Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan -50 % na celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - w se 21 dni 3 s Perutnina Ptuj 110 YEARS maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.si Politika Poljčane • Valand Kokotu: »Ti si zame smrkav'c!« O Stran 9 letnik LXVIII • št. 39 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Ptuj, Slovenija • Dobrote slovenskih kmetij vabijo Prestolnica domačih specialitet Od četrtka do nedelje bo v minoritskem samostanu na Ptuju vse v znamenju Dobrot slovenskih kmetij. Teh bo letos tako za ogled kot pokušino in nakup izjemno veliko; prijavljenih je bilo namreč kar 1173 izdelkov, nagrajenih pa 1019. Več na strani 15. Politika Videm • Golob na strehi ali vrabec v roki O Stran 8 Šport Tenis • Rola v Parizu še drugič zapored brez glavnega žreba O Stran 11 Kikboks • Finale DP v znamenju praznovanja KBV Ptuj O Strani 12 UNESCO tek • Vedno na pravi poti O Strani 13 ¿i. fS ...-..- .. — Foto: Črtomir Goznik Po poplavah 2012: bo država Vsako leto več pomagala oškodovancem? j^tî i Stran24. Bratuževa: Ne bom odšla v V« I na vaš način! Senčar: Svet zavoda naj r|vnateljico začasno-4 suspendira! O Strani 6 in 7 2 Štajerski Aktualno petek • 22. maja 2015 Slovenija, Podravje • Domovi za starostnike se praznijo, čakalnih vrst ni Najmanj zasedeni domovi ob meji Medtem ko je pred leti veljalo, da je bilo na prosto posteljo v domovih za starostnike treba čakati leto, dve ali celo več, danes ni več tako. sedeni slovenski domovi za starejše ob meji s Hrvaško, saj so storitve v sosednji državi bistveno cenejše. V državni lasti je 59 domov za starejše in posebnih soci-alnovarstvenih zavodov, ki so bili vse do leta 2013 polno zasedeni. Predlani pa so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje slovenske domove za starostnike, opazili precejšen upad povpraševanja. Po domovih so se zato prvič pojavila prosta mesta. »Glede čakalnih vrst je že nekaj časa znano, da jih ni, oziroma se pojavljajo le v določenih primerih ali regijah,« pravi predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZ) Zoran Hoblaj in še pojasnjuje, da so bile v preteklosti domske kapacitete zelo neenakomerno grajene, tako da imamo v Sloveniji regije, kjer je kapacitet preveč, na drugi strani pa regije, kjer je kapacitet premalo ali pa je priso- Javni domovi na Dolenjskem najmanj zasedeni, tik za njo vzhodna Štajerska in Prekmurje Zasedenost domov po regijah V odstotkih (%) Zahodna Štajerska, Koroška 99,76 Primorska, Notranjska 99,74 Ljubljana 99,40 Celje 99,40 Goriška 98,66 Gorenjska 98,12 Zasavje, Posavje 97,51 Vzhodna Štajerska in Prekmurje 96,92 Dolenjska 96,57 tna razlika med cenami posameznih izvajalcev. Gre predvsem za hrvaške domove ob meji , ki z nižjo ceno storitve praznijo naše domove. »Uporabniki si seveda želijo namestitve v cenejših domovih. Problem odhajanja iz domov je bil predvsem v času ekonomske krize, ko so bili nekateri odhodi iz domov poveza- ni tudi z zagotavljanjem preživetja mlajše brezposelne populacije. Nekaj težav imajo obmejni domovi, ki se srečujejo s ponudbo domov na Hrvaškem, storitve katerih pa niso primerljive z domovi v Sloveniji, saj niso na ravni slovenskih domov za starejše. Normalno je, da se uporabniki sedaj previdneje odločajo Vir: SSZ Uvodnik Tebi - vsemogočna konkurenčnost! Nedelje, prazniki, nočno delo. Znesek na plačilni listi pa vedno enak.. 561,46 evra neto, čepra v je zakon o delovnih razmerjih jasen iti pravi, da delavcu pripadajo dodatki za nočno delo, za delo v nedeljo, za delo na praznike iti dela proste dneve. Sindikalisti si zdaj prizadevajo, da bi tudi najslabše plačani delavci prejeli, kar jim gre po zakonu. Temu ostro nasprotujejo gospodarstveniki, ki pravijo, da so plače že tako preveč obdavčene. Delodajalca zaposleni z minimalno plačo namreč stane 918 evrov, zaposleni pa za polni delovni čas prejme zgolj 30 evrov več, kot znaša prag revščine. Slednje finančnega ministra ne gane, kot je povedal, ne bi pristal na zvišanje minimalne plače niti za evro. Čeravno je taisti minister lani želel svojima sekretarjema dvigniti plačo Sicer pa naj bi pri višini plač veljala linearna funkcija. Večja je odgovornost, višja je plača. Toda žal je v Sloveniji spremenljivka odgovornost večini tistih, ki niso v 16. plačnem razredu kot 40.000zaposlenih, slabše razumljiva. Delavec v predelovalni industriji, trgovini, gostinstvu... bo namreč odgovarjal za svoje napake, ali s plačilom kazni, ali s prejetjem delovne knjižice. Vrli bankirji, ki imajo funkciji primerne plače, ki so si izplačali nagrade, in to kljub temu, da so zaradi slabih odločitev zadolžili nas, zanamce, zanamce naših zanamcev, pa besedo odgovornost poznajo samo iz slovarja slovenskega knjižnega jezika. Kdo izmed njih je odgovarjal z denarno ali kakšno drugo kaznijo? Ste se spomnili kakšnega imena ali primera? Jaz se ga nisem. Breme je nase prevzela država, ta ga je prevalila na davkoplačevalce, tudi tiste z minimalno plačo. In v teh milijardnih dolgovih je (ne)konkurenčnost države, gospodarstva. In ne v plačilu dodatka za nočno delo, v enakosti pred zakonom in dostojnem plačilu za opravljeno delo. Mojca Vtič Slovenija • Obvezno plačilo dodatka za Rdeči križ Slovenije Poštne znamke in vozovnice dražje za 0,17 evra Vas je morda v minulem tednu presenetilo doplačilo obveznega dodatka v višini 0,17 evra pri nakupu poštnih znamk ter vozovnic v letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu? Preverili smo, na kakšni osnovi je obvezno plačilo dodatka in kam gre zbrani denar. Osnova za obvezno plačilo dodatka v tednu Rdečega križa, ki je potekal od 8. do 15. maja, je 28. člen Zakona o Rdečem križu Slovenije. Na osnovi slednjega je vlada RS v začetku aprila sprejela naslednji sklep: »Vrednost doplačilne znamke, ki se plačuje od vsake poštne pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revije ter prispevka, ki se plačuje od vsake vozovnice v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, la- dijskem in avtobusnem prometu v tednu Rdečega križa Slovenije od 8. do 15. maja 2015 in v tednu solidarnosti od 1. do 7. novembra 2015, znaša 0,17 evra. Tako zbrana sredstva se v celoti namenijo za humanitarno dejavnost Rdečega križa Slovenije.« Zakon sicer še predpisuje, da se prispevek obračuna od vsake prodane vozovnice oziroma od vsake poštne pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revije. Če bi prodali vse doplačilne znamke in vozovnice, bi zbrali pol milijona evrov Za pojasnilo, koliko doplačil-nih znamk ter vozovnic je ob tednu Rdečega križa Slovenije na voljo, smo povprašali kar na pristojno institucijo. Kot so nam pojasnili, je od 8. do vključno 15. maja na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije na voljo 3.000.000 doplačilnih znamk, na železniških in avtobusnih postajah pa 25.000 doplačilnih vozovnic v vrednosti 0,17 evra. Rdeči križ Slovenije bo zbrana sredstva namenil za izvajanje humanitarnih programov v korist najranljivejših skupin prebivalstva. In če jim bodo uspeli prodati prav vse doplačilne znamke in vozovnice, bi zbrali več kot pol milijona evrov. Lani zbrali slabih 390.000 evrov Sicer pa so se tovrstnega načina zbiranja sredstev lotili tudi Nekateri nezadovoljni Na Slovenskih železnicah in Pošti Slovenije smo preverili, kakšne izkušnje imajo zaposleni s strankami pri obveznem doplačilu dodatka ob nakupu poštnih znamk in vozovnic v tednu Rdečega križa. »Zaposleni Slovenskih železnic, ki prodajajo vozovnice, se srečujejo tudi s potniki, ki izražajo nezadovoljstvo zaradi omenjenega dodatka. Na Slovenske železnice smo poleg tega letos prejeli tri pisne pritožbe zaradi dodatka, na katere smo odgovorili in potnikom pojasnili, po katerem zakonu smo na SŽ dolžni obračunati dodatek,« je sporočil Janez Krivec iz SŽ. Tudi na Pošti Slovenije se zaradi obveznega doplačila dodatka srečujejo z nezadovoljnimi strankami, a le v redkih primerih. I AHb tü « l Síovensfcv ie|«nicc ST-48530-410 S*- Potri/šM promet, cio.o. Kolodvorske ul. 11 1506 Ljub/Jana /Cfentšt 2B DDV; SIS9393636 Potrdilo Rdeči križ - dop\. voz, I Za plačilo-GOTOVIMA osnova, 0 00 DDV 9,5%: 0,00 Osnova; 0,00 11.05.2015 DDV 22%: 0.00 12:51 PTUJ 529.ZA1 Zbrana sredstva od prodanih poštnih znamk in vozovnic v tednu Rdečega križa bodo namenili za izvajanje humanitarnih programov v korist najranljivejših skupin prebivalstva. FOTO: ML Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 22. maja 2015 Aktualno Štajerski 3 Pregled prošenj in prostih mest v domovih za starejše v Podravju s Hrvaško Čakalnih vrst namreč ni. Sicer pa so najmanj za- Foto: Črtomir Goznik lani. Preverili smo, kako uspešni so bili. »Lani je bilo med tednom Rdečega križa Slovenije z doplačilnimi znamkami in doplačilnimi nalepkami za vozovnice potniškega prometa zbranih 385.414,22 evrov, ki so bili porabljeni za različne razvojne projekte RKS -Zveze združenj in v glavnem za nakup šolskih potrebščin, finančno in materialno pomoč socialno ogroženim posameznikom/družinam in skupinam prebivalstva, kritje stroškov dobave hrane iz blagovnih rezerv, izvedbo social-no-humanitarnih programov ter aktivnosti na področju promocije RK, za kritje stroškov vodenja tedna RK,« je pojasnila strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in zbiranje prispevkov z Rdečega križa Slovenije Mirjana Jarc. Monika Levanič Izvajalec Kapaciteta Prosta mesta Evidentirane prošnje (aktivne) Aktualne prošnje Dom Lenart 165 0 85 14 Center za starejše občane Ormož 153 0 14 1 Dom upokojencev Ptuj 559 2 509 8 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane 354 0 80 51 Povprečne cene storitve institucionalnega varstva na oskrbni dan v domovih za starejše v letih 2011 - 2015 (cene veljajo za standardno dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij) o namestitvi v domove ali pa izberejo v prehodnem obdobju drugo, cenejšo storitev, kot so pomoč na domu ali dnevno varstvo v dnevnih centrih,« pojasnjuje Hoblaj. Domske kapacitete je treba ohraniti zaradi pričakovanega hitrega porasta starejših Podatki o zasedenosti po besedah Hoblaja kažejo veliko zasedenost domov za starejše, le tri obmejne regije imajo zasedenost okrog 96 %. Gre za Dolenjsko, vzhodno Štajersko in Prekmurje ter Zasavje in Posavje. »Generalno gledano v Sloveniji trenutno ni potrebe po povečevanju kapacitet, jih pa je treba ohraniti na sedanjem nivoju zaradi pričakovanega hitrega porasta starejše populacije. V primeru kakršnega koli poseganja v domske kapacitete in zmanjšanja le-teh se nam lahko v prihodnjih letih zgodi, da v Sloveniji ne bomo kos povečani rasti starejše populacije, zato je treba tudi novo zakonodajo oblikovati zelo previdno, da ne bo narejena na področju oskrbe starejših škoda, ki si je nihče ne želi.« Cene storitve z leti naraščajo Sicer pa je za praznjenje domov kriva predvsem gospodarska kriza oziroma nezmožnost varovancev in njihovih družinskih članov, da bi pokrili stroške oskrbe. Zato oskrba 1 Oskrba 2 oskrba III a oskrba III b oskrba IV. Leto 2011 Javni zavodi 16,83 21,60 26,37 30,46 27,81 Koncesionarji 21,59 26,36 31,13 35,22 31,83 Skupaj 17,97 22,74 27,51 31,60 29,29 Leto 2012 Javni zavodi 17,13 26,37 26,67 30,76 28,03 Koncesionarji 22,36 31,13 31,90 35,99 33,49 Skupaj 18,46 27,51 28,00 32,09 29,87 Leto 2013 Javni zavodi 17,24 22,04 26,84 31,01 28,08 Koncesionarji 22,61 27,41 32,21 36,38 33,72 Skupaj 18,62 23,42 28,22 32,39 29,90 Leto 2014 Javni zavodi 17,37 22,17 26,97 31,14 28,37 Koncesionarji 22,80 27,60 32,40 36,57 34,04 Skupaj 18,77 23,57 28,37 32,54 30,21 Leto 2014 Javni zavodi 17,45 22,25 27,05 31,22 28,55 Koncesionarji 22,95 27,75 32,55 36,72 34,26 Skupaj 18,90 23,70 28,50 32,67 30,39 V zadnjih dveh letih upad zasedenosti javnih domov 2009 99 % 2010 100 % 2011 100 % 2012 100 % 2013 99 % 2014 98 % smo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povprašali o cenah storitve osnovne oskrbe in kako so se slednje z leti spreminjale. Kot so pojasnili, povprečna cena osnovne oskrbe letos znaša 18,90 evra na oskrbni dan. Pri tem pa so še dodali, da so se cene storitve v obdobju 2011-2015 rahlo zvišale. »Cene se z leti spreminjajo, in sicer se na podlagi Pravilnika o metodologiji cen socialnovarstvenih storitev kot elementi za oblikovanje cen upoštevajo stroški dela, stroški materiala in storitev, stroški amortizacije, stroški investicijskega vzdrževanja in stroški financiranja. Cene se usklajujejo po elementih enkrat letno v marcu na podlagi sklepa o rasti elementov cen socialnovarstvenih storitev, ki je najkasneje do 15. februarja objavljen v uradnem listu.« Monika Levanič Zasedenost domov za ostarele v naši regiji Center starejših občanov Ormož: »CSO Ormož je v tem času polno zaseden, čakalne dobe so minimalne z možnostjo takojšnjih rešitev nujnih potreb po dogovoru. Zaželene so vnaprejšnje rezervacije bodočih stanovalcev, ki so v času odločanja za vključitev v institucionalno varstvo, predvsem zaradi načrtovanja sprejemov,« je povedal direktor Bojan Burgar ter še pojasnil, da upada zasedenosti doma ne beležijo: »V zadnjem letu je bil dom ves čas polno zaseden, upadanja povpraševanja in vključevanja v institucionalno varstvo ne opažamo kljub porastu števila uporabnikov institucionalnega varstva, ki jim pomagamo reševati sposobnost plačila storitev v sodelovanju s sorodniki - skrbniki, Centri za socialno delo in občinami. Menimo, da je za vključitev najprej nujno potrebno zaupanje skrbnikov, da se bo njihov svojec vključil v organizirano obliko nege in oskrbe, ki mu bo nudila nadomestni dom in varnost. V tej smeri se trudimo, da bi bili dovolj dobri za stanovalce z zadovoljnimi skrbniki.« Dom Lenart: Polno zaseden pa je tudi Dom Lenart, razen v delu, kjer imajo oskrbovana stanovanja: »Čakalne dobe so se v primerjavi s preteklimi leti zmanjšale. V našem domu v zadnjem času lahko zagotovimo sprejem v roku treh do štirih tednov, včasih tudi prej, odvisno od posamične situacije. Nekoliko težje je zagotoviti mesto na oddelku za stanovalce z demenco ali zagotoviti specifične potrebe, kot je npr. enoposteljna soba z balkonom itd. To lahko traja dlje časa,« je dejal direktor Zlatko Gričnik, pri tem pa še dodal, da se v primerjavi s preteklostjo manj občanov, ki so še pomični in relativno samostojni, odloča za domsko varstvo: »Za domsko varstvo se odločijo uporabniki v primeru bolezni, kjer je potrebna zahtevnejša nega in oskrba, posledično tudi ustrezne arhitekturne razmere (npr. starostna demenca, onkološki bolniki, osebe po kapeh, v zadnjem času ALS). Svojci starostnika težko zagotavljajo neprekinjeno prisotnost, za zahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo tudi niso usposobljeni, pogosto še v delovnem razmerju ali pa imajo že sami zahtevnejše zdravstvene težave.« Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane: V Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane trenutno ni čakalnih dob. »Smo pa imeli v decembru težave s čakajočimi prosilci za institucionalno varstvo, ker smo morali do konca leta zmanjšati kapaciteto v Poljčanah na 230 postelj in nismo mogli sprejemati novih stanovalcev. Realizacija števila dni oskrbe oz. zasedenost na obeh lokacijah za prvo tromesečje znaša 99,« je povedala direktorica doma Iva Soršak. Dom Ptuj: Čakalne dobe za sprejem v Dom upokojencev Ptuj so odvisne od vrste sobe, ki jo stanovalec želi, in od oddelka, ki ga potrebuje. Čakalna doba za enoposteljno sobo oz. enoposteljno garsonjero je najdaljša, saj je teh sob najmanj, stanovalci na njih čakajo približno leto dni. Čakalna doba na bivalnem in negovalnem oddelku je krajša, in sicer približno mesec do dva, za občane mestne občine Ptuj v primeru, da je potrebna oskrba (nepokretne) osebe, sprejeme urejamo tekoče. Na varovanem oddelku je zaradi vse večjih potreb po namestitvi na ta oddelek čakalna doba malo daljša, stanovalci na namestitev čakajo do tri mesece. Če se v zavodu sprosti mesto, se postopki urejajo po Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Podobna situacija je tudi v vseh drugih enotah Doma upokojencev Ptuj (Juršinci, Muretinci, Kidričevo in Koper). "titvmímmímmímmímmímmímmímmímmímmímmímmí* Foto: Črtomir Goznik Vir: SSZ Vir: SSZ Vir: SSZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 22. maja 2015 Slovenija, Podravje • Poletje - čas, ko prihajajo tudi nevihte s točo Vsako leto več neviht s točo, lahko pričakujemo vsakih ne Po besedah vodje centra za agrometeorologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti Lučke Kajfež Bogataj Slovenija že brez podnebn v Sloveniji pojavlja vsako leto. Kot je povedala Kajfež Bogatajeva, se število neviht z leti ne povečuje: »Kljub zelo opaznim podneb pa smo kljub temu kar precej škode zaradi toče, čeprav k sreči ne vsako leto.« So pa nevihte s točo vse intenzivnejše: »Za to, da bi verjetnost, da bodo te intenzivnejše - torej verjetnost, da bodo dale tudi točo.« Kako in kdaj zaradi škode po toči pomaga kmetijsko ministrstvo Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji ali na gospodarskih objektih itd., če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Veljavna določba je bila sprejeta leta 2007. Ker zavarovalnice ponujajo storitev zavarovanja kmetijske proizvodnje pred posledicami toče, odškodnina kmetijskim gospodarstvom ni bila izplačana, kljub temu da je bila v zadnjih desetih letih večkrat škoda po toči v večjem obsegu in je bila tudi ocenjena v skladu s predpisi, so povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Kmetijam je bila v zadnjih letih izplačana odškodnina po toči le v letu 2005, ko je ocenjena škoda znašala 36,6 milijona evrov in je bilo za izplačilo namenjenih 10,1 milijona evrov. Sicer pa je MKGP do sedaj podpiralo nakup in postavitev mreže proti toči. Za nakup in postavitev mrež proti toči je maksimalna priznana vrednost do sedaj znašala: - 30.000 evrov/ha za gradbeno obrtniška dela pri intenzivnih nasadih malin, robid ter ribeza in kosmulje; - 13.500 evrov/ha za gradbeno obrtniška dela za ostale sadne vrste, drevesnice, matičnjake in nasade trajnih rastlin na njivskih površinah (trajna zelišča, okrasne rastline in vrtnine); - 10.000 evrov/ha za zaščitne mreže proti toči in ptičem; - 14.000 evrov/ha za bočno izvedbo zaščitne mreže v vinogradih za pridelavo namiznega grozdja; - 26.500 evrov/ha za folijo za zaščito proti pokanju in ožigu plodov pri intenzivnih nasadih malin, robid, ribeza in kosmulje, češenj in višenj, aktinidije ter ameriških borovnic. Na podoben način bodo v MKGP sofinancirali nakup in postavitev mrež proti toči tudi v obdobju 2015 do 2020. - * ia ms V dolgoletnem povprečju ima najmanj neviht Lendava (okrog 7 dni), največ nevihtnih dni pa naštejejo na drugem koncu Slovenije - v Portorožu (okrog 57). Medtem ko ima osrednja Slovenija letno od 35 do 45 nevihtnih dni. Toča nastaja v nevihtnem oblaku Sicer pa je mehanizem nastajanja toče v nevihtnem oblaku zelo zapleten. »Toča nastane iz nevihtnih oblakov rodu cumulonimbus. Nevihte v brezvetrju so razmeroma šibke in kratkotrajne in praviloma ne dajejo toče. Toča pa nastaja, ko poleti čez dan sonce močno segreje tla in zrak nad njimi se ogreje bolj kot zrak v okolici, se zredči in zaradi vzgona začne dvigati. Pri tem se razteza, ker prihaja v območja čedalje nižjega pritiska in zaradi tega se tudi ohlaja. Nastane navzgor usmerjen tok zraka, ki ga imenujemo vzgor-nik. Na višini, kjer se vzgornik dovolj ohladi, se začne vodna para v njem zgoščevati v oblačne kapljice, pri temperaturah, ki so dovolj pod 0 °C, pa se para kondenzira v ledene delce, kri-stalčke. Ko se kristalčki dovolj odebelijo, nastanejo ledena zrna. Če je vzgornik dovolj močen, nastanejo debela zrna, ki se pri padanju do tal ne stalijo in pada toča,« je pojasnila vodja centra za agrometeorologijo. Vsakih nekaj let pri nas tudi katastrofalna toča Toča se običajno pojavlja ob poletnih nevihtah. Takrat je tudi verjetnost za pojav eks-tremne toče toliko večja: »V toplejšem poletju je v atmosferi na razpolago več energije, in ko so dani vsi pogoji za razvoj neviht, so seveda te lahko silo-vitejše,« je dejala Kajfež Bogatajeva in pojasnila, kdaj pride do katastrofalne toče: »Če nevihte nastajajo ob vetru, ko se smer vetra z višino obrača in/ ali njegova jakost narašča, padavine ne padejo na tla skozi vzgornik, ampak poleg njega. Pri tem zdolnik sproži s spo-drivanjem nov vzgornik ali pa Skoda po toči Od leta 2005 se je škoda po toči ocenjevala v naslednjih letih ter povzročila škodo v naslednji višini: Leto Obseg škode v evrih 2005 36.574.280 2006 16.516.287 2011 7.067.033 Vir: MKGP *V letih, ko podatkov o škodi ni navedenih, je mogoče, da je prišlo do lokalnih neviht s točo, vendar na nivoju države niso bili sproženi mehanizmi ocene škode. Površine, zaščitene z zaščitno mrežo proti toči: | Leto Kmetijske površine (ha) | 2011 704 2012 830 2013 932 2014 1026 2015 1162 *Za leta od 2011 do 2014 so izpisi narejeni na dan 1. 6., za leto 2015 pa na dan 22. 4. 2015 V_/ okrepi dotedanjega. V prvem primeru nastane večcelična nevihta, ki daje močno točo. V drugem primeru pa se rodi su-percelična nevihta. Ta na svoji poti neprestano proizvaja in trosi katastrofalno točo. Povratna doba superceličnih neviht je pri nas nekaj let.« Toče se ne da napovedati niti za en dan naprej Sicer pa se neviht s točo na oko ne da prepoznati: »Nevihte s točo nastajajo v labilnem ozračju, kar se vidi iz radio son-dažne meritve. Da je v oblaku toča, razberemo iz meritev z vremenskim radarjem (eden na Lisci, drugi na Pasji ravni).« Pojav toče pa se po besedah Kajfež Bogataj eve ne da napovedati niti dan prej, ampak le nekaj ur, preden se razvije nevihtni oblak. Natanko pa šele uro vnaprej, ko je ta vidna na radarskem zaslonu. Vodjo centra za agrometeorologijo smo še povprašali o napovedi za letošnje poletje. In kot kaže, bo (pre)toplo: »Statistično gledano pa seveda postajajo poletja toplejša, torej imamo tudi za letos veliko večjo verjetnost pretoplega poletja, kot pa da bi se ponovilo lansko kislo poletje.« Obramba pred točo sicer deluje, žal pa financiranje ni dorečeno Letalsko obrambo pred točo so v naši državi začeli v 80. letih prejšnjega stoletja. Letalski center Maribor tudi v letošnji sezoni opravlja aktivno obrambo pred točo na širšem območju Podravja, do reke Mure. Žal pa tudi letos ni šlo brez zapletov s podpisom pogodbe s pristojnim ministrstvom, pojasnjuje vodja obrambe pred točo Darko Kralj: »Ne razumem, zakaj, a ministrstvo nam vsako leto zmanjšuje podporo in postavlja nove nesmiselne pogoje, ob vsem tem pa zavlačuje s podpisom pogodbe in s tem povzroča škodo na branjenem teritorialnem območju. Vse lokalne skupnosti na tem območju so branjene enakovredno, čeprav nekatere ne podpisujejo pogodbe, kar je zelo neetično. Branjeno območje je omejeno na potezi Pod-velka, Šentilj, Radgona, reka Mura, Ljutomer, meja s Hrvaško, Žetale, Boč, Slovenske Konjice in zajema vse lokalne skupnosti znotraj tega območja, to je 2.900 km2 površine. Letos smo lokalnim skupnostim oziroma občinam poslali v podpis 51 pogodb za sofinanciranje protitočne obrambe, a smo do sedaj prejeli vrnjenih in podpisanih le 42 pogodb.« Slovenija z enim, Avstrijci z 12 letali proti toči Kot še pravi Kralj, je po njihovih analizah letalska obramba pred točo uspešna, seveda upoštevajoč dejstvo, da imajo na voljo le eno samo letalo za te namene: »Z enim letalom in veliko manjšim finančnim fondom pokrivamo več kot dvakrat večji teritorij kot kolegi v sosednji Avstriji. Ti delajo z dvanajstimi letali v štirih centrih, mnogo boljšo opremo in logistično podporo. Vendar pa v primerjavi z njimi dosegamo zavidljive rezultate, zato menimo, da so vsa prizadevanja meteorološke stroke, da očrnijo naša prizadevanja, iz trte zvita, saj temeljijo na zastarelih raziskavah in mnenjih, ki jih je svetovna stroka že zdavnaj ovrgla. Letalo ostaja na tleh, ker ni denarja za pro-titočno obrambo V Letalskem centru Maribor so kljub vsemu pripravljeni na obrambo pred točo tudi letos. Pripravljeno imajo letalo in petek • 22. maja 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 Vraže in uroki proti toči Toča je že od nekdaj pomenila katastrofo in proti njej so se ljudje bojevali na najrazličnejše načine. Če se tudi vi bojite, da vam bo vse stolklo - od avtomobila do strehe, da o vrtu in njivi ne govorimo - smo vam v nadaljevanju zapisali nekaj stoletja preizkušenih nasvetov in (ne boste verjeli) tudi čisto sodobnih. Zvonjenje: pomaga v vsakem primeru, ko se počutite ogroženega, zato sovaščane pozivate k ukrepanju - torej ob bližanju nevarnosti (resnične ali namišljene ali navidezne) opozarjate okolico na kakršnokoli nevarnost. Izvor rekla »biti plat zvona« je s podeželja, kjer so zaradi nevihtnih oblakov (ki so prinašali točo, orkanski veter in opustošenje) zvonili v vseh cerkvah z vsemi zvonovi, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost. Pogosto se je dogajalo, da je mežnar zamudil in pričel zvoniti, ko je toča že klestila po pridelkih ali pa je bilo neurja že konec. In tako je nastal rek: po toči zvoniti. Brane: proti toči se uspešno borimo tako, da brane na dvorišču obrnemo narobe - s klini (»špicami«) v zrak, trdijo v kraju Brezen pri Slovenskih Konjicah. Razpelo: v Novih Lazih na Kočevskem je še danes živa šega, po kateri mora moški z razpelom in majhnim zvonom v roki na tri božične večere v cerkvi na vse štiri strani neba zvoniti. S tem naj bi obvaroval ves okoliš pred točo. Topiči in možnarji: v Halozah in Slovenskih goricah so se proti toči - poleg zvonjenja - borili tudi tako, da so v nebo (no, včasih je ustrelilo kam drugam!) streljali s topiči in možnarji. To staro in zakoreninjeno navado so zaradi številnih nesreč prepovedali že v času Marije Terezije. V naslednjih letih so sledile še številne druge prepovedi. Kljub kaznim, in čeprav toče mnogokrat niso preprečili, so ljudje še vedno verjeli v uspešnost streljanja. Znanstveno sicer ni bilo dokazano, da bi lahko s streljanjem preprečili točo, takratna praksa pa je potrjevala nasprotno, kajti dosegali so nekatere uspehe. Ugriz v zrno toče: na našem koncu uspešno preprečimo točo, če takrat, ko prične padati, hitro pregriznemo kakšno zrno toče. V petih minutah bo delovalo. (Mimogrede: povprečna toča pada kakšnih šest minut. In bo torej nehala padati, če jo pregriznete ali ne ...) Čarni uroki: proti toči absolutno pomagajo čarni uroki. Ampak pri uporabi vremenskih urokov bodimo nadvse previdni, da ne bi povzročili škode ali porušili naravnega ravnovesja. Če na primer že več tednov ali celo mesecev ni deževalo in je zemlja izsušena, razpokana, seveda ne bomo uporabili čarnega uroka proti dežju, če se ravno takrat nameravamo odpeljati na letni dopust na morje. Čarovne rime za dež je najbolje izvajati ob ponedeljkih (lunin dan), tiste za sončno vreme pa večinoma ob nedeljah (dan Sonca). katastrofalno točo kaj let ih sprememb spada v svetovnem merilu med države, ki imajo veliko neviht. Toča se sicer nim spremembam pri nas se število dni z nevihto ne povečuje statistično značilno. Imeli bilo zaradi podnebnih sprememb več neviht poleti, še ni trdnih dokazov. Povečuje pa se r v ' " ___________ Foto: Črtomir Goznik V Zavarovalnici Triglav so v letih od 2008 do vključno 2014 za likvidirane škode izključno iz naslova toče na posevkih, gradbenih objektih ter avtomobilih skupno izplačali približno 150 milijonov evrov. Od tega je bilo približno 40 % namenjenih za posevke, 20 % za avtomobilski kasko in 40 % za ostalo premoženje (objekti). Zavarovanje za riziko škode zaradi toče Benjamin Schlauer, vodja podružnice Agro zavarovalnice v Sloveniji, je povedal, da je delež vseh vremenskih rizikov, ki jih zavaruje njihova zavarovalnica, na trgu naše države lani znašal 12,4 odstotka. »Za primere toče oz. škode po toči v kmetijstvu je sicer največ zavarovanj sklenjenih v severovzhodni Sloveniji, sledi Primorska, osrednja Slovenija, nato jugovzhodna Slovenija, najmanj tovrstnih zavarovanj pa je sklenjenih na Gorenjskem,« je pojasnil Schlauer in dodal: »Lani smo izplačali za slabih 300.000,00 evrov odškodnin, večinski delež pa prav iz postavke vremenskega rizika toče.« »Toča je ena izmed temeljnih požarnih nevarnosti (rizikov) in je sestavni del vsakega požarnega zavarovanja,« pravijo na Zavarovalnici Maribor (ZM) ter dodajo: »Kriti so vsi objekti, ki imajo sklenjeno požarno zavarovanje, ne glede na njihovo namembnost (kmetijski, poslovni ali stanovanjski), razen rastlinjakov, pri katerih je krita samo konstrukcija brez steklenih delov.« Ekstremnim vremenskim dogodkom s točo smo bili v Sloveniji priča v letih 2008 in 2009. Zato je v tistih letih pri ZM tudi strmo narasel znesek izplačanih škod zaradi toče: »Od leta 2010 naprej pa zneski izplačil zaradi škode po toči konstantno upadajo,« so navedli v ZM. Zavarovanj za kmetijske pridelke za primere naravnih nesreč pri ZM več ne sklepajo, temveč imajo za tovrstna zavarovanja sklenjeno pogodbeno sodelovanje z Agro Zavarovalnico. V največji slovenski zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da pokrivajo med 70 in 80 % vseh zavarovanj v kmetijstvu, med katerimi je tudi več vrst zavarovanj posevkov in plodov: »Toča predstavlja eno od temeljnih nevarnosti, ki jih krijejo zavarovanja posevkov in plodov. Opažamo, da se večina lastnikov hlevov in rastlinjakov odloča za zavarovanje pred škodo, in sicer večinoma za požarno zavarovanje, pri katerem toča predstavlja temeljno nevarnost,« so povedali v Zavarovalnici Triglav ter o kritju škode na objektih po toči dodali naslednje: »Lastniki stanovanj oz. stanovanjskih hiš se lahko odločijo za paketno zavarovanje DOM, znotraj katerega imajo zagotovljeno zavarovalno kritje za nevarnost toče.« J dovolj usposobljenih posadk za začetek sezone, žal pa še vedno ni urejeno financiranje te obrambe: »Žal ima resorno ministrstvo za obrambo pred točo na postavki le okoli 60.000 evrov, s tem, da ta delež sredstev vlada pogojuje z 82.000 evri, ki jih moramo zbrati od občin z branjenega območja, kar je po mojem svojevrstna ignoranca.« Letos v obrambi proti toči še niso posredovali, saj še vedno nimajo vrnjenih vseh pogodb občin, ki so pogoj za pogajanja z ministrstvom, izidi pogajanj pa so pogoj za začetek samega projekta. Monika Levanič, Martin Ozmec, Mojca Zemljarič, Mojca Vtič, Jože Šmigoc Agro Zavarovalnica HM^ ... dobra odločitev za varno žetev AGRO ZAVAROVALNICA TELEFON: 02 330 55 60 GSM: 041 791 090 E-POŠTA: schlauer@agrozavarovalnica.si tHl ! Foto: splet Orgonski topovi: pred petimi leti smo lahko prebrali, da so se Pomurci nad točo spravili z orgonskimi topovi, da bi nebo očistili nevihtnih oblakov v polmeru 12 kilometrov. Orgonskih topov, ki so sestavljeni iz kamene strele, opilkov in šestih bakrenih cevi ter naj bi razbijali nevihtne oblake, je v Sloveniji že več kot 50. Ampak imajo učinek samo, če verjameš vanje. Če pa jih postaviš kar tako, da jih imaš, pa ni učinka. Po mnenju uporabnikov orgonska energija, ki naj bi razbijala nevihtne oblake, pozitivno vpliva tudi na življenje ljudi. »Tudi ljudje se bolje počutimo, na vrtu rasteta zelenjava, trava, vse je lepše in boljše,« pravi neki prebivalec Zgornjega Gradu. Torej: letos se ne bojte toče, ker smo pri Štajerskem tedniku aktivirali orgonski top, izrekli čarobne uroke in na streho naše stavbe postavili narobe obrnjene brane ... Zbral: Jože Šmigoc Vir: spletne strani: http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/vraza/ f0000020870; http://www.gottschee.net/Dateien/Erzaehlung/Web%20Slo-wenisch/Wilhelm%20Tschinkel/02.htm; http://haloze.net/prikazi.php?pid=4; http://www.stella-sp.si/SL_ekp-MarjetkaJersek-KnjigaUrokov.html; http://www. rtvslo.si/?&c_mod=pda&op=view&id=237394 6 Štajerski Podravje petek • 22. maja 2015 Ptuj • Odziv ravnateljice Vrtca na poročilo nadzornega odbora Bratuževa: „Ne bom odšla na vaš način in z vašimi pritiski!" Po izjemno odmevnem poročilu nadzornega odbora Mestne občine Ptuj o porabi proračunskih sredstev v Vrtcu Ptuj v letu 2014 se je odzvala tudi ravnateljica Božena Bratuž, ki zavrača vse očitke. Trdi, da je že tri mesece tarča pritiskov župana Mirana Senčarja, ki da na vsak način želi doseči njen odstop, ker da je njeno funkcijo najverjetneje obljubil kakšnemu političnemu prijatelju. Bratuževa trdi, da so se pritiski Senčarja začeli februarja, ko je omejen pravni in finančni skrbni pregled javnega zavoda izvedla Odvetniška pisarna Kac & odvetniki iz Maribora. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj bi po njenih trditvah ugotovilo, da je takšen skrben pregled nezakonit, zato je pregled poslovanja prevzela komisija nadzornega odbora Mestne občine Ptuj. „Pritiski so se nadaljevali z županovimi osebnimi pregledi prostorov javnega zavoda v poznih nočnih urah (ko je pregnal pleskarja, ki je svoje delo opravljal zvečer, da ne bi motil delovnega procesa v vrtcu) in prepovedjo izvajanja vzdrževalnih del, vrhunec pa so dosegli konec prejšnjega tedna s tendencio-zno obravnavo »ugotovitev« iz poročila nadzornega odbora v lokalnih medijih," poudarja ravnateljica Vrtca Ptuj in dodaja, da ne nasprotuje nadzoru nad zakonitostjo poslovanja in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev. Še več, prepričana je, da je ta potreben, da lahko tako velik sistem nemoteno deluje in zagotavlja odpravljanje morebitnih nepravilnosti, za katere priznava, da se lahko pojavijo. Dvomi pa o objektivnosti in nepristranskosti tokratnega nadzora. „Saj se vse bolj kaže, da cilj nadzora ni bila kontrola smotrnosti porabe proračunskih sredstev, temveč zgolj dis-kreditacija mojega dela in dela mojih kolegov, z namenom končno doseči moj odstop." Odzivno poročilo ravnateljice: prav vse očitke zavrača V odzivnem poročilu je Bra-tuževa odgovorila na očitane ji nepravilnosti, ki jih je izpostavil nadzorni odbor MO Ptuj. Trdi, da je temu omogočila vpogled v prav vso poslovno dokumentacijo, ki so jo zahtevali, priznava pa, da po posvetu s pravnimi strokovnjaki niso dovolili fotokopiranja dokumentov, ker se jim stališče komisije, da je »lažje pregledovati poslovno dokumentacijo zvečer doma«, ni zdelo utemeljen razlog. Trdi tudi, da so jasno in pregledno pojasnili, zakaj je nastal presežek prihodkov nad odhodki. „Upoštevaje namensko porabo sredstev namreč nismo Župan Miran Senčar in ravnateljica Božena Bratuž smeli porabiti vseh sredstev, ki smo jih zbrali s ceno programa, ker so se vrednosti posameznih elementov cene med veljavnostjo cene znižale. Drugi del presežka predstavljajo sredstva, zbrana iz naslova vzpodbud za zaposlovanje invalidov. Vsa navedena sredstva bodo porabljena skladno z njihovim namenom, sam presežek pa nikakor ne kaže na domnevno negospodarno porabo proračunskih sredstev, prej nasprotno," še poudarja Bratuževa. Priznava pa, da so upravičeno izpostavljene določene nepravilnosti v zvezi s službenimi vozili (nepotrjene servisne knjižice, pomanjkljivo vodenje potnih nalogov, potekla registracija), a žogico podaja zaposlenim: „V zvezi s tem izpostavljamo, da mora, glede na Bo ravnateljica začasno suspendirana?! Na trditve Bratuževe pa je odgovoril tudi župan mestne občine Ptuj Miran Senčar, ki je jasen: če bodo pravniki mnenja, da so ugotovitve nadzornega odbora dovolj tehten razlog, bo svetu zavoda predlagal, da začasno suspendira ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž. Iz odzivnega poročila Vrtca Ptuj je razvidno, da naj bi ravnateljica Božena Bratuž pred tremi meseci ponudila odstop. Ali to drži? Če drži, zakaj ga takrat niste sprejeli? »Ravnateljica mi pred tremi meseci ni ponudila odstopa, bi pa ga, če bi bila to sploh moja pristojnost, takrat sprejel, kar pa ne bi imelo nobenega pomena. To je pristojnost sveta zavoda in ravnateljica to dobro ve, kar je razvidno iz njenega sporočila za javnost. Le svet zavoda jo lahko razreši. Moja stališča pri upokojevanju so jasna: če ima neki javni uslužbenec pogoje za upokojitev, naj gre v pokoj in preda svoje delovno mesto mlajšim. Zagovarjam tudi dva mandata na delovnih mestih ravnateljev in direktorjev javnih zavodov in občinskih podjetij, ker gre za javne ustanove, ki pri daljših mandatih hitro lahko postanejo družinski ali politični fevd posameznika, družine ali politične skupine, in ker moramo v mestni občini Ptuj vzgajati tudi vodilni kader, ki pri dvajsetin večletnih mandatih vodilnih v javnih institucijah te priložnosti ne more dobiti.« Kako komentirate očitke, da izvajate nad ravnateljico že tri mesece pritiske in da ste njeno mesto najbrž že obljubili komu? »Ravnateljici očitno ne odgovarja nadzor nad poslovanjem Vrtca, zato izvajanje tega nadzora ocenjuje kot pritiske. V sporočilu za javnost je zapisala, da naj bi njeno delovno mesto obljubil svojim političnim prijateljem, pri tem pa je 'pozabila' navesti pomembna dejstva, ki se omenjene problematike tičejo v 'njenem' zavodu: zaposlila je tako svojega življenjskega sopotnika, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, kakor tudi njegovega sina. Pošteno bi tudi bilo, da navede še delovna področja, ki jih omenjeni pokrivajo. To so poslovanje, kadrovanje, plače, nabava, finance, vozni park. Skratka, družina pokriva vse pomembne funkcije občinskega javnega zavoda, v katerem je bilo, glede na poročilo NO MO Ptuj, tudi zelo domače poslovanje. V predvolilnem času sem obljubil, da bom opravil revizije poslovanja, kar je ob nastopu mandatov tudi normalno, in tudi to, da bom nepravilnosti najavil ustreznim institucijam. Pri tem stališču tudi ostajam, ne glede na pritiske, ki jih nekateri, tudi mestni svetniki so med njimi, želijo izvajati.« Ali drži, da ste prostore vrtca pregledovali osebno, v poznih nočnih urah, in pregnali pleskarja? »Prostorov vrtca nisem pregledoval, pač pa sem neke noči, ko sem se vračal domov, opazil luč v vrtcu Marjetica, se zapeljal mimo in ljudi, ki so bili takrat v vrtcu prisotni, vprašal, kaj delajo in ali imajo naročilnico za to delo. Eden od njih mi je povedal, da naročilnice nimajo, nakar sem jim zaželel lahko noč in odšel. Nobenega razloga niti pristojnosti nimam, da bi jih odganjal, prav pa se mi je zdelo, da preverim, ali slučajno ne gre za vlom v objekt, ki je v lasti MO Ptuj.« Kaj bodo naslednji koraki ptujske občine v zvezi z ugotovitvami nadzornega odbora? »Na očitke ravnateljice, ki jih izraža proti meni, bom javno odgovoril, upošteval bom mnenje NO MO Ptuj in poslal v Vrtec interno revizijo SOU MO Ptuj, se posvetoval s pravniki, ali obstajajo razlogi, da bi že po sedanjih ugotovitvah NO podal ovadbe organom pregona in svet zavoda, kot zakonitega zastopnika ustanovitelja zaprosil, da zaradi že ugotovljenih nepravilnosti in možnosti nadaljevanja revizije ravnateljico začasno suspendira z delovnega mesta ravnateljice.« interne predpise, vsak delavec skrbeti za brezhibno delovanje zaupanih delovnih sredstev in smo nemudoma po ugotovitvi nepravilnosti ukrepali, tako glede odprave nepravilnosti kot tudi ugotavljanja odgovornosti." V zvezi z uporabo službenih vozil po njenem mnenju ni prišlo do nenamenske ali negospodarne porabe proračunskih sredstev, saj da so pristojne strokovne službe za servisiranje izbrale najugodnejšega ponudnika, tudi sami pa naj bi že večkrat opozorili na visoke stroške servisiranja in popravil starih vozil. Odgovorila je tudi na ugotovitev nadzornega odbora, da je negospodarno, da se klimatske naprave kupujejo na zalogo, šest jih namreč še sploh ni bilo nameščenih, montaža zanje pa je bila plačana. Trdi, da so te klimatske naprave kupili z namenom, da jih namestijo ob selitvi uprave v druge prostore. Namestitev klimatskih naprav v enoti Narcisa pa naj bi bila prestavljena, zaradi kompleksne montaže na fasado, krivdo pa Bratuževa vali tudi na Senčar-ja, saj da je prepovedal izvedbo vseh vzdrževalnih del. Klimatske naprave so, kot trdi, kupili v paketu zaradi zagotovitve popusta v obliki brezplačnega prvega servisa, ki zavrača očitek, da je pri tem nakupu šlo za negospodarno ravnanje. Dodatne ugodnosti v obliki popusta pa naj bi bile razlog tudi za plačilo določenih vzdrževalnih del vnaprej, še preden so bila dela izvedena v celoti. „Vsa dela so v večji meri izvedena in bi bila že zaključena, če gospod župan ne bi prepovedal izvajanja vseh vzdrževalnih del. Najmanj nekorektno je, da je gospod župan najprej prepovedal zaključek navedenih vzdrževalnih del, sedaj pa nam komisija nadzornega odbora očita, da dela niso zaključena," še dodaja. Tudi v zvezi z nabavo sadja in zelenjave Bratuževa ne vidi nič spornega. Kot pravi, za to skrbijo pristojne službe, pregledala pa naj bi naročila tudi sodna izvedenka za javna naročila in potrdila, da ni zasledila nobenih kršitev veljavne zakonodaje. „Spoštovane starše vrtčevskih otrok pa obveščam, da se mi zdi popolnoma prav, da pristojne strokovne službe Ptuj • S sojenja zdravnikoma Ognjenoviku Čakajo mnenje grafolo Sojenje obdolženima zdravnikoma Dejanu Ognjenoviku in Vladimirju čene izdaje zdravniških receptov gre počasi h kraju. Na ponedeljkovi obravnavi so zaslišali še tri priče, med njimi nekdanjo soprogo Zdenka Kolarja, ki je v povezavi s primerom priznal svojo krivdo in je že tudi obsojen. Nekdanja Kolarje-va partnerica je pred sodiščem izpovedala, da se spomni, da sta njen bivši soprog in hči potovala v Makedonijo. Tja naj bi peljala neki avto, je dejala priča in dodala, da ji ni znano, ali bi Kolar v Splošni bolnišnici Ptuj imel kakršnakoli poznanstva. Pa tudi doma, kjer živita še vedno v Fotografija je simbolična. petek • 22. maja 2015 Podravje Štajerski 7 v okviru možnosti in predpisov skrbijo za to, da otroci dobijo kakovostno hrano in da včasih kakovost pretehta nad ceno. Če karikiram poročanje medijev: pomaranče za 1,60 EUR, ki jih otroci pojedo, so boljša izbira od pomaranč za 0,60 EUR, ki jih otroci pustijo, ker jim okus ni všeč. Za razlago ravnanja v okviru javnih naročil smo komisiji NO predložili uradno tolmačenje, da lahko naročnik izbere tudi drugi artikel, ki je seveda boljše kakovosti, če oceni, da je posamezen artikel slabe kakovosti ali morda neprimeren za otroke," pojasnjuje ravnateljica. Trdi tudi, da je ob prevzemu funkcije župana Senčarju ponudila svoj odstop, saj je bila prepričana, da je 34 let vodenja kompleksnega javnega zavoda, dovolj. „Moj prostovoljni odstop ste zavrnili, nekaj mesecev kasneje pa ste si premislili in z brutalnimi poskusi diskre-ditacije zahtevate moj odhod. Sporočam vam, da v javnem zavodu delamo pošteno, vestno, korektno in transparentno, zato se nobene napovedane revizije ne bojimo. In zato bom z dvignjeno glavo odšla, ko bo to želel svet javnega zavoda, če bodo za to obstajale zakonske osnove, ali ko bom sama čutila, da je čas za odhod, ne bom pa odšla na vaš način in z vašimi pritiski," zaključuje ravnateljica Vrtca Ptuj. Dženana Kmetec Destrnik • Ob občinskem prazniku bo veselo Največja letošnja pridobitev bo vrtec Občinski prazniki so po navadi priložnost, da se tako občani kot vodstvo občin ozrejo nazaj in pogledajo, kako je njihova občina v zadnjem letu napredovala. Na Destrniku ugotavljajo, da so storili veliko. Uspelo jim je zagotoviti sredstva za investicijo, za katero so se borili dolga leta: vrtec. „Opravljenega dela sploh ni malo. Kljub težkemu ekonomskemu položaju v naši državi, ki je posledično prizadel tudi vse občine, nam je namreč uspelo dokončati marsikatero investicijo. Rekonstruirali smo cesti v Janežovskem Vrhu v vrednosti 150.000 evrov in v Svetincih. Izvedena je bila energetska sanacija starega dela šolske stavbe v višini 160.000 evrov, za kar smo pridobili 105.000 evrov nepovratnih sredstev EU. Zgrajena sta bila dva odseka vodovoda - eden na Ločkem Vrhu, drugi na Drstelji. Veliko dela je bilo opravljenega na lokalnih cestah in javnih poteh v občini. Redno so se urejale in vzdrževale javne površine, pokopališče in javna razsvetljava. Ob vsem tem nikakor ne smemo pozabiti na opravljeno zimsko službo. Za nadaljevanje izgradnje komunalne infrastrukture in rekonstrukcijo cest na Drstelji ter v Svetincih, Janežovskem Vrhu in Ločkem Vrhu so izdelani projekti, za katere se bodo v prihodnosti pridobila gradbena dovoljenja. Nikakor ni moč za- é s £ VEIT MIRAN INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik. Drstelja 27,2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255 in Jolicu ga Jolicu zaradi domnevno neupravi- 2000 üentofte Foto: Splet isti hiši, naj ne bi nikoli opazila ne zdravniških receptov in tudi ne zdravstvenih kartic. Si pa Ko-lar svojo sobo v hiši zaklepa. Kaj je v njej, njegova bivša žena ne ve. Kolarjeva nekdanja soproga je še povedala, da njen bivši mož ni imel nikoli nekih posebnih obiskov. Zdravnik Ognjeno-vik naj ne bi bil nikoli pri njih doma, pa tudi pozna ga ne. V postopku sojenja zdravnikoma Ognjenoviku in Jolicu sodišče čaka še na izvedeniško mnenje grafologa, ki proučuje pisavo na receptih. Že kmalu predvidoma sledita naslednji dve obravnavi. Prva konec maja in naslednja v začetku junija. Julija bo pa tudi že minilo leto dni, odkar je Dejan Ognjenovik zaradi očitanega mu kaznivega dejanja v priporu. MZ Srčna domačnost Slovenskih goric Ob 17. občinskem prazniku nam vsem skupaj čestitam in želim, naj nas združujeta zagon in pogum za prizadevno sodelovanje in uresničevanje vsega dobrega za naše kraje. Župan Vladimir Vindiš, Občinski svet in občinska uprava Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš nemariti sodelovanja z vaškimi odbori in društvi, ki je vzorno," je lanskoletne največje uspehe v nekaj stavkov strnil župan Vladimir Vindiš. Med najpomembnejše investicije pa gotovo sodi izgradnja vrtca, za katerega so si Destr-ničani prizadevali vrsto let. Jeseni lani se je končno začela izgradnja šestoddelčnega nizko energetskega vrtca v vrednosti 1.020.000 evrov, za kar so pridobili 725.000 evrov evropskih sredstev. Gradnja napreduje po programu, vrtec pa bo odprl svoja vrata ob začetku novega šolskega leta 2015/2016. Eden izmed večjih projektov, ki naj bi občini Destrnik pomagal pri razvoju turizma, pa so gotovo tudi Terme Gaja. Te imajo novega direktorja, ki je pripravil vizijo razvoja celotnega področja, z izvzemom dela, ki je namenjeno termalno-hotelske-mu kompleksu. Še vedno pa ni rešeno vprašanje poslovne stavbe na Destrniku. Kot je povedal Vindiš, so se z investitorjem začeli pogovarjati o realizaciji nakupa, a je v tem trenutku zadeva obstala na točki ponudbe občine. Vindiš domneva, da investitor čaka sodni izid ter dodaja: „Zavedamo pa se, da bosta ne glede na sodni izid na koncu ostala samo dva pogajalca, in sicer investitor in občina." Ravno v omenjeni poslovni stavbi pa naj bi svoj prostor dobila tudi večja trgovina. Na vpra- šanje, ali bo Destrnik to tudi dobil, pa Vindiš odgovarja: „Ne vem, zakaj takšno vprašanje, ker v občini imamo trgovino. V trgovini je možno kupiti osnovne stvari za kuhinjo. Na tem mestu pa moram poudariti, da občina nikoli ni kupovala trgovine, ker takšne dejavnosti ne more izvajati. Vsi želimo, da v občino pride trgovec, ki bo kupil nove prostore v poslovni stavbi in da bo odprl moderno trgovino. Vsi pogovori, ki smo jih imeli s potencialnimi trgovci pa so se vrteli okrog ekonomske računice in števila dnevnih kupcev, na kar pa kot občina nimamo vpliva." Kakorkoli, planov pa tudi dela za prihodnost je še veliko. Vindiš pa poudarja, da bo posebno tako letošnje leto kot tudi občinski praznik. „Pri pripravi letošnjega, 17. občinskega praznika je vzdušje odlično, saj ni pritiskov svetnikov, ki so imeli večino. Danes se vsi skupaj veselimo letošnjih pridobitev." Osrednja slovesnost pa bo jutri, ob 18. uri, v športni dvorani OŠ Destrnik-Trnovska vas. Dženana Kmetec RADI DELAMO HVALA ZA VEČ KOT 1.000.000 ODDANIH GLASOV! Radi prisluhnemo vašim željam, zato smo skupaj z vami v akciji Radi delamo dobro navijali za dobre ideje v vaših krajih. Z vašo pomočjo smo v 100-tih Mercatorjevih trgovinah po Sloveniji izbrali najboljših 100. Za njihovo izvedbo bomo skupaj namenili 130.000 EUR. Hvala lokalnim društvom, ki ste prispevali ideje in vsem, ki ste nam z vašimi glasovi pomagali izbrati zmagovalne predloge. Več na www.mercator.si H Mercator moj najboljši S: Foto: CG 8 Štajerski Politika petek • 22. maja 2015 Videm • Šesta seja občinskega sveta So našli goloba na strehi ali bo ostal le vrabec v roki? V torek, 19. maja, so se svetniki občine Videm sestali na šesti seji in se v osrednjih dveh točkah lotili dveh vzgojno-izobraževalnih težav: vrtca v Vidmu in šole v Leskovcu. Kot kaže, uspešno. Seja se je začela z videmsko stalnico - prerekanjem ob zapisniku o tem, ali je bilo imenovanje odborov in komisij, ki sicer delujejo že pol leta, sploh legitimno. Videmski pravni službi in županu nikakor ne uspe najti odgovora, ki bi zadovoljil nezadovoljne opozicijske svetnike SDS. Sedaj smo izvedeli, da na občini čakajo na pisno mnenje vladne službe za lokalno samoupravo, mimogrede pa je občinska upava še »namočila« predsednika mandatno-volilne komisije, da je on kriv, ker se komisija v času med 5. in 6. sejo ni sestala. In se bo. Še ta teden. »Imamo torej denar!« Za to jesen kaže, da videmski vrtec ne bo le pokal po šivih, pač pa bo kar za dve skupini otrok ostalo brez možnosti, da ga obiskuje. Že letos ena skupina uporablja šolsko učilnico, ker en razred na šoli Videm nima dveh vzporednic; v novem šolskem letu pa, kot je šola obvestila občino, bodo učilnico spet potrebovali in začelo se je iskanje ustreznih prostorov za vrtec. Na srečo so jih našli: v bližini šole je namreč postavljen novi objekt nogometnega kluba Videm in v njegovem mansardnem delu bi bilo možno urediti ustrezne prostore za dve skupini vrteških otrok. A od kod potrebnih 70 ti- Prihodnji teden novi rebalans Svetniki so na seji poslušali še poročilo podlehniške policijske postaje glede varnostnih razmer v občini, spreminjali odlok o lovski koncesiji in o gospodarskih javnih službah, sprejeli pravilnik o financiranju športa mladih ter prisluhnili letnim poročilom zavodov, katerih soustanoviteljica je videmska občina. Na koncu pa so si rekli: »Na svidenje na naslednji seji že naslednji torek, 26. maja!« Ker so namreč nekateri sklepi povezani s finančnimi stroški, in kot smo slišali, ker se obeta več prihodkov od prodaje v obrtni coni, bo namreč potreben rebalans. In ker so novi vrteški prostori potrebni s 1. septembrom, se seveda malo mudi ... Foto: jš Videmski športni objekt še ni prav zaživel, pa mu bodo (začasno) že spreminjali namembnost: v mansardi bosta dva oddelka vrtca. soč evrov? Župan je svetnike, ki so na prejšnji seji morali kot kakšni berači v rebalansu brskati za vsakim evrom na najrazličnejših postavkah, se odpovedati metrom asfalta tu, da so lahko uskladili prihodke in izdatke, potolažil, da dobro kaže pri prodaji parcel v obrtni coni in da je prepričan, da jim bo uspelo zbrati dovolj denarja za vrtec. Še več ga bo: za pol milijona, ko bodo plačani še komunalni prispevki ob izdaji gradbenih dovoljenj za omenjene parcele. »Imamo torej denar!« je bila nekoliko sarkastična svetnica Katja Svenšek. In so sklep za vrtec potrdili. »Saj gre za naše otroke!« V Leskovcu še en kombiniran oddelek Za »naše otroke« je šlo tudi pri naslednjem odločanju, namreč o tem, da bo občina fi- nancirala ločeno poučevanje nekaterih predmetov v sedmem in osmem razredu na podružnični šoli Leskovec. Zaradi premajhnega števila otrok bo namreč v novem šolskem letu za zadnjo triado uveden kombiniran pouk teh dveh razredov. Tako imajo sedaj v Leskovcu kombinacije 1. in 2. razreda (13 + 7 učencev), 3. in 4. (6 + 5 učencev), 5. in 6. (6 +3 učenci) ter 7. in 8. razreda (9 + 11 učencev); le devetošolci so sami, ker jih nimajo s kom kombinirati. Prošnja sveta staršev na občino je bila, da s sofinanciranjem omogoči nekombiniran pouk pri slovenskem jeziku, angleščini in matematiki. Svetniki so se odločili za plačilo predlaganih 12 »samostojnih« ur, in ko bo šola (najverjetneje) dobila od ministrstva odobrenih še običajnih »državnih« 7 ur, bo nekombiniranih 19 ur. Na občini gre za strošek 1.236,88 evra mesečno. Pa še en sklep »za naše otroke«: na videmski šoli se želijo prijaviti v evropski projekt Odprta zabavna šola nogometa, v katerega bi se združile šole iz Hrvaške (Lepoglava), Španije (La Palma del Condado), Češke (mesto Svotavy), Poljske (Gmina Olecko)in Slovenije (občina Videm) in bi trajal od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018. 80 % sredstev bo zagotovila Evropa, 20 odstotkov pa bi morala občina. Svetniki so dali zeleno luč za projekt, ki naj bi v treh letih zahteval 20.000 evrov iz občinske blagajne. Jože Šmigoc Prlekija • Upravna enota Ljutomer Krajevni urad v Križevcih se seli v občinske prostore V poslovanju Upravne enote (UE) Ljutomer so v lanskem letu pripravili spremembo delovnih procesov. Umaknili so sistem okenc na oddelku za notranje zadeve in uvedli posamično obravnavo strank. Konec minulega leta je bilo v ljutomerski UE zaposlenih 25 javnih uslužbencev. Od konca leta 2010 so zmanjšali število zaposlenih za nedoločen čas za štiri uslužbence. V letu 2014 so zaposleni v UE Ljutomer rešili 7.188 upravnih zadev in 19.013 upravnih nalog. Podatki kažejo, da se je v primerjavi z letom 2013 število upravnih zadev zmanjšalo za 14 %, v zakonitem roku je bilo rešenih 99,9 % zadev. V enajstih primerih so se zadeve reševale na drugi stopnji, največ v primeru nakupa kmetijskih zemljišč, ko se za nepremičnine poteguje več zainteresiranih. Na področju varčevanja UE Ljutomer vsako leto zmanjšuje stroške poslovanja, zaradi upada števila postopkov, ki so jih želele stranke reševati v svojem kraju, pa so v minulem obdobju zaprli krajevna urada v Mali Nedelji in Veržeju ter s tem dodatno privarčevali. Zdaj delujeta le še krajevna urada na Razkrižju in v Križevcih, kjer bodo še letos opravili preselitev iz prostorov kmetijske zadruge v prostore občine, brez plačila najemnine. NŠ Sveti Andraž v Slov. goricah • S šeste redne seje Potrjen občinski prostorski načrt Člani občinskega sveta občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so se minuli četrtek sestali na šesti redni seji. Med drugim so potrdili odlok o občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine. Kot je razvidno iz soglasno sprejetega OPN občine Sveti Andraž v Slov. goricah, so na občini v zadnjih letih prejeli okoli 250 pobud za spremembo namenske rabe prostora ali spremembo pogojev za poseg v prostor na posameznih parcelah. »V odloku je predvidenih dodatnih 5,5 ha stavbnih zemljišč,« je pojasnila županja Darja Vudler in še dodala: »Odlok bo začel veljati 15 dni po objavi, objavljen bo v tem tednu. Takoj po veljavi lahko začnejo potencialni graditelji pridobivati gradbena dovoljenja.« Sicer pa po besedah županje ves čas že sprejemajo nove pobude občanov: »Ker je prostor živa stvar in se potrebe občanov in občine spreminjajo, že ves čas sprejemamo nove pobude občanov, saj vsi predlogi občanov niso bili uvrščeni v nov OPN. V prihodnjih letih ga bomo tako ponovno dopolnili.« Sofinanciranje malih čistilnih naprav do 50 % stroškov V nadaljevanju je andraški svetniški zbor potrdil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav, s katerim so določili delež sofinanciranja. Ta znaša do 50 % upravičenih stroškov za postavitev male čistilne naprave oz. največ 1.200 evrov na gospo- dinjstvo. Ob tem so opredelili pojem upravičenih stroškov: »Upravičeni stroški so tako stroški nakupa male čistilne naprave velikosti do 50 PE, z vključenimi stroški montaže in njenega prvega zagona. DDV ni upravičen strošek. Upravičeni stroški se dokazujejo s plačanimi računi dobavitelja čistilne naprave oziroma izvajalca del.« Sicer pa se finančna sredstva za sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav razdelijo med vlagatelje do porabe razpoložljivih sredstev v proračunu za tekoče leto, pri čemer pa se za razvrstitev vlog šteje datum in čas prejetja. Komisija, ki jo imenuje županja, obravnava vloge in ugotavlja njihovo upravičenost do sredstev na podlagi javnega razpisa. Monika Levanič s Občinski svet je sprejel tudi zaključni račun Občine | | za leto 2014, ki na prihodkovni ravni izkazuje realizacijo | | v višini 978.265 evrov oziroma 78,5 %. Odhodki so bili | realizirani v višini 1.392.083 evrov ali 94,8 %. Od tega i so bili investicijski odhodki realizirani v višini 703.400 s I evrov oz. 98,5 % veljavnega proračuna. Zelo nizka je po- | stavka odplačilo domačega dolga, ki je bila realizirani v s slabih 24 % oz. nekaj več kot 49.000 evrov. Proračunski | primanjkljaj pa znaša dobrih 410.000 evrov. petek • 22. maja 2015 Politika Štajerski 9 Poljčane • Kokot vs. Valand 2. del Valand Kokotu: »Ti si zame smrkav'c! « Medtem ko so si poljčanski svetniki na minulih sejah očitali budalščine in govorili, da bi bile njihove seje primerne za Partljičeve komedije, so tokrat dosegli nov mejnik. En svetnik je drugega označil za smrkavca. Ob raznoraznem obtoževanju pa je dnevni red obsegal vse od sprejetja zaključnega računa proračuna, sprejetja pravilnikov do potrditve prejemnikov občinskih priznanj. Po desetih soglasno potrjenih točkah dnevnega reda se je na poljčanski občinski seji marsikomu že zazdelo, da so se odnosi med opozicijo in koalicijo otoplili. Vendar se je sinhronost svetnikov in svetnic ponovno razblinila na točki - kadrovske zadeve. Komisija za imenovanje, ki ji predseduje opozicijski svetnik Tomaž Kokot, je kot skupno predstavnico občin Poljča-ne in Makole v svet zavoda Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica predlagal svetnico in ravnateljico v Makolah Silvestro Samastur. Koalicija je imela v mislih zaposleno na občinski upravi na področju družbenih zadev Klavdijo Majer. Potrjena je bila Silvestra Samastur z opozicijsko večino. Dvomi o upravičenosti cene izgradnje vrtca Sicer pa je bil kamen spotike na majski seji ponovno vrtec, ki je stal 4,1 milijona evrov. »Cena vrtca okoli dveh milijonov evrov je bila v prvem investicijskem dokumentu in takrat je bil vrtec povsem drugače za- Foto: Mojca Vtič Poljčansko sejo je župan nameraval končati s tem, da je za podžupana imenoval Franca Valanda. Na tej točki pa so se ponovno vnele iskrice med Tomažem Kokotom in zdaj podžupanom Francem Valandom. Kokot je Valandu dejal, da ima pred seboj papirje, ki dokazujejo, da je Valand na prejšnji seji govoril neresnice o izposoji denarja od doma upokojencev in o podjetju v svetnikovi družinski lasti ter da bo te dokumente predstavil na naslednji seji. Še dodatno zadolževanje Svetniki in svetnice so obravnavali še zaključni račun Občine Poljčane za leto 2014, ki je pokazal, da so bili za 18 % ali za dober milijon nižji od načrtovanih, nižji so bili tudi odhodki. »S posojilom v višini 930.000 evrov in z ostanki iz prejšnjega leta smo pokrili primanjkljaj proračuna v višini 1,5 milijona evrov. Je pa vsak kredit minus za nadaljnje delovanje. Naša skupna zadolžitev je približno 600 evrov na prebivalca, ta se bo še povečala, saj se bomo zadolžili še za 500.000 evrov za projekt vodooskrbe,« je pojasnil župan. mišljen, ob tem tudi ta cena ni vsebovala vseh študij in odkupa zemljišč. Sicer pa smo svetnike sproti obveščali o cenah investicije,« je povedal župan. Kokot je županu oponesel, da se ne spomni sprotnega obveščanja: »Na koncu je nastalo nekaj povsem drugega, to vam je dopuščal odlok o proračunu. Zato imamo probleme, kot jih imamo in še jih bomo imeli. Čas bo pokazal, da je bila investicija napačno vodena.« Župan je odgovoril, da so svetniki vsako leto potrdili proračun. »Zadeva je popolnoma čista. Kar se tiče končne številke, pa je številka takšna, kot je. Zgradba je tudi takšna, kot je. Po vsej Sloveniji je ogromno pohval o izgledu zgradbe, ob tem pa se otroci in zaposleni v novem vrtcu tudi odlično počutijo. Sicer pa je bila investicija dražja že zato, ker leži v poplavnem območju, stroka je namreč želela, da je vrtec zraven šole. Stavba je poceni glede na izgled in kako je izvedena. To je objekt, ki je naš in od vaših otrok,« je še povedal župan. O šmrkavosti in smrkavcih Poljčansko sejo je župan nameraval končati s tem, da je za podžupana imenoval Franca Valanda. Na tej točki pa so se ponovno vnele iskrice med Tomažem Kokotom in zdaj podž- upanom Francem Valandom. Kokot je Valandu dejal, da ima pred seboj papirje, ki dokazujejo, da je Valand na prejšnji seji govoril neresnice o izposoji denarja od doma upokojencev in o podjetju v svetnikovi družinski lasti ter da bo te dokumente predstavil na naslednji seji. Spomnimo, Francu Valandu je bilo očitano, da si je njegovo družinsko podjetje že pred več kot desetletjem od Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane izposodilo 24.000 evrov, vrnilo pa le 4.000 evrov. Valand se je na ponovno odprtje te teme ostro odzval in dejal: »Delali smo po božje. Nikogar nismo okoli prinesli. To je razlika, nekoga namenoma okoli prinesti ali pasti v zasedo. Tebe najbolj tišči, da ne sediš na mestu župana in da sem k temu največ kriv jaz (Franc Valand se je na lokalnih volitvah potegoval za župana op. a.) in sem zato zelo vesel. Imeti takega župana, kot si ti, s takim obnašanjem in provociranjem. Verjetno bodo tudi za tvoja podjetja izvedeli. Ne bom čisto nič pojasnjeval, tebi nimam česa pojasnjevati, niti ljudem. Ti nisi tisti, ki bo sodil o meni. Ti si zame prešmr-kav, ti si zame smrkav'c.« Strasti je na koncu želela umiriti opozicijska svetnica Silvestra Samastur, ki je čestitala Francu Valandu za podžupan-sko funkcijo in tudi Tomažu Kokotu za ime dneva v časniku Delo. »Gremo naprej, menim, da smo tukaj zbrani v dobro občanov in je čas, da končno preidemo te zamere,« je zaključila. Mojca Vtič Ormož • Seja občinskega sveta Brez razprave o odlagališču odpadkov V uvodu 6. redne seje ormoškega občinskega sveta je vodja Kluba svetnikov SMC Mojca Žnidarič želela na dnevni red uvrstiti točko, v sklopu katere bi sprejemali sklep o prekinitvi vseh aktivnosti, povezanih z odlagališčem odpadkov v Hardeški šumi. Žnidaričeva je v uvodu dejala, da so člani sveta Krajevne skupnosti (KS) Ormož sprejeli sklep, da se »prekinejo vse aktivnosti v zvezi z odlagališčem v Hardeški šumi ter da se pripravi program sanacije glinoko-pa«. Dodala je, da je v tem času okoljevarstveno dovoljenje dobilo ptujsko odlagališče, kar posledično pomeni, da ima ormoško območje premalo kvoto prebivalstva za gradnjo lastnega odlagališča odpadkov. Žnidaričeva je ob tem opozorila tudi na težave pri gradnji podobnega centra za odpadke v Novem mestu. Zaradi predimenzioniranega odlagališča sedaj gradijo bistveno manjšega. Med argumente, ki bi vodili v razpravo in sprejem omenjenega sklepa še na občinskem svetu, je navedla še, da Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki za celotno Podravje določa odlagališče Pragersko, poleg tega pa nepovratnih sredstev za gradnjo lastnega odlagališča odpadkov v Ormožu ne bodo dobili. Nasprotovanje predlogu SMC Župan Alojz Sok je nasprotoval predlogu SMC za uvrstitev dodatne točke na dnevni red. Dejal je, da je bil program sanacije glinokopa sprejet leta 2002, obenem pa izrazil negodovanje, Podpora Nataši Gregur Ormoške občinske svetnike je svet Vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Vrtec Ormož pozval, da podajo svoje mnenje h kandidatki za ravnateljico tega zavoda. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, vendar dva nista izpolnjevala pogojev. Kandidatki, ki izpolnjujeta pogoje, sta Valerija Vnuk Tušek iz Zamušanov in Nataša Gregur iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. Pozitivno mnenje so podali Gregurjevi, ki je že zdaj zaposlena v ormoškem vrtcu kot svetovalka in pomočnica ravnateljice. Na seji omenjene komisije je bil sprejet še dodaten sklep, da se predlaga svetu zavoda, da se Gregurjevo imenuje za vršilko dolžnosti ravnateljice za največ eno leto zaradi morebitne združitve vrtca z osnovnima šolama. da je svet KS Ormož sprejel omenjeni sklep brez vednosti občine Ormož. »To so storili, ne da bi imeli na svetu KS kakršnokoli gradivo in ne da bi poznali že sprejeti sanacijski načrt.« Proti uvrstitvi dodatne točke na dnevni red sta bila tudi Branko Šumenjak (SDS) in Simon Kolmanič (NSi). Kolmanič je ponovno spomnil, da je občina Ormož, tudi ob soglasju občinskega sveta, kupovala zemljišča v Hardeški šumi z namenom gradnje odlagališča odpadkov, »pa takrat ni bilo civilnih iniciativ, ki bi temu nasprotovale«. Mnenja je, da se mora o tej tematiki opraviti poglobljena razprava, v sanacijski program pa naj se zavedejo želje občanov. »Šele nato se bomo mi odločali o tem,« je zaključil. Izmed 17 prisotnih svetnikov jih je sedem želelo, da se predlog SMC uvrsti na dnevni red, proti pa jih je bilo deset. Zato o prekinitvi aktivnosti, ki si jih želijo tudi člani civilne iniciative, na tokratni seji niso govorili. Zadolženost občine 135 evrov po občanu Ormoški občinski svetniki so se seznanili z zaključnim računom proračuna za lansko leto. Mirko Šerod, vodja oddelka za finance, je dejal, da je realizacija vseh prejemkov in prihodkov skupaj s prenosom sredstev iz preteklih let znašala 19.885.179 evrov, kar je 82,9 % glede na plan. Odhodki so lani znašali 17.634.928 evrov, kar je 82,1 % glede na sprejeti proračun. Ostanek sredstev v višini 2.250.251 evrov so prenesli v leto 2015. Več kot 10 milijonov evrov so lani porabili za investicije. Preden so svetniki potrdili zaključni račun, je Šerod postregel s podatkom, da znaša dolg občine 135 evrov po občanu, Sok pa dodal, da v prihodnje občine ne bodo več deležne tolikšnih evropskih sredstev in bodo morali številne investicije izvajati pretežno z lastnimi sredstvi. Miha Šoštarič 10 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 22. maja 2015 Ptuj • Del dominikanskega samostana znova na ogled javnosti Odpiranje na obroke V ponedeljek, 18. maja, ob svetovnem dnevu muzejev, so diskretno, brez velikega pompa, a ob prisotnosti ljudi, ki jim je resnično mar za bogastvo ptujske zgodovine, v dominikanskem samostanu opravili že drugo odprtje od prenove, ki se je začela v času evropske prestolnice kulture pred tremi leti: poleg koncertne dvorane bo odslej javnosti vsak dan za ogled dostopen tudi samostanski križni hodnik. Foto: Črtomir Goznik V dominikanskem samostanu se je ob drugem odprtju po obnovi, začeti pred tremi leti, zbralo presenetljivo veliko ljudi. Čeprav je dominikanec še gradbišče, je dr. Marjeta Ci-glenečki, ki je kot članica mestnega odbora za družbene dejavnosti pozdravila zbrane ob ponedeljkovem vnovičnem odprtju dela samostana za ogled, prepričana, da si ljudje zaslužijo ogledati to izredno znamenitost, ki jo poleg vsega drugega kulturnozgodovinskega bogastva nudi Ptuj, saj zakon o varovanju kulturne dediščine ob tem, da nalaga državi skrb za dediščino, zahteva tudi, da je ta na ogled javnosti. In za kako izjemno stavbno zapuščino gre v primeru dominikanskega samostana, ki upravičeno velja za enega najpomembnejših spomenikov pridigarskih redov v srednjeevropskem prostoru, smo se lahko prepričali tudi tokrat ob vodenju najbrž največjega poznavalca ptujskega dominikanskega kompleksa, (kmalu doktorja) Branka Vnuka, ki je znal izluščiti zanimivost iz vsakega kamnitega rebra v križnem hodniku; ki mu zgodbo ponujajo vsaka bifora, vsak sklepnik ali portretna konzola; ki zna vsak samostanski zid časovno umestiti ne samo v neko stoletje, pač pa v desetletje, če ne celo leto ... Ob tej priložnosti so predstavili tudi brošuro o dominikanskem samostanu, za katero je Branko Vnuk pripravil besedilo (mimogrede: avtor bi si gotovo zaslužil omembo na naslovnici brošure, ne pa samo drobne omembe v kolofonu na zadnji strani). Nekdanja cerkev in križni hodnik dominikanskega samostana bosta za oglede dostopna vsak dan med 10. in 16. uro. Upajmo, da bo naslednji, tretji obrok odpiranja dominikanskega samostana razkril vsaj katerega od zapečatenih lesenih zabojev s samostanskimi zakladi, skritega v kleti nekdanjega Kmetijskega kombinata. jš Slovenska Bistrica • Dan Evrope Dijaki poznajo Evropo z geografskega vidika, delovanje EU je za mnoge neznanka Dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica so letos že tretje leto zapored sodelovali v projektu Evrošola. V okviru projekta so skozi sodelovanje v radijskih debatah o različnih temah, ki zadevajo mlade v Evropi, spoznavali politiko in delovanje Evropske unije. Slovenjebistriški dijaki so se v debatah na nacionalnem radiu soočili z debatnimi ekipami z drugih srednjih šol in se letos uvrstili v drugi krog tekmovanja. Sodelovali so tudi na pogovoru s štirimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu Milanom Zverom, Tanjo Fajon, Ivanom Šoltesom in Francem Bo-govičem. Z njimi so debatirali o najrazličnejših temah, od odziva EU na napad na francoski satirični tednik, zaposlovanja mladih, svobode govora in pravice do zasebnosti do vloge EU na zunaj-političnem področju. »Sodelovanje v skupini Evrošola nam je odprlo oči predvsem, kako je naše vsakdanje življenje povezano z odločitvami in politikami na ravni Evropske unije. Menimo, da dijaki poznajo Evropo predvsem z geografskega in zgodovinskega stališča, medtem ko je njihovo poznavanje delovanja EU slabše. Menimo, da je tako, ker dijaki pogosto ne razmišljajo o druž- benih in političnih sistemih, ki uravnavajo njihovo življenje. S svojim sodelovanjem v skupini smo - vsaj pri sebi - to temeljito spremenili,« so povedali sodelujoči dijaki. Od piroge do brezovega soka Pri projektu je sodelovalo 16 dijakov, ki so Evrošolo končali z obeležitvijo dneva Evrope, ki Dijaki, ki so sodelovali v projektu Evrošola, so želeli vrstnikom Evropsko unijo približati tudi skozi kulinariko. je bil 9. maja. »V želji, da bi dijakom približali države, s katerimi se povezujemo, smo tudi letos predstavili državo, ki trenutno predseduje EU - Latvijo. Za predstavitev smo se veliko pripravljali, saj smo morali preizkusiti ogromno receptov, da bi sošolcem znali približati to baltsko državo,« je povedala ena izmed mentoric Irena Wozniak. Tako so srednješolci Latvijo spoznavali z brbončicami. Okusili so lahko doma pečene piroge (polnjeni kvašeni kruhki,) slani-ke na rženem kruhu, brezov sok ter soglasno največjo uspešnico - rupjmaizes kartojums (sladkan ržen kruh s smetanasto kremo in brusnično marmelado), je dejala Wozniakova. Ocenila je, da je bil trud s pripravo hrane poplačan, saj so bili dijaki nad njo navdušeni. »Sicer pa smo s sodelovanjem na Evrošoli imeli možnost videti in spoznati delovanje radia, spoznati zanimive sogovornike z drugih šol ter izklesati svoja stališča do mnogih tem, ki bodo za nas v prihodnjih letih zelo pomembne. Obeležitev dneva Evrope je bila za vse udeležence izjemna ter zelo zabavna izkušnja,« je sklenila Wozniakova. Mojca Vtič Tednikova knjigarnica Bombonček za dedija Edija Če se vam je zdelo, dragi bralci knjigarnice, da je v naslovu današnje Knjigarnice napaka in bi moralo pisati bonbonček, se motite, kot smo se oni dan mladinski knjižničarji, prepričani, da je prav bonbon. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) ima zapisani obe možnosti. Prav je bonbon. In prav je bombon. Slovar pojasnjuje na strani 149, da je bonbon industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov, slad- I Ivona Brezinova Bombonček za dedija Edija korček. Bombonček za dedija Edija, lahko bi se naslov knjižne novitete, ki vam jo danes predstavljam, torej glasil Sladkorček za dedija Edija, a prevajalka Diana Pungrešič se je odločila za bombonček. Izvirni naslov knjige avtorice Ivone Breznove iz Češke republike glasi Lentilka pro dedu Edu in je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Miš v zbirki Prva z(o)renja. Knjiga obsega 74 strani in je namenjena otrokom osnovnošolcem razredne stopnje ter vsem, ki jih zanima dobra leposlovna knjiga z aktualno, poučno, vseži-vljenjsko tematiko. Kot pravi v kratkem uvodu dr. med. Petr Zižkovsky, se zgodba z veliko občutljivostjo loteva problematike staranja (alzheimerjeve bolezni). Skozi preplet usod pradedka in prav-nuka nevsiljivo opozarja na nevarnost poznega prepoznavanja bolezni in posledično pozno diagnostiko. Učinkovito prikazuje tudi socialno problematiko družine, v kateri se takšna bolezen pojavi. Pisec uvoda pravi, da verjame, da bo ta knjiga bolezen pomagala približati široki javnosti brez bremena sti-gmatizacije. Prav zato mladinski knjižničarji priporočamo knjigo vsem bralcem. Tako začenja pripoved: Vse se je začelo s tem, ko je dedija Edija domov pripeljala mestna policija. Honzek je bil takrat še čisto majhen, toda oči je imel na pe-cljih, da mu le ne bi kaj ušlo. Ni mu bilo jasno, zakaj nobeden od policistov na dedija ne meri s pištolo. Še lisic mu nista dala na roke. Honzka je to spravilo v slabo voljo. Po televiziji je videl boljše policiste. Nepričakovani obisk pa je kljub vsemu prestrašil mamico. »Tristo kosmatih bolh, kaj se je zgodilo?« je vzkliknila in začudeno pogledovala zdaj enega, zdaj drugega policista. dedija si še ošvrkniti ni upala. »Ah, vaš dedi je malce zataval,« je policist odmahnil z roko, da ne bi mamice vznemirjal po nepotrebnem. »Našla sva ga, ko je obsedel pri zimskem stadionu, menda ni znal domov.« »Bo v redu, gospod Koudelka?« je drugi policistpotrepljal dedija po rami. »Zdaj ste doma. Vidite, kako nam je skupaj uspelo.« »Očka, koliko piva pa si popil, da še domov nisi našel?« je dedija Edija zaslišal njegov sin, dedek Arnošt. »Takole, pri belem dnevu, da delaš družini sramoto.« ... Po tej uvodni »sramoti« se jih je v družino Koudelka nabralo še več in vse je avtorica opisala skozi usta najmlajšega, zato ima knjiga prijazno, humorno noto, kljub trpkim izkušnjam. V družini hodita od doma v službo Honzkov oče in dedek Arnošt, mamica pa dela od doma. Tako sta večino časa skupaj vnuk in pradedek. V knjigi so lepo opisane bolezenske spremembe dedija Edija, nekatere prigode se vnuku zdijo prav zabavne, seveda pa drugi člani družine ne delijo njegovega mnenja. Na primer: dedi nakupi v trgovini za cel voziček štručk in še pozabi pravnuka v trgovini. Spet drugič prelepi celo sobico z dragocenimi znamkami svojega sina. Seveda se ob tem vsa družina znajde v zagati, zdaj si tudi vnuk ne more razložiti, zakaj ga dedi Edi včasih pokliče po imenu Azor, kot je bilo ime psu pradedkovega otroštva . Knjigo je ilustrirala Eva Mastnikova. Zraven te ilustrirane knjige vam na isto temo priporočamo še slikanico s prisrčnim besedilom v rimah Babica moja pogosto pozabi (Reeve Lindebergh. Ilustracije Kathryn Brown. Prevod Tina Bilban), ki je pravkar izšla pri istem založniku. _Liljana Klemenčič Foto: SSSB Kikboks Finale DP v znamenju praznovanja KBV Ptuj Stran 12 Atletika Dober začetek sezone na prostem Stran 12 i * UNESCO tek Vedno na pravi poti Stran 13 Nogomet Končno 3. meto za Ptujčanke Stran 14 -. .S " i „ j ■ M A» i « « Nogomet Finale pokala nov uspeh mladincev Aluminija Stran 14 Rokomet Po dveh bronih zdaj še srebro Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Slovo od domačega terena začiniti z zmago Le še dve tekmi ločita slovenske nogometne prvoliga-še od konca tekmovalne sezone 2014/2015. Zavrčani trenutno zasedajo 5. mesto, kar bo najverjetneje tudi njihova končna postojanka. V soboto z začetkom ob 17. uri bodo gledalci v Športnem parku na zadnjem letošnjem domačem obračunu Zavrča priča pravemu spektaklu, saj v goste prihaja ljubljanska Olimpija, kjer je tik pred koncem prvenstva (spet) precej burno. Zmaji so namreč zamenjali trenerja Darka Karape-troviča, ki z igrami svojega moštva očitno ni navdušil odgovornih. Trenutno Olimpijo vodi dosedanji pomočnik Aleksander Radosavljevič, na njegovo mesto pa bi se naj usedel »trener vseh trenerjev«, 80-letni Miroslav Ciro Blaževič. Ali je v tem kaj resnice, bo jasno kmalu ... Za-vrčanov se to seveda ne tiče preveč, v miru se pripravljajo na poslednji domač obračun v tej sezoni. Samozavest je na nivoju, saj so Haložani v zadnjem krogu v gosteh ugnali Radomlje. Z Olimpijo so letos sicer trikrat izgubili, čeprav so v preteklosti že znali slaviti, še posebej doma. Številni navijači, ki bodo tudi tokrat dodobra napolnili Športni park upajo, da se bo letošnja negativna bilanca proti zele-no-belim nekoliko spremenila in da bo Olimpija vsaj enkrat klonila. Kvaliteto za to Zavrč nedvomno ima, forma je dobra, obenem pa bodo Zavrčani nastopili v praktično najmočnejši zasedbi. Ka- Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc je ljubljenec završkih navijačev. 1. SNL, 35. krog: Zavrč - Olimpija, sobota, 23. maja, ob 17.00 v Zavrču znovanih igralcev ni, težave s poškodbo mišice ima le kape-tan Lovro Cvek. Zadnje tekme pred domačim občinstvom se veseli tudi Doris Kelenc, ki je v končnici prvenstva vendarle našel staro formo. Napadalno usmerjeni vezist Zavrča verjame v tri točke. »Kot vedno bomo tudi v soboto igrali na zmago. Vseeno je, kdo je nasprotnik, vedno želimo zmagati, še posebej pred domačo publiko. Vsekakor želimo ostati na 5. mestu in verjamem, da ga bomo dokončno potrdili že na tekmi z Olimpijo,« je povedal Kelenc, ki poziva tudi publiko, da še enkrat napolni završki Športni park. »Vsekakor bi naše zveste navijače povabil, da se nam pridružijo na zadnji domači tekmi sezone. Že sedaj pa bi se jim rad zahvalil za navijanje na dosedanjih tekmah, še posebej mojemu »fan clubu« za vso podporo.« tp Nogomet • 2. SNL Brez dileme - pričakujejo zmago Samo še dva kroga sta do konca prvenstva v 2. ligi, na najvišja mesta pa še vedno kandidirajo trije klubi: Aluminij, Krško in Roltek Dob. Kidričani bodo v soboto ob 17. uri zadnjo domačo tekmo sezone odigrali proti Šmartnemu 1928. S tem tekmecem so se letos dvakrat že srečali, obakrat so slavili 2:0. Ekipa trenerja Simona Oblaka je doslej osvojila le 8 točk (Aluminij 47), zato lahko domačini upravičeno pričakujejo zmago. »Na vsakem domačem srečanju smo favoriti, proti zadnjemu Šmartnemu 2. SNL, 26. krog: Aluminij - Šmartno, sobota, 23. maja, ob 17.00 v Kidričevem še posebej. To moramo izkoristiti, čeprav podcenjevanja ne sme biti - konec koncev lahko o končni uvrstitvi odloča tudi gol razlika. Posebej sem vesel, da o svoji usodi odločamo sami, v rokah imamo škarje in platno,« je povedal trener Aluminija Damijan Romih. V zadnjem krogu se bodo Kidričani v gosteh merili s Krškim. JM Tenis • Roland Garros Rola v Parizu se drugič zapored brez glavnega turnirja Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola se v Roland Garrosu ni uspel uvrstiti v glavni žreb. V Parizu so se začele kvalifikacije za drugi grand slam turnir sezone, Roland Garros. Gre za največji turnir na peščeni podlagi, zato so v francoski prestolnici že zbrani vsi najboljši igralci sveta. Glavni favoriti za končno zmago so Novak Djokovic, Andy Murray, Rafael Nadal in Roger Federer. Izmed Slovencev sta letos v glavni žreb neposredno uvrščena le Blaž Kavčič (81. na ATP) in Polona Hercog (76. na WTA). Ptujčan Blaž Rola (97.) je bil do zadnjega dne na robu tistih, ki so uvrščeni v glavni žreb, na koncu je vendarle moral v kvalifikacije, kjer je bil 4. nosilec. Kvalifikacije za grand slam turnirje so same zase zelo kakovostni turnirji, zato uspeh za nikogar ni samoumeven - izmed 128 nastopajočih se preko treh krogov prebije le najboljših 16! Blaž ima s tem izkušnje iz lanske sezone, ko je uspešno preskočil dve stopnički, obstal pa na tretji (ugnal ga je James Ward, 14:16 v 3. nizu). Tudi letos je uspešno začel nastope, saj je v 1. krogu ugnal španskega veterana, 37-letnega Rubena Rami-reza Hidalga (191.). Ta je že bil član TOP 50, a se tokrat našemu igralcu ni mogel resneje upirati. Prvi niz je bil povsem enostranski (6:1, 27 minut), v drugem pa je bilo bolj izenačeno. Na začetku Roland Garros, kvalifikacije: 1. krog: Rola (4.) - Ruben Ramirez Hidalgo (Španija) 6:1, 6:4; 2. krog: Rola (4.) - Elias Ymer (Švedska) 2:6, 3:6. si je Blaž priigral kar 6 break priložnosti, a jih ni izkoristil (eno je imel tudi Hidalgo). Samo prve tri igre 2. niza so trajale pol ure! Sledila je kratka prekinitev zaradi dežja, po odmoru pa je Blaž v 5. igri le izkoristil osmo break priložnost in nato kljub manjšim težavam zadržal svoj servis do konca - 6:4. V 2. krogu se je srečal z mladim Švedom, 19-letnim Eliasom Ymerjem (175). Ker gre za enega izmed obe-tavnejših igralcev iz mladega vala, je bila naloga vse prej kot lahka. Na njegovo žalost se je to tudi potrdilo . Blaž je sicer v 1. igri na servis Šveda takoj povedel 0:40 in imel tako tri vezane break priložnosti, ki bi lahko dvoboj obrnile v ptujsko smer. A je tekmec vse tri ubranil in v nadaljevanju v 4. igri sam prišel do breaka (1:3). Rola je še poskusil obrniti izid (break priložnost pri 2:4), a mu ni uspelo in niz je šel na stran mladega Šveda. Po izgubljenem nizu je Blaž povsem »pregorel« in tekmec je hitro prišel do prednosti 0:5, pri čemer je bilo razmerje v točkah 3:20 za Ymerja! Po sedmih zaporednih izgubljenih igrah se je Blaž v nadaljevanju le izognil teniški kravati in nanizal tri zaporedne igre (3:5). Pri tem je imel na servis Ymerja še novo priložnost za break (30:40), s čimer bi se lahko povsem vrnil v igro, a mu je ni uspelo izkoristiti. Po uri in 10 minutah igre se je tako uvrstitve v zaključni krog kvalifikacij veselil 19-le-tnik iz Stockholma. Blaž se mora sedaj čim prej obrniti k naslednjemu večjemu cilju in pripravi na londonski travnati spektakel - Wimbledon 2015. Jože Mohorič Sven v Črni gori do četrtfinala 16-letni Sven Lah (Terme Ptuj, 629. na mladinski ITF-lestvi-ci) je ta teden nastopal na mladinskem ITF-turnirju 4. ranga v Ulcinju v Črni gori. Prva dva kroga je preskočil s suverenima zmagama, v četrtfinalu pa je naletel na 1. nosilca Bojana Jan-kolovskega (256.). Vrstnik iz Makedonije je bil boljši v treh nizih, čeprav je Sven v 1. nizu povsem dominiral, priložnost za zaključek pa je imel že v 2. nizu. Končni rezultat je bil 6:0, 4:6, 2:6. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. maja 2015 Kikboks • Finale DP in 40 let KBV Ptuj Finale DP v znamenju praznovanja KBV Ptuj V soboto, 16. maja, je v dvorani Šolskega centra na Ptuju v organizaciji domačega kluba Kluba borilnih veščin Ptuj in Kickboxing zveze Slovenije potekal finalni turnir državnega prvenstva v kikbo-ksu v disciplinah point fighting, light kontakt, kick light, full kontakt, low kick in K1. Na tekmovanju je sodelovalo 322 tekmovalcev iz 25 klubov. Prireditev je potekala v znamenju praznovanja 40-le-tnice KBV Ptuj. Pozdravne govore sta na začetku podala predsednik KBV Ptuj Zoltan Mileta ter predsednik Združenja zvez borilnih športov Slovenije ter Kickboxing zveze Slovenje Vladimir Sitar. To veliko obletnico delovanja sta med ostalimi gosti s svojo prisotnostjo ter govorom počastila predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec in župan MO Ptuj Miran Senčar, ki sta skupaj s predsednikom KBV Ptuj podelila priznanja in zahvale naslednjim zaslužnim posameznikom in ustanovam: Srečko Arnuš- ustanovitelj Zoltan Mileta - dolgoletni član in predsednik Edvard Štegar - dolgoletni trener in sodnik ter eden od ustanoviteljev kluba Franc Slodnjak - dolgoletni član in aktivni funkcionar Slavica Bedenik - dolgoletna članica in aktivna funkcio-narka Franc Vrbančič - dolgoletni član in aktivni funkcionar Maja Ozmec - dobitnica medalj na Evropskih prvenstvih Nadja Šibila - večkratna svetovna in evropska prvakinja Matej Šibila - svetovni prvak Davorin Gabrovec - svetovni prvak Branko Pečar - dolgoletni član in aktivni funkcionar ter sponzor kluba Emin Topič - glavni inštruktor šole borilnih veščin Budokai Dobitniki priznanj ob 40-letnici KBV Ptuj z gosti Slika: Matej Stegar Slika: Matej Štegar Lovro Mileta, Vladimir Sitar, Bogdan Gabrovec in Miran Senčar Vladimir Sitar - dolgoletni glavni trener in funkcionar Branko Fidler - dolgoletni član in trener Alojz Vidovič - dolgoletni član in trener Mujanovič Mehmedalija -dolgoletni član in podpornik kluba Franc Ozmec - dolgoletni član in podpornik kluba Aleš Skledar - dolgoletni član, trener in sodnik Milan Breg - dolgoletni član, trener in sodnik Šolski center Ptuj MO Ptuj Radio-Tednik Ptuj Zavod za šport Ptuj Športna zveza MO Ptuj Končni rezultati državnega prvenstva (po treh turnirjih): POINT FIGHTING 1. mesto so osvojili in postali državni prvaki: Tilen Repina (dečki do 10 let nad 135 cm), Nino Bra-tušek (ml. kadeti nad 47 kg), Lara Vuzem Vajda (ml.kadeti nje do 47 kg in nad 47 kg), Dominik Ljubec (st. kadeti do 69 kg), Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 69 kg in do 74 kg), Vito Čurin (mladinci do 84 kg), Rok Potočnik (mladinci do 94 kg) in Luka Vindiš (člani do 94 kg) 2. mesto so osvojili: Anej Pivec (dečki do 10 let nad 135 cm), Anita Kokot (ml. kadetinje nad 47 kg), Dejan Duh (st.kadeti do 52 kg), Pa-trik Šulek (st. kadeti do 63 kg in do 69 kg), Dominik Ljubec (st.kadeti do 69 kg), Suzana Cvetko (st.kadetinje do 65 kg), Nina Duh (mladinke do 50 kg in do 55 kg) in Vito Čurin (mladinci do 89 kg). 3. mesto so osvojili: Jan Lenart (dečki do 10 let nad 135 cm), Staša Štern (deklice do 10 let nad 135 cm) in Luka Vindiš (člani nad 94 kg) LIGHT KONTAKT 1. mesto je v kategoriji do 84 kg in do 89 kg osvojil Vito Čurin. 3. mesto sta osvojila Timi Sitar (st. kadeti do 63 kg) in Dominik Ljubec (st. kadeti do 69 kg). KICK LIGHT 1. mesto je osvojil in postal državni prvak Timi Pungaršek (mladinci do 69 kg). Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Milan Breg, Aleš Skledar, Mateja Erlač, Matej Šibila in Franc Vrbančič. Franc Slodnjak Kikboks • Ormožanom štirje naslovi državnih prvakov Iz KBV Ormož se je zaključnega turnirja na Ptuju udeležilo šest tekmovalcev, trenerja Danilo in Milan Korotaj ter sodniki Tončka Kaluža, Jaka Štefančič in Franc Kociper. V disciplini point fighting (PF) so Ormožani skupno dosegli naslednje rezultate: 2. Tin Kokol dečki do 135 cm 2. Lan Kokol starejši kadeti do 52 kg 3. Lan Kokol starejši kadeti do 47 kg 3. Nejc Korotaj mlajši kadeti do 47 kg 2. Nejc Korotaj mlajši kadeti nad 47 kg 1. Dejan Kociper mladinci do 57 kg 2. Uroš Brlek člani nad 94 kg Dejan Kociper je osvojil naslov državnega prvaka, Tin Kokol, Lan Kokol in Nejc Korotaj pa naslove državnih podprva-kov v svojih kategorijah. V disciplini Light contact (LC) so skupno dosegli naslednje rezultate: 1. Rok Tomažič mladinci do 63 kg 1. Žan Tomažič mladinci do 69 kg 1. Žan Tomažič mladinci do 74 kg 2. Mitja Rozman člani do 79 kg Tako so tekmovalci KBV iz Ormoža letos osvojili štiri naslove državnih prvakov in pet naslovov državnih podprvakov. Turnir na Ptuju je bil letos zadnji v tekmovanjih za državno prvenstvo. Člani državne reprezentance se bodo med 5. in 7. junijem udeležili še tekmovanja Best Fighter v Riminiju. Kolesarstvo • KK PP Tokrat stopničke za Žana Žnidarja V soboto so mladi kolesarji Perutnine Ptuj tekmovali na 9. VN občine Komenda. Rezultatsko sicer niso preveč izstopali, so pa izstopali v načinu dirkanja in borbe, kar sicer vedno ne prinese želenih rezultatov, je pa prava in edina pot do le-teh. Dečki C so vozili 4 kroge v dolžini 13,5 km. Vse do zadnjega kroga so imeli Ptujčani še zmeraj skoraj vse nastopajoče v prvi skupini, v zadnjem krogu pa se je naredila selekcija in tako je zmagovalec (Špoljar) pripeljal nekaj sekund pred prvima zasledovalcema, med katerima je na 3. mestu končal Žan Žnidar iz Perutnine Ptuj. Drugi se niso uvrstili med deseterico. Dečki A in B so vozili skupaj, in sicer 7 krogov (23 km). Pričako- vano so dominirali dečki A, v gneči šprinta dečkov B pa je Enej Klasinc zasedel 5. mesto, Miha Muršec pa je bil 8. Mlajši mladinci so morali prevoziti 14 krogov (46 km). Od začetka je pobegnila skupina petih kolesarjev, med katerimi je bil tudi Marko Hozjan iz Perutnine Ptuj. Ti fantje so bili po nekaj krogih ujeti, vendar je potem spet pobegnila skupina, med katerimi je bil ponovno aktiven Marko Hozjan. Bežali so vse do zadnjega kroga, ko jih je praktično v cilju ujela glavnina. Hozjana je v zadnjem krogu ustavila okvara zadnjega kolesa, medtem ko si je Luka Sagadin privozil 6. mesto. tp Atletika • AK Ptuj Dober začetek sezone na prostem Atletska sezona na prostem se je začela pred nekaj tedni, v naslednjih tednih bo koledar tekmovanj vedno bolj poln. Za AK Ptuj je bil pester in zanimiv že minuli konec tedna, saj so predvsem mlajši tekmovalci nastopili na treh različnih tekmovanjih. Odlična ptujska metalka diska Veronika Domjan je nastopila na Odprtem prvenstvu Zagreba. V ne premočni konkurenci je zabeležila zanesljivo zmago. V zelo spremenljivih vremenskih pogojih (op. p., nekaj časa je deževalo) so bili tudi njeni meti zaradi težkih pogojev zelo spremenljivi. Od šestih je imela dva veljavna meta, merila sta 53,95 in 53,55 metra. V hrvaški prestolnici je v teku na 400 m tekmovala tudi Doroteja Domjan, ki je precej izboljšala svoj osebni rekord v tej disciplini; sedaj znaša 58,13 sekunde. Ptujski atleti so bili aktivni tudi na Prvenstvu Slovenije v mnogoboju, ki je potekalo v Ravnah na Koroškem. V enem najtežjih tekmovanj na splošno, saj mora nastopajoči biti dober v tekih, skokih in metih, so dobili tri medalje. Med mlajšimi mladinci je Boštjan Nahberger ubranil naslov prvaka iz lanskega leta in je s 5183 točkami dosegel nov osebni rekord ter je zgolj za točko zaostal za državnim rekordom. Prav tako zelo dober je bil na tej tekmi z 2. mestom Žan Viher, ki je zbral 5011 točk in je v dveh Judo Žan Viher, Boštjan Nahberger in Sara Serdinšek (vsi AK Ptuj) dneh tekmovanja kar v petih disciplinah popravil osebne rekorde. Med pionirkami je imela svoj krstni nastop med sedmerobojkami mlada Sara Serdinšek, ki je prišla do 3. mesta. Ob manjši analizi rezultatov je vidno, da so vsi trije dobro opravili s teki in skoki. Nekoliko šibkejši so bili v metih (op. p., disk, kopje) in v skoku s palico, saj tem disciplinam dajejo manjšo pozornost na treningih. Med zelo vztrajne mlade tekmovalce AK Ptuj pa sodi Tonček Lukman Žunec, ki si trenutno na tekmovanjih predvsem nabira izkušnje. Tokrat je tekmoval na mitingu v Šentjurju, kjer je tekel na 600 m in dosegel čas 1.44.07. David Breznik V Ljubljani za višje pasove in državne naslove Judo zveza Slovenije in JK Bežigrad sta v Ljubljani pripravila državno prvenstvo za mlajše člane in članice do 23. leta starosti ter državno člansko prvenstvo po pasovih. Obeh tekmovanj se je skupno udeležilo 142 judoistov in ju-doistk iz 25 slovenskih klubov. JK Drava so na državnem prvenstvu zastopali štirje tekmovalci, ki v borbah niso bili preveč uspešni. Mihaela Vogrin je bila v kategoriji do 57 kg tretja, peti je bil Blaž Krajnc, sedmi mesti sta osvojila Tomi Milošič in Vid Kmetec. Boljše so se Ptujčani odrezali na članskem pasovnem državnem prvenstvu, kjer se je borilo skupno 71 judoistov in judo-istk. Prvi mesti in višja pasova sta z zmagama osvojila Jaka Kodela v kategoriji do 73 kg (2 kyu) in Tomi Milošič v kategoriji do 73 kg (4 kyu). Drugo mesto je osvojila Mihaela Vogrin, tretji pa Blaž Krajnc in Tadej Butolen, Vid Kmetec je bil peti. Iz JK Gorišnica je v kategoriji do 63 kg Tanja Kociper osvojila 3. mesto, prav tako tretja pa je bila tudi na pasovnem državnem prvenstvu. Mladim ptujskim judoistom osem medalj, gorišniškim šest V Slovenski Bistrici je bil memorial Stanka Topolčnika, na katerem je tekmovalo 56 judoistov in judoistk. Tekmovali so mlajši dečki/deklice in mlajši cicibani/cicibanke. JK Drava Ptuj je skupno osvojil osem medalj: prvih mest sta se veselila Andi Karameta in Ana Vidovič, 2. mesta so osvojili Luka Horvat, Matija Krajnc, Alen Adrijan Plošinjak, Zoja Munda, Nina Košak in Lara Vido-vič. Iz JK Drava Ptuj so tekmovali še Aljaž Ajdič, Jaka Solina Petrovič, Jure Petek in Lara Hercog. V Slovenski Bistrici so nastopili tudi mladi judoisti JK Gorišnice - vseh šest se je v svojih kategorijah prebilo v finale. Prva mesta so osvojili Nina Murk, Miha Valenko in Blaž Bezjak, druga pa Lara Bezjak, Maša Petek (vsi v kategoriji U-10) in Katarina Bezjak (U-12). David Breznik, JM petek m 22. maja 2015 Šport mladih, rekreacija Štajrnhi 13 Nogomet • Liga deklet U-17 Končno 3. mesto za Ptujčanke Liga deklet U-17 vzhod REZULTATI 15. KROGA: ZNK Preša S. Gradec - Fužinar 0:14 (0:7), ZNK Maribor - ZNK MSM Ptuj 0:3 (0:2), ZNK Teleing P. Beltinci - ZNK Rudar Škale 5:1 (2:1). 1. TEL. P. BELTINCI 15 14 1 0 163:15 43 2. RUDAR ŠKALE 15 10 2 3 89:25 32 3. MSM PTUJ 15 7 3 5 58:21 24 4. FUZINAR 15 6 2 7 82:30 20 5. MARIBOR 15 3 2 10 29:62 11 6. PREŠA S. GRAD. 15 0 0 15 0:268 0 NAJBOLJŠE STRELKE: 49 zadetkov: Sara Makovec (ZNK Teleing P. Beltinci); 28 zadetkov: Eva Potočnik (Fužinar); 25 zadetkov: Lara Prašnikar (ZNK Rudar Škale); 17 zadetkov: Urška Bratuša (ZNK MSM Ptuj), Sara Agrež (ZNK Rudar Škale) STRELKE ZA ŽNK PTUJ: Urška Bratuša (17), Mojca Gom-boc (9), Nika Čuček, Neli Ho-fman, Ines Krajnc (vse 6), Nika Fijan (5), Vita Čančer (3), Hana Simonič (2), Ana Dobrikovic, Ana Majerič, Eva Pernek, Špela Pernek (vse 1). ŽNK MARIBOR - ŽNK MSM PTUJ 0:3 (0:2) STRELKI: 0:1 Bratuša (7.), 0:2 Gomboc (15.), 0:3 Gomboc (54.) ŽNK MSM PTUJ: Naja Mili-čic, Nika Čuček, Ana Majerič (od 29. Hana Simonič), Mojca Gomboc (od 75. Hana Re-sman), Ana Dobrikovic, Ines Krajnc, Eva Pernek, Neli Ho-fman (od 60. Nika Fijan), Ines Sok, Vita Čančer, Urška Bratu-ša. Trener: Leon Kodrič. Mlade igralke ZNK MSM Ptuj so uspešno končale nastope v vzhodni skupini Lige U-17. V zadnjem krogu so bile na gostovanju boljše od igralk Maribora, s čimer so potrdile končno 3. mesto. Največji posamični uspeh v letošnji sezoni pa so varovanke Leona Kodriča dosegle v prejšnjem krogu, ko so na igrišču v Podvincih odščipnile točko prvakinjam iz Beltincev (2:2, oba zadetka za Ptuj je dosegla Urška Bratuša). Te so slavile na vseh preostalih 14 srečanjih. JM Bovling • Podjetniška liga VGP Drava zmanjšala zaostanek za Sar Tudi po 13. krogu je v vodstvu ostala ekipa SAR Avtomatizacija, a se ji je ekipa VGP Drava približala za tri točke. Prav derbi naslednjega kroga med vodilnima ekipama lige bo najbrž ponudil vsaj delen odgovor na vprašanje, kdo bo prvak letošnje lige. Vodilnim Sarovcem se je tokrat odlično upirala ekipa Ra-dio-Tednik, ki je dosegla svoj najboljši letošnji ekipni izid (2705). Napeto je bilo tudi na derbijih spodnjega (Casino -Boxmark) in zgornjega dela lestvice (Saška - SKEI). Talum je z visoko zmago potrdil prevlado v Kidričevem. Ekipno sta izstopali VGP in SAR, ki sta presegli mejo 2800, Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 770, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 761, 3. Matic Dokl (Saška bar) 751, 4. Milan Berghaus (SAR Avtomatizacija) 738, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 723, 6. Darko Bezenšek (SAR Avtomatizacija) 722, 7. Joži Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) 720, 8. Starčič Tadej (Saška bar) 703, 9. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 694, 10. Jože Vaupotič (VGP Drava) 682. čez 2700 sta zmogli Saška in Radio-Tednik. Iz slednje prihaja znova najboljši posameznik kroga - Črtomir Goznik. REZULTATI 12. KROGA: Talum - Restavracija PAN 8:0, SKEI Ptuj - Saška bar 4:4, SAR Avtomatizacija - Radio-Tednik Ptuj 5:3, Elektro Maribor - VGP Drava 0:8, Boxmark Team -Casino Poetovio 3:5. Tekmi Bowling center Ptuj - Gostišče Iršič, Tames - Mestna občina Ptuj sta bili prestavljeni. Prosta je bila ekipa Saubermacher Slovenija. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 12 2816 79 2. VGP DRAVA 11 2832 73 3. SAŠKA BAR 11 2775 61 4. MESTNA OBČINA PTUJ 10 - 52 5. TALUM 11 2504 51 6. GOSTIŠČE IRŠIČ 10 - 49 7. SKEI PTUJ 11 2640 43 8. TAMES 10 - 42 9. BOWLING CENTER PTUJ 10 - 39 10. ELEKTRO MARIBOR 12 2339 36 11. CASINO POETOVIO 12 2360 35 12. RADIO-TEDNIK PTUJ 11 2705 32 13. RESTAVRACIJA PAN 11 2301 28 14. BOXMARK TEAM 11 2239 22 15. SAUBERMACHER SLO 11 - 14 Pari 13. kroga (ponedeljek, 25. 5.): ob 17.30: Restavracija PAN - Saška bar, Bowling center Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, Saubermacher Slovenija - Tames; ob 20.15: SKEI Ptuj -Gostišče Iršič, Talum - Mestna občina Ptuj, VGP Drava - SAR Avtomatizacija, Elektro Maribor - Boxmark Team. Prosta je ekipa Casino Poetovio. JM Po ulicah Ptuja je skupno teklo več kot 1500 mladih. 3. UNESCO ASP tek mladih Vedno na pravi poti Profesorji in dijaki Gimnazije Ptuj smo skupaj z ostalimi udeleženci zdaj že tradicionalnega 3. UNESCO ASP teka mladih na prijetno sončen dan znova poživili utrip našega čudovitega mesta. Mestno jedro najstarejšega slovenskega mesta je bilo v sredo, 20. maja, polno in živahno kot že dolgo ne. Tudi ptujski župan Miran Senčar se je strinjal, da je ob takšnih dogodkih, kot je UNESCO tek mladih, še posebej lepo opravljati župansko funkcijo. Županu MO Ptuj so se kot ambasodorji teka pridružili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, vrhunska smučarska skakalca Peter Prevc in Jurij Tepeš, olimpijec Primož Kozmus, boksarski šampion Dejan Zavec, nogometaši NK Maribor (Aleš Mertelj, Marko Šuler in Petar Stojanovič) in številni drugi iz sveta športa, kulture, politike in gospodarstva, ki so tekli, se ogrevali in družili z obiskovalci. Več kot 1500 predšolskih in osnovnošolskih otrok, srednješolcev, študentov ter učiteljev iz Slovenije in tujine je teklo z namenom povezovanja kulture športa in zdravja s kulturo miru. Kot je v svojem uvodnem govoru povedal predsednik republike, pa smo tekli tudi zase, za zdravje in osebno zmago. Tudi miss športa 2015 Kaja Bajda se je strinjala, da so takšni dogodki, kjer je vsak tekač zmagovalec, zelo pomembni za mlade, saj jih uspehi in zmage motivirajo za izzive v prihodnosti. Tek je letos potekal pod častnim pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije in Atletske zveze Slovenije in s podporo UNESCO sklada za preprečevanje dopinga v športu, pridružili pa so se nam tudi številni klubi, društva, zveze in zavodi ter sponzorji teka, ki so zasedli mestne trge in ponujali številne aktivnosti za vse udeležence. Najbolj živahno je bilo seveda na Mestnem trgu, kjer je stal tudi glavni oder ter štart in cilj tekov vseh starostnih skupin. Pestro je bilo tudi na Slovenskem trgu, kjer so se predstavile dijaške glasbene skupine ptujskih gi- Foto: Langerholc i»* âm Barvni spektakel na Mestnem trgu Foto: Langerholc mnazijcev, in na Murkovi ulici, ki je bila skorajda pretesna za vse obiskovalce. Dogodek je bil organiziran in izveden na vrhunski ravni, kar je pokazalo število tekačev, obiskovalcev in nastopajočih. S tem se je strinjal tudi predsednik Borut Pahor, ki bi z veseljem obiskal še kakšen tek v našem lepem mestu. Predsednik je skupaj s Petrom Prevcem in Jurijem Tepešem, preden so se odpravili v Ljubljano na Dan šampi-onov, tekel z otroki ptujskih vrtcev, nato pa so skupaj obhodili glavna prizorišča teka. Trojica je bila prava atrakcija, saj so številni želeli avtogram, fotografijo ali pa celo selfi s predsednikom in športnima šampionoma. Naše zvezdnike so neprestano obkrožale trume otrok, pa tudi starejših, ki so bili navdušeni nad preprostostjo in dostopnostjo ljudi, ki jih večinoma vidimo le na televizijskih zaslonih. Vzdušje v mestu je bilo vseskozi prijetno in veselo, tako da tudi Pa- horjevo varnostno osebje ni imelo preveč dela in skrbi za predsednikovo varnost, ko se je sprehajal med navdušeno mladino. Tudi Prevc in Tepeš sta zaradi množice oboževalcev za nekaj metrov sprehoda po mestu porabila veliko časa in se tako družila z oboževalci, ki sta jih celo zimo razveseljevala s svojimi uspehi. Prevc meni, da je biti vzornik največ, kar lahko ponudi mladim. Z njim se je strinjal tudi vodja tekaškega dogodka, profesor na Gimnaziji Ptuj, Boštjan Šeruga, ki je prepričan, da se otroci najhitreje in najbolje učijo ravno preko vzornikov, športniki, kot sta Prevc in Tepeš, pa so zagotovo lahko vzor vsem nam. Duh fairplaya, v katerem tekmujeta in živita, sta vsekakor pokazala na letošnji nepozabni tekmi v Planici, ko sta namesto preračunljivosti in kalkuliranja ostala zvesta samemu sebi in športu kot vrednoti. Foto: Črtomir Goznik Ambasadorji UNESCO ASP teka Lepoto športa in športnih dosežkov pa na žalost velikokrat zasenči tudi uporaba nedovoljenih poživil in drugih substanc, ki kvarijo plemenitost športa. Letošnji UNESCO tek je potekal pod sloganom Vedno na pravi poti - Brez dopinga do cilja. Vsi smo zelo razočarani, ko izvemo za nove primere uporabe dopinga, ki odvzemajo čar športnim dosežkom. To vsekakor ni pošteno do športnikov, ki pridejo do cilja po pravi poti. S tem se strinjajo tudi na Slovenski protidopin-ški zvezi, ki je na Ptuju obiskovalce ozaveščala o škodljivosti, posledicah in pasteh uporabe dopinga. Razlogi za takšno nemoralno in nepošteno dejanje so zagotovo zelo različni, slovenska miss športa 2015, tudi sama je odlična atletinja, pa meni, da je uporaba nedovoljenih substanc znak nezaupanja vase. Verjame, da lahko, če verjame vase, vsak izmed nas uspe s trdim delom in trudom. Veliko truda in trdega dela pa so opravili vsi, ki so pripravili letošnji nepozaben tek mladih na Ptuju. Mednarodni tek po ptujskih ulicah je upravičil in celo presegel vsa pričakovanja ter navdušil vse obiskovalce, ki so obiskali najstarejše in morda tudi najlepše mesto v Sloveniji. Gimnazija Ptuj je pokazala, da je ustanova velikega pomena in s ponovno organizacijo največjega dogodka slovenske UNESCO ASP mreže šol dokazala, da je vedno na pravi poti. Žan Malek Petrovič, Gimnazija Ptuj, UNESCO glasnik 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. maja 2015 Nogomet • Pokal Slovenije, mladina Finale pokala nov uspeh mladincev Aluminija Začetna enajsterica Aluminija, ki se je v finalu mladinskega Pokala Slovenije v Kopru merila z Dom-žalčani. Mladen Dabanovič, vodja NS Aluminija: »Ze sama uvrstitev v finale takšnega tekmovanja je lep uspeh in je dokaz kontinuiranega in kakovostnega dela ter dobrega izbora igralcev. Vsekakor smo želeli v Kopru postaviti piko na i tej zgodbi, saj smo že večkrat dokazali, da se lahko enakovredno kosamo z vsakim tekmecem. V 1. polčasu smo bili boljši tekmec, držali smo tudi razmeroma ugoden rezultat 1:1 - ob nekoliko več sreče bi lahko tudi vodili. V 2. polčasu je odločila individualna kakovost Domžal-čanov, ki so že postali mladinski državni prvaki in imajo v svoji ekipi kopico reprezentantov. Po drugem prejetem zadetku se je tekma nagnila na stran tekmecev, ki so dosegli tri res lepe zadetke. Vsekakor sem mnenja, da je bila tekma dobra in da naša ekipa še zdaleč ni razočarala.« V sredo je Koper gostil finale Pokala Slovenije v nogometu, za lovoriko so se merile članice (Rudar Škale - Teleing Pomur-je), mladinci (Aluminij - Domžale) in člani (Koper - Celje). Prve so do naslova nekoliko presenetljivo prišle igralke Rudarja, ki so po enajstmetrovkah ugnale Prekmurke. V članskem finalu je bil Koper z 2:0 (zadela sta Halilovič in Štromajer) boljši od Celjanov. Zanimivo je bilo tudi na obračunu med mladinci Aluminija in Domžal. Kidričani so na poti do finala izločili Celje (5:4, po 11-m), Farmtech Veržej (3:0) in Robert Koren Dravograd (5:1). Tako so naskakovali drugo lovoriko v tem tekmovanju, doslej edino so osvojili v sezoni 2005/06, ko so ugnali Goričane (leto pred tem so izgubili finale proti Kopru). V zadnjih dveh POKAL SLOVENIJE, MLADINA, FINALE: ALUMINIJ - DOMŽALE 1:4 (1:1) STRELCI: 0:1 Ožbolt (10.), 1:1 Petrovič (26.), 1:2 Ožbolt (48.), 1:3 Zužek (62.), 1:4 Gr-vala (63.). ALUMINIJ: Pungartnik, Novak (od 65. Zorec), Pucko, Golob, Ahec, Petrovič, Pintarič (od 60. Klanjšek), Vrbanec, Križan (od 85. Morina), Rogina, Alen Ploj (od 65. Aljaž Ploj). Trener: Bojan Špehonja. DOMAŽALE: Malnar, Bizilj, Zupanc, Primc, Piskar, Pišek, Zužek (od 89. Škulj), Repas (od 89. Vidovič), Iglič, Ožbolt (od 81. Blejdea), Grvala (od 87. Horvat). Trener: Darko Birjukov. sezonah sta se v finalu srečala Maribor in Koper, ki jima tokrat tega ni uspelo ponoviti. Favorit v finalu je bila ekipa Domžal, ki je že tri kroge pred koncem prvenstva v 1. mladinski ligi postala državni prvak. Ti so tudi tekmo na Atletskem stadionu Bonifi-ka odlično odprli in že v 10. minuti prišli do vodstva. Varovanci Bojana Špehonje so nato vzpostavili ravnotežje in nanizali nekaj obetavnih akcij. Boljšo igro so kronali s pravim evrogolom Dejana Petroviča, ki je v 26. minuti z močnim strelom zadel iz velike razdalje. Do konca polčasa so imeli Kidričani rahlo pobudo, a do spremembe rezultata ni prišlo. Drugi del se je začel povsem po željah Dom-žalčanov, ki so hitro zadeli za vodstvo 1:2. Od tega trenutka naprej se je srečanje obrnilo v korist varovancev Darka Birju-kova, ki so s pridom izkoriščali svoje priložnosti. V letošnji sezoni so številne mlade selekcije Aluminija dosegle odmevne domače in mednarodne uspehe (Nike Premier Cup, 1. SML, 1. SKL, Liga U-15 ...), finale Pokala Slovenije za mladince je samo eden v nizu teh. Sistematično in načrtno delo skozi daljše obdobje prinaša rezultate, ti pa se kažejo tudi v vpoklicu številnih mladih Kidričanov v državne selekcije. Jože Mohorič Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 35. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Olimpija, Luka Koper - Rudar, Domžale - Kalcer Radomlje, Celje - Gorica, Krka - Maribor. 2. SNL PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Aluminij - Šmartno 1928, Triglav Kranj - Krško, Roltek Dob - Dravinja Kostroj, Ankaran Hrvatini - Šenčur, TKK Tolmin - Farmtech Veržej. 3. SNL SEVER PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Drava Ptuj - Maribor B, AjDAS Lenart - AHA Emmi Bistrica, Mons Claudius - Šam-pion, Fužinar Noži Ravne - Koroška Dravograd, Šmarje pri Jelšah - Malečnik,; SOBOTA ob 19.00: Radlje - Korotan Pre-valje; NEDELJA ob 17.30: Podvinci Betonarna Kuhar - Fosilum Šentjur. SUPER LIGA LIGA ZA PRVAKA - 21. KROG - SOBOTA ob 17.00: Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 17.30: Stojnci - Središče ob Dravi. LIGA ZA OBSTANEK - 21. KROG - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Boč Poljčane, Apače - Bukovci. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tržec - Podlehnik, Leskovec - Markovci, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Skorba, Podvinci Betonarna Kuhar - Gorišnica; NEDELJA ob 17.00: Zgornja Polskava - Lovrenc. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Slovenja vas - Rogo-znica, Pragersko 75 - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Majšperk; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Makole. PRIJATELJSKA TEKMA Na Mestnem stadionu na Ptuju bo v soboto ob 15.30 tekma veteranskih ekip Drave in Maribora. Kasaške dirke v Ljutomeru V okviru letošnje kasaške sezone se bodo na ljutomerskem hipodromu že drugič pomerili vsi najboljši slovenski tekmovalni konji, ob tem pa bo prvič na sporedu tudi dirka za francoske kobile. Za osem točk sporeda je prijavljenih 73 kasačev iz KK Komenda, KK Bela Krajina, KK Posavje Krško, KK Slovenske gorice Lenart, KK Stožice Ljubljana, KK Šentjernej in KK Ljutomer. V ospredju bo spominska dirka Marka Slaviča starejšega s sedmimi nastopajočimi kasači. David Breznik, NŠ Rokomet • V Ormožu Final 4 kadetov Po dveh bronih zdaj še srebro Po bronu generacije 1996 v Celju in bronu generacije 1997 v Trebnjem so tretjo zaporedno medaljo v kadetski konkurenci osvojili še letniki 1998. Ti so na zaključnem turnirju v Ormožu bronoma dodali srebro. Zlato je pripadlo Celjanom, ki so na Final 4 prikazali največ ter se zasluženo veselili naslova državnega prvaka. Dvorana na Hardeku je bila v dveh dneh lepo obiskana, še posebej petkova večerna tekma med gostitelji in Škofjelo-čani, ki je na Hardek privabila okrog 500 ljubiteljev rokometa. Četrta tekma turnirja med Ormožani in Celjani je odločala o prvaku. V predtekmo-vanju in v polfinalu so igralci Jeruzalema štirikrat ugnali Celjane, visoka pričakovanja pete zaporedne zmage pa so bila za gostitelje preveliko breme. Domačini so nervozno začeli tekmo, ta se je le še stopnjevala ob slabem sojenju sodniškega para Ozren Backovič-Mirko Palačkovič ter delegata Milana Turina iz Ormoža. Vse to so s pridom izkoristili Celjani in na odmor odšli s petimi goli prednosti (8:13). Za visoko prednost je bil najzaslužnejši vratar Celja Gašper Dobaj (7 obramb v 1. polčasu), ki je za razliko od domačih vratarjev (1 obramba) odlično opravil svojo na- logo. V 2. polčasu se je začel lov Ormožanov, ki so takoj dosegli dva zadetka, čeprav so v drugi del tekme krenili z dvema igralcema manj v polju. Pridno je začel obrambe zbirati Marin Šutalo in prednost Celja se je začela topiti. Žal v odločilnih trenutkih ni bilo dovolj zbranosti ekipe Jeruzalema pri zaključnih metih iz ugodnih položajev. Ob tem so glavni nosilci igre bili preveč pasivni in Celje se je na koncu veselilo minimalne, vendar zaslužene zmage z golom prednosti (24:25). Ta zmaga je Celjanom prinesla prvi naslov državnih prvakov pri letniku 1998 od mlajših dečkov B pa vse do kadetov. Po porazu proti Celju je bilo razočaranje v taboru Jeruzalema veliko, po samem turnirju in osvojenem 2. mestu pa tega ni bilo več čutiti: »Za nami je odlična sezona in en sam slab dan nam ne more pokvariti odličnega vtisa, ki smo si ga ustvarjali skozi celo leto z odličnimi igrami. Osvajati medalje v kadetski konkurenci že ima svojo težo. Ob tem je v ekipi nekaj odličnih igralcev, ki bodo z nadaljnjim marljivim delom prišli še zelo daleč v rokometu. Fantje se zdaj selijo k članom, ostane pa še cela kopica fantov letnika 1999, ki bodo v novi sezoni znova igrali vidno vlogo v kadetski konkurenci. Prav veselimo se prihodnosti v našem rokometnem klubu, tako pri članih kot pri vseh mlajših selekcijah,« je po Final 4 strnil vtise športni direktor in trener kadetov Jeruzalema Mladen Grabovac. uk Kadeti Jeruzalema Ormoža so osvojili končno 2. mesto v državi. Najboljši posamezniki: najboljši igralec: Gregor Ocvirk (Celje PL) najboljši vratar: Gašper Dobaj (Celje PL) - 41 obramb najboljši strelec: Urban Verbič (Trimo Trebnje) - 25 zadetkov Naj sedmerica: Gašper Dobaj (Celje PL), Tinek Hebar (Jeruzalem Ormož), Gregor Ocvirk (Celje PL), Nejc Drobež (Celje PL), Nejc Maček (Urbanscape Škofja Loka), Marko Kotar (Trimo Trebnje), Urban Verbič (Trimo Trebnje). Rezultati: Trimo Trebnje - Celje PL 24:32 (8:14) Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 30:21 (15:9) Urbanscape Loka - Trimo Trebnje 21:20 (12:12) Jeruzalem Ormož - Celje PL 24:25 (8:13) Urbanscape Loka - Celje PL 22:33 (11:18) Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 22:27 (12:15) Končni vrstni red: 1. Celje PL 6 točk (+20) 2. Jeruzalem Ormož 2 točki (+3) 3. Trimo Trebnje 2 točki (-4) 4. Urbanscape Loka 2 točki (-19) Srebro za Jeruzalem Ormož so osvojili: Kevin Caf, Gregor Fekonja, Marin Šutalo; Timon Grabovac, Matej Niedorfer, Rok Koderman, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, Tilen Kosi, Boštjan Žižek Cvetko, Tinek Hebar, Žan Kociper, Anže Šoštarič, Nino Ulaga, Miha Kavčič, Nejc Zidarič, Žak Ciglar, trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac. petek • 22. maja 2015 Prireditve Štajerski 15 Ptuj • Dobrote slovenskih kmetij vabijo Ptuj je te dni mesto tisočerih dobrot 26. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij je včeraj v minoritskem samostanu na Ptuju odprla svoja vrata. Letos je prijavljenih 1173 izdelkov, skupaj pa je bilo podeljenih 1019 priznanj. Od četrtka do nedelje bo v minoritskem samostanu na Ptuju vse v znamenju Dobrot slovenskih kmetij. Teh bo letos tako za ogled kot pokušino in nakup izjemno veliko, kar so sodelujoči dokazali že na otvoritveni slovesnosti v četrtek ob 10. uri. Letošnjo razstavo je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, prisotne pa je nagovoril tudi Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 26. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki je poudaril, da je mesto Ptuj te dni mesto tisočerih dobrot. Doslej so v okviru omenjene razstave podelili več kot 15.000 priznanj, letos bodo izmed 1173 prijavljenih izdelkov nagradili 1019. Prvič v zgodovini razstave je prijavljenih največ mlečnih izdelkov. Tudi v skupnem številu je letos očitno zelo veliko kakovostnih mlečnih izdelkov, nagradili so jih 185, kar je le za tri manj kot krušnih, ki po navadi prevladujejo. Predstavlja pa se na letošnji razstavi 13 skupin izdelkov. Da so Dobrote slovenskih kmetij eden izmed dogodkov, ki pomembno vpliva na pomen promocije kmetijstva v Podrav-ju, pa tudi na promocijo samega mesta, je poudaril župan MO Ptuj Miran Senčar. „Že zdavnaj smo presegli zgolj okvire lokalnega dogodka, šepa nam samo še promocija," je poudaril župan in si zaželel čim večjo udeležbo na letošnjih Dobrotah. „Slovenija v malem bo te dni na Ptuju," je optimistično napovedal Andrej Reber- Ptuj • Parada učenja Učenje za vse življenje Velik del tistih, ki se kakorkoli ukvarjajo z izobraževanjem in vzgojo na širšem ptujskem koncu, se je v torek družilo in predstavljalo svojo dejavnost na Paradi učenja. To je v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja organizirala Ljudska univerza Ptuj. Na zabaven način so v torek dopoldan na Mestnem trgu na Ptuju izvedli Parado učenja 2015. Ta že tretje leto zapored poteka po različnih slovenskih mestih in letos so si izvedbo zagotovili ravno Ptujčani. Ljudska univerza Ptuj je s pomočjo tega projekta na enem mestu združila vse najpomembnejše zavode vzgojno-izobraževalnih vsebin, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol pa vse do visokošolskih programov. Cel torkov dopoldan so v mestu potekali glasbeni, igralski in pevski nastopi, modna revija, na stojnicah pa se je predstavljalo več kot 40 zavodov, društev in ostalih nevladnih organizacij ter posameznikov. „Naš namen je, da se zberemo na enem mestu in promoviramo vseži-vljenjsko izobraževanje. Želimo si tesnejšega sodelovanja vseh zavodov, ki se z izobraževanjem in vzgojo ukvarjajo na našem koncu, pa tudi izmenjave izkušenj ter primerov dobrih praks. Z nami sta bili tudi predstavnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Ema Perme in Andrago-škega centra RS Zvonka Pangerc Pahernik, ki sta bili nad našo ponudbo navdušeni," je poudarila direktorica Ljudske univerze Ptuj Mojca Volk in dodala, da na njihovem zavodu ni bil pester le torek, temveč cel teden. Parado učenja so namreč organizirali v sklopu tedna vseživljenjskega učenja, ki je potekal ta teden. Dženana Kmetec nišek, direktor KGZS Zavod Ptuj. Prepričan je, da zraven ohranjanja dediščine naših babic preko tega dogodka pomembno vplivajo tudi na trženje ponudbe slovenskih kmetij. „Ponudba pa je iz leta v leto kakovostnejša. Kmetije s svojimi izdelki bistveno napredujejo na vseh področjih," je še poudaril Rebernišek. So pa organizatorji, Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Mestna občina Ptuj, poskrbeli tudi za to, da se v do- godek vključijo tudi najmlajši. Lani so prvič začeli projekt dan šol, ki se je odlično obnesel, zato ga bodo ponovili. Dogajanje bo vse štiri dni izjemno pestro, zraven same razstave bodo organizirane delavnice, posveti, včeraj je potekal Dan Haloz, danes pa bodo na Dnevu Lepoglave gostili goste iz Hrvaške. Jutri se bodo na Folkfestu predstavili folkloristi, na predavanju bodo spoznavali olivno olje, predstavili se bodo starodobni traktorji in kmetijska mehanizacija, podeljen pa bo tudi prvi krog priznanj. V nedeljo bo v minoritski cerkvi slavnostna maša, nastop folklorne skupine KD Rogoz-nica, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za izdelke iz žit, mesne in mlečne izdelke, ob 16. uri pa bo javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci. V času trajanja 26. državne razstave bodo dodatno ponudbo ponujale tudi gostilne po mestu. Tako bodo na primer v gostilni Pri Roziki ponujali do nedelje tipične primorske jedi in olivna olja, saj je letos poudarek na primorski regiji. Vse do ponedeljka pa bo na posestvu Turnišče svoj prispevek k pestrosti dogajanja prispevala tudi Biotehniška šola Ptuj, ki ima na šolskem posestvu dneve odprtih vrat. Novost letos pa je šotorski prostor na parkirišču za samostanom, v katerem bodo tudi delavnice in prostor za sedenje. Letošnje Dobrote so ocenjene na 120.000 evrov, denarnega toka pa je 70.000 evrov: 19.000 evrov je prispevalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po 15.000 sponzorji in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, 10.000 Mestna občina Ptuj, okrog 3.000 evrov pa naj bi se steklo tudi od vstopnin. Dženana Kmetec tsm wr Sobivanje in pristni odnosi so pomemben dei vsakdanjega življenja. _ w In ker je Lepo spoznati in se družiti s sosedi bomo v Mercatorju 26. maja namenili vam, našim sosedom. Vabljeni, da na ta dan preživite nekaj časa v naši družbi. S Mercator moj najboljši sosed Za termin srečanja poiščite informacijo v vaši Mercator trgovini. Foto: CG Foto: CG 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. maja 2015 Grabe • 1. srečanje kočijažev Tekmovanje konjskih vpreg Prizadevni člani Konjeniškega društva (KD) Središče ob Dravi so v vasi Grabe pripravili prvo srečanje kočijažev. »V preteklosti smo se takšnih in podobnih srečanj udeleževali. Predvsem na Hrvaškem. Sedaj pa smo prvič srečanje pripravili v naši občini. Zadovoljen sem z udeležbo,« je povedal predsednik omenjenega društva Miha Sok. Omenil je, da imajo poleg članov društva velike zasluge za uspešno izvedbo srečanja tudi vodstvo občine Središče ob Dravi in člani turističnega društva Središče ob Dravi. Foto: Miha Sostaric Na prvem srečanju kočijažev v vasi Grabe so pripravili zanimivo tekmovanje, na katerem so imeli največ uspeha tekmovalci KD Središče ob Dravi. Na prvo srečanje - organizatorji si želijo, da bi postalo tradicionalno - so lastniki pripeljali kar 53 konj. Obiskovalci, čez cel dan so jih našteli več kot tisoč, so lahko videli 18 kočij iz Slovenije in Hrvaške, posebne pozornosti pa je bila deležna štirivprega Zvonka Križaja -Zokija s Ptuja, ki se je v sredi-ško občino pripeljal z lipicanci, vprego pa so tvorili kobila in njeni trije potomci. Organizatorji so v sklopu srečanja pripravili zanimiva tekmovanja za eno-, dvo- in štirivprego. Med petimi enovpregami sta slavila Mirko Šumak in Franc Zemljič (KD Središče ob Dravi), drugo mesto sta zasedla Božo Borko in Miha Sok (KD Središče ob Dravi), tretje pa Anton Kekec in Miran Poljanec (KD Mala vas). V konkurenci trinajstih dvovpreg sta prav tako prvo mesto osvojila Mirko Šumak in Franc Zemljič (KD Središče ob Dravi), na drugo mesto sta se uvrstila Peter Kovše in Zvon-ko Križaj (Ptuj), tretja pa sta bila Stjepan Blažeka in David Kos (Hrvaška). Med dvema šti-rivpregama sta zmagala Peter Kovše in Zvonko Križaj (Ptuj), drugo mesto pa sta zasedla Jernej Kelc in Janko Belšak (KK Borl). Tekmovanja dvovpreg se je udeležila tudi edina ženska predstavnica Marjana Logar Kelc, ki je skupaj z Dejanom Bezjakom osvojila deveto mesto. »Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo malih živali, z zanimanjem pa so spremljali tombolo. Najsrečnejši je bil Nino Bubek iz Godenincev, ki je prejel v last ponija,« je dodal Sok. Po uspešno izvedenem prvem srečanju kočijažev čakajo člane KD Središče ob Dravi številne nove aktivnosti. V nedeljo, 24. maja, bodo v Ljutomeru s svojim programom v sklopu kasaških dirk obeležili 140-le-tnico ustanovitve ljutomerskega kluba, sprejeli pa so že tudi povabilo organizatorjev tradicionalne avgustovske prireditve v hrvaškem kraju Marija Bistrica, kjer bodo s kočijo prevažali predsednika Boruta Pahorja. MŠ Ormož • Obeta se pestra sobota Prebujali bodo mesto Klub ormoških študentov (KOŠ) pripravlja to soboto, 23. maja, velik dogodek, ki so ga poimenovali »Zbudi se, Ormož!« »Gre za projekt, ki je nastal na pobudo Kluba ormoških študentov, z upanjem, da z leti postane tradicionalen dogodek v mestu. Namen projekta je povezovanje zlasti neprofitnih in prostovoljnih organizacij - klubov, društev, zavodov - ter tudi zainteresiranih podjetij, ki delujejo v Ormožu. Radi bi pokazali, da nas je veliko, da se znamo povezovati in da s skupnimi močmi lahko 'prebudimo' naše mesto,« je o namenu dogodka spregovorila predsednica KOŠ Tadeja Jurinec. Dogodek zajema pester nabor dnevnih in večernih aktivnosti. Začetek dnevnega programa bo ob 12. uri oznanil Pihalni orkester Ormož s koračnico po mestu. Sledil bo krajši uradni program s pozdravnim nagovorom v Mestni grabi. »Nato se bodo začenjale različne aktivnosti na več lokacijah v mestu, med drugimi turnir v rokometu na mivki, vodeni ogledi vinske kleti P&F Jeruzalem Ormož, predstavitev gasilske reševalne akcije, nogometna tekma, meritve Cooperjevega testa, predstavitev gorskega kolesarstva, ribiško tekmovanje, delavnice in animacije za otroke ter različne športne igre in aktivnosti, obiskovalci dogodka pa bodo lahko obiskali tudi »me- stno tržnico« z izdelki različnih domačih ponudnikov.« Večerni, koncertni del dogodka se bo začel ob 21. uri z nastopom mladih Varaždincev Jam Ritual, ki bodo ormoško publiko dodobra ogreli in prebudili. »Za njimi bo sledila težko pričakovana slovenska skupina MI2, ki prav nikoli nikogar ne pusti ravnodušnega! Dogodek bosta zaključila DJ-ja iz Sarajeva - Diskobajagi - člana znane skupine Dubioza Kolektiv, ki bosta poskrbela za popoln vrhunec epske zgodbe »Zbudi se, Ormož!«,« je vse to soboto v Ormož povabila Jurinčeva. MŠ Ptuj • Jubilejni koncert ptujsko-ormoških lovskih rogistov Srebrni zven lovskih rogistov Med več kot 400-glavo množico ljubiteljev te glasbene zvrsti se je v lepem, sončnem in ne preveč vročem sobotnem popoldnevu koncerta udeležilo tudi veliko uglednih gostov. Na prireditvenem prostoru na dvorišču mogočnega samostana in pod njegovimi starodavnimi arkadami smo bili priče enkratnemu kulturnemu dogodku, ki je bil več kot le jubilejni koncert rogistov. Po pozdravnih nagovorih ptujskega župana Mirana Sen-čarja in ormoškega podžupana Branka Šumenjaka je slavnostni govornik Emilijan Trafela v imenu ptujsko-ormoške ZLD in v imenu organizacijskega odbora prireditve poudaril vlogo in pomen kulture v slovenski lovski organizaciji. Med drugim je poudaril, da je »sodobni lov vedno bolj stvar časti in osebne odgovornosti lovcev in tudi odraz naše kulturne vpetosti v vse pore človekove ustvarjalnosti. Zbrane je pozdravil tudi predsednik LZS Srečko Feliks Krope in dejal, da smo lahko ponosni na lovsko organizacijo in njeno kulturno podstat, saj takšne ni nikjer v Evropi. Na koncertu so v uvodu nastopili domači rogisti pod umetniškim vodstvom Danila Ivanu-ša. Za domačini so najprej nastopili Prekmurski rogisti pod vodstvom legendarnega Jožeta Grleca. Ubrano petje je bilo značilno za LPZ Škale iz Velenja, ki so ga dopolnili še pevci LZP Trbovlje in lovski oktet Peca -Mežica, nato Koriški trubadurji. Križevski rogisti so poznani po igranju zahtevnejših skladb, Savinski rogisti pa so prinesli na Ptuj nekaj domačega sloven- skega melosa. Na vrhuncu so presenetili gostitelji, ki so po dveh odlično odigranih skladbah na rogove še ubrano zapeli. Gostitelji so se tik pred koncem prireditve, polne kulturnih presežkov, prelevili še v godbenike. In ko je bilo tega res pravega presenečenja konec, je predsednik rogistov ZLD Ptuj-Ormož Franc Slodnjak povedal, da je bil to morda »prvi nastop bodoče lovske godbe na pihala«. Foto: MT Na jubilejnem koncertu so podelili lovska priznanja in odlikovanja zaslužnim članom skupine rogistov ZLD Ptuj-Ormož. Umetniški vodja skupine Danilo Ivanuša in njen predsednik Franc Slodnjak pa sta podelila posebne zahvale posameznikom in organizacijam, ki so jim v 25-letnem delovanju veliko pomagale pri njihovem delu in kulturnem ustvarjanju. Dr. Marjan Toš Kidričevo • Na obisku delegacija državnega sveta Za poenostavitev delovanja državnih aparatov Delegacija Državnega sveta (DS) RS je bila konec aprila na obisku v občini Kidričevo. Dopoldne so najprej obiskali občino Kidričevo, okoli poldneva pa še vodstvo Taluma; gostitelji so z delegacijo iskali predvsem konkretne možnosti in vplive državnega sveta pri uveljavljanju in utrjevanju njihovih interesov. Predsednik DS Mitja Bervar, državna svetnika Rajko Fajt in Janvit Golob so se ob prihodu v Kidričevo najprej srečali s predstavniki občine. Župan Anton Leskovar in direktor občinske uprave Damjan Napast sta jih po ogledu prenovljenega dvorca Sternthal seznanila z aktualnimi razmerami na celotnem območju občine ter nakazala možnosti sodelovanja državnega sveta na tem področju. Kot je po obisku povedal župan Leskovar, so se s svojimi gosti pogovarjali predvsem o aktualnih dogajanjih, o poteku posameznih investicij ter o najpomembnejših načrtih občine Kidričevo. Govorili so tudi o možnostih razvoja ter o prihodnosti Slovenije v okviru EU, pri čemer so se vsi strinjali, da je v Sloveniji preveč zapletene birokracije, zato bi morali čim prej poenostaviti delovanje zapletenih državnih aparatov. Okoli poldneva so gostje iz državnega sveta obiskali še podjetje Talum, kjer jih je sprejel predsednik uprave Marko Drobnič z nekaterimi člani uprave. Kot je zatrdil predsednik Drobnič, je še kako pomembno, da se tudi v državnem svetu zanimajo za industrijski potencial v lokalnem okolju. Goste so seznanili s sedanjim stanjem v Talumu, ki je kljub težavam v prvem četrtletju letošnjega leta spet posloval pozitivno. Poleg tega so skupaj iskali tudi konkretne možnosti vpliva državnega sveta pri uveljavljanju in utrjevanju interesov Taluma v širšem slovenskem ter tudi v mednarodnem prostoru. -OM Foto: M. Ozmec Delegacija državnega sveta med ogledom dvorca Sternthal; (od leve) župan Anton Leskovar, Mitja Bervar, dr. Janvit Golob, Rajko Fajt in Damjan Napast. petek • 22. maja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Podravje • Radi delamo dobro Največ žetonov ali 1000 evrov so v večini prejeli vrtci in gasilci Nekdanji največji slovenski trgovec je letos že drugo leto zapored izvedel projekt Radi delamo dobro. V stotih prodajalnah po vsej Sloveniji so se društva in druge organizacije potegovale za denarne nagrade, skupaj jih je »najboljši sosed« podelil za 130.000 evrov. Med izbranimi prodajalnimi je bilo tudi sedem trgovin Podravja. Ptuj • Dan odprtih vrat porodnišnice Vas zanima, kaj se dogaja v porodnišnici Tretje leto zapored kolektiv ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj organizira dan odprtih vrat. Ptujska porodnišnica bo svoja vrata na strežaj odprla v ponedeljek ob 16. uri. Najprej v 1. nadstropju pripravljajo debato o lajšanju porodne bolečine, v pogovoru pa bodo sodelovali zdravniki ginekološko-poro-dnega oddelka, babice in an-steziologi ptujske bolnišnice. Temu bo sledil ogled oddelkov in porodnih sob. Ena izmed teh je dobila tudi novo podobo, saj jo je v znak hvaležnosti povsem brezplačno prepleskal Foto: splet V ptujski porodnišnici se je v letu 2014 rodilo 872 otrok, kar je 32 več kot leto prej. lastnik podjetja Krepek ing, d. o. o., iz Maribora. V ptujski porodnišnici, ki jo že vrsto let uspešno vodi dr. Saša Djukano-vič, si želijo, da bi bilo takšnih akcij še več. Trudijo se namreč dobiti še kakega donatorja, ki bi bil pripravljen prepleskati sobe na otroškem oddelku, ki so prav tako potrebne osvežitve. Pobudnica dneva odprtih vrat v ptujski porodnišnici dr. Damijana Bosilj upa, da bo morda ravno ponedeljkov dogodek kakšnega obiskovalca spodbudil, da pomaga pri urejanju prostorov porodnišnice. „Vsekakor pa je naš prvi namen, da našo hišo približamo nosečnicam, njihovim partnerjem in vsem, ki načrtujejo otroke. Želimo jih osvoboditi strahu in jim povedati, da smo jim na razpolago 365 dni v letu," poudarja Bosiljeva. Dženana Kmetec FOTO: Mojca Vtič Vrtec Makole je v zadnjem tednu glasovanja priredil tudi dan odprtih vrat in končal projekt Pasavček. Otrokom in staršem so odprli vrata igralnic, igrišč, ob tem pa so gostili tudi policista Nedeljka Mlinariča, redarje in medicinsko sestro Božo Levstek, ki je v vrtcu prikazala, kako pristopiti k ponesrečencu in kako oživljati z defibrilatorjem. Od 1. do 30. aprila je v izbranih prodajalnah potekalo prav posebno glasovanje. In sicer so v teh prodajalnah kupci ob nakupu prejeli žeton, s katerim so lahko oddali svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih kandidatov za prejem donacije. Ob koncu glasovanja so društva prejela donacijo glede na število prejetih glasov, sredstva pa namenila za izvedbo konkre- tnega projekta, s katerim se potegujejo za donacijo. V Makolah je največ žetonov, 3555, prejel Vrtec Makole. Le dva žetona manj je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Makole in s tem darilno kartico v višini 200 evrov. Najmanj žetonov, 389, je zbralo Turistično društvo Mako-le, ki je za tretje mesto prejelo darilno kartico »najboljšega soseda« v višini 100 evrov. In za kaj bo vrtec porabil donacijo? »Radi bi si kupili senčnik za pe-skovnik, otroško kolo, žoge in še kaj,« je povedala vodja Vrtca Makole Marjeta Klajnšek. Projekt Radi delamo dobro je potekal tudi v Benediktu, kjer je največ žetonov zbralo PGD Benedikt, v Juršincih so 1000 evrov prav tako prejeli gasilci, in sicer PGD Gabrnik, v Kidričevem je zmagal Vrtec Kidričevo. Žetoni so se zbirali tudi v trgovini najboljšega soseda na Ptuju, kjer so kupci največ žetonov namenili najmlajšim, in sicer Vrtcu Ptuj, enota Trobentica. Projekt je potekal tudi v Središču ob Dravi, kjer so bili zmagovalci člani in članice PGD Središče ob Dravi, tudi gasilci iz PGD Loper-šice so zbrali največ žetonov, in sicer v supermarketu Ormož. Mojca Vtič Ptuj - ko se najstarejše slovensko mesto prelevi v kolesarsko prestolnico Že tretje leto zapored organizatorji največji rekreativni dogodek pri nas umeščajo v srčiko mestnega jedra Ptuj in tako odpirajo vrata rekreacijskega dogajanja najstarejšega slovenskega mesta. Kolesarjenje danes še zdaleč ni zgolj in samo športna panoga, je rekreativna panoga, ki se v zadnjih nekaj letih vztrajno povezuje z ljudmi, turizmom in širšimi oblikami različnih idej in potencialov. Tovrstno obliko potenciala so zagotovo izkoristili organizatorji Poli maratona, ki 13. leto zapored uresničujejo pravi recept uspeha največjega rekreativnega kolesarskega dogajanja pri nas. Center zgodovinskega mesta Ptuj ponuja poleg izhodiščne točke starta in cilja Poli maratona stičišče kulture, umetnosti in ustvarjanja. Preoblikovanje starega mestnega jedra v aktivnejše dogajanje pomeni tako za mesto kot za celotno regijo turistično povabilo na obisk mesta in na preživljanje prostega časa v njegovi okolici. Rekreativni kolesarski maraton - Poli maraton - te odlike zagotovo pooseblja in tako ponuja izjemno in unikatno doživetje za vso družino. V ospredju nista niti hitrost niti tekmovalnost, temveč predvsem druženje, uživanje in zabava. Premik starta v staro mestno jedro Ptuja pa pravzaprav še dodatno poudari turistično razsežnost mesta Ptuja in tako skozi športno obliko pokaže, kaj vse mesto lahko ponudi. Tržnica mesta se tako za en dan preobleče v pravo Ptuj se vsako drugo soboto v juniju prelevi v pravo kolesarsko prestolnico podimenom Poli maraton. i Več tisoč kolesarjev iz starega mestnega jedra Ptuja požene svoje pedale v neokrnjeno naravo okolice naj; starejšega mesta v Sloveniji. kulinarično doživetje ob dobrotah gostinstva Perutnine Ptuj, Potrčeva cesta pred upravno zgradbo Skupine Perutnina Ptuj pa postane mesto za start in cilj Maxi Poli maratona (52 km) in Mini Poli maratona (21,2 km). Obenem se prostor v neposredni bližini upravne zgradbe Perutnine Ptuj preoblikuje v poligon Poli Snack maratona (2 km), ki jo imajo najmlajši udeleženci priložnost pre-kolesariti v krogu. Poli maraton je tako edinstven maraton in prvi kot tak, ki soustvarja nove priložnosti povezovanja turistične perspektive z rekreativno noto za vso družino. Vsako leto se številko udeleženk in udeležencev Poli maratona povečuje in vsak izmed njih ve, da se število kilometrov šteje samo skozi število nasmehov, ki so še en dokaz več, da so organizatorji osvojili srca prav vseh udeležencev. V soboto, 13. junija, se bo torej zgodovina spet ponovila in pričarala energijo, ki jo posamezniki izžarevajo med poganjanjem pedalov. Za tovrstno doživetje pa je tudi že naročeno vreme! V pričakovanju sobote, 13. junija, že veselo kolesarimo! 18 Štajerski Za zdravje petek • 22. maja 2015 Zdravstveni nasveti Nasveti iz bolnišnice Vzroki za nastanek nespečnosti Kakovosten spanec je nujno potreben za normalno funkcioniranje posameznika in njegovo dobro počutje. Je osnovna človekova potreba in predstavlja ponavljajoče se fiziološko stanje zmanjšane odzivnosti, iz katerega se bolnik lahko prebudi. Navadno spimo ponoči, leže in z zaprtimi očmi. Potreba po spanju je individualna in odvisna od starosti ter okoljskih dejavnikov. Tako spijo novorojenčki približno 16 ur na dan, s starostjo se potreba po spancu zmanjšuje. Odrasli potrebujejo v povprečju 8 ur spanca. S starostjo se spremeni tudi ritem spanja. Starostniki potrebujejo več časa, da zaspijo, se ponoči pogosto prebujajo in podnevi pogosteje zadremajo. Nespečnost predstavljajo subjektivne, ponavljajoče se težave pri uspavanju, prebujanje ponoči in zgodaj zjutraj ter spremenjena kakovost spanca, ki se kaže z utrujenostjo in zmanjšano učinkovitostjo preko dneva. Nespečnost se lahko pojavlja v vseh starostnih skupinah. Glede na trajanje poznamo akutno in kronično nespečnost. Akutna nespečnost traja do največ 14 dni, kronična traja dlje. Kronična nespečnost je veliko bolj kompleksna kot prehodna akutna nespečnost, saj vpliva na bolnikovo počutje, koncentracijo, spomin in zaradi povečane utrujenosti vpliva na njegovo delovno sposobnost in storilnost. Za kronično nespečnostjo oboleva 10 % odrasle populacije. Foto: Arhiv Vzroki za nastanek nespečnosti so številni. Akutna nespečnost se najpogosteje pojavlja kot posledica stresnih dogodkov. Kronična nespečnost je lahko primarna ali se pojavlja v sklopu drugih kroničnih duševnih in telesnih bolezni. Pogost vzrok kronične nespečnosti je uživanje snovi, kot so alkohol, kofein in nikotin. Alkohol sicer lahko pomaga, da hitreje zaspi-mo, vendar je celotna kakovost spanca slabša. Uživanje snovi, ki vsebujejo kofein, šest ur pred spanjem poslabša kakovost le-te-ga. Na kakovost spanca vplivajo tudi nekatera zdravila (steroidi, beta-agonisti in beta-blokatorji, diuretiki, nekateri antidepresi-vi ter peroralni kontraceptivi). Pomemben vzrok kronične nespečnosti so sočasne duševne motnje. Med najpomembnejšimi je depresija, ki povzroči prebujanje ponoči in zgodaj zju- traj. Kakovost spanca je motena tudi v okviru bipolarne motnje, anksioznih motenj in shizofrenije. Tudi telesne bolezni, kot so angina pektoris, refluksna bolezen, razjeda na želodcu, povečana prostata, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, povečano delovanje ščitnice, motnje v delovanju nadledvične žleze, prekomerna telesna teža, motnje dihanja med spanjem, močno srbenje in hude bolečine, povzročajo kronično nespečnost. Za nastanek nespečnosti je lahko kriv tudi nepravilen vzorec spanja. Ta je še posebej izražen na prehodu iz pubertete v zgodnje odraslo obdobje. Pomembno je spanje in tudi prebujanje ob stalni uri. Dremanje in počivanje čez dan ni priporočljivo, saj vpliva na spanje ponoči in lahko sproži nespečnost. Redna telesna aktivnost ima pozitiven učinek na spanec, vendar se le-ta ne sme izvajati tik pred odhodom v posteljo. Pomembno je tudi ustrezno spalno okolje. Hrup, močna svetloba, nemirno okolje in neprimerna temperatura spalnega prostora so dejavniki, ki motijo kakovosten spanec. Tamara Mohorko, študentka medicine Tačke in repki Urinski kamni v mehurju pri psu Damjan je lastnik 9 let starega labradorca, pri katerem se občasno pojavi, da ima krvav urin. Večkrat je bil zaradi tega zdravljen, vendar se krvav urin kar ponavlja. Pri zadnjem pregledu je veterinar opravil ultrazvočno preiskavo mehurja pri Damjanovem psu in ugotovil kamne v mehurju, ki bi najverjetneje lahko bili vzrok težavam s krvavim urinom. Svetoval je dietno prehrano, s katero naj bi se kamni raztopili. Damjan sprašuje, ali res lahko s hrano raztopi kamne v mehurju pri svojem psu in zanima ga tudi, ali lahko ima pes resnično kamne v mehurju. Kamni v mehurju pri psih so pogosta problematika in dostikrat so vzrok velikim zdravstvenim problemom pri odvajanju urina in ponavljajočih se vnetjih mehurja. Kamni v mehurju nastajajo zaradi najrazličnejših vzrokov in tudi strukturno in kemijsko so iz različnih materialov. Najpogostejši klinični znak pri kamnih v mehurju je neprestano napenjanje in siljenje živali na uriniranje, ki pa je neproduktivno, saj žival urinira bolj po kapljicah in te so običajno krvave. Res, da so podobni znaki tudi pri vnetju mehurja, vendar se ti umirijo po terapiji z antibiotiki in pro-tibolečinski terapiji, medtem ko se napenjanje in siljenje živali na uriniranje pri kamnih Foto: Osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. v mehurju nadaljujeta in se ne umirita kljub terapiji. Kamne v mehurju dokažemo predvsem z rentgenskim slikanjem in tudi z ultrazvočno preiskavo. Glede na količino in vrsto kamnov se odločimo za zdravljenje, ki je lahko z uvajanjem posebne dietne hrane, ki kamne raztopi, ali pa kirurško zdravljenje, kjer z operativnim posegom odstranimo kamne iz mehurja. Metoda z raztapljanjem kamnov je primerna le za manjše kamne in zahteva tudi popolno sodelovanje lastnika živali, saj lahko pes uživa izključno samo predpisano vrsto hrane. Ker pa ta predpisana hrana ni najbolj okusna, pogosto nastopijo težave z jemanjem hrane in neješč-nostjo, za to lastniki prehitro popustijo in dajo svojemu psu normalni obrok. Razumljivo je, da na tak način uspehov pri Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. raztapljanju kamnov ni. Pri večji količini kamnov v mehurju pride v poštev le kirurška metoda, kjer operativno odpremo mehur in odstranimo kamne. Pooperativno obdobje je kar težavno, saj mora imeti pes vstavljen kateter v mehur nekaj dni, kar je zelo neprijetno. Nositi mora tudi zaščitni ovratnik, da si ne more izpuliti katetra. Vsekakor pa mora žival tudi po kirurškem posegu preiti iz normalnega prehranjevanja na dietno prehrano, ki bo preprečila ponovno nastajanje kamnov. Emil Senčar, dr. vet. med. Zunanji in notranji zajedavci Danes bo tema članka malenkost drugačna, saj bomo govorili o zunanjih in notranjih zajedavcih pri domačih živalih in o tveganju za ljudi. Zajedavci se zelo pogosto pojavijo pri domačih živalih in povzročajo številne neprijetnosti. Nekateri se lahko iz živali preselijo tudi na človeka, zato moramo biti še posebej pozorni in skrbeti tako za preventivno kot tudi takojšnje zdravljenje v primeru okužbe. Zunanji zajedavci Najpogostejši zunanji zajedavci pri domačih živalih so bolhe in klopi. Bolhe so red žuželk, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Poznamo jih več kot 2000 vrst. Pri domačih oz. hišnih živali nam je, bolj kot ne, znana le ena. To je mačja bolha. Vendar ta ne zajeda samo na mačkah, temveč tudi na psih, hrčkih in drugih hišnih živalih. Bolhe so zelo prilagodljive in se z različnimi razvojnimi oblikami dobro znajdejo in prilagajajo v okolju. Imajo izjemno sposobnost skakanja in so rekorderji v živalskem svetu po dolžini skoka v razmerju s telesno velikostjo. In tako se tudi naselijo na žival. V redkih primerih se selijo tudi na človeka, zato jih ne podcenjujmo. Bolhe lahko pri živalih povzročajo huda obolenja, kot je slabokrvnost, lahko celo smrt, zato se jih moramo lotiti pravočasno. Klopi so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice. So zunanji zajedavci na vretenčarjih (plazilcih, ptičih in sesalcih). Poznamo jih več kot 800 vrst. Njihov sistem pritrjevanja je zelo poseben, na stopalcih prvega para nog imajo namreč t. i. Hallerjev organ, ki ima ogromno različnih tipov receptorjev. Večina klopov čaka potencialnega gostitelja na kakšnem izpostavljenem mestu, in ko se ta približa, postane vzdražljiv, začne premikati sprednje noge in se tako prisesa na gostitelja. Klopi so zelo nevarni, saj prenašajo največ patogenov. Ena od teh je bakterija Borrelia Burgdorfe-ri, ki povzroča lymsko bolezen, nam bolj znana pod imenom borelioza. Pogosto prenaša tudi virus, ki povzroča klopni me-ningoencefalitis. Pomembno je, da klopa čim prej odstranimo ali da obiščemo zdravnika oz. veterinarja, če nam to ne uspe. Klopa najpogosteje odstranimo s posebno pinceto za klope. Dlje kot je klop pričvrščen, večja je možnost za okužbo. Proti vsem zunanjim zajedavcem se lahko zaščitimo. Pri živalih so sedaj na voljo kožni prelivi v obliki ampul, ki imajo širok spekter delovanja. Delujejo kontaktno in ne preko krvnega obtoka živali. Preprečujejo tudi razvoj bolh na vseh stopnjah razvoja. Lastnik samo pravočasno nanese ampulo na domačo žival. Res je, da na razvoj in življenje zunanjih zajedavcev močno vplivata temperatura in vlažnost, vendar je zmotno mišljenje, da jih pozimi ni. Pri hišnih živalih moramo nanje računati vse leto. Za ljudi pa obstajajo, verjetno že vsem znano, različna pršila in tekočine, ki zaščitijo pred klopi. V lekarnah so na voljo preizkušeni in kakovostni izdelki, svetujemo vam jih glede na nevarnost okužbe, starost (zaščitna sredstva za otroke) ali znano preobčutljivost. Notranji zajedavci Notranji zajedavci so trakulje, gliste in krvni paraziti. Zajedajo v prebavilih, notranjih organih in krvi. Lahko poškodujejo notranje organe, sesajo kri in znižujejo odpornost. Prenašajo se lahko tudi na ljudi, še posebej moramo biti pozorno pri otrocih, ki si lahko med igro z živaljo jajčeca kaj hitro vnesejo v usta. Hude okužbe z notranjimi zajedavci povzročajo drisko, bruhanje, anemijo ter splošno slabo počutje. Pri notranjih zajedavcih je pomembno opomniti na rek: če jih ne vidimo, ni nujno da jih ni! Za odpravljanje notranjih zajedavcev pri domačih živalih obstajajo razne tablete in paste, ki jih žival zaužije s hrano ali brez. Pogostost odpravljanja je odvisna od starosti živali. Do 3. meseca starosti se priporoča dajanje na vsakih 14 dni, do 6 mesecev enkrat na mesec. Odraslim živalim po 1. letu starosti pa se priporoča dajanje 3- do 4-krat letno. Pogostost dajanja zdravil oz. preparatov lahko povečate na tveganih območjih, kot so skupna dvorišča, ter tam, kjer je veliko otrok v stiku z živalmi. Za odpravljanje notranjih zajedavcev pri ljudeh pa je seveda potreben posvet z zdravnikom. Za konec bi ponovno opozoril na pomembnost preventive pri zunanjih in notranjih zajedavcih, tako pri živalih kot tudi pri ljudeh. Ne podcenjujmo jih, saj lahko povzročijo resne težave. Marko Šamperl, farm. teh., Lekarne Ptuj V Foto: Črtomir Goznik Marko Samperl, farm. teh., Lekarne Ptuj petek • 15. maja 2015 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC SIPINE ROKE OLEG TKAČ UŽITEN LESKIN PLOD KNJIŽNI FORMAT, OSMERKA SESTEVEK, SUMA NENADNA SRČNA SLABOST ETILNI ALKOHOL MESTO V FRANCIJI PUSTNA PRIREDITEV NAS POLITIK SLS (ROJ.1929) POROK ZA POROKA FRANCOSKI SKLADATELJ (FRANCIS) DRUŽINA GLODAVCEV STANE VALANT DRUGO VRATNO VRETENCE (AXIS) LOJZE SLAK MESTO OB ČIOVU LJUDSKO IME ZA RASTLINO BALDRIJAN ROTENJE AFRIŠKI VELETOK DEL ROKE TV NOVINARKA MAJDA ARH OHLAPNO OBLAČILO PANIČEN ČLOVEK, PANIČAR KRADLJIVEC, ZMIKAVT NOBELOVEC DUNANT CILINDER POSEBNA PREHRANA GR. BOG GOZDOV SLIKAR LLALLDSHI NAŠ DJ HRIBAR iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii EVA HOLZ KOLESAR VALJAVEC NAŠ FIZIK (BOJAN) SM. FUNKC. KALAN NADOMESTEK DENARJA PODZEMNI HODNIK ORANJE KORAK, MESTO MED NOGAMI ČUDODELNA POSODA VAS PRI VRANSKEM DUŠAN ERJAVEC ZDRAVKO AČKUN LJUDSKO IME ZA BRIN NAJMLAJŠI SIN ZEVSA POLICIJSKI PREGON NAŠA NOVINARKA FAJON NAŠA PEVKA ŠTELCL DOLG IN SUH ČLOVEK UGANKARSKI SLOVARČEK: GANI = kosovski slikar in grafik Llalloshi, GOLLI = slovenski fizik (Bojan), NATAN = slovenski kanuist Bernot, ODOLIN = ljudsko ime za rastlino baldrijan, ROČINJ = vas pri Doblarju, POITIERS = mesto v R-anciji, SM°LJ = ljuPr Francet« 3:25 Info kanal 7:10 Kuhiniica 8:00 PtujSKa kronika, pon. 8:30 Oddaja 0... (Primož Ulaga), pon. 9:30 GlasBena^8_(tuja), 49. oddaja, pon. lUVnSlron^oon' P°n' lo!25 ^membn^mejnifuMiše' zgodovine, pon a a&tna5e zEod™ne'pon- 21:05 Povabilo na kavo: Peter Pribožič, pon. ":UU 111,01(31,31 21:35 info.kanal ., Ponedeljek 25.5. 22:00 Ptujska kronika, pon. 9,00 Preglednik TV Maribor 22:30 Ren TV Ormož, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 10:10 Info kanaf PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 22 5 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. pon. 9:55 Info kanal 10:35 Modro, pon. 11:00 Pomurski tednik, pon. 11:50 Glasbeni predah 12:00 Ptujska Kronika, pon. 12:45 Ren TV Ormož 13:45 Info kanal 17:00 Kuhinjica 17:25 Glasba za vse. 9. oddaja, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:45 Otvoritev Ptujskega podhoda, pon. 18.55 40. obletnica KluSa borilnih veščin 19:10 Glasbena 8 (slo), 50. oddaja i, 20. oddaja, pon. 22:30 RegiTV Dr 23:30 Inn kanal Sobota 23.5. 9.00 40.. obletnica Kluba borilnih veščin, pon. a, pon.. i -Katice, pon. 9:15 Kuhiniica, non. 9:40 Otvoritev Ptujsk.^, 9:50 Sola, da se ti zrola: Glasbeno izobraževal., 10:35 Pomurckl tednik, pon 11:15 Modro jon. 11:40 Dejan Zavec vs. Ferenc Hafner, pon. 12:00 Pregled tedna 12:30 Infokanal 16:00 Kuhinjica, pon. . 16:25 Glasbena Arena: Žvižg, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:45 Glasba za vse, 10. oddaja 19:1514. Ptujčanka, pon 19:45 Glasbeni predan 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Pomembni mejniki naše zgodovine, pon. 21:55 Sreda v sredo, 5. oddaja, pon. „.,.,, n a+u hi 21:45 Info kanal WWW.p6tV.tV 1:00 Modro, pon. 1:25 Glasbena 8, (slo), 49. oddaja, pon. 2:0014. Ptujčanka, pon. 2:30 Info kanal 7:35 Kuhinjica 7:50 Kako so kuhale naše babice, pon. 8:10 Huda pokušnja, non. 8:20 Glasba za vse, 10. oddaja, pon. 8:50 Pomurski tednik 9:50 Dlaž Rola: 1. del sezone, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Zeleno, 4. oddaja 20:50 Oddaja o..., pon. 21:45 Pomembni mejniki naše zgodovine, pon. 22:05 Info kanal PTUJSKA TELEVIZIJA Spremljate nas lahkatadi uT2 in S10LIV WILLIAMS 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Jurjevo srečanje FS 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 1B:00 Oddaja Iz Slovenskih goric SIP Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@wiiliams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdravijo 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več ri a TTX straneh SIP TV 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ■:M=IWIdJII! I Mtlil J M WTS1 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA 08:00 Otroški program 09:00 Koncert UZ OŠ Hajdina 11 :CO Nedeljsko popoldne Z Mejaši 13:00 Koncert Komornega zbora Pluj 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Koncert - Pesem pomladi 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Starše-Otvoritev vaškega središča 21:00 Glasbena oddaja 23:00 Video Strani 08:00 Dan OŠ Markovci 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŠKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Kronika iz Občine Markovci 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje Iz občin Spodnjega Podravja LETNIK CENA, OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT 1.9 TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN 2011 13.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.UST, VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D T0URING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.790 1 .LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM 2010 8.990 1 .LAST., NAVIG. KOV. MODRA F0RDCMAX1.6TDCI 2008 6.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST.J0P0PREMA KOV. ČRNA MERODES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA 0PELMR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST., KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS1.6TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LAST.,K0TN0V BELA VWTRANSP0RTER1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ www.tednik.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Kronika iz občine Videm 09:25 SKL 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Nedeljsko popoldne z Mejaši 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Dan OŠ Markovci 23:00 Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK I ZA PETKOVO 1 IZDAJO 1 DO &ETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE 1 ZA TORKOVO 1 IZDAJO 1 DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE Naj uzg^um- Mji/zgojMj Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice? Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj. Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali. www.tednik.si Vaš naslov: Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ NAROCIt.NICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj ».<,.<, Osojnikova o. 3 2250 Ptuj www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 22. maja 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM dva telička, moškega in ženskega spola, pasme cika, stara 5 tednov. Tel. 041 941 781. KUPIM traktor Zetor, Ursus, IMT, Deutz, Univerzal, Štore, AGT, Tomo Vinko-vič in priključke. Telefon 031 851 485. PRODAM race, mesni tip, zrastejo med 3 in 4 kilograme. Telefon 031 207 112. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684. NEPREMIČNINE PRODAM gradbeno parcelo, 20 arov, 5 kilometrov iz Ptuja. Telefon 031 242 571. DOM-STANOVANJE NUJNO iščem enosobno stanovanje na Ptuju, v bloku, najemnino plačam 6 mesecev vnaprej. Tel. 02 775 57 81, po 12. uri. V NAJEM oddamo apartmaje za štiri in šest oseb na Viru, oddaljenost od morja 250 m. Tel. 041 388 162. V NAJEM oddamo enosobno stanovanje, 38 m2, na Ptuju, za obdobje do enega leta. Tel. 051 258 988. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. BELE PURANE, težke 6,5 kg, za nadaljnjo rejo, po akcijski ceni 16 € za žival, prodajamo. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23. BELE KOKOŠI, težke 3,5 do 4 kg, po 4,5 € za žival, prodajamo. Tel. 040 531 246 ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23. PRODAM 12 m bukovih drv. Tel. 031 281 453. KOSILNICA, vrtna - mulčer, s pogonom in košem, izredno močan motor, malo rabljena. Prodam za 190,00 €! Telefon 051 311 900. Mestni kino Ptuj Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. maj: 17:00 Mimin na Azurni obali; 19:00 Prava nota 2; 21:00 Čudesa. Sobota, 23. maj: 10:00 Kino vrtiček: Animateka za otroke. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZA NAROČILA DO 31. 5. 2015 GOTOVINSKI POPUST dO -20% Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; ZAIGRAJ-MO IN ZAPOJMO, nastopajo narodno-zabav-ni ansambli: Dan in noč, Spomin, Slovenski zvoki, Potep, Ansambel Marjana Kočevarja, Ansambel Petra Finka, Pogum, Kristali, Zasavci. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. »NE ZAMUDITE ŽIVLJENJSKE PRILOŽNOSTI IN RAZVIJTE SVOJ GLASBENI TALENT« Glasbena šola Ormož Kolodvorska cesta 7 Tel: 741 0 730 Vabi na: VPIS UČENCEV NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA Vpisujemo tudi v predšolske programe. kjer bo pouk brezplačen: 5 letni - Predšolska glasbena vzgoja 6 letni - Glasbena pripravnica Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2015/2016 bo v sredo. 27. maja 2015. od 14. do 17. ure, v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni. Prireditvenik RAZNO KUPIM tomos avtomatik - čebelico. Telefon 041 411 971. TOMOS 4, motor za čoln, starejši, izredno malo rabljen, prodam za 140 €. Telefon 02 783 41 81. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Pokličite na tel. 068 185 000. Petek, 22. maj 00 Slovenska Bistrica, PGD: krvodajalska akcija, do 11.00 00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, celodnevni dogodek :00 Žetale, OŠ: zaključek mednarodnega projekta Comenius, Za nas gre, za Evropo gre 10:00 Ptuj, minoritski samostan: 26. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, do 24. maja; strokovni posvet o mreženju na podeželju v Narodnem domu; ob 11.00 podelitev priznanj likovnega natečaja Pod krošnjo stare oljke, dan šol in vrtcev, delavnice domače obrti, Dan Lepoglava in dan odprtih vrat društva Poetovio LXIX s predstavitvijo rimske dediščine 10:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: predstavitev centra 11:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo: Pomlad na Turniščah Biotehniške šole, odprtje razstave, Pesem za drevo, voden ogled po razstavi ob 15.00 12:00 Ormož, Zdravstveni dom: 4. dan odprtih vrat, do 16.00 13:00 Janežovci: 17. občinski praznik občine Destrnik, odprtje igrišča na mivki in turnir v odbojki 17:00 Hajdina, telovadnica OŠ: 5. rojstni dan vrtca Najdihojca 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 17. občinski praznik občine Destrnik, srečanje ljudskih pevcev 18:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: Teden ljubiteljske kulture, dobrodelni koncert Cvet na dlani, za OŠ dr. Ljudevita pivka 19:00 Majšperk, Breg, galerija AP: odprtje razstave likovnikov Branka Gajšta in Gregorja Samasturja 19:00 Poljčane, dom krajanov: prireditev Ne smejte se, umrl je klovn 19:30 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana: letni koncert KUD Vivere, gostje Obrtniški PZ Pavza 20:00 Starše, večnamenska dvorana: glasbeno zabavna prireditev, Polje, kdo bo tebe ljubil 20:30 Jelovec pri Makolah, Kavklerjeva klet: jubilejni 10. Urbanov koncert, Oktet Planika in vokalna skupina sotelia, vinska kraljica Sandra Vučko www.os-cirkovce.si, spletna dražba boksarskih rokavic Dejana Zavca Sobota, 23. maj 3:00 Slovenske Konjice, pri športni dvorani: začetek pohoda ob 850. obletnici Žičke kartuzije 9:00 Destrnik: 17. občinski praznik, športne prireditve, nogomet, košarka, kolesarjenje, ob 17. uri, odprtje likovne razstave Žetale, bar Dobrinček: pohod po pohodni ekološki poti, TD Žetale Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Znani, manj znani in neznani dogodki v razvoju slovenskega športa, odprtje razstave Šport je resna stvar dr. Vlaste Stavbar in Gabrijele Kolbič, predavanje dr. Rajka Šugmana Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo: Pomlad na Turniščah Biotehniške šole, prikaz izdelave hotela za žuželke, ob 11. in 15. uri voden ogled, jahanje, športne igre Ptuj, minoritski samostan: 26. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, oljčno olje v prehrani, ob 11. Folkfest, ob 12.45 FS Vinka Koržeta PD Cirkovce, 13.00 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, kulturni program, predstavitev turističnih destinacij Slovenije ter traktorjev in kmetijske mehanizacije Ptuj, minoritski samostan: tradicionalni Folkfest FS Bolnišnica Ptuj Oplotnica, dvorana Rudija Žnidariča: srečanje starejših krajanov in krajank Turnišče pri Ptuju, dvorec: 5. baronov tabor, ob 16.00 viteški turnir, mečevanje vitezov, lokostrelstvo, ples, glasba, ognjeni spektakel, dvorski norček, ob 20.00 baronova večerja Ptuj, Stara steklarska delavnica: predstava Milana Jesiha Grenki sadeži pravice, DPD Svoboda Ptuj, Teater III., zadnja ponovitev za goste in izven Destrnik, športna dvorana: 17. občinski praznik, osrednja slovesnost s pogostitvijo in zabavo z ansamblom Farovec, ob jezeru: 21. Dan ljubezni Kluba študentov Slovenska Bistrica Zg. Ložnica, športna dvorana: slavnostna akademija ob 20-letnici delovanja Folklorne skupine Lojzeta Avžnerja Zg. Ložnica Slovenska Bistrica, Slomškov dom: premiera Šah mat ali šola moralne prenove za može in žene, Bistriški teater www.os-cirkovce.si, spletna dražba boksarskih rokavic Dejana Zavca 9:00 9:30 10:00 10:30 11:00 12:00 14:00 16:00 18:00 19:00 19:00 20:00 Nedelja, 24. maj 8:00 Studenice, Dom kulture: srečanje starejših krajanov in krajank 9:00 Cirkovce, trg v središču: binkoštno jutro, kreativne delavnice in pastirske igre, pletenje venčkov, hodulje, kulturni program ob 11.00, ob 12.00 pastirska malica in druženje Destrnik, župnijska cerkev: župnijska slovesnost s sveto mašo ob godu sv. Urbana Ptuj, Minoritski samostan: 26. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, slavnostna maša, FS KD Rogoznica, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ob 11.00 in kulturni program, od 10.00 do 16.00 praznik sira, ob 16.00 javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci Ptuj, posestvo Biotehniške šole Turnišče: Pomlad na Turniščah, voden ogled po razstavi in posestvu, jahanje, športne igre ob 10.00 in 15.00, ob 14. uri degustacija in ocena suhomesnatih izdelkov dijakov Gerečja vas, Nemčov vrt: 11. tradicionalna prireditev Košnja trave nekoč, Društvo žena in deklet Gerečja vas Spodnja Polskava, pri OŠ: 38. regijsko srečanje godb na pihala Zakorakajmo v sončno pomlad Turnišče pri Ptuju, dvorec: 5. baronov tabor, baronove igre Slovenska Bistrica, Slomškov dom: predstava Šah mat ali šola moralne prenove za može in žene, Bistriški teater www.os-cirkovce.si, spletna dražba boksarskih rokavic Dejana Zavca 10:00 10:00 10:00 14:00 15:00 15:00 20:00 Ponedeljek, 25. maj 9:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo: Pomlad na Turniščah Biotehniške šole, naravoslovni dnevi za osnovne šole, prodajna stojnica 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: literarni večer z igralko Sašo Pavček www.os-cirkovce.si, spletna dražba boksarskih rokavic Dejana Zavca Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. SPOMIN Boleč je spomina na 18. maj 2012, ko nas je za vedno zapustil Ignac Lozinšek IZ SEL 20 Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala. Tvoji najdražji Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata Janeza Mlakarja IZ SP. GRUŠKOVJA 19 Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali sveče, za sv. maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem Perutnine Ptuj, podjetju Adecco za pomoč in podarjene sveče, ge. Brigiti Bolcar, dr. Gabrijeli Demevski -Kavčič in dr. Mateju Vrbnjaku za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi g. župniku Benjaminu Mlakarju za molitev in opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, govorniku Petru Fegušu za lepe besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem križa in pogrebnemu podjetju Mir za vse opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi tvoji najdražji, ki te bodo neizmerno pogrešali NAGRAJENCI KRIŽANKE EVITEL Geslo nagradne križanke, objavljene v petek, 15. maja 2015, je bilo: EVITEL PTUJ. Med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., smo izžrebali tri nagrajence: 1. Tjaša KOCMUT, VITOMARCI, 2. Irena NOVAK, PODLEHNIK, 3. Ivan JELEN, PTUJ. Nagrajenci bodo potrdilo za prevzem torbice za telefon v trgovini Evitel prejeli po pošti. Nagrade podeljuje podjetje EVITEL d.o.o. iz PE Olandia Ptuj. Čestitamo! SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8- 98,2 -104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Slovenija, Podravje • Bo Slovenija oškodovancem v poplavah 2012 stopila naproti? Tretje leto od poplav, stanje nespremenjeno Poslanec s Ptujskega Andrej Čuš je v državnem zboru nedavno zastavil poslansko vprašanje, povezano s poplavnim dogodkom na reki Dravi 5. novembra 2012. Vprašanji sta bili pravzaprav dve. Prvo je naslovil na resor za okolje in prostor, drugo na resor za notranje zadeve. »Dokazano je bilo, da je bil pri teh poplavah krivec tudi človeški faktor. Zato naj odgovorni za to odgovarjajo. Še do danes se marsikje ne ve, stanje ni sanirano, Drava ogroža še naprej. Ljudje so prepuščeni sami sebi, pristojne institucije so neodzivne, potencialni krivci se izogibajo krivde in kažejo drug na drugega, ljudje ostajajo nemočni, brez podpore,« je v državnem zboru opozoril Čuš. Avstrija z ukrepom pred praznjenja akumulacij Ministrica za okolje Irena Majcen je poslancu pojasnila, da je v zvezi s poplavnim do- Kazensko ovadbo policisti zavrgli V zvezi z novembrskim poplavnim dogodkom iz leta 2012 je bila v letu 2014 na policijski postaji Gorišni-ca podana ustna kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Ovadbo je podala fizična oseba. Gorišniški policisti so primer predali kolegom na Policijski upravi Maribor. Ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar je na poslansko vprašanje Andreja Čuša odgovorila, da so policisti v zvezi z ovadbo zbrali vsa potrebna obvestila in da je bilo ugotovljeno, da ni podlage za kazensko ovadbo. Stroški dokazovanja krivde na sodišču bi lahko bili enormni Slovenija razpolaga s podatki, da del krivde za katastrofalne poplave iz leta 2012 nosi avstrijska državna hidroelektrarna Verbund. »Avstrijski del strokovne komisije, podobno kot naš del, je soglasno ugotovil, da je do povečanega pretoka za 730 m3/s prišlo zaradi slabega upravljanja hidroelektrarn na avstrijski strani,« je konec leta 2013 za Štajerski tednik povedal takratni minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Tehnični direktor DEM Andrej Tumpej nam je takrat pojasnil, da so se rezultati hidroloških analiz (v zvezi s poplavami 2012), ki sta jih avstrijska in slovenska stran pripravljali vsaka zase, ujemali. Poročilo o hidrološki analizi je nato potrdila tudi Stalna avstrij-sko-slovenska meddržavna komisija za Dravo. »Iz podatkov v poročilu izhaja, da je bil zaradi manipulacije avstrijskih elektrarn pretok na meji med državama za dobrih 700 m3/s višji. Treba pa je povedati, da bi reka Drava tistega dne silovito poplavljala v vsakem primeru, kajti tudi če teh 700 kubikov odštejemo od zabeleženih pretokov, bi skozi Slovenijo v vsakem primeru teklo 2500 m3/s,« je navedel Tumpej. Dokazovanje krivde pred sodiščem v Celovcu naj bi zdaj zahtevalo trdne dokaze in precejšen finančni vložek - zaradi izdelave izvedenskih mnenj in študij. Ker oškodovanci sami denarja za ta namen nimajo, pričakujejo, da jim bo nasproti prišla država. A je vprašanje, ali se bo država Slovenija odločila pomagati proti tožbi zoper Verbund, ki je v avstrijski državni lasti. V Evropi nekako ni praksa, da bi se države zaradi sporov srečevale na sodiščih. osvežitev v pomaranči godkom na Dravi iz leta 2012 izdelana študija z analizo. »Študijo je pripravil Inštitut za vode. Na podlagi njenih rezultatov so slovenski izvedenci v sodelovanju z avstrijskimi dosegli spremembo avstrijskega pravilnika o obratovanju in nadzoru ter ureditvi pred praznjenja akumulacij hidroelektrarn na Dravi v Avstriji. Ukrep pred praznjenja akumulacij je v veljavi od začetka letošnjega leta, zaradi delovanja verige hidroelektrarn zmanjšuje poplavna tveganja. Na ministrstvu smo oškodovancem ob poplavah pripravljeni ponuditi uporabo rezultatov študije - za pripravo oziroma za urejanje njihovih zahtevkov zoper odgovorno osebo.« Oškodovanci bi za tožbo potrebovali finančno podporo države Čuš je nadaljeval: »Seznanjen sem bil, da je bila pred nekaj časa ena izmed zavarovalnic pripravljena sofinancirati analizo, ki bi bila podlaga za vložitev tožb oškodovancev zoper avstrijski Verbund. Tam naj bi čakali na obravnave, a se na zahtevke ne odzivajo, saj pričakujejo, da jim bo odgovornost za poplavni dogodek dokazana. Takšno študijo torej potrebujemo pred kazenskim sodiščem v Celovcu, kjer sicer poteka kazenski postopek zoper dve osebi, ki sta bili v času dogodka zadolženi za dvigovanje zapornic. Ne poteka pa postopek zoper elektrarno Verbund kot pravno osebo. Navedeno je pomembno zaradi poteka zastaralnih rokov.« Kot je še možno razumeti iz Čuševe pobude, si oškodovanci v lastni režiji pravde zoper avstrijsko državno družbo ne morejo privoščiti. Stroški pravde bi namreč lahko zelo hitro poleteli v nebo, to pa zaradi izdelave dragih strokovnih mnenj sodnih izvedencev. »Teh stroškov oškodovanci sami ne morejo nositi,« poudarja poslanec. Ministrica Majcnova dodaja, da so na vladi imenovali skupino, ki bo nastalo problematiko poskušala reševati v pogovorih z avstrijsko vlado oz. njihovo deželno vlado. »Potrdili smo že tudi neki nabor stvari, ki so za zdaj internega značaja. Prepričana sem, da bodo tisti oškodovanci, ki tudi sami sprožajo postopke proti povzročitelju te nesreče, v pridobivanju odškodnin uspeli.« Mojca Zemljarič Benedikt • Zagorelo v stanovanjski hiši Strela zanetila požar V torek zvečer je zaradi udara strele ogenj zajel stanovanjsko hišo v naselju Štajngrova v občini Benedikt. K sreči je gasilcem hitro uspelo pogasiti ogenj in preprečiti večjo škodo. Po besedah podpoveljni-ka PGD Benedikt Gregorja Jančiča je bilo društvo o požaru obveščeno okrog pol osme ure zvečer. »Ko smo prišli na kraj dogodka, ogenj ni bil viden, pač pa dim. Odpravili smo se na podstrešje in poiskali lokacijo požara ter začeli gasiti z visokim tlakom.« Ogenj je v kratkem času, približno petih minutah, uspelo pogasiti 16 gasilcem iz PGD Benedikt s tremi gasilskimi vozili. Preventivno pa so na pomoč poklicali še sose- Foto: PGD Sveta Trojica dnje gasilsko društvo PGD Sveta Trojica. Po besedah Jančiča je do požara prišlo zaradi udara strele. Ogenj je v celoti uničil približno 20 m2 strehe. Monika Levanič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO J\yil 'CfliS,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI Del uničene strehe so gasilci prekrili z opeko in delno s PVC-folijo. ZELO UGOE Napoved vremena za Slovenijo Danes bo oblačno. Dež se bo od jugovzhoda znova razširil nad vso Slovenijo. Burja na Primorskem se bo nekoliko okrepila, tudi drugod bo pihal severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj C. Obeti V noči na soboto se bodo padavine v južni, vzhodni in osrednji Sloveniji okrepile, v soboto čez dan pa bodo počasi slabele. Tudi veter se bo polegel. Opozorilo V noči s petka na soboto bo v južni in vzhodni Sloveniji padlo okoli 50 l dežja na kv. meter, zato pričakujemo močnejši porast vodotokov na tem območju. Foto: MZ