, pač pa imajo od skupne vsote 1 800 000 dinarjev odobreno, da prejmejo posojilo sledeči sodelavci:
1.	Ves Mihaela — tkalnica,
2.	Bernot Marinka — skladišče,
3.	Huber Viljem — predilnica,
4.	Žitko Vida — predilnica,
5.	Cerar Franc — predilnica,
6.	Lenček Maks — delavnice,
7.	Miklavčič Tončka — tkalnica,
8.	Zupan Albina — preizkuševališče,
9.	Stupica Božo — delavnice.
Vsakemu od zgoraj navedenih je komisija odobrila 200 000 dinarjev posojila, ki je namenjeno za dograditev stanovanjske hiše.
Mičo je ponujal okusne čevapčiče
Gneča pri paviljonu
KNJIGE
VAS ČAKAJO ...
Marsikdo še ne ve, da imamo v našem podjetju sindikalno knjižnico, ki se je pred petimi meseci preselila iz Partizanove sobe v prostor bivše trgovine v vratarnici in posluje vsako sredo od 13. do 15. ure.
Naša knjižnica ima 1050 knjig, od katerih je večina novih. Sedaj se največ izpopolnjuje s knjigami iz Cankarjeve založbe, saj ima do sedaj vse njene izišle zbirke.
Kljub mnogim dobrim knjigam pa ima knjižnica malo obiskovalcev, saj ima komaj 10 rednih bralcev. Nekaj je takih, ki pridejo nekajkrat letno. Nekateri izmed njih pa imajo žal to napako, da knjig kljub mnogim opominom ne znajo vrniti ali pa jih vrnejo po dolgem času v takem stanju, da knjižničarka knjigo komaj spozna. Če knjiga ni vsa zapackana in zamazana, je pa gotovo brez platnic.
Nekaj več obiskuje knjižnico takih, ki niso zaposleni v našem podjetju. To so pretežno šolski otroci.
Pred selitvijo je imela knjižnica znatno več obiskovalcev. Po tem se da sklepati, da marsikdo ne ve, kje je sedaj knjižnica in če sploh še posluje.
Na število obiskovalcev vpliva tudi sezona. Medtem ko jih poleti skoraj ni, se na jesen in zimo število bralcev znatno poveča.
To se pravi, da je sedaj nastopil čas, ko imajo ljudje več časa za branje. Zato vas vabim, obiskujte knjižnico v čim večjem številu. Knjige vas čakajo!
Knjige si lahko izposojate za 14 dni. Izposojeval-nina znaša 5 din za knjigo, kar je zelo malo, saj se v drugih knjižnicah izposojevalnina plača glede na vrednost knjige.
Na željo knjižničarke pa še tole: vsi tisti, ki imate doma izposojene knjige že dalj časa, vrnite jih čim-prej v knjižnico, ker se nemalokrat zgodi, da kdo želi prav tisto knjigo, ki že dolgo pri vas doma leži pozabljena in knjižničarka mu ne more ustreči. Razen tega pa je to tudi v vašo škodo, ker čim dalj časa imate knjigo doma, toliko več zamudnine boste plačali.
Personalne izpremembe
Vstopi:
1- Marinček Franc, dvoriščni delavec, vstopil 26. VIII. 1960,
2.	Glavina Alenka, tekstil, tehnik, vstopila 1. IX. 1960,
3.	Bergles Franc, tekstilni tehnik, vstopil 1. IX. 1960,
4.	Lipovšek Peter, tekstilni tehnik, vstopil 1. IX. 1960,
5.	Troha Jože, ključav. vajenec, vstopil 5. IX. 1960,
6.	Urankar Alojz, elektro vajenec, vstopil 5. IX. 1960,
L Bakan Ana, tkalka v tkalnici, vstopila 7. IX. 1960,
8. Dornik Ana, snažilka v tkalnici, vstopila 7. IX. 1960,
9- Horvat Amalija, tkalka v tkal., vstopila 7. IX. 1960,
18. Kerle Angela, tkalka v tkalnici, vstopila 7. IX. 1960,
U. Kranjc Štefka, tkalka v tkalnici, vstopila 7. IX. 1960,
!2. Stopar Ivana, tkalka v tkalnici, vstopila 7. IX. 1960,
13.	Šiško Dragica, tkalka v tkalnici, vstopila 7. IX. 1960,
14.	Urmož Ana, tkalka v tkalnici, vstopila 7. IX. 1960,
15.	Pavšek Viktor, tekstilni tehnik - oplemenitilec, vstopil 15. IX. 1960,
Izstopi:
L Rusjan Marija, tkalka v tkalnici, izstopila na lastno željo 30. VIII. 1960,
2.	Bolhar Matilda, navijalka v pripravljalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja 31. VIII. 1960,
3.	Jančigaj Anton, predilec v predpredilnici, izstopil na podlagi lastne odpovedi 31. VIII. 1960,
4.	Stupar Cilka, previjalka v pripravljalnici, izstopila na podlagi lastne odpovedi 31. VIII. 1960,
5.	Sušnik Francka, tkalka v tkalnici, izstopila zaradi upokojitve 31. VIII. 1960,
6.	Radel Jožica, previjalka v pripravljalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja 31. VIII. 1960,
7.	Rožič Vincenc, dvoriščni delavec, izstopil na podlagi lastne odpovedi 31. VIII. 1960,
8.	Šarc Milan, delavec v prejemarni, izstopil 26. VIII. 1960, samovoljno zapustil delo,
9.	Kralj Francka, tkalka v tkalnici, izstopila 31. VIII. 1960, zaradi upokojitve,
Vlečenje vrvi Tekstil (levo na sliki): Režija
10.	Jeras Jožefa, delavka v mokri predilnici, izstopila na podlagi lastne odpovedi 31. VIII. 1960,
11.	Girandon Angela, previjalka v pripravljalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja 31. VIII. 1960,
12.	Pintarič Kristina, delavka v mokri predilnici, samovoljno zapustila delo 3. IX. 1960,
13.	Ribič Jožefa, tkalka v tkalnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja 5. IX. 1960,.
14.	Rak Vincenc, delavec v tiskarni, izstopil na podlagi lastne odpovedi 15. IX. 1960,
15.	Bernot Peter, predilec, izstopil na podlagi lastne odpovedi 15. IX. 1960,
16.	Gnidovec Albin, pravni referent, odšel, na odsluže-nje kadrovskega roka 17. IX. 1960,
17.	Juhant Franc, ključavničar, odšel na odsluženje kadrovskega roka 17. IX. 1960,
18.	Matičič Francka, tkalka v tkalnici, sporazumno zapustila delo 17. IX. 1960,
19.	Urankar Andrej, električar, odšel na odsluženje kadrovskega roka 21. IX. 1960.
Poročili so se:
1.	Šinigoj Elizabeta, snovalka in Šarc Anton, električar,
2.	Marolt Marija, delavka pri izdaji votka, poročena Peterca,
3.	Kač Vida, tekstilni tehnik, poročena Zupan.
4.	Kranjc Ivka, tkalka v tkalnici, poročena Marinček.
V kinu Induplati bodo predvajali
15.	in 16. okt. angleški kriminalni film »DVIGALO K MORIŠČU«.
16.	okt. ob 9. uri 30 min. MATINEJA istega filma.
22.	in 23. okt. ameriški barvni cinemascop film VICITA. Edina tovorna postaja za živino Vičita na ameriškem Zahodu je prizorišče dogodkov, kjer prevzema Vajt nalogo šerifa in vzpostavlja red. Streljanje in mrtvi — med njimi tudi petletni otrok, so dogodki, ki se vrstijo od začetka do konca, ko se Vajt le poroči z Loro.
23.	X. ob 9. uri 30 minut MATINEJA istega filma.
29.	in 30. okt. ameriški film v tehnikoloru »ZGODBA IZ MONTE KARLA«. Bogati grof iz Napolija je prišel v Monte Karlo, da sprosti svoje igralske strasti. Sreča mu ni naklonjena. Bankrot je na vidiku. Izhod je le ženitev, vendar se poroka ne realizira, ker sta ženin in nevesta »reveža«. Pridejo novi ljudje in nove ljubezni. Grof dobiva, toda zopet — izgubi. Ko odhaja, je zgodbe konec s ponovitvijo v — igralnici. Igrajo Vitorio de Sica, Marlen Dietrich, Artur 0’Konel, Neteli Trondi in drugi.
30.	okt. ob 9. uri 30 minut MATINEJA.
Ribničan bi rad plesal.
Atom v službi miru.
Kdo je kriv?
Pri vrhovnem komandantu.
Rešilne kapljice in Plavajoča polja.
5.	in 6. nov. angleški film v rokn’ rolu »POJE TOMI STIL«. Pol leta je bil Tomi v bolnici, kjer se je zdravil po nesreči, ki ga je doletela pri treningu džuda. Ko zapusti bolnico, gre k mornarici. Spremlja ga samo »kitara«. Tako je navdušen, da pozablja celo na dolžnosti natakarja, kar je njegovo opravilo na ladji. Bil je odpuščen. Žalosten pohajkuje po Londonu ter se slednjič ustavi v nekem tretjerazrednem baru. Tam poje — poje zase, za navzočo publiko in za svet. Postal je popularen in slaven. Oglejte si ta, brez dvoma lep, muzikaličen film.
6.	nov. ob 9. uri 30 minut MATINEJA istega filma.
12. in 13. novembra. Sami znani igralci igrajo v ameriškem pustolovskem filmu ZMAGUJE NAJHITREJŠI REVOLVERAŠ. Krik, tako se imenuje kraj, kjer živi najhitrejši strelec z revolverjem. Ta se
opije in pokaže svoje znanje. Glas o tem gre preko vseh gora. O stvari izve tudi propalica Vini Herold, kateri pošlje svojega človeka v Gros Krik s sporočilom, da se Temple pomeri z njim v streljanju. Če ne, tako pravi Vini, bo požgal Gros Krik. Temple zavrne pogoj. Šele ko vidi, da je pripravljen nekdo drug, da reši situacijo, vzame revolver in je pripravljen prvič streljati na človeka.
Rezultat dvoboja: meščani Gros Krika izkopljejo dva groba, toda samo v enem je mrlič, Vini Herold. V drugem je simbolično pokopan Temple, ki se ponovno zaobljubi, da ne bo nikdar več streljal. Film je zelo napet od začetka do zadnjega prizora, zato si ga je vsekakor vredno ogledati.
V nedeljo 13. novembra bo ob 9. uri 30 minut MATINEJA istega filma.
Predstave so ob sobotah ob 20. uri in v nedeljah ob 16. in 18. uri. Za številen obisk se priporoča
uprava kina INDUPLATI
VSEBINA :
J. Ukmar — »Spoštovani .gospodi e«
J. Strojan - Ob deseti obletnici svečano in zabavno L. Zabukovec — Ne na rakovo pot
O. Lipovšek — Novo Petletni plan sprejet Kdaj v nove prostore F. Rebernik — Kako smo delali?
J. Mavko — Nabava in prodaja v avgustu 1960 J. Strojan — HTZ C. Mrdženovič — Knjige vas čakajo
M. Skrinjarjeva — Proti bolečinam tablete
0.	Lipovšek — DA in NE
1.	Majhen - Se o gasilcih
J. Klešnlk — Vi vprašujete, . mi odgovarjamo V. Habjanova — Personalne izpremembe
O. Lipovšek - V kinu INDU-•PLATI bodo predvajali Foto — Ivo Sešek
Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«. Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
ll ie,'idili