PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE • PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE E-mail:varnost@varnost-krani.si DEŽURNI CENTER I http://www.varnost-kranj.si (04) 20 15 100 POTROŠNIŠKI KREDITI Gorenjska y Banka Banka j posluhom Nižje obrestne mere EMoMMGLAS' Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 44 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 7. junija 2002 Foto: Tina Doki Renesansa železnice? Ob prednosti, ki jo država že nekaj let namenja cestam in avtocestam, je železnica izgubila na veljavi, vendar prihaja čas, ko se bo del prometnih tokov znova vrnil na železnico. O tem so ta teden razpravljali tudi gorenjski poslanci in župani, ki so se sestali na Planini pod Golico, kjer so bili gostje občine Jesenice in tamkajšnjega župana Borisa Breganta. Ni naključje, da so ravno v tej občini načeli vprašanje železnic, saj je slednja v veliki meri pripomogla k nastanku in razvoju Jesenic. Železna cesta danes sicer ni več edina povezava te doline z Ljubljano in Primorsko ter s sosedi na drugi strani meje, srečanje dveh železniških koridorjev na območju Jesenic pa za te krajem še vedno daje velik prometni pomen. V prihodnje naj bi bil še večji, saj mag. Matjaž Knez, državni sekretar v prometnem ministrstvu zagotavlja, da smo pred novelacijo nacionalnega programa železnic, kjer bo velik poudarek dan gradnji drugega tira in posodobitvi infrastruk-turnega omrežja, da se bodo naše železnice lahko vklopile v evropski sistem železniškega sistema. Na Jesenicah, kjer železniška infrastruktura zajema kak tretjino vsega stavbnega zemljišča, so prepričani, da je železnica prevelik porabnik prostora glede na svojo učinkovitost. Podpirajo sicer razvoj železnice, saj ni pomembna le za industrijski, temveč tudi ostali razvoj regije, vendar ni potrebe za preveliko širitev, zlasti še, ker se obeta ukinitev mej. Občina je predlagala spremembo zazidalnih načrtov, v katerem je predvideno povečanje tirov za 14. Tudi drugi gorenjski župani so podprli razvoj železnic: čim prej naj se zgradi drugi tir ali začasno vsaj poveča število kompozicij. Potniški promet se tam, kjer je možnost, že preusmerja na železnico, saj gre za prevoz, cenejši od avtobusnega. Kljub vsemu imamo v Sloveniji z vlakom samo 4 vožnje na osebo vsako leto, medtem kojih ima Švica denimo kar 70. Če se hočemo temu vsaj na daleč približati, potrebujemo dobre železniške postaje, več in sodobnejše vlake. Državni sekretar je ocenil, da bi se gradnja lahko začela leta 2005, poslanec Jože!" Bernik pa je o tem resno podvomil. Danica Zavrl Zlebir 80 let gorenjske čokolade Lesce - Danes, v petek, 7. junija, popoldne bo na prireditvenem prostoru na letališču v Lescah med 14. in 18. uro družabno srečanje ob pomembnem jubileju, 80-letnici podjetja Žito Gorenjka, d.d. Gorenjka je in ostaja edino domače podjetje, ki z okusnimi čokoladnimi tablicami sladka Slovence. Lani so izdelali 2600 ton čokolade, za letos pa načrtujejo povečanje prodaje za 16 odstotkov. D.S. Srečanje motoristov v Žireh Žiri - Moto klub Sairach iz Žirov bo od danes do nedelje popoldne organizator tradicionalnega moto zbora. Prireditev, na kateri pričakujejo motoriste iz vseh koncev Evrope in seveda slovenskih klubov, ki so te dni že napovedali svoj prihod, bo v vsakem vremenu, saj so organizatorji že postavili ogromen šotor za več kot tisoč obiskovalcev. Vstopnine tako za motoriste kot ostale obiskovalce ne bo, obeta pa se zanimiv program s strip - teasom, različnimi igrami in drugo "bikersko" zabavo. V.S. Ministrica obljubila pomoč Ministrica za šolstvo, znanost in šport se je s predstavniki jeseniških javnih zavodov pogovarjala o uspehih in problemih šolstva in športa na Jesenicah. Prednostne investicije: sanacija šole na Koroški Beli, vrtec na Hrušici, prostori Glasbene šole in dokončanje izgradnje športne hale Podmežaklo. Na Jesenicah bi radi imeli program strojništva in komercialista na Srednji šoli oziroma gimnaziji. Jesenice - V sredo je obiskala jeseniško občino ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok ter se s predstavniki šolskih in športnih javnih zavodov pogovarjala o položaju in razvojnih problemih šolstva in športa na Jesenicah. Uvodoma jo je župan občine dipl.inž. Boris Bregant Zahoviča so napodili Kranj - Zadnja dva dneva je prišlo v javnost, kaj seje dogajalo na '"''opi za rezervne igralce na svetovnem nogometnem prvenstvu ^ed tekmo Slovenija : Španija in P° njej v slačilnici, ko je bil po nekaterih informacijah dialog med selektorjem Srečkom Katan-£ern in igralcem Zlatkom Zahovi-^em na meji fizičnega obračuna. v°dstvo naše reprezentance s Predsednikom Nogometne zveze ^'ovenije Rudijem Zavrlom na celu je očitno sklenilo gnil kompromis, da je Zahovič ostal v reprezentanci, Katanec pa je, globoko človeško in strokovno poni-^n, napovedal slovo reprezentan-1 in verjetno tudi slovenskemu n°gometu po svetovnem prven-vn. Čeprav naj bi bilo dogovor-•jer|o, da po konferenci za novinarji Predsednika Nogometne zveze genije Rudija Zavrla in selek- S] torij ho Ja Srečka Katanca nihče ne dajal izjav za javnost, je ^ahovič to storil, povedal svojo mj, predvsem spora se sicer opravičil ve in dejal, da so Očitno ni bilo tako in Zahoviča so odslovili. Jutrišnjo pomembno tekmo z Južno Afriko bodo Slovenci odigrali brez njega. Večina javnosti in športnikov v Sloveniji, ki so se odzvali na ta dogodek ali so bili vprašani za mnenje, je dejala, da je vodstvo zveze s tem, koje Zahoviča obdržalo v reprezentanci, odreklo podporo Katancu. Zahoviča bi moralo takoj poslati domov in ne šele kasneje, ko so se odnosi očit- no znova zaostrili. Vodstvo zveze je Katanca pustilo na cedilu. Reprezentanca je že uspešno igrala brez Zahoviča, ki ima nesporno velike zasluge za uspeh slovenskega nogometa, vendar zvezdni-štvo ne opravičuje primitivnosti. Jutrišnja tekma bo priložnost, da naši nogometaši pokažejo svojo zrelost in zmagajo. Zadnji prepiri kažejo, da marsikomu še primanjkuje zrelosti in profesionalnosti. Jože Košnjek, foto: Tina Doki seznanil s tem, koliko iz občinskega proračuna namenjajo za šolstvo in šport in med drugim dejal, daje denarja za vzdrževanje in potrebne nove investicije vedno premalo. Delež proračunskega denarja za šolstvo se povečuje, medtem ko delež proračuna, namenjen športu, ostaja na približno enakem deležu 6 odstotkov. Tea Višnar, vodja oddelka Za družbene dejavnosti občine je v izčrpni predstavitvi pokazala na uspehe, standard in tudi na probleme ter razvojne želje otroškega varstva, osnovnega in srednjega šolstva ter športa. Med drugim je dejala, da si Jesenice zelo prizadevajo, da bi spet postale pomemben regijski izobraževalni center z ustanovitvijo višje strokovne šole s programom strojništva in komercialista na gimnaziji. Na jeseniški Srednji šoli je bilo v zadnjih letih ukinjenih kar šest programov. Občinski proračun zelo bremenijo visoki stroški ogrevanja v šolah, v zadnjih sedmih letih pa so se kar za 230 odstotkov povečala sredstva za subvencije v otroško varstvo. 56 odstotkov staršev plačuje za vrtce zelo malo ali ničesar, kar je najvišji odstotek na Gorenjskem. Na Jesenicah so v zadnjem obdobju veliko sofinancirali investicije v šolstvo in šport, v razvojnem programu pa so poleg manjših najpomembnejše investicije: izgradnja nove glasbene šole v nekdanji kasarni, nujna izgradnja vrtca na Hrušici, dograditev športne hale, kot kratkoročna prednostna naloga pa je nedvomno adaptacije osnovne šole na Koroški Beli, saj je šolo prizadela vgradnja žlindre. Ministrico dr. Lucijo Čok so z uspehi in problemi seznanili predstavniki javnih zavodov, svoje vtise pa je strnila v izjavi, v kateri je dejala, dajo veseli, da imajo Jesenice tako visok šolski in športni standard, ki pa zahteva tudi stroške in nova vlaganja. Jesenice s tem, ko si želijo visokih in višjih šol dokazujejo željo po znanju. Ministrstvo pa si bo prizadevalo, da bo z intervencijskimi sredstvi takoj pomagalo predvsem šoli na Koroški Beli, da čimprej dokonča sanacijo. Pohvalno se je o obisku ministrice izrazil tudi jeseniški župan Boris Bregant, ki je dejal, da je za številne programe premalo denarja, da pa pričakuje, da bo ministrstvo pomagalo pri sanaciji šole na Koroški Beli in da bo v prihodnje prisluhnilo resnim že-ljam in potrebam občine, ki si že dalj časa želi novih programov srednjega šolstva na Jesenicah. Darinka Sedej Na naših cestah je ta teden potekalo ročno štetje prometa. Foto: G.K. 9770352666025 Odnos Slovencev do izseljencev Dobrodošli rojaki ali znova tujci Muzej novejše zgodovine v Ljubljani je ob razstavi Izseljenec, Življenjske zgodbe Slovencev po svetu, pripravil pogovor o odnosu Slovencev do svojih rojakov, izseljencev. Ljubljana - Zanimiva in ogleda vredna razstava v Muzeju novejše zgodovine v gradu za halo Tivoli v Ljubljani bo odprta še do jeseni. Na razstavo v pritličju gradiča simbolično opozarja na dvorišču postavljeni stari vagon, v kakršnih so v 19. in 20. stoletju zaradi različnih razlogov potovali na tuje naši predniki. Nataša Strlič iz Muzeja novejše zgodovine je povedala, da je razstava sestavljena iz zgodb posameznih izseljencev, ki so prispevali tudi razstavljene predmete. Slovensko izseljenstvo je pomemben del zgodovine Slovencev v 19. in 20. stoletju in spomin na ta čas bo morda kdaj ohranjala stalna razstava, poseben Muzej izseljenstva ali izseljenski oddelek Etnografskega ali kateregakoli drugega muzeja. Ideja o taki ohranitvi spomina na izseljenstvo je znova aktualna. Prof. dr. Božo Repe, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je vodil pogovor, se je vprašal morda dejstvo, da slovenski nacionalni računalniški "word" ne pozna besede izseljenec in ga zato Prof. dr. Božo Repe podčrtuje rdeče, dokaz našega odnosa do izseljencev in izseljenstva. Upa, da ni tako in da odnos do tega tudi političnega vprašanja ni mačehovski. Resolucije, ki so bile doslej o tej problematiki sprejete v Sloveniji, so ostajale večinoma neuresničene. Izseljenstvo je tudi problem raziskovanja in zgodovinopisja, čemur se dolgo ni posvečalo posebne pozornosti. Izjema je zadnje desetletje. Poseben izziv pa je izbira načina, kako na poljuden in privlačen način izseljenstvo prikazati mlajšim generacijam. Dr. Marjan Drnovšek, predstojnik Inštituta za slovensko izseljenstvo pri Znanstveno raziskovalnem centru Dr. Marjan Drnovšek Ministrstvo "izločilo" Antona Kokalja Ljubljana - Poslanska skupina Nove Slovenije kritizira ravnanje ministrstva za notranje zadeve, ki je samovoljno imenovalo člane nacionalne delegacije na Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti v okviru Sveta Evrope, ki bo naslednji teden v Strasbourgu. Slovenija ima na kongresu lahko tri predstavnike. Čeprav je Svet Evrope zahteval, da sta v delegaciji zastopani ob združenju občin, Združenje občin in Skupnost občin, je ministrstvo za notranje zadeve po mnenju Nove Slovenije samovoljno imenovalo člane delegacije. Vlada je marca sprejela merila in postopke za sestavo delegacij lokalnih skupnosti in Združenje občin je v delegacijo predlagalo Antona Kokalja, župana Vodic, Pavla Ruparja, župana Tržiča, in Jožeta Jurkoviča, župana Škofljice, pa za namestnika. Ministrstvo za notranje zadeve je Antona Kokalja izločilo. To je spomin na prejšnje čase, koje bila vsaka kritična beseda obsojena ali pa utišana. Nesprejemljivo je zanikati, da so v Sloveniji razen "uradnih" tudi drugačni pogledi na lokalno samoupravo. Poslanska skupina Nove Slovenije prav tako ugotavlja, da je predlog rebalansa državnega proračuna nepregleden in da izpad dohodkov proračuna ne bo dosegel le 40 milijard, ampak najmanj 50 milijard, saj ima samo pokojninska blagajna trenutno za 10 milijard izgube. Vlada načrtuje z varčevanjem in nedavčnimi prihodki pokriti okrog 25 milijard izpada, razlika do 50 milijard pa bo povečala letošnji primanjkljaj na 150 milijard tolarjev. Javnost ima pravico zvedeti za celovite podatke o stanju naših javnih financ, trdijo v Novi Sloveniji. J.K. ALPDOM inženiring d.d., 4240 Radovljica Cankarjeva 1 drlnfika drul.ba WWW.alpdom.Si JAVNO ZBIRANJE PONUDB Št. naročila: TOV14/02 1. ) Naročnik: Po pooblastilu NEPREMIČNINSKEGA SKLADA SPIZ, - ALPDOM. Inženiring, d.d.. Cankarjeva 1. 4240 Radovljica. 2. ) Naslov pooblaščenega naročnika: Cankarjeva 1, 4240 Radovljica 3. ) Opis in obseg gradnje: - Sanacija objekta (fasada, toplotna izolacija, obnova napuščev) zunanja ureditev (obnova kanalizacije, obnova asfaltnih površin, zunanje stopnice ob objektu) 4. ) Kraj izvedbe: Tovarniška 14, Lesce 5. ) Sprejemljivost variantnih ponudb: NE 6. ) Datum predvidenega začetka in dokončanja ali čas izvedbe: Za- četek takoj po podpisu pogodbe (JULIJ 2002), čas izvedbe 20 delovnih dni 7. ) Naslov službe in kontaktne osebe, od katere se lahko zahteva razpisna dokumentacija in dodatne informacije: ALPDOM, Inženiring, d.d., Cankarjeva 1, 4240 Radovljica - g.Stanko Ravnik 04/537-45-22 8. ) Čas, v katerem lahko dvignete dokumentacijo: od ponedeljka do petka (8.00- 15.00 ure) 9. ) Znesek in način plačila za razpisno dokumentacijo: 5.000,00 SIT, nakazilo na transakcijski račun 07000-0000031130 pri Gorenjski banki v Radovljici, s pripisom za "sanacijo - Tovarniška 14 - Lesce" 10. ) Datum in ura, do kdaj je potrebno predložiti ponudbo: Ponede- ljek, 24.6.02, do 12.00 ure 11. ) Naslov, kamor je potrebno predložiti ponudbe: Cankarjeva 1, 4240 Radovljica 12. ) Datum, kraj in čas odpiranja ponudb: 24.6. 02 na sedežu podjet- ja Alpdom ( sejna soba )ob 12.00 uri 13. ) Predviden datum izbire izvajalca: do 26.6.2002 14. ) Merilo za dodelitev naročila: ponudbena cena in pogoji plačila Reference in usposobljenost za tovrstna dela Ostale ponudbene ugodnosti Naiceneiša ponudba ni hkrati tudi naiuaodneiša Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je vodilni raziskovalec tega pojava v zgodovini Slovencev, je temeljito razčlenil odnose dosedanjih treh držav in njihovih centrov (Dunaj, Beograd, Ljubljana), v katerih smo živeli in sedaj živimo Slovenci, do izseljenstva. Slovence doma in na tujem je stalno spremljala ogroženosti, načenjala pa so jih tudi dejanja samouničevanja kot na primer alkohol in samomori. Cerkev je edina stalno skrbela za izseljence, oblasti pa so ravnale različno. Katoliške stranke so skrbele za izseljence, liberalno usmerjene veliko manj, komunistične pa skoraj nič. Dr. Marjan Drnovšek je povedal, daje prva Jugoslavija priznavala problem izseljenstva, sprejela poseben zakon in ustanovila v Zagrebu komisariat za izseljence, posebni komisarji pa so delovali tudi na veleposlaništvih. Druga, Titova Jugoslavija, je šele leta 1960 priznala izseljevanje inje za zaščito naših državljanov sklenila prve mednarodne pogodbe. Politika, zlasti partija in njen podrejene organizacije, so začele po letu 1970 sodelovati s Slovenci po svetu, vendar predvsem s tistimi, ki so bili lojalni do Jugoslavije. Do druge emigracije je bil odnos oblasti odklonilen. Po letu 1990, z nastankom samostojne države Slovenije, se je odnos do Slovencev po svetu spremenil, vendar so nekateri predsodki ostali, zlasti do Slovencev in njihovih potomcev v Argentini. Čeprav jih je bilo veliko rojenih po vojni in nimajo ničesar z medvojnimi in povojni- OO00S r (Itn** #(&>T SP v nogometu 2002, Portugalska - Poljska 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove pustolovščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Kolesarska dirka po Avstriji -1. etapa 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Gospod Magoo, ameriški film 21.45 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 22.45 Prihajajo divje gosi, angleški film 0.55 Mortal Komat 1.40 Dokler naju smrt ne loči, ameriški film 3.00 Angle hladnokrvnosti, ponovitev filma 4.25 Mortal Kombat 5.10 Sedma nebesa, ponovitev SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: na Vrhu dr. Anton Grizold - obrambni minister 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: Akademskih četrt 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti - Z Ar-turjem skozi igre življenja 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big ban-govih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - jagode 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno - rak na dojkah 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.20 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 EPP 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črana kronika dneva 19.05 Moja je lepša kot tvoja - ansambel Zarja 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna - Glasba do polnoči 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Bonton 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled ti- ■ ska 8.00 Radio danes 8.15 Novice In dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Izobraževalna oddaja - kviz 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja - šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Šolski radio 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 18.00 Z Marijem Galuničem 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program Digitalni tisk Studio TOREK, 11. JUNIJA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenije 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Bisergora, lutkovna nanizanka 9.25 Radovedni taček: Lonec 9.35 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 10.00 Ko je pomlad - lučka, otroška nanizanka 10.40 Recept za zdravo življenje 11.30 Obzorje duha 12.00 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.20 Dobro jutro 15.05 Večerni gost 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.40 Vaš tolar 16.55 Vojna in civilizacija, ameriška dok. serija 17.45 Otroci Afrike, angleška dok. serija 18.05 Sprehodi v naravo 18.20 Knjiga mene briga 18.35 Skrivnosti 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Dosje 21.05 Aktualno 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 23.00 Marie Tempete, francoska drama, 1/2 0.35 Knjiga brez mene 0.50 Vojna in civilizacija, ponovitev 1.45 Otroci Afrike, ponovitev 2.00 Dosje 2.50 Aktualno, ponovitev 3.40 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 4.10 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 5.15 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.50 TV prodaja 14.20 Studio City 15.15 Končnica 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.45 Breme suma, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 Legenda o sivi sovi, kanad-sko-ameriški film 21.55 Igra s smrtjo, nemški film 2. del 23.25 Praksa, ameriška nanizanka 0.10 Videospotnice, ponovitev KANAL A 8.00 Nogometna, a*ena 8.20 SP v nogometu 2002, Danska - Francija, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, Senegal - Urugvaj, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Kamerun - Nemčija, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, Savdska Arabija - Irska, posnetek 17.40 Nogometna arena 18.00 SP v nogometu 2002, Danska - Francija, posnetek 19.55 Popstars, najboljši tega tedna 20.00 Nogometna arena 21.00 SP v nogometu 2002, Kamerun - Nemčija, posnetek 22.50 SP v nogometu 2002, Senegal -Urugvaj, posnetek 0.40 Nogometna arena 9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezu-e|ska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 TV Dober dan, slovenska nanizanka 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jekleni Max, risana seri-ia 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorška pobija, ameriška nadaljevanka 16.25 Majhne skrivnosti 16.30 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, Mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Njeni dve življenji, ameriški film 22.25 Odpadnik, ar"eriška nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja "•30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor Show report, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Wai Lana joga ;4-20 Ekskluzivni magazin 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Alfi Nipič Show, ponovitev 17.20 Naj N - nogometni studio jo.20 Naš vrt 18.50 Pokemoni, risani film ^•20 Videalisti 20.00 Popotovanja z Jani-jom 21.00 TV razglednica 21.30 Gradimo «2.00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana )09a 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani 182* ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si «•35 Gorenjska pred letom dni 18.50 reastavitveni spot GTV 18.55 GTV pripona I 19.00 Gorenjska TV poročila 1802 Doh Adrenalin' športna oddaja 19.45 TA GT\/6r dan Predstavlja in nagrajuje 19.55 p'v Priporoča II 20.00 Utrip Kranja 20.10 postavljamo vam KS Otok 21.00 Seniki v D^°cju, dokumentarna oddaja 21.40 GTV I8oor°ča '" 21 45 Goreniska TV poročila S(r i 22.00 Znani, neznani obrazi, Boris 23 1*2.30 Kanonade, dr. Vekoslav Grmič ■ -JO TA Dober dan predstavlja in nagraju-ska tw 0 GTV PriP°roca lv 23.45 Gorenj-«i V poročila 1802 00.00 Urica erotike tekst GTV1'00 GTV iUtr'' Prelis,ajte Tele" G?SlL« JTE V KONTAKTNIH ODDAJAH v KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO- NU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Kamera med vami 8.05 Za kulisami: Sergej Ferrari in Tea Glažar 9.00 Čudež: Človek, alternativna znanost, pogovor v živo s Slobodanom Sta-nojevičem, posnetek 9.51 Deželne novice -infor. pregled dogodkvo v regiji 10.10 Povej 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Kamera med vami 20.10 Deželni magazin, pogovoir z župani gorenjskih občin:Šenčur 20.40 Rezervirano za... 21.00 V osrčju -kontaktna oddaja o življenju v zdravem okolju s svetovalcem Janezom Mahletom, voditelj: Andrej Gracar-1. del, v živo 21.51 De-žeine novice - inforamtivni pregled dogodkov v regiji 22.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Modna revija 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja -oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izbubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem: tema: Polži in plesi vrtninah 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesme tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.05 Napoved 16.20 10 let Bodečih než - ljudske pevke 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Kresovanje 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Iz Rinaldove skrinje 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Silvestrove in Čičijeve skrivnosti 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.20 Jezikomer 12.25 Izvir, nadaljevanka 13.10 Čas dolgov, češki film 15.05 Hollywoodske ženske, dok. serija 15.55 Poročila 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Prostor, čas, arhitektura 20.50 Forum 22.00 Skupaj do zvezd 22.50 Odmevi dneva 23.10 Današnji šport 23.25 S Čigro okoli sveta, dok. serija 23.55 Klute, ameriški film 1.45 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.10 Pika Nogavička 8.10 SP v nogometu 2002, Danska - Francija 10.35 Sabrina - Najstniška čarovnica 11.00 Čarovnice 11.45 Otroški program 12.55 SP v nogometu 2002, Kamerun -Nemčija 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove postolov-ščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Kolesarska dirka po Avstriji, 2. etapa 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Policist iz Tolza 21.55 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 22.55 Jack Read: Neusmiljni lov, ameriški film 0.30 Umor v New Orleansu, ameriški film 2.00 Prihajajo divje gosi, angleški film 4.10 Policaj iz Tolza: Smrt v pivovarni, ponovitev filma AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.20 Mariandl, avstrijski film 11.45 Vremenski pregled 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda, nemška nanizanka 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 El-len 0.50 Nesrečna za vedno 1.15 Tema 2.05 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 3.05 Pogled od strani 3.10 Univerzium ■ SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Počitniški nasveti 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včerja, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Bio Magi 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom 22.00 Popevka tedna -Glasba do polnoči R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o jeziku 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 11.00 Radio danes 11.15 Tematska oddaja - Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911/kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe, 1. del 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vrtiljak stare glasbe - II. del 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 Tema 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGL svetuje 18.00 Starinarnica 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program SREDA, 12. JUNIJA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Dober dan, Koroška 9.10 Trojčice, risana nanizanka 9.35 Tvipsi, risana nanizanka 10.00 Sprehodi v naravo 10.15 Skrivnosti 10.20 Knjiga brez mene 10.35 Otroci Afrike, angleška dok. serija 10.50 Vojna civilizacija, ameriška dok. serija 11.40 Cikcak 12.00 Dosjeji 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Pogovor z nezemljani, angleška poljudnoznanstvena oddaja 17.50 Male sive celice 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.10 Sedmi pečat: Riba po imenu Van-da, ameriški film 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 23.00 30 let vala 202 23.05 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.55 Ansambel Unicorn 0.45 Pogovor z nezemljani, angleška poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev 1.35 Gledališče v hiši, ponovitev nanizanke 2.10 Veter v laseh, ponovitev kanadske nadaljevanke 2.55 Nihče ne beži večno, angleški film 4.45 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.50 TV prodaja 15.20 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 15.50 Homo turisticus 16.10 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 17.40 Korziška brata, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 DP v košarki (m), Union Olimpija - Krka, prenos 22.00 Nedolžne laži, angleška drama 23.00 Praksa, ameriška nanizanka 23.45 Prvi val, kanadska nanizanka 0.30 Videospotnice, ponovitev 8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002; Švedska - Argentina, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, Nigerija - Anglija, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Slovenija - Paragvaj, prenos 15.20 Nogometna arena 16.00 SPvnogo-metu 2002, Južna Afrika - Španija, posnetek 18.00 Nogometna arena 18.10 SP v nogometu 2002, Švedska - Argentina, posnetek 19.55 Popstars, najboljši tega tedna 20.00 Nogometna arena 21.30 Ekstra magazin 21.35 Popstars 22.30 SP v nogometu 2002, Slovenija - Paragvaj, posnetek 0.20 Nogometna arena 8.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 9.35 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.20 TV prodaja 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Slovenija - Paragvaj, prenos 15.20 Nogometna arena 16.00 Dragon Bali, risana serija 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Nevarni podnajemnik, ameriški film 21.45 Tretja izmena, ameriška nanizanka 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avto-drom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Videostrani 11.15 Videalisti 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja13.20 DP v raftingu 13.50 Wai Lana joga 14.20 Štiri tačke 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.20 Kickboxer 5, ponovitev filma 18.20 Gradnja, ponovitev 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonanca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana joga 23.45 TV prodaja 0.15 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1803 19.15 Požganica v avstrijskem Rožu 19.30 Adrenalin, športna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Franc Fajfar 21.00 Zeleni vodnik, bradate perunike 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1803 22.00 Predstavljamo vam KS Otok 22.40 Znani Slovenci, rezerv, zatevepiko, 1. 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1803 00.00 Urica erotike na GTV 01.15 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRA- VICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Kamera med vami 8.10 Deželni magazin: pogovor z župani gorenjskih občin, Šenčur 8.40 Rezervirano za... 9.00 V osrčju - kontaktna oddaja o življenju v zdravem okolju s svetovalcem Janezom Mahletom, voditelj: Andrej Gracar -1. del, ponovitev 9.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 10.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., ponovitev 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Kamera med vami 20.10 Za vsakogar nekaj: Dosežki podjetnikov in podjetij - Varjenje 20.30 Tržič, mesto pod gorami (produkcija: DPa-pler'S) 21.00 Sredino središče - odprta tema: Varnostni pas, vez z življenjem 22.00 Deželne novice - informativni pregled godo-kov v regiji 22.15 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Zdravnilni park v Tunji-cah, reportaža 23.20 Kako biti zdrav in zmagovati, Rudi Klarič (S.E.M.) 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Silvestrove in Čičijeve skrivnosti 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 Koledar 12.25 Jezikomer 12.30 Izvir, nadaljevanka 13.20 Družinske skrivnosti, ameriški film 14.55 Hollywoodske ženske, dok. serija 15.55 Poročila 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Kitajska - dežela in ljudje, dok. serija 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Globalna vas 20.40 Pol ure kulture 21.10 Trenutek spoznanja 21.40 TV intervju 22.40 Odmevi dneva 23.00 Današnji šport23.10 Evropski magazin 23.40 Pot domov, ameriški film 1.45 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.10 SP v nogometu 2002, Nigerija - Anglija 10.35 Sabrina -Najstniška čarovnica 11.00 Čarovnice 11.45 Otroški program 12.55 SP v nogometu, Južnoafriška republika - Španija 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove dogodivščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Kolesarska dirka po Avstriji, 3. etapa 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Podgane - ujeli te bodo, nemški film 22.00 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 23.00 Za prgišče dolarjev, film 1.00 Maščevanje po načrtu, ameriška nanizanka 1.45 Jack reed, ameriška kriminalka 5.10 Maščevanje po načrtu, ponovitev AVSTRIJA 2 3.55 Po dolgem in počez 4.50 Dobrodošla, Avstrija 6.35 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.20 Odločitev za Mauritiusa, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Šport 20.15 Help TV 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Mednarodno poročilo 23.15 Nightwatch 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen 0.50 Nesrečna za vedno1.15 Na prizorišču 1.45 Oddaja Barbare Karlich 2.45 Pogledi od strani 2.50 Help TV SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE Misle dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.20 Prispevek 11.45 Tempe-ature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 BIO vremenska napoved 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled danš-njih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.10 Gremo v Life 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 20.00 Posebna ... z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 OGLASI 6:50 Vreme 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:40 OGLASI 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: zdravnikov nasvet 8:15 Obvestila 8:30 novice, pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 9:00 Aktualno 9:15 VOŠČILA 9:40 OGLASI 10:00 Olimpijski kotiček 10:30 Včeraj danes jutri 10:40 OGLASI 11:00 Aktualno 11:40 OGLASI 12:00 BBC - novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno 13:30 POGLED v današnji dan 13:40 OGLASI 13:50 Motorci-ponovitev 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15:00 Aktualno: Alpdom in-geniring d.d. 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 OSMRTNICE 16:40 OGLASI 17:00 Aktualno: Mi lahko spregovorimo 17:30 Včeraj danes jutri 17:40 OGLASI 18:00 Aktualno 18:40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19:05 Misli iz Biblije 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, Jutri na Radiu Triglav 21:15 Zdravnikov nasvet- ponovitev 22.05 Zlata kočija - formula ena (ponovitev) R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Radio danes 11.00 Pogovor z županom občine Železniki 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911/župani 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.30 Tema dneva 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Beseda opozicije 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo svetuje 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva J 6.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 13. JUNIJA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Alpe-Donava-Jadran 11.05 Mario, nedeljski večer v živo 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Gospodarski izziv 15.35 Opus 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17.20 Resnična resničnost 17.55 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 18.30 Zaplešimo, francoska dok. oddaja 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.05 Prvi in drugi 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 23.00 Zgodbe o knjigah 23.10 Alica, evropski magazin 23.40 Cikel velikih literatov 0.40 Resnična resničnost, ponovitev 1.10 Osmi dah, ponovitev 1.40 Tednik, ponovitev 2.35 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 3.05 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 3.50 Plačani morilec, francosko-kazah- stanski film 5.25 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.45 TV prodaja 14.15 Polnočni klub 15.25 Zgodovinski laboratorij, angleška dok. serija 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 16.45 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 17.40 Srebrni žrebec, avstralski film 19.15 Videospotnice 20.00 Popularna resna glasba 21.30 Poseben pogled: Ljubezen naju bo razdvojila, hongkonški film 23.20 Praksa, ameriška nanizanka 0.00 Novinka, nanizanka 0.50 Videospotnice 8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002, Kostarika - Brazilija, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 ŠP v nogometu 2002, Turčija - Kitajska, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Mehika - Italija, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, Ekvador - rvaška, posnetek 17.40 Nogometna arena 18.00 SP v nogometu 2002, Kostarika - Brazilija, posnetek 19.55 Popstars, najboljši tega tedna 20.00 Nogometna arena 21.00 SP v nogometu 2002, Mehika - Italija, posnetek 22.50 SP v nogometu 2002, Turčija - Kitajska, posnetek 0.40 Nogometna arena 9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Tretja izmena, ameriška nanizanka 14.10 Dragon Bali, risana serija 14.35 Jekleni Max, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Romantični film: Zaljubljena družabnika, ameriški film 21.40 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Wai Lana joga 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Raketa pod kozolcem 17.50 SOJam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Redar, ameriški film 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana joga 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1804 19.15 Inovativnost in kakovost - film 19.30 Adrenalin, športna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Kanodade, gost dr. Vekoslav Grmič 21.00 SOS, specialne igre v Kranju 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila, 1804 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič 23.00 Pol ure za zdravje z Jano - Čustvenost 2. del 23.30 GTV pripravlja v mesecu juniju 23.45 Gorenjska TV poročila 1804 00.00 Urica erotike na GTV OVOO GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.10 Kamera med vami 8.10 Za vsakogar nekaj: Dosežki podjetnikov in podjetij - Varjenje 8.30 Tržič, mesto pod gorami (produkcija: DPapler'S) 9.00 Sredino središče: odprta tema: Varnostni pas, vez z življenjem 10.00 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 10.15 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Kamera med vami 20.05 Kmetijska oddaja 21.05 Šesta prestava, oddaja o avtomobilizmu 21.35 Zanimivosti: Zgornja Gorenjska 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Muzikanti Evrope 23.51 Lahko noč... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 SEM - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Silvestrove in Čičijeve skrivnosti 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 TV Koledar 12.25 Jezikometer12.35 Izvir, nadaljevanka 13.20 Annie, ameriški film 14.50 Hol-lywoodske ženske, dok. serija 16.00 Sedem vrtiov 16.30 Delo človeških rok 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Prostor pod strelnim ognjem 21.00 Željka Ogresta 22.10 Poslovni klub 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.15 Znanost 0.20 Zamenjava, ameriški film 2.05 Nočni program 8.00 Otroški program 9.10 Panorame 10.15 Ponovitve 15.10 Otroški program 16.05 Hilanus 16.15 Rekli so mu Pišče 16.30 Poročila 16.40 Hugo 17.10 Izvir, nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.05 Na zdravje 19.30 Fotografija na Hrvaškem 19.40 Fotografija na Hrvaškem 19.50 TV razstava 19.55 Iz zakladnice hrvaških muzejev 20.10 Naša sodnica, ameriška nanizanka 20.55 Poročila 21.05 Dešifriranje, angleški film 22.40 Se-infeld 23.05 Allo, allo 23.35 Severna obzorja, ameriška nanizanka 0.20 Pravi čas AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.10 SP v nogometu 2002, Kostarika - Brazilija 10.35 Sabrina -Najstniška čarovnica 11.00 Čarovnice 11.45 Otroški program 12.55 SP v nogometu; Mehika - Italija 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove pustolovščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 18.50 Novo v kinu 19.00 Kolesarska dirka po Avstriji, 4. etapa 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 MA 2412 21.10 Alarm za Kobro 22.00 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 23.00 Novo v kinu 23.10 De Luca 23.35 Umetnine AVSTRIJA 2 4.30 Dobrodošla, Avstrija 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Tako lahko te je ljubite, ponovitev filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.15 Univerzum 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen 0.55 Nesrečna za vedno 1.15 Univerzum 2.00 Oddaja Barbare Karlich 3.00 Pogledi od strani SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gost v studiu župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidi-farm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek -12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na RK 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 Oglasi - vreme 6.55 Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja-Vasiljka Kokalj 8:15 Obvestila 8:30 Novice - Pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 8:50 Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Ugankarske minute 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: OKS 13:30 Pogled v današnji dan 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15.00 Aktualno 15:30 Dogodki m odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16.50 Podjetniški CIKCAK-OOZ Jesenice 17:00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17:40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19:00 Črna kronika dneva 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Zimzeleni četrtek in Drago Anani 22:00 Popevka tedna 22.05 Popevka tedna - Glasba do polnoči 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vandaranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Vandaranje s harmoniko 21.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Dosjeji 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program CEKEHH 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program KINO Petek, 7. junija CENTER amer. kom. KONEC ŠOLE ob 18. in 20. uri, predprem. amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 22. uri STORŽIČ rom. drama DRUGA NAJLEPŠA STVAR ob 19. uri, hum. drama MOJE IME JE SAM ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. 40 DNI & 40 NOČI ob 18. uri, slov. drama ŠELESTENJE ob 20. uri ŽIRI amer. akcij, film KRAU ŠKORPIJONOV ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE anim. kom. POŠASTI IZ OMARE ob 18. uri, slov. trii. VARUH MEJE ob 20. uri Sobota. 8. iuniia_ CENTER amer. kom. KONEC ŠOLE ob 17. in 19. uri, hum. drama MOJE IME JE SAM ob 21. uri STORŽIČ rom. drama DRUG ANAJLEPŠA STVAR ob 18. in 22. uri, slov. film ŠELESTENJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama VARUH MEJE ob 18. uri, amer. kom. 40 DNI & 40 NOČI ob 20. uri DOVJE rom. kom. AMELIE ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE anim. kom. POŠASTI IZ OMARE ob 18. uri, slov. trii. VARUH MEJE ob 20. uri Nedelja, 9. iuniia_ STORŽIČ rom. drama DRUGA NAJLEPŠA STVAR ob 18. in 22. uri, slov. film ŠELESTENJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. 40 DNI & 40 NOČI ob 18. uri, slov. drama ŠELESTENJE ob 20. uri ŽIRI amer. akcij, film KRAU ŠKORPIJONOV ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE anim. kom. POŠASTI IZ OMARE ob 18. uri, slov. trii. VARUH MEJE ob 20. uri Ponedeljek, 10. junija___________, CENTER amer. kom. KONEC ŠOLE ob 18.30 uri, hum. drama MOJE IME JE SAM ob 20.30 uri STORŽIČ rom. drama DRUGA NAJLEPŠA STVAR ob 19. in 21. uri Torek, 11. iuniia_, CENTER amer. kom. KONEC ŠOLE ob 18.30 uri, hum. drama MOJE IME JE SAM ob 20.30 uri STORŽIČ rom. drama DRUGA NAJLEPŠA STVAR ob 19. in 21. uri Sreda. 12. iuniia__. CENTER amer. kom. KONEC ŠOLE ob 18.30 uri, hum. drama MOJE IME JE SAM ob 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! CENTER amer. kom. KONEC ŠOLE ob 17. uri, Četrtek. 13. iuniia hum. drama MOJE IME JE SAM ob 19. uri, predprem. amer. trii. SOBA ZA PANIKO ob 21.15 uri Nismo prejeli sporeda! KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Narava je spomladi najlepša in /. vsemi svojimi čari vabi v svoje naročje. Na piknike, pa naj bo ta kar na domačem vrtu, na travniku, kje ob bistri vodi, skratka v kakšnem prijetnem kotičku. Ne bomo se ukvarjali /. vročimi juhami, temveč bomo na žaru spekli taku ali drugačno meso. Mesarji ob koncu tedna pripravijo toliko dobrot - slastne ražnji-če, ki jih osvežijo tudi z zelenjavo, za poln okus pa dodajo še malo mesnate slanine - pleskavice, če-vapčiče, sočne zarebrnice, hrenovke, take in drugačne klobasice, tudi ribe in podobno. Izredno dobri so kosi piščanca, posebej pe-rutničke, ki se hitro prepečejo. S soljo, česnom in gorčico jih natre -mo, pa morda še s kakšnimi začimbami, kot so majaron, origano, rožmarin in podobno, sicer se pa dobe mešanice začimb, prirejenih posebej za meso na žaru. In zraven si privoščimo razne solate: najboljša je krompirjeva z mlado čebulico ali kumarična s krompirjem in čebulo pa ajvar in podobno. Tokrat bomo spomnili le na nekaj posebnosti in na dodatke k jedem z žara, posladkali se bomo pa z dobro domačo jagodno torto. Svinjski file na žaru Potrebujemo 2 kosa fileja (skupaj približno 600 g), rožmarin, čebula in česen v prahu, 3 žlice olja, sol. Z mesa porežemo kožice, narežemo ga na 2 do 3 cm debele rezine, te obrišemo do suhega in na-tremo z mešanico olja, začimb in dišav. V olju naj se namakajo približno 1 uro. Nato rezine mesa malo obrišemo in položimo na vročo, naoljeno rešetko. Pečemo jih na vroči rešetki z vsake strani 3 minute. Med peko meso večkrat obrnemo in premažemo z oljem, v katerem smo ga prej namakali. Sladica za nedeljsko popoldne Metkina jagodna torta 3 rumenjake penasto umešamo s 17 dag sladkorja, dodamo 1 dl olja, dobro /mešamo, dodamo pol kozarca (0,5 dl) vrele vode, spet zmešamo. Nato dodamo 20 dag moke s polovico zavitka pecilnega praška in enim zavitkom vani-lin sladkorja ter sneg iz 3 beljakov. Slednjega previdno vmešamo v testo. Če hočemo, da bo biskvit še boljši, zamenjamo 10 dag moke za 10 dag zmletih mandljev. Tako pripravljeno testo nadevamo v namazan pekač, ki naj bo velik približno 20 x 28 cm. Pečemo približno pol ure pri 180 stopinjah C. Nadev: 1 kg zrelih rdečih jagod /režemo na tanke rezine, po okusu jih posladkamo in poškropimo s sokom ene pomaranče, da ohranijo lepo rdečo barvo. Ko se biskvit ohladi, ga poškropimo s so- kom, ki se je nabral pod jagodami in ga obložimo z narezanimi jagodami. 1 jogurtov lonček jagod prihranimo, jih zmečkamo v jagodno kašo, ki jo bomo zamešali v stepeno smetano, s katero bomo obdali biskvit. Za gornji namaz potrebujemo 3 del sladke smetane. Stepemo jo na polovico, nato dodamo 2 zavitka utrjevalca za smetano, sladkorja po okusu in zmlete jagode, daje smetanov nama/ rahlo rožnat. Zgoraj torto okrasimo z "jagodno rožo", ki smo ji podložili lističe citronine melise. Da se bo biskvit lepo navlaži] s sadnim nadevom in smetano, naj torta kakšno uro počaka v hladilniku. Pa še to: Ta recept za biskvit lahko uporabite tudi za vse mogoče druge sadne in podobne torte. Solimo čisto na koncu. Piščančje prsi na žaru Za 4 osebe potrebujemo: 4 prsne kose (z vsakega odrežemo po 2 zrezka), 8 žlic olja, malo soli in začimbna mešanica za žar. Meso odluščimo od kosti, oplaknemo pod vodo in obrišemo do suhega. Natremo ga z začimbami in pokapljamo z oljem. Tako pripravljenega pustimo vsaj eno uro v kvasi v zaprti posodi. Nato piščančje zrezke spečemo na vročem žaru na plošči oz. rešetki, lahko pa tako pripravljene piščančje zrezke zavijemo v alu folijo in spečemo na žaru. Tako bomo ohranili ves sok v foliji. Gorčična omaka 3 žlice majoneze, 2 žlici gorčice, 3 žlice kisle smetane ali jogurta, 1 žlica paradižnikove mezge, 2 žlički drobno sesekljanega drobnjaka. Vse sestavine zmešamo in po okusu začinimo. Polovico drobnjaka zamešamo v omako, ostalo potresemo po njej. Omako po okusu solimo in okisamo. Omaka z redkvijo Potrebujemo: rumenjaka -trdo kuhanih jajc, 3 žlice kisa, * žlici kisle smetane, 1 žlica sesek' Ijanega peteršilja, nekaj olup' Ijenih in na drobno nastrgani'1 redkev. Rumenjaka pretlačimo in zmešamo z drugimi sestavinami. Na; zadnje dodamo še nastrgane al' drobno sesekljane redkvice. Omako pripravimo, tik preden jo na' meravamo ponuditi. Odlično se poda h klobasicam, čevapčičefl1 in pleskavicam z žara. BdUŠ Kranj »8.3 mh* Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072 Rado Hf ivi duo Smarjadu 6. 4000 Kuni T" • • V nedeljo drugi županov tek okoli Brda NOVO VOZUO Slepim Tek proti odvisnosti Izteka se teden, namenjen slepim in slabovidnim. Gorenjci, združeni v društvu slepih in slabovidnih so ga začeli s tradicionalnim srečanjem na Okroglem, kjer so se letos veselili dobrodošle novosti. Okroglo - Kljub sončnemu vremenu se v soboto dopoldne na vrtu Doma oddiha slepih in slabovidnih na Okroglem ni zbralo posebno veliko, zbirati so se začeli šele popoldne, saj so bili nekateri med njimi zaposleni drugje, denimo na državnem tekmovanju v Braillovi pisavi. Srečanje so letos izkoristili za prevzem novega kombija za prevoz slepih in slabovidnih, ki ga je slovesno prevzela najstarejša članica društva 92-letna Marta Polak, blagoslovil pa nakel-ski župnik Matija Selan. Slepi in slabovidni si znajo narediti lepo praznovanje. Na Okroglo so povabili Akademsko folklorno skupino Ozara s Primskovega, Kranjske furmane, ki pojejo več kot sto let stare ljudske pesmi, citrarja Aleksandra Pirca in ženski duo Val, ki je pozneje skrbel za zabavno razpoloženje. Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj Franci Pire je v nagovoru nanizal uspehe i/, dela društva, ki na Gorenjskem združuje 425 članov spomnil, pa je tudi na referendum o predlogu zakona o invalidskih organizacijah, za katerega je pravkar začel teči rok /a zbiranje podpisov. Slepi si prizadevajo za ohranitev socialne države za slovenske invalide, saj je invalidnost njihov način življenja in za organiziranost invalidov po evropskih načelih. Na srečanju so delili tudi obrazce za podpis, ki ga mora vsak posamezni podpisnik odnesti na upravno enoto in ga tam podpisati, overjenega pa lahko odda v društvu. Na srečanju so se člani (med njimi so pretežno starejši) najbolj veselili novega kombija. "Potrebujemo ga za prevoze članov, da se lahko udeležujejo dejavnosti, ki jih zanje prireja naše društvo," je dejal tajnik društva Emil Muri. "Prejšnje vozilo je bilo staro šest let in precej dotrajano, tako da smo že lani začeli zbirati denar za nakup novega. Nakupu smo namenili izkupiček lanskega in letošnjega srečelova, ki nam ga je pomagalo izpeljati več sponzorjev. Nekateri so dali prav bogata darila, vsem pa smo iskreno hvaležni za pomoč. Letos pa s svojimi prispevki pomagajo tudi štirje Lions klubi /. Gorenjskega, in sicer Lions klub Kranj, ki je svoj prispevek že nakazal, pomoč pa so obljubili tudi Lions klub Bled in Lions klub Golf Bled ter Lions klub Škofja Loka. Novo vozilo nas je stalo 5,5 milijona tolarjev. Naš kombi jtt kar pogosto v uporabi, tri do štirikrat tedensko ra/.važa naše ljudi h krožkom, v klub samopomoči, športnim dejavnostim in podobno. Ce se peljejo s kombijem, naši člani ne potrebujejo sprem Ijevalca, kar je dobro za njihovo samostojnost." Na j starej ša članica društva, Kranj čanka Marta Polak. Prvih pet darovalcev za Domna vanja. Obrnili smo se na donalor-je. računamo tudi na naše /veste bralce in druge, ki želijo pomagati, denar pa lahko nakažejo na transakcijski račun številka 07000-0000100776 (s pripisom "za Domna"). S pomočjo donatorjev bi radi /brali vsaj 500 tisočakov, kar je le polovica stroškov. Prvih pet darovalcev je že nakazalo denar: Ciril jereb (10.000), Jožica Ciglič (20.000), Boris Kobal (5000), Marjan Kadivec (15.000) in Marija Rant (10.000). Vsem se v Do-mnovem imenu lepo zahvaljujemo. Njegovi stiski pa se je od/vala tudi glasbena šola PianoForte iz Trboj, ki želi za Domna pripraviti dobrodelni koncert. Domen je namreč več let obiskoval to glasbeno šolo, kjer se je učil kitaro, njegov učitelj Aleksander pa je pobudnik za izvedbo koncerta. D.Z. Kranj - Pred mesecem dni smo /. Območnim /druženjem Rdečega križa Kranj začeli dobrodelno akcijo za Domna Andoljška, ki se mu jc življenje zaradi spastične tetra-perezc popolnoma spremenilo. Jc na invalidskem vozičku, njegova družina pa se je zaradi spremenjenih razmer preselila v drugo stanovanje. Andoljškovim bomo pomagali pokriti stroške obnove stano- piše Milena Miklavčič Blagoslov novega kombija. kije v pozni starosti ohranila le še pet odstotkov vida, je vesela, če lahko kaj postori sama. Zdrave noge in veder duh jo ohranjajo pri močeh. "Veliko hodim in to me dr/i pokonci. Rada pa se tudi vozim. Na društvu slepih dobim karte in potem se /. avtobusom vozim po opravkih," pravi Marta Polak, ki dobro skriva svoja pozna leta. Njeni znanci vedo povedati, da si je za svojo devetdesetletnico sama privoščila izlet na Brezje in kosilo v okoliški gostilni. Včasih se pač rada odtegne skrbi sina in snahe, s katerima živi. In s čim si še krajša čas na jesen življenja? "Zelo rada imam knjige, predvsem romane. Ko sem bila mlada, nisem rada brala, sedaj pa odkrivam bogastvo, ki mi ga nudi knjiga. V Ljubljani je knjižnica za slepe in tja sporočim, kaj bi rada imela, potem pa mi naročene kasete z posnetimi knjigami pošljejo po pošti. Sedaj že kar dobro poznajo moj okus." Med članstvom Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj je večina starejših. Podobno je tudi drugje po Sloveniji. "V našem društvu je kar 80 odstotkov članov starejših od 60 let," pritrdi tajnik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper Drago Šajn, ki ga s kranjskih druži dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. "Letos pa smo /al odkrili dva popolnoma slepa predšolska otroka, ki jima želimo nameniti še posebno pozornost, Usposobiti bo treba starše, kako ravnati s takim otrokom, pozneje pa osebje v vrtcu, šoli in kasneje v srednjih šolah, saj se trudimo, da bi se otroci vključili v integrirano varstvo, iz- Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Usode Postajamo narod starcev Toda Mateja mi je pravzaprav želela povedati Zgodbo o neki nežni ljubezni, ki jo je sama doživela v Poznih zrelih letih. Upokojila sem se že, in to kmalu, takoj ko mi je-takoj dopuščal, " razlaga s pripombo, da bo predolga delovna doba veliko ljudi že kar sama porinila v Prezgodno smrt. Ker nisem imela kakšnega posebnega dela, delovnih navad pa veliko, sem se vključevala v prostovoljno delo, menjala sem kolegice na terenu, skrat-*0> ni minil dan, da ne bi bila s svojimi dragimi pa* Clenti vsaj nekaj ur. Toda bila sem dokaj slabe volje, ker so mi naprtili še enega, ki je stanoval v bloku, v Kuterem ni bilo dvigala, mene pa so občasno rade °olele noge. Toda redkokdaj sem se pritoževala, Zato sem si tudi takrat rekla, da ni vredno, da bo že kako. Lado je bil siten in nergav možakar, kije "pil kri vsem mojim predhodnicam. Z nobeno stvarjo ni l .. v----f'~ °'i zadovoljen in če je le mogel, je nagajal in delal Po svoje, da smo dekleta potem klicale rešilca ali Zdravnika, ko smo ga dobile že na pol poti na oni \Vet. Ko sem ga prvič videla, sem začutila, da s svojim obnašanjem le prekriva prava čustva in svoj pra- vi obraz. Imela sem čas, nihče me ni priganjal, zato se mi ni nikoli mudilo, ko sem prišla k njemu na obisk. Sprva je bil tudi meni neznosen. Od doma sem bila vajena, da so bile ženske tiste, ki so komandirale. Tudi ostali bolniki, ki sem jih imela v svoji praksi so bili srečni, če sem jih samo obiskala. Kaj šele, da bi se jim posvečala v svojem prostem času! No, Lado je bil drugačen. Ni bil vajen živeti sam in njegovo stanovanje je bilo podobno smetnjaku, ko sem ga prvič obiskala. Kakšen cirkus je zagnal, ko sem vzela metlo, da bi pomedla! Zmerjal me je s hudičevko in podobnimi izrazi, vendar sem vse preslišala. " Matejo je nekaj vleklo k Ladu. Mogoče to, da je bil drugačen od drugih. Bil je strasten zbiralec grafik in starih knjig. Stene v njegovem stanovanju so bile polne in Mateja je občudovala njegovo znanje, koji je pripovedoval, kje vse je staknil posamezne mojstre. Trudila se je, da bi bila dobra poslušalka, čeprav o slikarstvu ni vedela skoraj nič. "Prvi napredek je bil, ko me je nekoč pričakal obrit in postrižen. Zmeraj je bil tako zanemarjen, da sem se kar križala, ko sem ga zagledala. Počasi mi je zaupal, da je bil učitelj risanja, da je tudi sam prijel za čopič in ustvarjal, vendar ne toliko, da bi tudi razstavljal. Ko je bil urejen, je izgledal 20 let mlajši! Kakšen dan je bil tudi slabe volje. Niti vrat mi ni hotel odpreti, tako da sem zaman čakala. Kakšna druga bi se šla pritožit na socialno, meni pa kaj takega na kraj pameti ni padlo. Po pravici povedano, mi je bila najina vojna celo všeč, Po letih mamine- obraževanje in usposabljanje." O sodelovanju z Gorenjci pa je dejal: "Pogosto se srečujemo, saj so na Primorskem domovi oddiha, kamor prihajajo Gorenjci, mi pa tudi radi pridemo na Okroglo. Tudi strokovno veliko sodelujemo, s kranjskim društvom delamo na področju kasneje oslepelih, Gorenjci so nam kot prvi na tem področju dali ludi navdih za skupino za samopomoč. Sedaj delujeta že dve, ki sta ravnokra končali izobraževalni seminar. Delavnice in seminarji so način, kako se kasneje oslepeli učijo mobilnosti in orientacije, njihovi svojci pa izvedo, kako reorganizirati svoje življenje z ljudmi, ki so izgubili vid. Naše društvo sicer pokriva deset primorskih oblin, vključuje pa 315 članov, med prvimi pa je dobilo status društva, ki dela v javnem interesu in s tem pravico do izvajanja nekaterih socialnih programov." Danica Zavrl Zlebir To nedeljo, 9. junija, ob 9. uri bo na hipodromu Brdo start drugega županovega teka, katerega izkupiček je namenjen fundaciji Vincenca Drakslerja za pomoč odvisnikom. Kranj - Že lanski prvi tek je lepo uspel, na letošnjem pa v upravi Mestne občine Kranj, ki tek prireja, pričakujejo še bolj množično udeležbo. Prijavljeni so že številni tekači, mnogi pa se bodo priglasili kar v nedeljo na hipodromu, uro pred startom. Tekači lahko izbirajo med dvema različno dolgima programa. li Brda bodo udeleženci doka/ali. da se zavedajo družbene škodljivosti drog. ki so prisotne tudi med mladimi Kranjčani, in da so pripravljeni pomagali listini, ki hi se jih radi odkri/ali in polno zaživeli. Ne nazadnje pa ima tek za udeležence tudi povsem rekreativni pomen, saj razgiba telo in izboljša počutje. V želji, da bi bil nedeljski tek okoli Brda res množičen, so prireditelji poskrbeli tudi /a okrepčilo in spominske majice, pester pa bo tudi kulturni program. V njem bodo sodelovali pevski /bor Ko-kričan. Obrtniški moški pevski /bor. folklorna plesna skupina Ozara in mažoretke plesne šole Urška. H. J. Bolje pripravljeni se bodo verjetno odločili za 8,5-kilometrski tek okoli Brda, drugim pa je na voljo 2-kilometrska pot, ki jo bodo lahko pretekli ali prehodili. Štai inina je za oba teka enaka: 2000 tolarjev, samo 500 tolarjev pa za dijake, študente, vojake, upokojence in člane vseh humanitarnih društev. Kot rečeno, ima nedeljski lek dobrodelni značaj. Prispevki sponzorjev in štartnina gredo na račun fundacije Vincenca Drakslerja, ki i/ različnih virov /hira denar za pomoč odvisnikom oziroma njihovim družinam. Zdravljenje odvisnosti, še posebej biva nje v komunah, je namreč dolgotrajno in tudi drago. S tekom oko- Karitas + Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik ga terorja, mi je bil občutek, da se z nekom borim, pa da sem ob tem močnejša, ljub. " Mateja odkrito prizna, da sama s seboj sploh ni bila zadovoljna. Vedela je, da so jo ljudje imeli za staro devico, ki se ni znala postaviti na lastne noge. Včasih ji je kdo celo namignil, če ni mogoče lezbijka, ker jo niso nikoli videli v moški družbi. "Take krivične obtožbe zelo bolijo, " pravi. Potem se zasmeje. "Dokler je bila še mama živa, je ona poskrbela tudi za to, da so se čenče nehale širiti. Naj povem, da mije prišlo v navado, da sem se pri Ladu oglasila vsak dan. Bilo mu je komaj nekaj let čez šestdeset, vendar je bil tako telesno kot tudi duševno zanemarjen, da jih je izgledal veliko več. Zaradi kolka je bil vezan na voziček, toda če bi hotel, hi lahko naredil nekaj korakov po stanovanju. Prvi žarek sonca je posvetil v njegovo dom, ko mi je dovolil, da ga peljem na sprehod, medtem pa je neki moj znanec pobelil njegovo stanovanje. Kot otrok se je zjokal, ko sem ga zvečer pripeljala nazaj domov, saj revež ni bil navajen, da bi bil kdo dober z njim. Ko mi je povedal svojo življenjsko zgodbo, sem se Zgrozila, kaj vse je moral ta tenkočutni človek pretrpeti. Osamljenost naju je združila in čeprav je bil več kot deset let starejši od mene, me to ni motilo. Bolj kot kaj drugega sem rabila človeka, s katerim se lahko pogovarjam. Lado mi je pomagal razrešiti marsikatero dilemo o tem, kako so z mojim življenjem upravljali drugi. Kar mije povedal o svojih sli kali. sem še razumela, stare knjige me pa niso preveč brigale. On seje sam naučil brati v gotici in ne- katerih drugih hieroglifih, in Če me ni bilo pri njem. je buljil v knjige in tako pozabljal na svet okoli sebe." Toda ko so ljudje izvedeli, s kom se druži, so bili šokirani. Tak samotar in čudak, so govorili, pa še njen stari ala hi bil lahko. To, slednje seveda ni bilo res, toda okolica je spet imela razlog, da jc vrtela jezike. "Ko sem prvič čez noč ostala pri njeni, seje ulegel k meni in me stisnil v naročje. Sedaj pa v miru zaspi, mi je rekel in me samo božal. To je bila največja intimnost, ki sva si jo dovolila. Preživela sva pet nepozabnih let, ki so mi potrdile, da je vredno :i veti. Potem pa so se začele kopičiti bolezenske težave, ki jim tudi ju: nisem mogla biti več kos. Najhuje je bilo tO, da je postajal zelo pozabi[jiv in kakšen dan se je zgodilo, da ni niti tega vedel, kdo sem. Pustil je vodo, daje tekla preko korita, luči so gorele po vsem stanovanju, iz skrinje je jemal hrano in jo nosil k sebi v posteljo in podobno. Srce se mi je paralo, ko sem videla, kako se spreminja. Potem pa je imel spet svoje svetle dneve, ko je bilo tako kot prej in sem se slepila, da sem si le domišljala, da je z njim kaj narobe. Vzela sem ga k sebi domov, vendar je ostal le kratek čas. ker moje stanovanje ni bilo prilagojeno vozičku, od katerega je bil odvisen. Ko se je nekoč kar zapeljal po stopnicah in sem ga vsega razbitega našla ob vznožju le-teh, sem vedela, da moram nekaj storiti, če ga nisem hotela izgubiti. Na srečo sem imela še iz časa redne službe nekaj zvez, da so mi pomagali najti :a Lada prostor v domu. Začenja se sezona pomembnih nastopov Plavalni klub Radovljica je bil v minuli letni in zimski sezoni razglašen za najboljši slovenski plavalni klub, pokrit bazen pa jim omogoča še boljše delo in še višje cilje tako v mlajših kot članskih kategorijah. Radovljica - Alenka Kejžar, Urška Slapšak, Anja Klinar, Tamara Sambrailo in Marko Milenkovič so trenutno prva imena radovljiškega plavalnega kluba, ki bo drugo leto slavil že 70 let svojega dela. Vsi ti tekmovalci, ki hkrati sodijo tudi v vrh slovenskega plavanja, pa so le del moštva, ki uspešno nastopa na domačih in tujih tekmovanjih. V zadnji letni in zimski sezoni so namreč Ra-dovljičani znova osvojili naslov najboljšega slovenskega plavalnega kluba, saj so v vseh kategorijah skupaj, od najmlajših dečkov in deklic do članov in članic osvojili kar 234 medalj. "Ponosni smo na te rezultate, saj poleg naših plavalcev, ki prinašajo kolajne iz največjih tekmovanj, uspešno delajo in nastopajo tudi mlajši talenti, ki jih v klubu k sreči ne manjka in bodo čez leta zagotovo lahko nadomestili starejše klubske prijatelje," je na priložnostni tiskovni konferenci ob začetku nove sezone povedal glavni trener radovljiškega kluba in selektor naše državne plavalne re- KEGUANJE Tiskovna konferenca pred začetkom sezone je bila tudi priložnost za podpis sponzorskih pogodb med PK Radovljica ter Zavarovalnico Triglav, ki sta jo podpisala direktor kranjske enote Aleš Klement in predsednik Jože Rebec, v imenu ljubljanskega Genisa pa je pogodbo podpisal Stane Štefančič. - Foto: Tina Doki prezentance Ciril Globočnik, ki je seveda že z mislimi pri novih največjih tekmovanjih, ki čakajo reprezentante. Najprej bo to kadetski dvoboj na Reki 15. in 16. junija, sledil bo nastop mladih Iskraemeco finalisti evropske lige Kranj - Naši državni prvaki, kranjska ekipa Iskraemeco, so se izkazali tudi v letošnjem na novo organiziranem tekmovanju, tako imenovani evropski kegljaški ligi. Konec tedna so nastopili v Podberzovi in z novo zmago osvojili največ točk v svoji skupini B. Zmagovalec skupine A je postalo moštvo nemških prvakov Victorije iz Bamberga, s katerim se bodo Kranjčani pomerili v velikem finalu evropske lige, ki' bo 22: in 29. junija. Ekipa kegljavk Triglava je v svoji skupini B osvojila končno 4. mesto. V.S. plavalcev na tekmi Alpe Adria v Kopru med 23. in 27. junijem, evropsko mladinsko prvenstvo v Li-enzu med 11. in 17. julijem in kot vrhunec letošnje poletne sezone evropsko člansko prvenstvo. v Berlinu med 25. in 31. julijem. Vseh teh tekmovanj se bodo seveda udeležili tudi radovljiški plavalci, ki pa težko čakajo tudi na letošnjo največjo plavalno prireditev v Sloveniji, Odprto prvenstvo Slovenije "Mobitel 2002", ki bo v Radovljici od 7. do 10. avgusta. Na njem bodo poleg vseh doma-, čih plavalnih asov nastopili tudi nekateri odlični plavalci in plavalke iz tujine, kot so Slovakinja Martina Moravcova, Hrvatje Marko Strahije, Ante Maškovič, Mi- r MSPORT i'fl«ii:fMi0i:?MPi Ženska srajca, VAUDE Kratek rokav. Sandali, TECNICA Moška srajca, 0XB0W Kratek rokav. Hlače, SALEVVA Deljive dolge ali kratke. 2.990 SIT 9.990 SIT 11.990 sit| Dekliške kopalke, IQ *m*r Spalna vreča, MARTI NS ARTS Do -5 stopinj °C, teža 1,45 kg. 4.990 SIT Deške kopalke, IQ w«r 3.990 sn- Spalna vreča, FERRIN0 Teža 1,2 kg, mere 220 x 80 cm. 7.990 srrl Šotor, MARTINS ARTS Za tri osebe, s predprostorom, teža 4,5 kg, mere: 335 x 215 x 130 cm. ]g|8jwf_ Posoda za kampiranje, ejao^r 11.990 SIT MARKILL 8-delni set. 4.190 SIT Posebna ponudba velja od 6. do 22. iuniia oz. do prodaje zalo MŠPORT, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 04 258 74 48, DELOVNI ČAS: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. MŠP0RT, Juretova c. 222, Ljubljana-Rudnlk, tel.: 01 2801010, DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 20. ure. MŠPORT, Industrijska c, Nova Gorica, tel.: 05 331 12 62, DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 20. ure. Svetovna elita v kranjskem bazenu Kranj ■ 300 plavalcev, 17 držav, 4 celine, je najbolj enostavno napovedan Mednarodni plavalni miting SIOL 2002, ki ga ta konec tedna v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju organizira Plavalni klub Merit Triglav Kranj. K slovesu enega najmočnejših tekmovanj v Evropi pa mu vsako leto pripomore več znamenitih imen svetovnega plavanja. Letos jih je največ doslej. Organizator navaja kar dvajset slovitih plavalcev, med katerimi najbolj slovijo The-rese Alshammar, Gary Hali jr., Antony Ervin, Mark Foster, po zaslugi prijateljskega sodelovanja z zagrebškimi in splitskimi organizatorji pa tudi skupina ameriških plavalnih reprezentantov. MERKUR MERKUR , trgovina in storitve, d. d., C6sta na Okroglo 7, A202 Naklo loš Milošcvič in Smiljana Mari-novič, Čeha Hana Černa in Danie Malck in drugi, ki so sodelovanje obljubili tudi zaradi prijateljskih vezi z radovljiškim plavalnim klubom. Že ta konec tedna pa bo do sedaj. pokrit radovljiški plavalni bazen' znova spremenil v letni olimpijski bazen, saj bodo podrli tako-imenovani prostostatični balon, ki je plavalcem prek zime služil za nemoteno treniranje, ostalim domačinom in okoličanom pa za rekreacijo. Kot je povedal predsednik Plavalnega kluba Radovljica Jože Rebec, so manjši stroški kluba z vožnjami v druge bazene že upravičili jesensko naložbo. Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je ob tem poudaril, da se vsi skupaj že veselijo tudi prenovljenega bazena, ki ga bodo raVno danes ob 13. uri odprli v Kropi.. Vilma Stanovnik PLES Blejke uspešne v Srbiji Bled - Minulj konec tedna je v Arandjelovcu v Srbiji potekalo letošnje evropsko prvenstvo v.show plesih. Udeležile so se ga tudi članice blejskega plesnega studia, ki so že na državnih prvenstvih posegale po najvišjih uvrstitvah. Dobro so nastopile tudi v Srbiji, saj si je v kategoriji diseo solo za ■ članice 3. mesto priplesala T/jaša Kobal. v kategoriji male skupine so bile članice med 21. ekipami odlične četrte. Nastopile so: Nina ŠerčeviČ, Tipa Šerčevič, Teja. Burja, Tjaša Kobal, Anja Rado-njič in Miša Ferjan. V disciplini disco pari sta Nina Šarčevič in Vesna Urek osvojili 9. mesto. V.S. NOGOMET_ Nogometna nedelja Mavčiče •- Športno društvo Mavčiče v letošnjem letu' praznuje 20-letnico. V okviru društva že vsa leta deluje nogometna sekcija, nogometaši pa v prvi polovici junija redno pripravljajo turnir. Letos bo še posebej zanimiv, med seboj pa se bodo najprej pomerili mlajši nogometaši iz zgornjega dela krajevne skupnosti (Jama, Praše, Breg in del Mavčič) ter spodnjega dela (Podreča in drugi del Mavčič). Sledila bo še tekma veteranov Zarice in domačih veteranov. Organiziran bo tudi sreče-lov, člani športnega društva pa obljubljajo tudi ponudbo hrane in pijače. Prireditev se bo to nedeljo, 9. junija, začela ob 10. uri na nogometnem igrišču pod cerkvijo v Mavčičah. V.S. GORSKI TEK Čeh in Hižarjeva Kranj - Na državnem prvenstvu gorskih tekačev v disciplini gor-dol na pobočju mariborske Zlate lisice sta si nov naslov pritekla Jože Čeh iz Lenarta in smučarska tekačica Ines Hižar iz Medvod. Pozitivno je znova presenetil hitri Boštjan Hrovat iz Begunj, ki je med člani pritekel drugo mesto. Tretji pa Boštjan Novak (Šmarno-gorska naveza). Marjan Zupančič inSebastjan Zarnik (oba KGT Papež) sta na 10 km dolgi progi z višinsko razliko 700 osvojila šesto in,sedmo mesto. Med veterani je prvak Bojan Cvajnar, med mladinci in mladinkami pa imajo dve srebrni kolajni tudi mladi varovanci Boruta Malavašiča iz Žiri, Peter Lamovec in Neli Mlinar. M.M. Med.njimi je tudi team študentov z univerze Berkeley, kjer študira tudi hrvaški plavalec Duje Draganja, večkratni rekorder in nosilec zlatih odličij v mladinski konkurenci, tretji na lanskem evropskem prvenstvu na 100 m prosto. Američani bi se lahko udeležili treh najbolj elitnih tekmovanj v tokviru turneje Mare Nostrum, ki so hkrati s kranjskim mitingom, vendar so se zaradi pogojev tekmovanja in izjemne letošnje konkurence raje odločili za slednjega. Predsednik kranjskega • plavalnega kluba Darjan Petrič je dejal, da nameravajo skupaj z Zagrebčani in Splitčani v prihodnje konkurirali omenjenemu turnirju, na novinarsko vprašanje o ; možnostih za skupni miting z radovljiškim klubom pa je odgovoril, daje pred leti tudi sam dal pobudo za takšno organizacijo plavalnega srečanja, ki bi vključevala tudi Ljubljano, vendar se je s hrvaškimi prijatelji očitno lažje dogovoriti kot z najbližjimi sose- .di. Na novinarski konferenci, ki jo BALINANJE je organizator pripravil pred sobotnim in nedeljskim tekmovanjem, so o svojih pričakovanjih spregovorili tudi najboljši trije plavalci s syojimi trenerji. Anja Čarman je kot prva Slovenka postala evropska prvakinja leta 2001 v Antvverpnu na 400 m prosto, Aleš Aberšek je osvojil odlično 8. mesto na svetovnem prvenstvu 2002 v Moskvi, Emil Tahirovič pa je na istem tekmovanju za las zgrešil polfinale. Najbližji cilj.vrhunskih plavalcev je nastop na evropskem prvenstvu v Berlinu, za katero sta gotova potnika Anja in Emil, Alešu pa je Plavalna zveza Slovenije podaljšala rok za izpolnitev norme do 15. junija zaradi zaključka študija v ZDA. Skupaj s trenerjema Urško Gane in Roni-jem Pikcem so izrazili pričakovanja, da na kranjskem mitingu dosežejo osebne rekorde. Miting se začenja v soboto, 9. junija, ob 9. uri, polfinalni in finalni obračuni pa bodo popoldne. Danica Zavrl Žlebir Evropski balinarski finale na Trati Trata pri Škofji Loki - Ta konec tedna bo na traškem balinišču potekal sklepni del tekmovanja evropskega klubskega balinarskega pokala. V finale najboljše četverice so se uvrstile ekipe italijanske Ivree. Montpellierja iz'Francije, Istre iz Hrvaške in'slovenska ekipa Mlinarja Padne. Žal na turnirju ne bo domačega moštva, ekipe Lokateksa Trate, ki ga je v četrtfinalnih obračunih premagala ekipa Istre iz Poreča. "Res smo bili.razočarani, ker na sklepnem tekmovanju ne bomo nastopili, vendar pa je bila ekipa Poreča puč boljša in na koncu smo jim morali čestitati za zasluženo zmago. Kljub temu bodo ljubitelji dobrega balinanja pri nas na Trati jutri in v nedeljo lahko prišli na svoj račun, saj se obetajo vrhunske predstave," je pred finalnim turnirjem povedal kapetan ekipe Lokateksa Trate Bojan Berčič. Že danes zvečer ho v hotelu Transturist žreb obeh parov, jutri pa se bo polfinalno tekmovanje začelo ob 10. uri. Zmagovalni ekipi se bosta nato v nedeljo pomerili v velikem finalu, ki se bo začel.ob 14. uri. Tekme za 3. mesto pa ni, saj poraženca jutrišnjih tekem nato ne igrata več: Vilma Stanovnik Vabila, prireditve Gorski tek na Kriško goro - Planinsko društvo Križe bo to nedelje"), 9. junija, organizator 9. gorskega teka na Kriško goro za memorial Janka Likarja. Start bo ob 10. uri pred picerijo Košuta. Prijaviti'se je moč na dan tekmovanja od 8. ure naprej na startu. Mošenjski tek - Športno društvo Mošnje bo jutri, 8. junija, z začetkom ob 17. uri, organizator 13. mošenjskega teka. Start in cilj bosta pred kulturnim domom v Mošnjah. Najmlajši se bodo pomerili na 300 metrov dolgi progi, mlajši dečki in deklice na 600-metrski progi, starejši dečki in deklice na 1200-metrski progi, člani in članice pa na 7000-metrski. Prijaviti se je moč uro pred začetkom tekmovanja na startu. Dodatne informacije dobite pri Žvonetu Potočniku po telefonu 041608 231. Bled na rolerjih - Jutri, v soboto, z začetkom ob 16. uri, bo na Bledu potekala sedaj že tradicionalna prireditev Bled na rolerjih. Prireditev je namenjena rekreativcem, ki bodo razdeljeni po kategorijah, ena kategorija pa bo tudi družinska (najmanj en starš in en otrok). Prijave že sprejemajo v trgovini ASA Naklo ali po telefonu 27 70 800, na dan prireditve pa se bo moč prijaviti do eno uro pred tekmo na štartnem mestu, ki bo pri Festivalni dvorani. Nogometni spored - Nogometaši v prvi in drugi gorenjski nogometni ligi bodo jutri, v soboto, z začetkom ob 18. uri, odigrali zadnji krog. Pari so: Ločan - Lesce, Visoko -.Polet, Kranjska Gora - Naklo, Vele-sovo - Sava, Železniki - Alpina, Preddvor - Kondor, Podbrezje - Trbo-je, Podgorje - Bitnje, Bohinj - Hrastje. Ekipa Horvej Jesenic je prosta. Državno prvenstvo v hitrostnem plavanju in potapljanju - Potapljaško društvo Nemo bo jutri, 8. junija, organizator državnega prvenstva v hitrostnem plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju. Tekmovanje bo v bazenu.Vevče v Ljubljani, začelo pa se bo ob 10. uri. Piknik loških smučarjev - Smučarski klub Alpetour bo letošnjo uspešno sezono sklenil jutri, v soboto, ko bo na strelišču v Crngrobu pripravil tradicionalni piknik. Začel se bo ob 12. uri. . Košarka in nogomet v Stražišču - KK StražiŠče bo danes in jutri pripravil tradicionalni košarkarski maraton, 24 ur košarke. Prireditev, na zunanjem igrišču ob športnem domu v Stražišču se bo začela dane sob 18.uri. Jutri si bodo obiskovalci na velikem ekranu ogledali tekmo Slovenija - Južnoafriška republika. Za zabavo bo skrbel UnimOgs band, organiziran bo srečelov in tekmovanje v metanju trojk. V.S. Memorial Toneta Rozmana v Dupljah - Društvo Partizan Duplje prireja v spomin ha leta 2000 umrlega člana teniške ekipe Toneta Rozmana - Tominca jutri, v soboto, 8. junija, ob 9. uri Memorial Toneta Rozmana, spominski teniški turnir dvojic za veterane nad .40 let. Turnir bo na teniških igriščih Trnove v Dupljah. Potekal bo po "šampanjskem sistemu", natančen način tekmovanja pa bo določen na začetku turnirja glede na število udeležencev. Organizatorji želijo zagotoviti razen tekmovalnega tudi družabno plat srečanja. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja do 8. ure. Prijavnimi bo 1000 tolarjev na igralca. Pojasnila daje Brane Teran po telefonu 041/734 187.' J.K. Bodoča južna schengenska meja potrebuje nove policiste Po srednji šoli še poldrugo leto šole Medtem ko je minuli teden na Policijski akademiji v Tacnu pred generalnim direktorjem slovenske policije Markom Pogorevcem prisegla 350-glava tretja generacija kandidatk in kandidatov za policiste, čaka na vrsto za zaposlitev in usposabljanje že nova generacija. Kranj - Prijave za delovno mesto policista sprejemajo v osmih slovenskih policijskih upravah še danes. V Policijski upravi Kranj okrepitev ne bodo deležni, čeprav glede na sistemizacijo vsa mesta v njihovih enotah še zdaleč niso zapolnjena. Predstavnik za stike z javnostmi Zdenko Guzzi pojasnjuje, da so nova delovna mesta razpisana le za tiste uprave, ki bodo s policisti "pokrivale" bodočo schengensko mejo, ki bo po južni, slovenski meji ločevala Evropsko unijo od ostalega sveta. Seveda pa tudi Gorenjci lahko kandidirajo za zaposlitev na eni od drugih policijskih uprav, denimo, ljubljanski, ki je najbližja. selekcijske intervjuje. O dokončni izbiri bodo obveščeni predvidoma do 1. decembra. S predselekcijskim testom in psihološkim pregledom policija ugotavlja primernost kandidatovih intelektualnih sposobnosti, njegovo duševno zdravje, čustveno zrelost in stabilnost. Preizkus telesnih zmogljivosti vključuje perjev test. Kandidati morajo biti seveda povsem zdravi in motivirani za policijsko delo, ki nikakor ni lahko. Sprejeti bodo 3. januarja prihodnje leto sklenili delovno razmerje za določen čas kot kandidati za policiste in bodo še istega dne odšli na 18-mesečno usposabljanje za poklic policista v Policijsko po vsaki uniformi se meri ugled vse policije. - Foto: Tina Doki Za policista lahko kandidira vsak državljan Slovenije, ki ima končano srednjo strokovno izobrazbo, ki bo letos star od osemnajst do trideset let, ki ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne obsojen na nepogojno kazen več kot treh mesecev zapora. Kandidat prav tako ne sme biti v kazenskem postopku, ki se preganja po uradni dolžnosti. Imeti mora vozniško dovoljenje B kategorije, moški odslužen vojaški rok, mej- KRIMINAL na višina za moške kandidate je nad 170 centimetrov, za ženske pa vsaj 165 centimetrov. Psihofizične sposobnosti kandidatov ugotavlja policija na pred-sclekcijskem testu, psihološkem pregledu, testu telesnih zmogljivosti, zdravniškem pregledu in se-lckcijskem intervjuju. Predselek-cijski testi, psihološki pregledi in preizkusi telesnih zmogljivosti bodo še ta mesec v Tacnu. Kandidati, ki jih bodo uspešno prestali, pa bodo septembra in oktobra opravili še zdravniške preglede in skok v daljino z mesta, premagovanje ovir nazaj, veso v zgibi, krožni tek na 60 metrov ter Coo- akademijo v Tacnu. Program izvaja srednja policijska šola, šest mesecev pa kandidati Utrjujejo in Kaj je bilo v zraku Kranj - I/, regijskega centra za obveščanje so sporočili, da jih je v torek zvečer Kranjčan, doma na Zlatem poiju, opozoril na skrivnostni plin v zraku, ki je dražil oči in dihala. Plin naj bi bil zadnje dni večkrat prisoten. Dežurni v regijskem centru je na teren poslal poklicne gasilce, ki pa plina niso več zasledili. Ker pa je Kranjčan kot mogoč izvor navedel tovarno Aquasava, so preverili tudi razmere v tovarni. Tam so jim pojasnili, da obstaja verjetnost, daje bil v zraku vonj po peroksidu ali varikini, ki ju uporabljajo v proizvodnji. Stanje bo preverila tudi okoljska inšpekcija. H. J. Rop za dvajset tisočakov Varuhi postave so v petek zvečer prijeli tri Ljubljančane, osumljene kaznivega dejanja ropa. Radovljica - Gre za 22-letna T. P. in D. P. ter štiri leta starejšega D. M. Izsledili so jih že nekaj minut po tem, koje 24-letni G. K. prijavil rop. V prijavi je povedal, da so ga pri naselju Ravnica pretepli in ranili trije moški ter da so mu vzeli denar. Enega od njih, D. M., je poznal po imenu, opisal pa je tudi osebni avto, s katerim so se odpeljali. Policijske patrulje in kriminalisti so opisani mercedes benz C280, v katerem so bili osumljeni Ljubljančani, ustavili na t.i. Kacinovem klancu. Kot so kasneje ugotovili policisti, naj bi se trojica okrog osmih zvečer pripeljala do gostinskega lokala v Radovljici, kjer so se sestali z G. K. Po krajšem pogovoru so se namenili na večerjo, vsi skupaj sedli v mercedes in se odpeljali proti Lancovcmu. Pri odcepu je D. P., ki je vozil, po očitnem poprejšnjem dogovoru ustavil. Ljubljančani so izstopili, na njihovo zahtevo je moral iz avta tudi G. K. Od njega so zahtevali denar. Za dokaz, da mislijo resno, naj bi ga D. P. in T. P. takoj napadla, ga z rokami večkrat udarila po glavi, da je padel. Eden od napadalcev naj bi mu tedaj i/, žepa hlač vzel denarnico z dokumenti. G. K., ki seje zbal nadaljnjih udarcev, jim je sam izročil še približno 20.000 tolarjev. Denar naj bi vzel D. M., kije "strašil" v bližini, zatem pa so se vsi trije osumljeni roparji odpeljali proti Kranju. G. K. je pobegnil do ceste in iz lokala poklical policijo. lijona tolarjev fotoaparatov in daljnogledov različnih znamk (rollei, voigtlander, praetica, ni-kon, ricoh, flash, exakta). Ob odhodu je, čeprav otovorjen s približno štiridesetimi aparati, mimogrede sunil še kabelski sproži-lec, iz blagajne pa za kakšnih deset tisočakov drobiža. Vlomilci delajo ponoči V noči na torek so gorenjski policisti zabeležili kar štiri večje vlome v različnih krajih. V Radovljici je nekdo skozi okno prišel v picerijo Matiček. Pregledal je predale v točilnem pultu, kjer jc našel denarnico s 5000 tolarji in 29 zavojčkov cigaret marlboro. Na delu ga je zalotil varnostnik Kanje, vlomilec se je prestrašil in pobegnil, med begom pa odvrgel cigarete. V Bohinjski Bistrici pa je neznanec vlomil v Mercatorjevo trgovino. Odnesel je več prehrambenih izdelkov in cigarete različnih znamk. Kranjski policisti so obravnavali dva vloma. Neznanec je i/, brunarice lovske družine Sorsko polje odnesel 45 steklenic piva, zaboj s prvo pomočjo in 50 škatlic cigaret. V poslovni stavbi na Likozar-jevi v Kranju pa sije vlomilec dobesedno vzel čas, pretirane škode pa ni naredil. Iz prostorov zavarovalnice Tilia, kjer očitno ni bilo nič "pametnega", se je sprehodil do pisarne sklada kmetijskih zemljišč, kjer spet ni bilo nič, medtem koje v prostorih Gorenjske obrtne zadruge našel prenosno blagajno. V drugem nadstropju stavbe je vlomil še v prostore podjetja Alte-ka, iz katerih je odšel praznih rok, tako kot iz kleti, ki jo je prav tako pregledal. Škode je za okrog 45 tisočakov. H. J. Izginil golf Šenčur - Manj uspeha pa imajo Policisti z iskanjem osebnega avtomobila golf, serija IV, srebrne barve, registrske oznake KR P3-866, ki je ponoči sredi minulega tedna izginil izpred ene od stanovanjskih hiš v Šenčurju. Avto je bil oklenjen, v njem pa kontaktni kUuči. Vreden je okrog 2,8 milijona tolarjev. Za zdaj brez sledu je iz kleti v Valjavčevi ulici v Kranju izginilo tudi rdeče-črno moško kolo giant 8 24 prestavami, vredno okroglih sto tisočakov. Zaklenjeno gorsko kolo scott je izginilo z železniške postaje v Žirovnici, skoraj novo kolo univega izpred stanovanja na Novem svetu v Škofji Loki. Vlomilec je obiskal tudi klet na C. maršala Tita na Jesenicah ter odpeljal kolesi rog in scott, iz stanovanja pa odnesel fotoaparat. Fotoaparati in daljnogledi Kranj - Iz trgovine leškega podjetja Comulus v poslovni zgradbi Merkurja na Kolodvorski je neznani vlomilec odnesel za 1,2 mi- Vaja Gozdni požar Žirovnica - V petek, 31. maja, popoldne je bila v dolini Završnice vaja enot civilne zaščite občine Žirovnica z naslovom Gozdni požar 2002. Na vaji so sodelovali člani štaba za civilno zaščito občine Žirovnica, prostovoljnih gasilskih društev Smokuč in Zabreznica, jeseniški poklicni gasilci in reševalci, gorski reševalci iz Radovljice, ekipa prve medicinske pomoči, enota za zveze in informacijsko podporo civilne zaščite ter skavti rodu Pod svobodnim soncem Breznica. Vajo so si ogledali predstavniki republiške in regijske uprave za zaščito in reševanje, sosednjih občin in gasilskih društev ter zvez, tudi gasilskih društev s Koroške in Furlanije ter podžupan občine Šentjakob. Udeleženci so bili z vajo zadovoljni, še posebej z delom, ki je bil tokrat prvič na preizkušnji, to je zvezami med enotami pri občinskem štabu za civilno zaščito. Analiza vaje posameznih enot pa bo pokazala tudi morebitne pomanjkljivosti, ki bodo vodilo pri opremljanju, usposabljanju in delovanju enot v prihodnje. izpopolnjujejo svoje znanje na policijskih postajah ter na koncu še na zaključni vaji v Gotenici. Nov program izobraževanja, s katerim je šola začela januarja pred tremi leti, je po dosedanjih izkušnjah boljši od poprejšnje kadetske šole, v katero so prihajali petnajstletniki, ki so v pubertetniškem stanju zagrešili tudi marsikatero "neumnost", ki bodočim policistom ne pritiče. Zdaj v program prihajajo že relativno zreli kandidati, z določenim predšolskim znanjem in vedenjem, da hočejo delati v policiji. Zanimanje za poklic policista je med Slovenci zadnja leta izjemno, saj kljub zahtevnosti in nevarnosti prinaša tudi nekatere dobre plati; redno zaposlitev in državno pla- NEZGODA čo, za leta dela na terenu pa še beneficirano delovno dobo. To pa so v primerjavi s številnimi drugimi poklici, /lasti v gospodarstvu, vsekakor pomembne prednosti. Minuli četrtek je ob zaključku šolanja na Policijski akademiji v Tacnu pred generalnim direktorjem policije Markom Pogorevcem zapriseglo kar 350 kandidatk in kandidatov za policista. Usposabljanje zdaj nadaljujejo na policijskih postajah v vseh policijskih upravah. Direktor Marko Pogo-revc je na slovesnosti med drugim poudaril, da je uspešnost policije odvisna prav od usposobljenosti vsakega policista. Prav znanje in izkušnje, ki jih pridobivajo pri vsakodnevnem operativnem delu. jih naredijo še boljše. H. J. Kolesar padel prek krmila Bled - 69-letni Blejec P. R. je v torek popoldne kolesaril po Trubarjevi cesti od križišča Mladinske proti križišču s Črtomirjevo cesto, in to po nasprotnem smernem vozišču. Po klancu navzdol mu je šlo hitro, glede na stanje ceste in preglednost kar prehitro. Tedaj sta i/ smeri Seliške ceste po Črtomirjevi pravilno pripeljali deklici na kolesih. P. R. je z veliko hitrostjo zapeljal v križišče, po prečkanju Črtomirjeve ceste pa začel zavirati s prednjo zavoro. Pri tem je izgubil oblast nad krmilom in prek njega padel na cesto. Huje ranjen po glavi je obležal na njej. Reševalci so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa v Klinični center. H. J. Hipnoza Petkovemu zdravju ne bi škodila Ljubljana - O napadu na novinarja Mira Petka policija javnosti še vedno ne more ponuditi konkretnejših dejstev od - zdaj že zgodovinske - izjave direktorja slovenske policije Marka Pogorevca, da "storilcem že dihamo za ovratnik". Pa vendar se vrti. Poleg dosedanje preiskave v smeri gospodarskega kriminala, so se slovenjegrajški kriminalisti primera resno lotili še s povsem drugega, osebnega zornega kota. Križem rok ne drži niti preiskovalna sodnica. Ta je pridobila mnenje neodvisnega strokovnjaka o tem, ali bi Miru Petku zaradi poškodb, ki jih je v napadu utrpel, zaslišanje pod hipnozo škodilo ali ne. Izvedensko mnenje je izdelal nevrolog prof. dr. Anton Grad z ljubljanske medicinske fakultete. Profesorjevo mnenje je, da zaslišanje pod hipnozo Petkovemu zdravju ne bi škodilo. Seveda pa mora na tovrstno zaslišanje zdaj pristati še žrtev pretepa. V telefonskem pogovoru nam je Petek zatrdil, da bo na hipnozo vsekakor pristal; navsezadnje je kot žrtev pretepa najbolj zainteresiran za to, da zlikovce doleti pravična kazen. Vendar ima Petek o zaslišanju pod hipnozo tudi pomisleke. Petek: "Metodo so v Ameriki že opustili. Vprašanje je tudi, če v Sloveniji sploh obstaja strokovnjak, ki bi bil nalogi kos. Razen tega pristanem na hipnozo le pod pogojem, da so pri zaslišanju navzoči varuh človekovih pravic, predsednik parlamentarne preiskovalne komisije in dva kolega novinarja." Medtem ko je med kriminalisti zapihal svež veter, pa se parlamentarna preiskovalna komisija, ki raziskuje ozadje napada na Mirana Petka, še naprej ukvarja z eno samo mislijo: kdo iz organiziranega kriminalnega podzemlja je zaradi kritičnega pisanja naročil novinarjev umor? V tem kontekstu je komisija v sredo vnovič zaslišala koroškega podjetnika Dušana Kudrnovskega, ki jc "zaslovel" z izjavo, daje z njegovim zaslišanjem komisija povsem zgubila kompas. Marjeta Smolnikar Osnovna šola Stražišče Kranj Šolska ulica 2, 4000 Kranj razpisuje prosta delovna mesta za šolsko leto 2002/2003 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - za nedoločen čas, od 1. 9. 2002, s polnim delovnim časom UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - za določen čas, od 1. 9. 2002 do 31. 8. 2003, s polnim delovnim časom UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA IN VODENJE ŠOLSKE PREHRANE - za nedoločen čas, od 1. 9. 2002, s polnim delovnim časom UČITELJA GLASBENE VZGOJE - za nedoločen čas, od 1. 9. 2002, s polnim delovnim časom UČITELJA MATEMATIKE - za nedoločen čas, od 1. 9. 2002, s polnim delovnim časom POGOJI: pedagoška izobrazba ustrezne smeri v skladu z ZOFVI. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izboru boste obveščeni v zakonitem roku. Ženski pevski zbor Dupljanke praznuje 10-letnico Pa se sliš' od svet'ga Vida zvon Zbrale so se s kančkom veselja do petja in z željo po druženju. Danes z mlado zborovodjo Katjo Klančnik delajo zelo resno in razmišljajo: "Ko bomo dovolj dobre, se bomo prijavile na Našo pesem v Maribor." Duplje - Ženski pevski zbor Dupljanke letos praznuje svojo 10-letnico, ki jo bodo prizadevne pevke proslavile na celovečernem koncertu v soboto, 8. junija, ob 20. uri v dvorani Gasilskega v Dupljah. Še preden bodo zapele, prepričan sem pred polno dvorano, pa sem tri izmed njih povabil k pogovoru, zborovodjo Katjo Klančnik, predsednico zbora in arhivarko Slavko Jelene in nekdanjo predsednico ter članico umetniškega odbora Katjo Rozman. Tradicija Moškega pevskega zbora KUD Triglav Duplje traja že več kot 70 let, ženske pa se razen nekaterih, ki so pele v drugih cerkvenih ali drugih zborih, niso imele priložnosti izkazati na tem področju. Kot je povedala Slavka Jelene so se pred nekaj več kot desetimi leti na pobudo Zdravke Klančnik zbrale predvsem, da bi se družile, kakšno zapele in se lepo imele. Najprej jih je bilo šest, sedem, pomladi leta 1992 pa seje skupina razširila in punce so resno začele z vajami. Klančnikova, takrat edina z glasbenim znanjem, v Glasbeni šoli se je učila solo petja, je prevzela vodenje zbora in Dupljanke so še isto leto, po treh mesecih vaj, nastopile na občinski pevski reviji v takratni občini Kranj. "Že takrat nas je podpiralo naše sorodstvo, kije vseh deset let naše zvesto poslušalstvo in nas spremlja na mnogih naših nasto- pih doma in po Sloveniji," je dodala Jelenčeva. "Vse smo zaposlene ženske z otroci, druži pa nas veselje do petja, saj razen obeh Klančnikovih, sedaj nas vodi Zdravkina hči Katja, nimamo glasbene izobrazbe, tako da notni zapis bolj služi za branje teksta kot pa not," pravi Katja Rozman. Začele so z dvo-glasnim petjem, se kaj hitro naučili triglasnega petja, njihov program pa je bil predvsem naravnan na priredbe slovenskih ljudskih pesmi. "Ko je po petih letih tudi mama žela stopiti med pevke, smo se dogovorili, da vodenje zbora prevzamem jaz," je povedala Katja Klančnik, ki je takrat hodila v 3. letnik Srednje šole za glasbo in balet v Ljubljani, in je bil zato zanjo izziv še toliko večji. Izkušenj na področju zborovskega petja sicer še ni imela, a jih je v vseh teh letih s pridom pridobiva- la tudi s pomočjo mentorjev kot sta prof. Jakob Jeraša in Tomaž Tozon, moje sogovornice pa so zasluge za obstoj zbora pripisale tudi Vinku Šorliju s takratnega Zbor Loka ima jubilej ZKO Kranj, ki jim je vseskozi stal ob strani. Mlada zborovodja si je seveda morala pridobiti tudi avtoriteto pri pevkah, kar pa ni bilo težko. "Naša posebnost je zagotovo to, da smo eden redkih zborov, ki vključuje pevke s kar veliko starostno razliko od 16 do 60 let, kar zvoku zbora daje neko posebno žensko barvo, kar sicer pri takih zborih ni značilnost." Zanimivo je tudi, da razen 4štirih pevk iz Križev, prav vse prihajajo iz Dupelj, kar pa še ne pomeni, da sicer 24 članski zbor ni odprt tudi navzven. Vsako leto se pevkam pridruži kakšna nova moč. Vsako leto Dupljanke pripravijo letni koncert, tradicionalni je tudi Božični koncert, nastopajo na mnogih občinskih prireditvah, občina Naklo pa je tudi najpomembnejši pokrovitelj zbora. Tudi sicer je zbor ena najuspešnejših kulturnih skupin v občini. Konec meseca bodo zato prejele tudi bronasto občinsko priznanje. Lani so Dupljanke posnele tudi cd ploščo, katere naslov je "Pa se sliš' od svet'ga Vida zvon", saj je tudi zavetnik dupljanske fare sv. Vid. Katja Klančnik, ki končuje študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani, z optimizmom gleda naprej. Dupljanke so v zadnjih letih močno napredovale, poleg ljudskih pesmi, ki so doslej v njihovem repertoarju prevladovale, pa se bodo lotile tudi skladb iz klasične zborovske literature tako domačih kot tujih avtorjev. Za letošnji Božični koncert tako že pripravljajo presenečenje. Seveda pa jim bomo prvič, kot rečeno, lahko prisluhnili jutri, v soboto na slavnostnem koncertu v domačem Gasilskem domu v Dupljah, njihovi gostje pa bodo poleg vseh bivših pevk zbora tudi pevci domačega MoPZ KUD Triglav in moški oktet TEŠ Šoštanj. Igor Kavčič Škofja Loka - Jutri, v soboto, 8. junija, ob 19.30 uri, bo v Uršulin-ski cerkvi v Školji Loki slavnostni koncert ob 30-letnici Komornega zbora Loka. Poslušali bomo predvsem zborovske skladbe iz renesanse, ki jih zbor najraje prepeva. d.o.o. Kranj DOMOTEHNIKA altamacommerce d.o.o., Cesta 1. maja 5, Kranj tal.-fax: 04/23-57-500, 04/23-57-501 odprto 9.-19. ura, aobota 9.-12. ura KUHINJE gorenje Novi modeli v prodaji od 1. junija 2002 Amaterski, pretežno študentski Komorni zbor Loka z dolgoletno tradicijo prepevanja zahtevnejših, predvsem renesančnih pesmi, letos praznuje 30 let. Vsako leto se predstavijo na letnem in Božičnem koncertu, ki ju izvedejo tudi po drugih krajih v Sloveniji, pripravili pa so tudi žc nekaj odmevnih tematskih koncertov kot na primer, Pesem zatiranih, na katerem so predstavili revolucionarne pesmi z vsega sveta, pa koncert Prešernovih pesmi različnih slovenskih skladateljev... Vsako, leto sodelujejo na občinski reviji pevskih zborov, pogosto pa se uvrstijo tudi na medobmočno srečanje. Sodelujejo v Nacionalnem združenju zgodovinskih mest, ko pripravijo skupen nastop z zboroma iz Pirana in Ptuja, v svoji zgodovini so zabeležili veliko gostovanj v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Madžarskem in v Španiji. Eden večjih uspehov je tudi srebrno odličje, ki so ga v svoji skupini prejeli na Naši pesmi v Mariboru. Danes je v zboru 12 članov, njihov nivo glasbenega izražanja pa ostaja na zelo visoki ravni. V sobotnem programu bodo pod vodstvom Janeza Jocifa predstavili dela Mozarta, Bacha, Haydna pa tudi domačih avtorjev Gallusa, Ipavca, Vrabca. Vstopnice so v predprodaji v Turističnem društvu v Skorji Loki. I.K., foto: Gorazd Kavčič Šest glasov, šest žena Primskovo - V soboto, 8. junija, ob 20. uri bo v dvorani na Prim-skovem koncert vokalne skupine Bodeče neže, ki že 11 let deluje v okviru AFS Ozara. Pevke so pripravile prav poseben program. Skupina Bodeče neže že 11 let v okviru AFS Ozara skrbijo za ohranitev slovenske ljudske pesmi. Od leta 1993 naprej vsako leto sodelujejo na Srečanju malih vokalnih skupin v Kranju, kjer so prve pele ljudske pesmi na povsem svoj način. Pred štirimi leti so skupaj z moško pevsko skupino Kranjski furmani in godci AFS Ozara posnele tudi avdio kaseto, v istem letu pa so prejele tudi malo Prešernovo plaketo MO Kranj. Vse "neže" izhajajo iz pevskih skupin, kar je tudi eden glavnih vzrokov, da so se zbrale. Da- nes pevke Jožica Šmid, Jožica Debelak, Nina Kovačič, Mateja Urbiha, Tatjana Štular in Anita Peteh prepevajo balade, nabožne pesmi, ljubezenske in šaljive pes- mi. Pojejo triglasno, tudi štiriglas-no, prav za letošnji koncert pa pripravljajo nekaj posebnega, kot pravijo "zamislile smo si ga malo po svoje". I.K. Zlati list za rastočo Savo Rastoča knjiga je vseslovenska ideja in državotvorni projekt, namenjen večji prepoznavnosti Slovenije in Slovencev kot naroda kulture in znanja, ki je nastal ob 10. obletnici slovenske državnosti. GLASBENA ŠOLA AKORDEON Tomšičeva 36, Kranj VPIS NOVIH UČENCEV tel.: 04/20254)78 od 8. do 10. ure GSM: 041/745-325 od 15. do 10. ure Bled - V torek, 4. junija, je v prostorih obnovljenega Kristalnega salona Grand Hotela Toplice v okviru projekta Rastoča knjiga Sava, d.d., prejela Zlati list, veliko priznanje države nekemu podjetju, ki s svojo dejavnostjo prispeva k negovanju slovenske kulturne in znanstvene dejavnosti. Projekt je nastal ob 10. obletnici slovenske državnosti in Sava, d.d., seje vanj vključila že na samem začetku. Sodelovala je pri povezovanju Slovencev in vsebovala tudi strategije sodelovanja z drugimi entitetami. S svojo usmerjeno dejavnostjo in skrbnim vodstvom je podjetje Sava s svojimi naložbami, pretehtano vizijo in misijo TLAKOVCI - PODLESNI prispevala k svoji odličnost, odličnost Poslovne skupine Sava in njenih posameznih podjetij, s tem pa tudi odličnost Slovenije. S svojo strategijo in filozofijo se enakovredno in pokončno povezujejo z podjetji in uveljavljajo znotraj države in v tujini, za kar ima zasluge njen gospodarni vodja in predsednik uprave Janez Bohorič. Zato mu je Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, za zasluge podelil Zlati list ter poudaril, da sta spoštovanje in podpora slovenski kulturi in znanosti pot do odličnosti tudi v globalnem svetu, predvsem pa dvigu narodnostne samozavesti. Katja Dolenc SEDAJ TUDI V LJUBLJANI Ena od novih kuhinj gorenje v prodaji tudi pri nas. (Brez šanka) že od 12 x 65.935 SIT tlakovci robniki zidaki škarpniki mulde ograjni zidak Vai izdelki ao iz pranega peska. I I I INDUSTRIJSKA CONA STEGNE (pri šotoru Elektrotehne) 01/511 20 88 KONKURENČNI! C: K IV IS Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 Rokovnjači in Ubežnik Krašnja pri Lukovici - KUD Fran Maslej Podlimbarski bo danes, v petek, 7. junija, v soboto, 7. in nedeljo, 8. junija, uprizoril rokovnjaško igro Ubežnik, domačega avtorja Josipa Podmilšaka - Andrejčkovega, prirejeno v režiji Petra Militarova in dramatizaciji Jerneja Novaka. Zanimiva gledališka igra bo na prostem, pod milim nebom, na velikem travniku Miklavčeve dolinice na koncu vasi. Vse predstave se začnejo ob 21. uri. V primeru dežja predstava odpade. Razstava v Mengšu Mengeš - Sredi maja so se v Mengšu zbrali likovniki iz občin Cerklje, Domžale, Kamnik, Lukovica in Mengeš in se na Mengeški koči seznanili z letošnjim srečanjem in njegovo tematiko. Tokrat so se odločili, da bodo v okviru praznovanja občine Mengeš v spomin na rojaka in domačina Janeza Trdino za motive izbrali njegove Bajke in povesti o Gorjancih. Srečanja se je tokrat udeležilo 36 likovnikov, ki svoja delajo razstavljajo v preddverju kulturnega doma v Mengšu. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in 18. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. 12. ure. A. Ž. Promocijski popust 30% v mesecu juniju. Istočasno nudimo 10% popust za vse kuhinjske aparate pri takojšnjem plačilu. Zobna preventiva se nadaljuje doma Pred dnevi se je z zaključnima prireditvama končala letošnja 14. akcija Za čiste zobe ob zdravi prehrani v kranjski regiji. Kranj - V preventivni akcyi je tekmovalo 3410 učencev od 1. do 4. razreda 31 osnovnih šol iz kranjske, šenčurske, preddvorske, cerkljanske, nakelske in jezerske občine, v akciji pa je sodelovalo tudi 870 otrok iz 39 vrtcev. V sodelovanju s Stomatološko sekcijo sta jo tudi letos vodila Zobna poliklinika in Preventivni center Kranj. Pet preventivnih sester je vse leto med osnovnošolci in v vrtcih preverjalo Čistočo zob, na zaključnih prireditvah, ki sla bili minuli ponedeljek in torek v kranjskem kinu Center, so najboljšim razredom podelili pohvale in priznanja, vsi Irena Vidic, dr. stom. Aljaža in Simona Jenka, med tretješolci so za čistočo zob najbolje skrbeli učenci Osnovnih šol Davorina Jenka Cerklje in Zalog ter Stražišče - podružnica Podblica, med četrtošolci pa so bili najboljši učenci Osnovne šole Simona Jenka - podružnica Gorice. Preventivno akcijo za čiste zobe v kranjski regiji so z denarnimi prispevki in praktičnimi nagradami omogočili tudi: občine Kranj, Šenčur, Jezersko, Cerklje, Specialistka pedontologirrja Irena Vidic, dr. med., jc dejala, daje bila tudi letošnja akcija uspešna, vendar kljub dobrim rezultatom zobozdravnikom dela še ne bo zmanjkalo. "Navdušenje nad rezultati v zadnjem desetletju nas ne sme uspavati, ker boj z zobno gnilobo kljub prizadevanjem še ni dobljen. Napredek lahko prinese lc dobro sodelovanje zdravstvenih delavcev, učiteljic in vzgojiteljic, staršev pa ne sme uspavati preventiva v šolah in vrtcih, ampak morajo spodbujati otroke k rednemu umivanju zob tudi doma, tri- krat dnevno po tri minute, štirikrat letno naj zamenjajo zobno ščetko," je še dodala Vidičeva. Šole bi za učinkovitejšo preventivo lahko poskrbele tudi ureditvijo umivalnic, doslej je zanjo poskrbela kranjska Osnovna šola Staneta Žagarja. Letošnjo zloženko o negi zob so pripravili učenci 7. a razreda Osnovne šole Helene Puhar Kranj ter v njej na slikovit in domiseln način predstavili zdravo prehrano, ki varuje naše zobe. Renata Škrjane, foto: Gorazd Kavčič in Renata Škrjane Naše porodnišnice primerljive z evropskimi Bled - To je le ena od ugotovitev letošnjih 3. Novakovih dnevov z mednarodno udeležbo, srečanja slovenskih perinatologov, ki so bili minuli teden v blejskem hotelu Kompas. Strokovno srečanje so poimenovali po priznanem slovenskem ginekologu akademiku profesorju dr. Francu Novaku, potekalo pa je pod naslovom Klinično upravljanje strokovnosti v perinatologiji. Tridnevnega srečanja, ki so ga pripravili Združenje za perinatal-no medicino, Ginekološka klinika in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, seje udeležilo okoli 100 perinatologov iz vseh ginekološko porodniških oddelkov v Sloveniji. Govorili so o kriterijih kakovosti dela v slovenskih porodnišnicah, v Sloveniji jih je 14, in med drugim ugotovili, da so slovenske porodnišnice po kakovosti storitev primerljive s porodnišnicami v državah Evropske unije, kljub temu bo po besedah udeležencev srečanja v naslednjih letih treba povečati kakovost opreme in storitev ter poskrbeti za večje zadovoljstvo pacientk. Slovenski perinatologi so govorili Na zaključni prireditvi so šolarjem podelili priznanja, za zabavo pa je poskrbela mlada pevka Andreja Zupančič. udeleženci pa so prejeli tudi praktične nagrade. Med prvošolci sta zmagala 1. a >n 1. razred Osnovne šole Stra-z'šfce in M. Valjavca - podružnične šole Jezersko, med drugimi razredi sta bili najboljši kranjski Osnovni šoli Jakoba Naklo in Preddvor, zobozdravniki in podjetja. Preventivne sestre ugotavljajo, da so tudi starši čedalje bolj ozaveščeni, otroci pa imajo bolj zdrave zobe, vse manj je zobne gnilobe in popravljenih zob. Otrok z. zobnimi oblogami je vse manj. Najuspešnejše opuščanje kajenja doslej Ljubljana - Minuli teden se je končala mednarodna kampanja Opusti kajenje in zmagaj 2002, v kateri je sodelovalo 100 držav sveta, med njimi tudi Slovenija. Kampanja poteka vsaki dve leti, letošnja je bila peta, razveseljivo pa je, da se vsako leto število sodelujočih kadilcev poveča kar za sto odstotkov. V Sloveniji se je 1431 odraslih kadilcev odločilo, da bodo prenehali kaditi, letošnja slovenska udeležba v kampanji je bila največja doslej in akcija najuspešnejša. V več kot desetih zdravstvenih domovih po Sloveniji so bile tudi delavnice za opuščanje kajenja, v katerih je sodelovalo 150 kadilcev, njihovi rezultati pa kažejo, da podpora skupine zelo poveča uspešnost opuščanja kajenja. Med 1431 udeleženci v akciji (lani jih je sodelovalo 700) je bila dobra polovica moških in 49,5 odstotka žensk, dobrih 18 odstotkov jih je tokrat prvič poskusilo prenehati kaditi, 35 odstotkov pa je to poskusilo tri in večkrat. Udeleženci akcije so pred odvajanjem kadili Povprečno 28 let in pokadili pov- prečno 28 cigaret dnevno. Največ prijavljenih je bilo v ljubljanski skupini (13), v Kranju (12) in na Ptuju (10) kadilcev, najuspešnejši skupini sta bili kranjska in novo-goriška, kjer so vseh 27 dni vztrajali vsi udeleženci, najslabša pa je bila ljubljanska skupina. Do konca akcije je brez cigarete vztrajalo 64 (ne)kadilcev, od tega 35 žensk in 29 moških. V tiskanih medijih je bilo objavljenih več kot en milijon prijavnic. Akcijo sta organizirala Svetovna zdravstvena organizacija in Inštitut za narodno zdravje Finske, v Sloveniji pa jo jc v sodelovanju s prvim jutranjim programom Radia Slovenije pripravil CINDI Slovenije. Udeleženci akcije so povedali, daje bilo v štirih tednih težko premagati željo po cigareti, nekateri so si pomagali z nikotinskimi žvečilnimi gumiji, s sprehodi, kolesarjenjem in celo z ribarjenjem. Skupine za odvajanje so spremljali radijski novinarji in vsako jutro poročali, kako uspešno se kadilci upirajo nikotinu, strokovnjaki v studiu pa so poslušalcem svetovali, kako opustiti kajenje. Petčlanska komisija je med udeležence akcije izžrebala 19 nagrad, ki so jih prispevala slovenska podjetja, izžrebana sta bila tudi dva udeleženca, ki bosta sodelovala v žrebanju za mednarodni nagradi 10.000 in 2.500 ameriških dolarjev, podelili ju bodo na tretji evropski konferenci Tobak ali zdravje, ki bo od 20. do 22. junija v Varšavi. Udeleženci so ob koncu akcije dobili vprašalnike, v katerih bodo povedali ali so uspeli opustiti kajenje, vrnili jih bodo do 10. junija. Nagrado za zdravstvenega delavca, ki je v kampanjo napotil največ kadilcev, bo letos prejela Olga Čanžek, dr. med., splošna zdravnica v zdravstvenem domu Slovenska Bistrica, saj je v akcijo napotila 18 kadilcev. V Sloveniji je po zadnjih podatkih okoli 500.000 kadilcev, letna zdravstvena škoda kajenja pa je ocenjena na več kot 80 milijard tolarjev. Večina kadilcev vsaj občasno premišljuje o prenehanju kajenja, pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi strokovno vodene delavnice in mednarodna kampanja Opusti kajenje in zmagaj, v kateri sodeluje vsako leto več kadilcev. Renata Škrjane tudi o kazalcih dela v porodnišnicah, analizirali so naraščanje števila carskih rezov in predstavili rezultate razvoja nedonošencev, ki so se rodili z zelo nizko telesno težo. V Sloveniji je okoli 12 odstotkov porodov s carskim rezom, v Evropi jih je 15 odstotkov, v Združenih državah Amerike 20 odstotkov, njihovo število pa naj bi naraščalo tudi zaradi večje pozornosti, ki jo zdravniki namenjajo preživetju in zdravju otrok. "Novakovi dnevi so priložnost, da spregovorimo tudi o nosečnicah, ki so prišle prvič v posvetovalnico po 31. tednu nosečnosti ali sploh niso prišle, v Sloveniji jih je okoli 2 odstotka, kajti v takih primerih je večje tveganje za uspešen porod . Seznanili smo se z novimi terapevtskimi pripomočki in dia- gnostičnimi postopki. Stanje v slovenskem porodništvu je primerljivo z državami Evropske unije, vendar to ne pomeni, da se lahko nehamo truditi za njegov dvig na višjo kakovostno raven," je dejal eden od udeležencev srečanja in gorenjski gostitelj profesor doktor Marko Lavrič, dr. med. Strokovno srečanje so spremljale tudi delavnice, na katerih so govorili o zapletih pri porodu (krvavitvah, trombozah) ter o vodenju poroda drugega dvojčka, zadnji dan srečanja pa je bil namenjen šolanju s področja ultrazvočnih pregledov in odkrivanju nepravilnosti v nosečnosti. Prihodnje leto bodo Novakovi dnevi v zdravilišču v Podčetrtku. Renata Škrjane, foto: Gorazd Kavčič Glasbena šola Radovljica Linhartov trg 1, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 28 00, fax: 04 531 24 21 GLASBENA ŠOLA RADOVLJICA, Linhartov trg 1, 424Q RADOVLJICA razpisuje prosta delovna mesta za šolsko leto 2002/2003: - 2 UČITELJA KLAVIRJA (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) - UČITELJA KLAVIRJA (za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom) - UČITELJA KLAVIRJA - KOREPETITORJA (za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom) - UČITELJA KLARINETA (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) - UČITELJA FLAVTE (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) - UČITELJA NAUKA O GLASBI IN PRIPRAVNICE (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) - UČITELJA VIOLONČELA (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom) - UČITELJA TOLKAL (za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom) Začetek dela je 1. september 2002. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje v skladu z določili ZOFVI (Ur. I. RS, št. 12/96 in 23/94) in Odredbe o smeri strokovne izobrazbe za strokovne delavce v glasbenih šolah (Ur. I. RS, št. 43/00). Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. piše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Ušeničnik o Tavčarju (2) Že zadnjič smo navedli del dolge sodbe, ki jo je Ušeničnik napisal v zadevi svojega rojaka Ivana ovčarja, v enem svojih zadnjih spisov (Pomen prve-?*! slovenskega katoliškega shoda, Ob 50-letnem ju-hlltr<>k, ki lahko letujejo vse leto. Vglik napredek je pri povezanosti °°močnih združenj. Uspeli smo V/-Postaviti računalniško mrežo, Rediti baze podatkov, denimo o krvodajalcih, prvi pomoči in po-u°bno. Izboljšali smo opremo in P°gqje svojega dela. Rdeči križ se Je razvil v sodobno organizacijo. Začetih je bilo veliko inovativnih projektov, začeli so se novi pristopi k zbiranju sredstev. Prvi smo začeli denar za humanitarne namene zbirati prek položnic. Pomemben dodatni potencial je bila pridobitev koncesije za opravljanje civilnega vojaškega roka v hu: manitarni organizaciji. Velik poudarek je na izobraževanju ljudi, profesionalcev in prostovoljcev. Če pogledamo več kot desetletje nazaj, vidimo, daje bil Rdeči križ zelo aktiven pri reševanju stisk v poplavah, pozneje je odigral pomembno vlogo v slovenski vojni, zatem pri skrbi za val beguncev z vojnih območij. Izjemna je vloga te organizacije pri prostovoljnem krvodajalstvu in dejstvo, da se ob gospodarski-h spremembah in spreminjanju vrednot prostovolj-stvo na tem področju ni izgubilo. Vse to terja veliko dela na terenu, veliko stikov z ljudmi, veliko inovativnosti, vzgoje... Naj omenim še področje preventivnega dela z mladimi, kjer smo ravno v Škofji Loki v šolskem letu 1992/93 kot prvi v Sloveniji začeli s krožki Rdečega križa, prek regijskih posvetov in taborov Rdečega križa se je ta zamisel zasejala in nato postala nacionalni projekt. Ne smem pozabiti na prvo psihosoci-alno pomoč, ki jo najpogosteje v obliki materialne pomoči izvaja Rdeči križ. Aktivirati nam je uspelo nekatere nove vire, iz katerih lahko naša organizacija pomaga v razmerah, ko se družina znajde v hudi stiski, ko denimo starša ostaneta brez službe, se zgodi nesreča, ljudje izgubijo dom... Brez podpore Rdečega križa najbrž ne bi šlo." Prostovoljce je prizadelo ravnanje vrha Veliko teh nalog izvajate ravno na domačem terenu in niso stvar dirigiranja iz centra? "Čeprav so območja združenja povezana v enotno nacionalno organizacijo, je naša prednost dejstvo, da smo samostojna pravna oseba. To je v skladu z Ženevskimi konvencijami in pogoji za sprejem nacionalnega društva v mednarodno organizacijo, kar se je zgodilo leta 1993. Območna združenja delujejo samostojno ob pomoči krajevnih organizacij, ki poznajo teren, ljudi in njihove potrebe, kar je velika prednost. Na teh področjih imamo odprte roke. Kjer pa ima nacionalna organizacija koncesijo (krvodajalstvo, prva pomoč, civilno služenje vojske), je pomembno, da sledimo enotnemu pristopu." Vse, kar je Rdeči križ koristnega počel že toliko let, se je letos razvrednotilo zaradi ravnanja vrha nacionalne organizacije. Kako gledate na to ljudje v Rdečem križu, kako prostovoljci, kako ljudje, ki Rdečemu križu prispevajo, kako ljudje, ki so deležni njegove pomoči? "Še sveža je moja izkušnja z nedavnega sestanka novega območ- Novi predsednik Rdečega križa Slovenije je obljubil, da bo svojo nagrado za delo predsednika vsak mesec namenil drugi socialno °9roženi družini. Gre za lepo gesto, ki lahko da zgled tudi drugim. Damjan Slabe se spomni primera, ko se je predsednik belgijskega "dečega križa, denimo, odpovedal službenemu avtomobilu in se vozil z vlakom. Zanimiva pa je tudi Damjanova izkušnja, ko je bil Pred leti gost mladih v švedskem Rdečem križu. Povabili so ga na večerjo, vendar je veljalo pravilo, da se ne naroča najdražje hrane ln tudj alkohola ne. Primer govori o tem, kako funkcionarji _fP°štujejo načela, ki jih razglašajo. nega odbora, kjer smo se dotaknili tudi te teme. Prepričal sem se, kako je ljudi na terenu to dogajanje prizadelo. Prostovoljci dajejo na razpolago svoj prosti čas, mnogokrat tudi svoje materialne vire, svoje znanje, zaradi tega se ob letošnjih dogodkih čutijo izigrane. Razen tega pridejo tudi v neposreden stik z ljudmi, ki darujejo. Marsikdo med njimi je podvomil, kako se uporabljajo sredstva, ki jih prispevajo. Naj povem, da se iz prispevkov ljudi med drugim financirajo tudi paketi, ki jih slovenski Rdeči križ razpečuje po Sloveniji (okoli 24 tisoč jih je na leto), nato pa jih območna združenja delijo te pomoči potrebnim ljudem na svojem območju. Toda dvom obstaja in naši prostovoljci so pogosto tarča kritik, ko potrkajo na vrata in pobirajo članarino. Ravno to je velika škoda. Materialni položaj, v kakršnega je ožji vrh spravil organizacijo, se bo verjetno uredil, sredstva bomo nekako dobili nazaj, toda moralno je Rdečemu križu storjena velika škoda." Prizadeti bodo tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč So ti dogodki že povzročili kake materialne posledice? "Na mnogih področjih dela Rdečega križa krize ni občutiti, tako denimo pri krvodajalstvu, kjer ljudje očitno razlikujemo med različnimi ravnmi Rdečega križa in se zavedajo poslanstva določenih dejavnosti. Pač pa seje denimo v Škofji Loki to pokazalo pri zbiranju sredstev za letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem Rtiču. Nedavno tega smo namreč s predavanjem dr. Ande Perdan in prostovoljnimi prispevki ob njem začeli z zbiranjem denarja, s katerim bi 24 otrokom omogočili počitnice na tem lepem koščku slovenske obale. Začetek je bil obetaven, potem pa nakazila donatorjev niso stekla. Kljub vsemu upamo, da nam bo uspelo in da bodo otroci vendarle deležni počitnic. Tudi odziv prostovoljnih sodelavcev kaže na krizo, saj izražajo pomisleke, ali bi pri svojem delu še vztrajali. Stališče novega vodstva nacionalne organizacije in nekaterih sekretarjev, ki sem jih zasledil v medijih, tudi rezultati nedavne raziskave o Rdečem križu, kažejo na to, da ni posledic. Sam se s tem ne bi mogel strinjati. Morda to zveni kot ustvarjanje depresivnega vzdušnja, kar sicer ni moj koncept, vendar dogajanje na področju zbiranja pomoči in senzibiliziranja ljudi za te programe, žal kaže drugačno sliko. Najbolj prizadeti bodo žal spet tisti, ki pomoč najbolj rabijo. Rdeči križ namreč lahko pomaga toliko, kolikor je učinkovit pri zbiranju, kolikor iahko prepriča donatorje o potrebah svoje ciljne skupine." Kakšen je vaš pogled na to, da se humanitarna organizacija ukvarja tudi s pridobitno dejavnostjo? "Ko so se te stvari pred leti sprejemale, nam je bila pridobitna dejavnost predstavljena tako, kot da se bodo sredstva porabila izključno za humanitarni namen. Takšnemu načinu ne nasprotujem, saj v tem vidim način, kako priti do dodatnih virov za učinkovitejšo pomoč večjemu številu ljudi. Sama zamisel ni bila sporna, sporno je bilo dejstvo, da je bila izvršna in nadzorna funkcija združena v isti osebi, sporna je bila transparentnost poslovanja, to početje je bilo v nasprotju s spoštovanjem poslovnih pravil, organizacija sama pa je nepravilno, nespoštljivo, nekorektno uporabljala znak Rdečega križa kot enega ključnih stebrov mednarodnega humanitarnega prava." Se tudi v svetu poslužujejo takšnih poslovnih prijemov pri zbiranju virov za humanitarno delovanje? "Seveda, to ni bila slovenska inovacija. Obstaja pa nevarnost, da pri tem zdrsnejo, ob pomanjkanju zunanje, notranje in povsem osebne kontrole." Začelo se je s Slorkom, nadaljevalo s plačami in odpravninami, razkrila se je afera v zvezi Z naročili za Debeli Rtič... Ob tem človek pričakuje, kaj vse bo še prišlo na dan. "Tudi sam sem bil član glavnega odbora in nekaj časa zaposlen na Rdečem križu, vendar so mi te, stvari ostale skrite." Odgovornost, da se stvari uredijo Je tudi vam osebno to kaj omajalo zaupanje v organizacijo, ki jo toliko let poznate od znotraj? "Saj obstajajo dvomi, vendar pa mislim, da je v Rdečem križu toliko zdravega, da nisem izstopil iz te organizacije, zaupam v ta potencial naprej, da ga bomo znali spet spotsvaiti nazaj, verjamem v vlogo in poslanstvo te organizacije. Kot človek z več kot 20-letnim stažem v njej pa hkrati čutim odgovornost, da se te stvari uredijo. Odgovornost čutim do ljudi, ki prostovoljno delajo v organizaciji, do strokovnjakov, ki z. nami sodelujejo, do krvodajalcev, ki so zvesti načelom Rdečega križa, do ljudi, za katere kakovostno izvajamo tečaje prve pomoči, in slednjič do ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Na našem območju je veliko socialno ogroženih posameznikov in družin. Kaj bo z. njimi, če pomoči Rdečega križa ne bo več? Bolje jim najbrž ne bo, če mi vržemo puško v koruzo. Prevzeti predsed-ništvo v takem času ni najbolj enostavno, je pa izziv, kako stvari spet spraviti v tek." Najbrž tudi iz vaših vrst prihajajo predlogi, kako povrniti ugled organizacije, ki ga ji je zapravila peščica ljudi v vrhu? "Ključno vprašanje je, kako naprej. Sam vidim možnost v doslednem sledenju poslanstvu Rdečega križa, spoštovanju temeljnih načel, skrbi za kakovostno izvajanje naših strokovnih programov. Vlagati bo treba v kader, tako poklicni kot v prostovoljce. Konkretno imamo že v bližnji prihodnosti nekaj načrtov za usposabljanje prostovoljcev, od vodij poletnih taborov, prostovoljcev v krajevnih organizacijah in ožjih sodelavcev do mentorjev krožkov Rdečega križa (projekt bo jeseni star že deset let). Razmišljamo tudi o tem, kako bi na novo definirali članstvo v organizaciji. Gre za to, da člani ne bi zgolj plačevali članarine (ki je eden pomembnih virov našega delovanja), pač pa bi s članstvom lahko dobili tudi več nazaj, imeli morda popuste pri naših storitvah, pri tečajih, literaturi, letovanju na Debelem Rtiču... Pri teh zamislih se nekoliko spogledujem s konceptom planinske organizacije... Tu je veliko odprtih možnosti, ki terjajo premišljen pristop. Sicer pa je treba zaupanje povrniti s preglednostjo poslovanja organizacije in spoštovanja pravil, ki veljajo v tej državi. Eden pomembnih mehanizmov pa je tudi evalvacija našega dela, ki smo ga na našem območju pripeljali že kar daleč." Kako ocenjujete rezultate raziskave, ki jo je Center za raziskovanje javnega mnenja opravil o odnosu državljanov do Rdečega križa? "Kolikor poznam rezultate raz-sikave, so dokaj optimistični. Morda smo zaradi vseh dogodkov bolj prizadeti tisti, ki smo bližji organizaciji, širša javnost pa manj. Vendar resnosti položaja ne gre podcenjevati, saj je to lahko past. Lahko pa nam je ravno raziskava v spodbudo, da vztrajamo." Danica Zavrl Žlebir MM Na podlagi 283. člena Zakona o gospodarskih družbah in 39. člena statuta družbe Domel, d.d., uprava sklicuje 6. skupščino delniške družbe, ki bo 9. 7. 2002, ob 12. uri na sedežu družbe Domel, d.d., Otoki 21, Železniki. Dnevni red s predlogi sklepov: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine Predlog sklepa: Ugotovi se sklepčnost skupščine. Izvoli se predsednik skupščine in dva preštevalca glasov, ugotovi prisotnost vabljenega notarja. 2. Obravnava in sprejem uporabe bilančnega dobička za leto 2001 ter odločanje o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu Predlog sklepa: 2.1. Skupščina se seznani z letnim poročilom uprave za leto 2001 in pisnim poročilom nadzornega sveta za leto 2001. Skupščina na podlagi pozitivnega mnenja nadzornega sveta k predlogu uprave o uporabi bilančnega dobička sprejme sklep, da se celotni bilančni dobiček po revidirani bilanci stanja na dan 31.12.2001, ki je izkazan v znesku 1.688.669.284,95 SIT, od katerega preostanek čistega dobička za poslovno leto 2001 znaša 586.733.076,74 SIT, preneseni dobiček iz prejšnjih let 956.880.541,62 SIT, revalorizacijski popravek prenesenega dobička iz prejšnjih let pa 145.055.666,59 SIT uporabi tako: a) da se lastnikom delnic razdeli 61,00 SIT bruto dividende na delnico, kar znese 75.780.666,00 SIT iz naslova nerazporejenega čistega dobička ustvarjenega v letu 1998; b) da preostali bilančni dobiček po revidiranem letnem obračunu za leto 2001 v znesku 1.612.888.618,95 SIT ostane nerazporejen. Dividende se izplačajo delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo družbe na dan zasedanja skupščine, in sicer najkasneje do 30.11.2002. 2.2. Potrdi in odobri se delo uprave in nadzornega sveta Domel, d.d., v poslovnem letu 2001 in se upravi in članom nadzornega sveta za poslovno leto 2001 podeli razrešnica. 3. Imenovanje pooblaščenega revizorja za leto 2002 Predlog sklepa: Za revizijo računovodskih izkazov družbe za leto 2002 se imenuje revizijska družba Pricevvaterhousecoopers, d.d., Ljubljana. 4. Razrešitev in izvolitev novih členov nadzornega sveta-predstavnikov delničarjev, ter seznanitev s člani nadzornega sveta, ki jih je izvolil svet delavcev. 4.1. Predlog sklepa: Zaradi poteka mandata se razreši dosedanje člane nadzornega sveta. 4.2. Za nove člane nadzornega sveta se za novo štiriletno mandatno obdobje imenuje: Vinko Perčič Niko Bevk Darko Torkar 4.3. Skupščina se seznani s člani nadzornega sveta, ki jih je izvolil svet delavcev. 5. Obravnava in sprejem predloga sprememb in dopolnitev statuta družbe. Predlog sklepa: Na predlog uprave in ob soglasju nadzornega sveta se sprejmejo predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe. Skupščina pooblašča nadzorni svet družbe, da določi prečiščeno besedilo statuta skladno s sprejetimi sklepi skupščine. Skupščine se lahko udeležijo delničarji, ki so na dan skupščine vpisani v delniški knjigi družbe in ki svojo udeležbo na skupščini predhodno pisno najavijo upravi družbe najkasneje v roku 3. dni pred zasedanjem skupščine, to je do vključno 6. 7. 2002. Pooblaščenci delničarjev morajo do začetka skupščine predložiti pisna pooblastila. Delničarji glasujejo osebno, po pooblaščencu ali zastopniku na podlagi glasovnice, ki jo prejme delničar ob vstopu v prostor za skupščino, ko tudi podpišejo seznam prisotnih udeležencev. Glede na navedeno delničarje naprošamo, da zaradi razdelitve glasovnic pridejo na skupščino pol ure pred zasedanjem. Gradivo za skupščino, vključno z Letnim poročilom za leto 2001 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila in besedilom predlaganih sprememb in dopolnitev statuta družbe, bo na voljo vsem delničarjem na sedežu družbe, vsak delovni dan od 10.00 do 12.00 ure. Če skupščina ob navedeni uri ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 12.30 v istih prostorih. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Domel, d.d. uprava Prebežniki v Centru na Viču že deset let životarijo v skromnih pogojih s peščico pravic. Zdaj jim grozi še izselitev... Kam bodo šli begunci z Viča po 30. juniju? Slovenska vlada je ponovno samovoljno odločila datum izselitve 230 oseb, ne da bi predhodno rešila problem njihovega statusa. Ponujajo jim začasne rešitve, v katerih ne vidijo prihodnosti. Ljudje so ogorčeni: "Tiste, ki ne želijo živeti v Sloveniji, zadržujejo, nas, ki želimo, se pa hočejo znebiti!" Ljubljana - Pred desetimi leti je bilo v Centru na Viču približno 2300 pribežnikov, ki so zbežali pred vojno iz Bosne in Hercegovine. Država Slovenija jim je, tako kol vsem ostalim beguncem, v skladu s predstavo o naciji kot etnično čistem teritoriju, podelila v mednarodnih pogodbah in listinah neobstoječ status začasnega zatočišča, ki jim ne omogoča normalnega eksistenčnega življenja. Danes radi poudarijo, da so vsi, ki so zbežali pred vojno in smrtjo ostali brez pravice do življenja in da počasi postajajo invalidi, kljub temu da bi radi delali in živeli samostojno in neodvisno od humanitarne pomoči, ki jim jo daje država. Ta jih je pravzaprav prisilila v odvisnost, ponižanje in brezperspektivnost. Oblast jim je priznala pravico do preživetja, ne pa do življenja. V tem času so si za silo uredili razmere za življenje, razvili strategije, odnose in družbeno strukturo, s katerimi so si vrnili dostojanstvo. Hodijo na rekreacijo (delo na črno), živijo, se imajo radi in svojim otrokom zagotavljajo življenje po svojih najboljših močeh. V tem obdobju jih je zaradi stalnega negotovega stanja Slovenijo veliko tudi zapustilo, ker se stvari v Sloveniji, kljub stalnim obljubam slovenske države niso spremenile. Odšli so domov, kjer so bili za njih pogoji še težji za asimilacijo, in v bolečem okolju zopet začeli na novo. Danes so se ponovno znašli v negotovem položaju, saj jih želi Slovenska vlada do 30. junija izseliti, ko naj bi po neuradnih podatkih na tem področju začeli z gradnjo novega azilnega doma za tujce. Ljudem, ki so si v desetih letih nekako uredili življenje, prostor za bivanje, začeli ali opravili šolanje, našli celo občasno delo, pomoč prijateljev in navezali stike, so ponudili tri alternativne predloge, ki jim ne dajejo dolgoročne rešitve. Ena možnost je, da se vrnejo nazaj v Bosno, vendar je to za večino v centru nesprejemljivo, saj so doma iz Srbske krajine, ki je bila med vojno močno napadena, porušena in minirana. Ne pozabimo tudi na sovraštvo in maščevalnost, ki med ljudmi še vedno obstaja je verjetno glavni razlog, da se ljudje ne vrnejo domov, čeprav tam Negotova prihodnost Barbara Beznec in Amira Mujkić imajo, ali pa so nekoč imeli svoje domove. Druga alternativa je, da se premestijo v ostale begunjske centre, ki v državi še delujejo: Postojna, Kozina, Novo mesto, Črnomelj, Ilirska Bistrica in nedavno zaprt v Celju. Ta možnost je nesprejemljiva zaradi načina rešitve, ki ni dolgoročna, saj se vse več centrov zapira, kakor ne tudi tretja, da si najdejo stanovanje pri prijateljih ali gredo živeti v najem, kljub temu da bi od države 9 mesecev dobivali ekonomske) pomoč v določenem znesku. Do njega pa bi bili upravičeni le, če njihov mesečni zaslužek ne bi presegal 47.000 tolarjev. Kot pogoj želi država imeti prošnjo z odobreno pogodbo od najemodajalca, ki pa navadno želijo plačilo za stanovanje v naprej. Ljudje s pravicami, ki jih imajo, pa tolikšen znesek zaslužijo težko, saj jim vlada s statusom prehežnika dovoljuje le 8 ur zakonitega dela na teden. Absurdno je tudi to, da si s pravicami, ki so jih določili s statusom začasnega zatočišča, ki ne obstaja v nobenih mednarodnih pogodbah in konvencijah, ne zagotavlja pravice do dela, ustreznega zdravstvenega in socialnega varstva. Ljudje se ne morejo zaposliti, normalno preživljati svoje družine in si plačati privatno namestitev. Enaki postopki se izvajajo tudi v vseh ostalih centrih po Sloveniji. Ljudje v Centru so navedli primer dveh rojakov, ki sta se izselila v Kanado, dobila socialno pomoč, ki jim je stalno zagotavljala nekakšno pokojnino. Počasi sta dobila tudi državljanstvo in možnost za zaposlitev. Oba sta s svojim zaslužkom pomagala sorodnikom, ki so nastanjeni v Centru. Zaradi negotovosti, nerealnega reševanja njihovega problema ter večnih obljub, ki jim eksistenčno agonijo samo podaljšujejo, so 9. maja pripravili tiskovno konferenco, na kateri so želeli opozoriti na obstoječo integracijsko politiko vlade, ki po besedah zastopnice društva Politični laboratorij Barbare Beznec v desetih letih ni izdelala nobenega programa za možnost pridobitve državljanstva ter s tem enakopravne in enakovredne vključitve v družbo, znotraj katere živijo že deset let. Zavzemajo se za globalno reševanje problema, katerega se slovenska vlada izogiba. Zasnovali so tudi solidarnostni koncert "10. obletnica začasnosti...i kapak!", ki je bil v nedeljo, 12. maja, skupaj z nogometnim turnirjem. Javnost želijo opozoriti na stisko in začetek gibanja novih javnih prostorov trdno medsebojno mrežo povezanosti, da bodo kljub pismom dvomov, s katerimi želijo nekateri skaliti notranjo enotnost, držali skupaj. Podpirajo jih tudi nekatera nevladna društva: Begunski odbor Centra Vič, Politični laboratorij, Društvo za sodobno in politično teorijo in prakso, Projekt pregnanci KUD France Prešeren, Društvo za globalno solidarnost Aguascalientes, Kulturno društvo Jim bodo vzeli še to? razpravljanja, upiranja in solidarnosti.. "To so prostori, ki so postavljeni na marginah, ki dajejo besedo tistim, ki jih oblast odvzema, ki naredi za vidno tisto, kar oblast potiska v pozabo," zatrjuje Barbara Beznec. "Kot integracijski program predlagamo sprejetje koncepta globalnega državljanstva, ki je vezano na cilj in usodo, neodvisno od porekla ter od tega, od kod državljani prihajajo." Prebivalcem centra so dali besedo in jim omogočiti postati subjekti, ki bodo lahko sodelovali v procesih in bodo odločali o njihovi sedanjosti in prihodnosti. Želijo zgraditi tudi Gmajna films in Amnestv International. V ponedeljek, 5. junij11-jih je obiskal tudi predstavnik Človekovih pravic Matjaž Han- žek, ki jim je zagotovil, da se bo zavzel za njihov problem in ga posredoval vladnim organizacijam. Prebivalci Centra so odločeni in bodo do konca vztrajali pri svojih zahtevah. Iz Centra ne bodo odšli, sicer pa so jim vladni organi zagotovili, da jih nihče ne bo iz njihovih začasnih domov na silo preganjal. A senca negotovosti leži nad naseljem in skrb za prihodnost je iz dneva v dan večja. Katja Dolenc Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke v ZDA in Kanadi (8) Ušel iz brezna smrti V Clevelandu živita France Dejak in Milan Zajec, rešenca iz brezna smrti v Kočevskem Rogu. Dejak je bil že večkrat v domovini, odkrito pripoveduje svojo neizmerno žalostno zgodbo, pred kratkim je bil pri njem tudi angleški novinar. V Clevelandu nismo imeli nastopov, saj so pripravljali kar tri slovenske poroke. To pomeni, da že vsaj štirinajst dni prej krasijo dvorano in pripravljajo pogostitev. Nevestina največja skrb je obleka, ki stane celo sedem tisoč dolarjev. Pri oblekah družic so nekoliko manj potratni. Povabljenci prinesejo darila, običajno dobijo kar seznam, kaj mladoporočenca potrebujeta, povabljenih je od tri- sto do petsto. Poroko seveda plačajo ponosni starši, mladi par s pomočjo kopice daril lažje začne skupno življenje. "Povabilo jc posebna čast in če si povabljen na več porok hkrati, tako kot sva midva konec tedna, potem se seveda odločiš za eno, darila pa pričakujejo na vseh. nekoliko manjša sicer, če nisi med svati," pripoveduje Metka Dejak, ko nas njen mož France pelje v oddaljeno predmestje Clevelanda, kjer imata hišo v lepem okolju. Na deželi, večkrat jima srne pojedo solato na vrtu. Med potjo France pokaže nekdanjo hišo, vanjo so se vselili leta 1955, veliko je naredil sam, da je bilo ceneje. Delal je med vikendom in do enajstih ponoči, potem ko se je pod večer vrnil z dela v opekarni. "Kar imamo, smo prigarali," pravi na kratko. Metka Dejak, Andrej Žagar in Toni Dejak. Z Dcjakovima me je seznanil dirigent zbora Andrej Žagar. Metka njegova sorodnica, saj je včasih ISDN paket DUO: DVA v enem! se je pisala Žagar in je teta njegovega očeta Jureta. 'Kalanovška' Metka iz Stare Loke. France je doma iz Ribnice na Dolenjskem, spoznala sta se v Ameriki, na tečaju angleščine. "Metal mi je listke," še vedno malce navihano pravi Metka. V Ameriko je prišla leta 1949, ker je imela v Clevelandu kar tri strice, ni bežala, saj so bili 'Na KalanovT partizanski. Povsem drugačna, neizmerno žalostna, je Francetova zgodba, saj je eden redkih rešencev iz kočevskega brezna smrti. Poleg De-jaka sta to še France Kozina, ki živi v Kanadi in Milan Zajec, ki prav tako živi v Clevelandu. Dejak in Kozina sta bila že večkrat prišla v domovino, govorila na spominski slovesnosti pod Kre-nom, bila zaslišana pred Pučnikovo komisijo za povojne poboje in pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani oziroma v Kočevju. De- jak je podrobno razgrnil svojo zgodbo tudi novinarjem. Milan Zajec vztraja, da ne bo prišel, dokler bodo komunisti na oblasti-Sam je in postal je zagrenjen, pravi Dejak. V roška brezna so vrgli še štiri njegove brata, enega so ubili že med vojno. Poleg Dejaka, Kozina in Zajca so se rešili še vsaj štirje. Med njimi je tudi Janez Janša, njegov sin, prav tako Janez Janša, zelo znan slovenski politik, jc očetovo rešitev opisal v knjigi Okopi. "Dvakrat sem bil pri njem, govorila sva. kako je bilo, niti sinu ni upal povedati, kaj je doživel. Tukaj smo bili le na boljšem, vsaj pred otroki nam ni bilo treba skrivati, kaj se nam je zgodilo," pravi Dejak. Metka in France Dejak imata sinove Frenka, Edvarda in Tonija ter hčerko Kristino. Vsi so že zapustili dom, fantje se radi vračajo k materi in očetu na kosila, Kristino vedno čaka njena soba. Metka mi razkazuje hišo, v kateri je več prostora kot izgleda na zunaj' "Ameriške hiše imajo več prostora, ker imajo zelo majhne predsobe, zato so drugi prostori lahko večji," razlaga France. Metka začne pripravljati kosilo-naš dirigent Andrej je dogovorjen s Toni jem, fotoreporterjem Associated Presse, da se odpravita k prijateljem. Toni še prej pove, da 'pokriva' državo Ilinois, najbolj zahtevno je snemanje športnih dogodkov, zlasti baseballa in hokeja, ki sta v Clevelandu najpomembnejša športa. S Francetonj začneva pogovor, ki seje zavleke' kar v nekaj ur. Marija Volčja1' (se nadaljUF 080 8000 www.telekom.si Petek, 7. junija 2002 ••••••• GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Zanimiva primerjava med regijami Gorenjska je bila lani po čistem dobičku gospodarskih družb na drugem mestu med dvanajstimi regijami, po znesku čistih izgub na petem, po povprečni mesečni plači na zaposlenega na šestem, po ekonomičnosti poslovanja na četrtem in po produktivnosti na osmem mestu. Kranj - Agencija za plačilni promet je že tretjo leto zapored pripravila informacijo o rezultatih poslovanja gospodarskih družb v letih od 1997 do 2001 po posameznih (statističnih) regijah. Informacija ne zajema podatkov o družbah, ki so bile v teh letih v stečajnem ali likvidacijskem postopku, podatki za lani in predlani vključujejo tudi poslovanje zadrug, za celovitejši vpogled v gospodarsko razvitost posameznih regij pa bi bilo treba vključiti še podatke o poslovanju bank, zavarovalnic, zavodov, samostojnih podjetnikov, kmetov in drugih, ki prav tako prispevajo k bruto domačemu proizvodu. Na Gorenjskem je bilo lani 3.476 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 47.565 delavcev in imele 905 milijard tolarjev prihodkov. Po številu družb je bila Gorenjska tretja med dvanajstimi različno velikimi statističnimi regijami, po številu zaposlenih in prihodkih pa četrta. Število gospodarskih družb se je v zadnjih petih letih nekoliko zmanjšalo, največ, 3.738, jih je bilo 1998. leta, najmanj, 3.476, prav lani, ko so se 1.004 družbe ukvarjale z industrijsko dejavnostjo, 2.441 s storitvami in 31 s kmetijstvom. Število zaposlenih seje v zadnjih petih letih povečalo v devetih regijah, najbolj v jugovzhodni Sloveniji, zmanjšalo pa se je v treh, med njimi tudi na Gorenjskem, kjer so 1997. leta beležili 48.662 zaposlenih, predlani samo 46.144 in lani 47.565. V industriji je v petih letih število zaposlenih upadlo za več kot dva tisoč (s 33.887 na 31.684), v družbah storitvene dejavnosti je naraslo približno za tisoč (s 14.482 na 15.412), povečalo pa se je tudi v kmetijstvu. Medtem ko so v Sloveniji lani več kot polovico prihodka ustvari- Planika se vrača na Kosovo Kranj - Kranjska Planika je še pred razpadom nekdanje Jugoslavije poslovala na Kosovem preko svojih petih trgovin, ki pa jih je v času nestabilnih gospodarskih razmer prodala. Ker so njeno obutev, še zlasti pohodne čevlje, na Kosovem ohranili v dobrem spominu, so letos začeli razmišljati, da bi se vrnili na ta trg in da bi vzpostavili mrežo franšiznih prodajaln. Ob koncu maja so že odprli prvo trgovino v Peči, do jeseni pa načrtujejo odprtje še štirih trgovin v večjih kosovskih mestih, med drugim v Prištini. Planika se vrača na ta trg s celotnim maloprodajnim programom svoje obutve, od modne in pohodne do delovno zaščitne. Cene obutve bodo nekoliko nižje kot na slovenskem trgu, predvsem zaradi carinskih dajatev in nižjih stroškov poslovanja. Pri izbiri trgovcev, ki bodo prodajali Planikino obutev, bodo kot najpo-menibncjši kriterij upoštevali lokacijo in kredibilnost poslovnega partnerja. Ć.Z. le družbe s storitveno dejavnostjo, je na Gorenjskem ta delež znašal 40,5 odstotka, več kot 58 odstotkov so k prihodku prispevale industrijske družbe, vsega en odstotek pa družbe s kmetijsko dejavnostjo. Najbolj izvozno usmerjena regija je bila Jugovzhodna Slovenija, ki je kar 53 odstotkov prihodkov ustvarila s prodajo na tuje trge, gorenjske gospodarske družbe pa so od 905 milijard tolarjev čistih prihodkov z izvozom ustvarile 298 milijard tolarjev. V devetih regijah, med njimi tudi na Gorenjskem, so lani prihodki na tujem trgu porasli bolj kot na domačem trgu, kjer pa so prav gorenjske družbe dosegle najvišjo, skoraj 20-odstotno rast prihodkov. Medtem ko so v Sloveniji prihodki v zadnjih petih porasli povprečno za 11,7 odstotka na leto, so med regijami precejšnje razlike: Zakaj Slovenci tako malo varčujemo v vzajemnih skladih? Priložnost, ki se ne bo hitro ponovila Trg kapitala v Sloveniji je bil dolga leta v mrtvilu, zdaj pa se počasi prebuja, čeprav so vrednostni papirji povečini še vedno podcenjeni. Podcenjeni so zato, ker na trgu ni dovolj denarja. Torej zanimanje med ljudmi za vlaganje v vrednostne papirje je premajhno. Kaj Slovenci s tem zamujamo? Nočemo izkoristiti priložnosti, da bi sami imeli največ od hitre rasti slovenskega gospodarstva. Ko bo slovensko gospodarstvo bolj ali manj dohitelo stopnjo razvoja zahodnih držav, bo tudi rast gospodarstva počasnejša. Manjše pa tudi možnosti za velike zaslužke, oz. bodo ti povezani z večjim tveganjem. Kdor meni, da je nakup delnic kot oblika nalaganja prihrankov preveč tvegan, ima po svoje prav. Vsakdo ve, da ni modro vseh svojih prihrankov naložiti v delnice dveh, treh podjetij. Razumno alternativo takšnim naložbam predstavljajo naložbe v vzajemne sklade. Tveganje v vzajemnih skladih je precej manjše, saj je v njih veliko premoženja, ki je razpršeno v veliko manjših naložb. Poslovanje vzajemnih skladov tudi nenehno nadzira Agencija za trg vrednostnih papirjev. Seveda imajo slovenski vzajemni skladi v primerjavi z ostalimi skladi v svetu še vedno skromne vloge, saj so znašale konec aprila 48 ameriških dolarjev na prebivalca. Primerjava z državami v tranziciji kaže, da ima v povprečju Slovenec v vzajemnih skladih naloženega štiri oz. petkrat manj denarja. Primerjava z Grčijo in Portugalsko, ki sta na podobni stopni gospodarskega, je še bolj zanimiva, saj pokaže, da imajo Portugalci 34-krat več oz. Grki kar 56-krat več prihrankov naloženih v vzajemnih skladih. Če primerjamo donosnost slovenskih vzajemnih skladov s tujimi vzajemnimi skladi ugotavljamo, da so ti v samem vrhu. Najdonosnejši slovenski sklad zadnjih pet let (na dan 24. 4. 2002) vzajemni sklad ALFA je zadnjih pet let letno v povprečju v evrih dosegel 20,4 % donosnost, kar ga po tem merilu postavlja v sam vrh evropskih in svetovnih vzajemnih skladov. Po eni strani se tresemo, ko tujci kupujejo kakšno slovensko podjetje, po drugi strani pa ne izkoristimo možnosti, ki jo ponuja naložba v vzajemne sklade. S tem, ko bi bilo več premoženja v vzajemnih skladih, bi le-ti imeli neposredno, slovenski vlagatelji pa posredno, v lasti pomemben del slovenskega gospodarstva. Druga pozitivna posledica, ki bi jo povzročile večje naložbe v vzajemne sklade, bi bila ta, da bi bilo na slovenskem trgu kapitala več denarja, s tem bi se povečalo povpraševanje po do zdaj podcenjenih vrednostnih papirjih in bi jim zrasla cena. S tem bi rasli tudi donosi, ki jih prinašajo naložbe v vzajemne sklade. Gregor Krajne Probanka DZU, d.o.o. f VARCUJTE VARNO, DONOSNO IN BREZ DOLGOROČNE VEZAVE SREDSTEV! Al FA PROBANKA ta •m m ■ rm»m mmmmmn i Strossmaverjeva 30, Maribor tel. 02 / 229 48 15 www.probanka-dzu.si VZAJEMNI SKLAD - BOGATI MOJ ZAKLAD! 24,52 % DONOSNOST OD USTANOVITVE V EUR 1995 275 % 1996 1998 1999 NAJDONOSNEJŠI SLOVENSKI SKLAD ZADNJIH PET LET! najmanj, za 8,2 odstotka, so v Pomurski, najbolj, skoraj za 22 odstotkov, pa so na Koroškem. Na Gorenjskem so prihodki porasli bolj od državnega povprečja, za 12,4 odstotka na leto, pri tem pa so na domačem trgu porasli povprečno za 10,9 odstotka in na tujem trgu za 14 odstotkov. In kako je bilo s plačami? Lani je povprečna mesečna plača, izračunana na zaposlenega v gospodarskih družbah, znašala 190.594 tolarjev in je bila v primerjavi s predlani višja za 11 odstotkov. Med regijami je bila precejšnja razlika, najvišja je bila v Osred-njeslovenski regiji, 213.761 tolarjev, in najnižja v Pomurski, 153.616 tolarjev, na Gorenjskem pa je znašala 186.479 tolarjev. V primerjavi z letom prej so plače najbolj porasle v Zasavski regiji, za dobrih 23 odstotkov, najmanj pa v Pomurski, le za 8,5 odstotka. Izguba večja od dobička Poslovni izid gospodarskih družb v Sloveniji je bil v letih od 1998 do 2000 pozitiven, lani pa je bil znesek čiste izgube za 299,4 milijarde tolarjev večji od čistega dobička. Tako slab poslovni izid je bil predvsem posledica rezultatov ocenitve realne vrednosti nepremičnin, strojev in opreme v petnajstih elektrogospodarskih in premogovniških družbah, med njimi tudi v Elektro Gorenjska. Neto čisto izgubo so beležili v osmih regijah, največ v Podravski (132,9 milijarde), Savinjski (79,2 milijarde) in v Osrednjeslovenski regiji (75,9 milijarde), nekaj (6,1 milijarde) pa tudi na Gorenjskem. Več" kot 63 odstotkov vseh gospodarskih družb v Sloveniji je lani poslovalo s čistim dobičkom, skupno ga je bilo za 338 milijard tolarjev, kar 55 odstotkov pa so ga ustvarile družbe storitvene dejavnosti. Največ, skoraj 44 odstotkov, so k znesku prispevale družbe Osrednjeslovenske regije, na drugem mestu pa so bile z 9,7-odstot-nim deležem gorenjske družbe. Na Gorenjskem je lani s čistim dobičkom poslovalo 2.175 gospodarskih družb, skupno pa so ga ustvarile 32,6 milijarde tolarjev. Le v dveh regijah je bil lani dobiček manjši kot predlani, med regi- jami, ki so ga v zadnjih petih letih najbolj povečale, pa je na prvem mestu Spodnjeposavska regija s povprečjem 33 odstotkov na leto in na drugem Gorenjska s povprečjem 27 odstotkov. Še več kot dobička je bilo lani na Gorenjskem čiste izgube, 1.087 družb jo je "pridelalo" 38,7 milijarde tolarjev, od tega 34,2 milijarde tolarjev v industriji. Lanska zguba je bila daleč največja v zadnjih petih letih in kar 24 milijard tolarjev večja od predlanske. Zadolženost se povečuje Poglejmo še nekatere kazalnike uspešnosti poslovanja! Najugodnejši kazalnik celotne gospodarnosti (ekonomičnosti) so dosegle družbe iz Obalno kraške regije, ki so na 100 tolarjev odhodkov ustvarile 105 tolarjev prihodkov, na Gorenjskem jc bilo to razmerje skoraj izenačeno. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila lani v Sloveniji 4,8 milijona tolarjev, na Gorenjskem je znašala 4,5 milijona tolarjev. Medtem ko je produktivnost v državi v zadnjih petih letih naraščala po 11,5-odstotni povprečni letni stopnji, je bila na Gorenjskem ta stopnja 9,8-odstotna. Zadolženost družb se povečuje. Lani je najboljšo, 58-odstotno, kapitalsko pokritost imela Zasavska regija, najslabšo, 28-odstotno, Savinjska, dokaj dobro, skoraj 53-odstotno pa tudi Gorenjska regija. Cveto Zaplotnik Dovolj je ena mreža Ljubljana - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je v torek v navzočnosti ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla obravnaval problematiko krepitve zunanjetrgovinske mreže slovenskega gospodarstva. Slovenija ima v 49 diplomatsko konzularnih predstavništvih po svetu 19 ekonomskih svetnikov. Veleposlaniki, svetniki pa še posebej, se pri svojem delu ukvarjajo tudi z gospodarskimi vprašanji, vendar pa svetniki, kot je dejal minister dr. Dimitrij Rupel, za razliko od veleposlanikov nimajo dostopa do vseh ustanov v državi in pomembnih osebnosti, delovati pa morajo nepridobitno in brez razlikovanja v korist vsega slovenskega gospodarstva. Gospodarska zbornica je doslej ustano- vila dve predstavništvi na območju nekdanje Jugoslavije, v Beogradu in v Sarajevu, načrtuje pa ga še v Prištini. Čeprav po oceni predsednika zbornice Jožka Čuka predstavništvi dobro delujeta, pa je v upravnem odboru prevladalo stališče, da je gospodarska predstavništva treba organizirati v okviru diplomatsko konzularnih. Država namreč nima dovolj denarja in kadrov, da bi poleg diplomatsko konzularnih predstavništev lahko organizirala še samostojno mrežo gospodar- skih predstavništev, pa tudi gospodarstveniki si želijo, da bi lahko vse uredili na enem mestu. "Ne nameravam tekati po Beogradu in iskati ljudi na treh različnih lokacijah," je ob tem dejal Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercatorja, ki je tudi predlagal, da bi ekonomske svetnike imenovala zbornica v sodelovanju s slovensko državo in podjetji, ki največ poslujejo s tisto državo. Vodstvo zbornice bo skupaj z. ministrstvoma za gospodarstvo in za zunanje zadeve do konca septembra pripravilo predlog o organiziranju in financiranju mreže gospodarskih predstavništev po svetu, upravni odbor pa ga bo obravnaval na oktobrski seji. CZ. 2000 2001 ^^^^^^^^^ HiperaWWO» čez vikend IIP" t y\ PIJAČA COCKTA 149,00 SIT Kolinska, 1.5 I PAŠTETA AR GETA 126,00 SIT f % ... SVEŽE ^ URICE v______________________/ v soboto, 8. JUNIJA, od 9. do 14. ure: KREMNE REZINE Z JAGODAMI Kranjski kolaček -J|j 07 LUBENICE V U /0 ZELENE PAPRIKE Droga, jetrna, 100 g SVEŽI VRAT S KOSTJO 889,00 SIT MIR. 1 kg HRENOVKE V 999,00 SIT NARAVNEM OVOJU Celjske mesnine, 1 kg PECIVO HAPPY MIX 165,00 SIT 180 g Dnevi hrvaške kulinarike od 7. do 30. junija v Hipermarketih Živila. Bogat izbor izdelkov priznanih hrvaških proizvajalcev po promocijskih cenah! V metek, 7. in v soboto, 8. iuniia je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za Izdelke v zalogi. Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 v Tržiču. A, mw HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič 2IVILA KRANJ, d d . Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo V evropskih institucijah bo še deset novih jezikov Že sedaj je v Evropski uniji 11 uradnih jeziKov, s širitvijo pa se bo njihovo število še podvojilo. Uradni jezik bo postal tudi slovenščina, s tem pa bomo v evropskih institucijah potrebovali nove prevajalce in tolmače. Sodeč po obisku na zadnji majski Evropski sredi je zanimanje za študij prevajanja in tolmačenja zelo veliko, mlade pa očitno mika kariera v evropskih institucijah. Kot smo slišali od sogovornikov iz teh institucij, je ta poklic zelo dinamičen, zanimiv in dobro plačan, resda pa tudi precej stresen. Študentje, ki študirajo na bodisi na dodiplomskem bodisi na podiplomskem študiju prevajalstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, že počasi dobivajo izkušnje, ki jih prepričujejo o tem. Študentje so simultano prevajali tudi okroglo mizo na Evropski sredi, kjer so sodelovali angleško govoreči gostje in tako na lastni koži občutili, kakšno delo je to. O tem, kaj v Evropski uniji pomeni prevajanje, je uvodoma spregovoril vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Er-vvan Fouere. Pogajanja o širitvi unije se bližajo koncu, Slovenija je dobro pripravljena in bo zagotovo med deseterico, ki bo sprejeta v evropsko druščino. S tem bo slovenski jezik postal reprezentativni jezik v EU. Že sedaj imajo veliko dela tisti, ki prevajajo evropski pravni red, z neposrednim tolmačenjem s konferenc, sestankov in srečanj pa bo potrebnih še več tovrstnih strokovnjakov. Prevajanje je plemenit posel, je dejal, saj pripomore, da se ljudje različnih narodnosti in kultur med seboj razumejo in komunicirajo. Tudi sam po treh mesecih, odkar je prišel v Slovenijo, potrebuje tolmače in ve, koliko pomeni njihovo znanje. Evropski parlament govori moj jezik Antonv Scott, svetovalec za širitev iz Službe za konferenčno tolmačenje v Bruslju, je povedal, da že sedaj, koje v EU 11 uradnih jezikov, njihova služba šteje 800 tolmačev in 500 ostalega osebja. Že sedaj se dogodi približno 50 sestankov dnevno, ko pa bo unija okrepljena z 10 novimi članicami in bo dobila prav toliko novih uradnih jezikov, pa bodo te potrebe še večje. Razen neposrednega konferenčnega prevajanja pa mora biti preveden tudi celotni pravni red, kar traja že več let. Tudi Slovenija bo za svoje potrebe v EU potrebovala tolmače, in sicer okoli 80, so dodali bruseljski gostje. Eden od njih je tudi Pa-trick Twidle, vodja enote za širitev pri Direkciji za tolmačenje evropskega parlamenta, ki je zapletenost komuniciranja v jezikovno tako pestri druščini ponazoril s stavkom Evropski parlament govori moj jezik. Na vseh sestankih sedaj namreč prevajajo v deset uradnih jezikov unije, po novem pa bo teh še enkrat toliko. S prevajalci in tolmači pa bo treba zasesti tudi druge evropske institucije. Od njih sicer ne pričakujejo, da bi govorili vse jezike Evropske unije, pač pa morajo dobro obvladati enega ali dva, predvsem pa morajo biti mojstri svojega mater-nega jezika. Pomembna lastnost konferenčnih tolmačev ni le dobro poznavanje jezika, temveč tudi široka razgledanost, iznajdljivost in hitra odzivnost, poznavanje vsebin, ki jih prevajajo in tolmačijo, pa pride tudi s prakso. Da je poklic tolmača v EU zelo spoštovan posel, ne govorijo le njihovi dobri zaslužki, pač pa tudi dejstvo, da se kariera teh ljudi pogosto usmeri višje. Patrick Tvvidle pravi, da lahko tolmač postane celo evropski komisar. O neposrednih izkušnjah pri prevajanju za EU pa je govoril Nickolas Roche, kije menil, da tolmačenje sčasoma postane zelo rutinsko delo, čeprav je hkrati tudi precej raznoliko, saj so vsebine, ki jih prevajaš, različne. Sam dela za več evropskih institucij (Evropsko komisijo, sodišče, parlament, več agencij), tako da ima zelo raznolike izkušnje. Trenutno dela za svet finančnih ministrov in prevaja svoje najljubše (ekonomske) teme, sicer pa je veliko prevajal tudi na področju okolja. Omenil je tudi zanimivo izkušnjo, koje bil nekoč poklican k prevajanju sestanka o rudniških odpadkih, ki je bilo tehnično zelo specifično, tako da je spočetka komaj vedel, za kaj gre. Visoke zahteve za evropske prevajalce Romina Bešič, sodelavka Centra Evropa, je predstavila službo za prevajanje Evropske komisije, ki ima med vsemi institucijami največ prevajalcev in je poleg zakonodajnih besedil zadolžena tudi za prevajanja tekstov za najširšo javnost. Služba ima>ll jezikovnih in šest tematskih oddelkov, letno pa njeni prevajalci prevedejo okoli milijon strani. Z vsakim novim uradnim jezikom se količina naročil za prevajanje poveča za desetino. Bešičeva je tudi pojasnila pogoje, pod katerimi lahko posameznik kandidira za to delo. Poleg univerzitetne izobrazbe je potreben tudi poseben (evropski) izpit, nato je kandidat uvrščen na čakalno listo. Če ga izberejo, je najprej povabljen na poskusni staž, preden začne delati kot prevajalec ali tolmač. Evropska komisija dvakrat letno organizira tudi prakso za prevajalce iz dežel kandidatk, ki traja bodisi pet mesecev bodisi en sam mesec, če je praksa vključena v siceršnjo izmenjavo med univerzami. Vse evropske institucije pa ne rekrutira-jo enako, merila nekatere postavljajo po svoje, v največji meri pa je zaposlovanje prevajalcev in tolmačev odvisno od tega, kakšna in kolikšna je "ponudba" na tržišču. Učilnica s prevajalskimi kabinami V Sloveniji se že od leta 1994 pripravljamo na prihodnje tolmačenje v institucijah Evropske unije. Filozofska fakulteta je tedaj sprejela projekt Tempus, v okviru katerega se s pomočjo 14 evropskih univerz pripravlja na novo študijsko smer, je povedala Kasil-da Bedenk, predstojnica oddelka za prevajanje Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1997 je fakulteta začela s študijem prevajanja in tolmačenja. Prvo absolventsko leto se sedaj torej končuje, na študiju pa imajo 313 dodiplomskih študentov, od tega 28 tolmačev. Lansko jesen pa se je začel tudi podiplomski študij konferenčnega tolmačenja, ki ga obiskuje 10 študentov. Letos so na fakulteti dobili tudi kabine za prevajanje, v katerih se urijo za simultano prevajanje (sofinancirala jih je tudi Evropska komisija), sicer pa predstojnica napoveduje spremembe in izboljšave tako glede študija kot njegovih pogojev. Andreja Skarlovnik pa je ena od študentov prevajanja, in sicer podiplomsko študira angleščino, slovenščino in nemščino. Za svoj bodoči poklic se je pol leta izobraževala tudi na visoki šoli za tolmačenje v Gradcu, za kar je dobila tudi evropsko štipendijo. Navzočim v Centru Evropa, med njimi pretežno študentom, je razložila potek študija in možnosti pridobivanja tovrstnih specialističnih znanj. Danica Zavrl Zlebir Evro se je prijel V zadnji raziskavi Evrobarome-tra so med evropskimi državljani raziskovali, kako so sprejeli prehod na skupno evropsko valuto. Raziskava kaže, da so ljudje v povprečju zadovoljni s prehodom na evro, veliko pa jih je prepričanih, da so v nekaterih državah novo valuto izrabili za prikrito podražitev. Evropski potrošniki se očitno kar dobro znajdejo z -ev-rom. 41,2 odstotka vprašanih pa izjavlja, da si težko zapomni cene v evrih. Kar 70 odstotkov ljudi si cene še vedno preračunava v staro nacionalno valuto, 72 odstotkov ljudi pa meni, da morajo cene še naprej ostati označene v dvojni valuti, saj 38,7 odstotka ljudi celo cene najbolj vsakdanjih potrebščin še vedno težko primerja. Raziskava tudi kaže, da je visok odstotek vprašanih prepričanih, da je bil prehod na novo valuto uspešen: 78 odstotkov jih ni občutilo nobenih težav pri prehodu na evro. K temu so po prepričanju anketirancev v največji meri pripomogli mediji (45 odstotkov), tretjini so k dobri obveščenosti pripomogli družina in prijatelji, prav tolikim pa banke, ki so več mesecev pred uvedbo nove valute o njej obveščala evropske državljane. D.Ž. Družino preživljata oba zakonska partnerja Raziskava, ki jo je prejšnji teden objavil evropski statistični urad, kaže, da sta tudi v državah Evropske unije večinoma zaposlena oba zakonska partnerja. Družina se spreminja in zaposlenih je vse več mater, tudi če so v družini še mladi otroci. Odstotek družin z obema zaposlenima partnerjema se giblje od 42 odstotkov v Španiji do 79 odstotkov v Veliki Britaniji. V šestih od 12 evropskih držav, kjer so opravili raziskave, je odstotek zaposlenih žensk celo višji v družinah z otroki kot v tistih brez otrok. Odstotek družin z obema zaposlenima se viša tudi glede na izobrazbo žensk. Tako je zaposlenih petina več žensk z univerzitetno izobrazb" kot žensk brez izobrazbe. Med državami pa obstajajo razlike. Tako f med mediteranskimi državami (Italija, Grčija, Španija), kjer bolj cenij° "tradicionalne" vrednote, delež družin, kjer delata oba partnerja, od 40 do 50-odstoten. V Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji, na Portugalskem in Nizozemskem, pa je takšnih družin več kot dve tretjini. D.Ž- Evropska ministrska konferenca o informacijski družbi Države kandidatke vidno napredovale Informacijski družbi se je v Sloveniji, v širšem pomenu besede, začela posvečati pozornost šele po letu 2000. Le-ta postaja temelj svetovne konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ponuja kandidatkam kot članicam neštete možnosti. Ljubljana - V začetku tedna, ponedeljek in torek, je bila v Ljubljani evropska ministrska konferenca o informacijski družbi, ki jo je pripravilo ministrstvo za informacijsko družbo (MID) v sodelovanju z Evropsko komisijo oziroma njenima generalnima direk-toratoma za informacijsko družbo in širitev. Na dvodnevni konferenci, ki sta ji predsedovala minister za informacijsko družbo Pavel Gantar in evropski komisar za podjetja in informacijsko družbo Erkki Liikanen, je trinajst držav kandidatk za članstvo v EU predstavilo prvo poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta eEurope+, programa razvoja informacijske družbe v državah kandidatkah. Oba dneva je bila v času konference odprta tudi razstava aplikacij držav kandidatk, kjer so prevladovale najprodornejše in najzanimivejše aplikacije na področju c-vlad, gospodarstva in civilne družbe v državah kandidatkah. Slovenija se je predstavila s projekti centra vlade za informatiko (državni portal e-uprava, projekt e-seje vlad ter overitelja digitalnih potrdil) ter z nekaterimi drugimi projekti, ki segajo na področje gospodarstva in civilne družbe, kot je to na primer rešitev e-poslova-nja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Na konferenci so namenili kar velik poudarek razvoju elek- tronskega poslovanja na lokalni ravni. V ta namen so bile predstavljene nekatere najboljše prakse lokalnih pobud. Tako so župani (15) domačih in evropskih mest svojo pripravljenost pospeševati razvoj elektronskih storitev na lokalni ravni izkazali s svečanim podpisom helsinške deklaracije z naslovom "Zupani sveta za globalni dialog o informacijski družbi", v ponedeljek zvečer na Ljubljanskem gradu. Župan mesta seje s podpisom osebno zavezal k aktivnemu sodelovanju pri izvajanju projektov in politike iniciative Globalni dialog med mesti, ki je svetovna iniciativa za pospeševanje razvoja informacijske družbe LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Vabimo vas na: Delavnico v dveh delih: OBVLADOVANJE STRESA, prvi del bo 14. 6. 2002, prijave do 12. 6. 2002. Informacije in vpis: tel.: 04/53 72 400, fax: 04/53 72 420 elektronska pošta: info@lu-r.si in krepitev vloge mesta pri razvoju lokalnih demokracij in izboljšanju storitev lokalne samouprave za pospešeni razvoj na lokalni ravni. Ministri držav kandidatk so na konferenci v Ljubljani predstavili prvo poročilo o napredku, v katerem so podali pregled aktivnosti pri izvajanju eEurope+, oblikovali so prve poenotene indikatorje za merjenje napredka ter primerjali rezultate s splošnim stanjem v Evropi. Rezultati v poročilu kažejo, da je informacijska družba v državah kandidatkah močno prisotna in je deležna precejšne politične pozornosti. Države kandidatke so oblikovale nacionalne strategije in programe, znaten napredek so dosegle tudi pri harmonizaciji regulative, še posebej na področju telekomunikacij. Državam kandidatkam je skupno, da dosegajo visok delež fiksnih telefonskih storitev in mobilne prodornosti, da so alternativne tehnologije dostopa do inter-neta premalo izkoriščene, močno pa se razlikujejo pri stroških dostopa do interneta. Zaviralni dejavnik za uporabo interneta v gospodinjstvih so tudi stroški nakupa računalnika. Tudi zato so ministri poudarili potrebo po gradnji javno dostopnih točk. Stopnja prodiranja računalnikov v šole je še vedno relativno nizka, z velikimi razlikami med državami na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Pokazalo se je tudi pomanjkanje podatkov s področja elektronskega poslovanja, okolja, prometa in nekaterih drugih področjih eE-urope+. Države so poročale tudi o napredku pri zagotavljanju javnih vladnih elektronskih storitev. Jožef Gviorkos, državni sekretar ministerstva za informacijsko družbo v Sloveniji, Pavel Gantar, slovenski minister za informacijsko družbo in Erkki Liinkanen, evropski komisar za podjetja in informacijsko družbo (od leve proti desni). ne. Med udeleženci konference so bili samo ministri držav kandidatk, držav članic EU, temveč tudi visoki predstavniki zasebnega sektorja, univerz, finančnih institucij in civilne družbe. Poleg držav članic EU in držav kandidatk pa so bile na konferenco povabljene tudi države jugovzhodne Evrope. Slovenija naj bi namreč imela vidno vlogo pri spodbujanju razvoja informacijske družbe v državah z območja nekdanje Jugoslavije. Potrebno je vedeti, da ne moremo vedno govoriti samo o uspehih. Marsikaj bo treba še storiti. Slovenija vsekakor je ena tistih držav, ki ima na področju informacijske družbe že nekaj izkušenj, veliko pa mora še storiti. Alenka Brun, foto: Tina Doki Države kandidatke si bodo prizadevale za dokončno harmonizacijo na področju informacijske družbe (še posebej na področju e-poslovanja, kije predpogoj za zaupanje v elektronske transakcije), za uvedbo alternativnih tehnologij za dostop do interneta, za višje število računalnikov v šolah in njihovo boljšo povezanosti v internet, skupaj z ustreznim učnim programom in usposabljanje učiteljev, za povečanje števila javno dostopnih točk do interneta in nadaljnji razvoj elektronskih vladnih storitev in lokalnih vsebin. Ministri so nakazali tudi številne prihajajoče nove izzive, kot na primer problem kibernetske kriminalitete, omrežij in informacijske varnosti. Konference se je udeležilo okoli 400 gostov, večina iz tuji- E-poslovanje na ravni lokalne skupnosti Skupnost občin Slovenge in Ministrstvo za informacijsko družbo objavljata javni poziv ponudnikom informacijskih rešitev z# potrebe uvajanja e-poslovanja na ravni lokalne skupnosti, da se prijavijo za predstavitev svojih rešitev, ki bo potekala 19. junij11 2002 ob 9.00 uri na Inštitutu informacijskih znanosti, dvoranu IZUM v Mariboru. Prijavijo se lahko ponudniki, ki bodo predstavili storitve elektronskega poslovanja (e-storitve) za potrebe občanov na osnovi uporabe sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Ponudniki lahko prijavijo za predstavitev največ dve e-storitvi, ki jih morajo vsako pa kratko tudi opisati (največ na eni A4 strani). Organizator si pridržuje pravico, da glede na število prijav ali vsebino prijavljenih e-storitev, le-te tudi zavrne brez obrazložitve oziroma celotno predstavitev tudi odpove. Ponudniki naj prijave predložijo Saši Kek, Skup' nost občin Slovenije, Partizanska 1, 2000 Maribor ali na c-pošta: sasa@skupnostobcin.si, vključno do ponedeljka, 10. junija 2002. Čistilcem več znanja in strokovnosti Sekcija čistilcev objektov je pripravila program izobraževanja čistilcev objektov. V Kranju in Velenju se bo šolanje začelo jeseni. Spodnje Duplje - Slovenski čistilci objektov so naveličani stereotipnega mnenja, da za to delo ne potrebuješ posebnega znanja in veščin. V resnici je to področje čedalje zahtevnejše in poleg strojne opreme zahteva tudi specializirana znanja in dobro poznavanje različnih materialov. Slednjemu bo namenjen nov izobraževalni Program, s katerim sekcija čistilcev orje ledino. V Velenju bodo poskrbeli za izobraževanje odraslih, v kranjski Srednji tekstilni in obutveni šoli pa za mlade. Prva generacija bo Šolanje, ki bo trajalo dve leti in pol, začela jeseni. Izobraževalni program čistilec objektov je v sodelovanju /. Obrtno zbornico Slovenije in Centrom za poklicno izobraževanje, pripravila Sekcija čistilcev objektov. "Gre za nižje poklicno izobraževanje, s katerim bomo začeli jeseni. Z njim bomo poskrbeli za redno izobraževanje in za šolanje ob delu, programa sta namenjena tako odraslim kot tudi mladim, ki potrebujejo tudi znanje kemije, ter biti vešči dela s strojno opremo. Vedeti moramo, da z neznanjem lahko povzročimo milijonsko škodo na materialu npr. kamnitem tlaku. Stereotip o nezahtevnosti dela čistilcev je že zdavnaj preživet in upam, da ga bomo dokončno odpravili tudi z novim izobraževalnim programom, ki naj bi bodočim čistilcem dal dovolj strokovnega znanja za opravljanje lega dela. Čiščenje je zelo zahtevna panoga in do sedaj smo po znanje hodili v tujino, z novim programom to ne bo več potrebno. V programu bo poskrbljeno za so še brc/, poklica in ustrezne iz-obrazbe. Zadnja leta prepoznavnost naše dejavnosti raste, raste pa Judi raven znanja, ki ga morajo imeti čistilci. Poznali morajo številne materiale in čistila, za kar strokovne predmete, praktični pouk, varstvo pri delu, tehnologijo čiščenja in poznavanje materialov," je dejal Jože Prosen. novi predsednik Sekcije čistilcev objektov Slovenije in direktor Jože Prosen podjetja za čiščenje in trgovino Prosen Com. V Sloveniji je okoli 850 podjetij, ki se ukvarjajo s čiščenjem objektov, v panogi je zaposlenih od 15.000 do 20.000 ljudi, kar sekcijo uvršča med najštevilčnejše v krovni organizaciji Obrtni zbornici Slovenije. Dejavnost je mlada, Sekcija čistilcev objektov je bila ustanovljena leta 1999. Pripravila je cenik storitev, omenjeni izobraževalni program, sprejela kodeks dobrih poslovnih običajev, poskrbela je za spletno stran sekcije, organizira strokovne ekskurzije v Švico in Avstrijo, člani pa so se lani udeležili tudi tri mesečnega strokovnega svetovanja o tehnologijah čiščenja, raznolikih postopkih uporabe čistilnih ter negoval- nih in zaščitnih sredstev. "Aktivni smo bili tudi pri sprejemanju nove zakonodaje, naše pripombe so bile namenjene predvsem oddaji javnih naročil, ki naj bi se iz enega leta podaljšala na 3 leta. Pri- pombe smo imeli tudi na zakon d kemikalijah, inženirski zbornici pa smo predlagali, naj arhitekti pri načrtovanju objektov in uporabi materialov upoštevajo tudi možnosti njihovega čiščenja in vzdrževanja. Resneje pa bomo morali na našo dejavnost opozoriti tudi nekatere institucije, ki še vedno mislijo, da zadoščata že vedro in metla, kajti za vsakim dobrim podjetjem je strokovno osebje, ki je kos tudi najzahtevnejšim delom. Prepoznavnost naše panoge raste, kljub temu nas to ne sme uspavati, saj moramo pri naročnikih naših storitev vzbuditi upanje in zaupanje v naše delo," je pojasnil Prosen. Slovenski čistilni servisi so po svoji strokovnosti primerljivi z evropskimi in so po Prosenovih besedah v Evropi že deset let, vsaj kar zadeva tehnologije in kakovosti storitev. Čistilci objektov skrbijo za dnevna in generalna čišče- nja objektov in opreme, nekatera podjetja tudi /a čiščenje, nego in zaščito kamnitih površin. Metlo in vedro so že zdavnaj zamenjali suhi in globinski sesalci, polirni stroji, kombinirani stroji /a sesanje in pomivanje, dvigala za višinsko čiščenje, sestavljivi odri, stroji za brušenje in poliranje kamnitih površin, na pohodu pa je tudi robotizacija za čiščenje bazenov. Tudi v sekciji si prizadevajo, da naročniki ne bi gledali le na ceno. ampak bi upoštevali tudi strokovnost, saj je poceni lahko včasih tudi zelo drago, kajti pojavljajo se novi materiali in škoda zaradi neznanja je lahko zelo velika. Sekciji dela ne bo zmanjkalo, saj bo tudi delodajalce treba prepričati, naj poskrbijo za izobraŽevanje svojih delavcev, mlade naj bi spodbudili k odločanju za ta poklic ter poskrbeli za večjo strokovnost in več znanja. Renata Škrjane, foto: R. Š. Neurejeno plačilo zdravstvenih pregledov Kranj - Vajenci dualnega poklicnega izobraževanja, ki redno prakso opravljajo zunaj šolskih delavnic pri različnih delodajalcih, morajo opraviti zdravstvene preglede, ki jih morajo plačati delodajalci. Ta obveznost pa ne ve^ja za vajence, ki prakso opravijo v šolskih delavnicah. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki določa vrsto in obseg preventivnih pregledov, še ni usklajen. Zaradi neusklajenosti jc bil predlog pravilnika umaknjen tudi z dnevnega reda aprilske seje ekonomsko-socialnega sveta. Obrtna zbornica Slovenijo in Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije predlagata, da bi bila pogostost in obseg preventivnih zdravstvenih pregledov v pravilniku določena tako, da bo sprejemljiv in enakopraven do vseh. Z nekaterimi predlogi sta uspela, še vedno pa poteka usklajevanje za dualni sistem poklic- nega izobraževanja o preventivnih zdravstvenih pregledih. Preventivni zdravstveni pregledi so samoplačniški in so strošek delodajalcev. Po predlogu pravilnika mora delodajalec vajenca pred začetkom opravljanja dela poslali tudi na zdravstveni pregled, če pred tem še tli bil pregledan. Obrtna zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, pri tem opozarjata na dejstvo, da se že ob vpisu v dualno poklicno izobraževanje od vajenca zahteva zdravniško potrdilo. Poleg tega pravilnik ni enak za vse vajence, saj naj bi preglede opravili le vajenci, ki delo opravljajo pri delodajalcih, zdravniškega potrdila pa ne potrebujejo vajenci, ki prakso opravljajo v šoli oziroma v šolskih delavnicah. Obrtna zbornica Slovenije in omenjeno združenje opozarjata, da pri izobraževanju in praksi ne gre za delovno razmerje, ampak za učni proces in zalo predlagata, naj bi denar za preventivne zdravstvene preglede vajencem zagotovili iz javnih financ, po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa naj bi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zagotovilo denar za obvezne zdravniške preglede za dijake in tudi za vajenec. R. Š. NAJ ZMAGA BOLJŠI Akcija traia od 23. 5. do 29. 6. 2002 oz. do razprodaje zalog. i i » MERKUR VIDEO : AiJDIO tO : AJJI Radiokasetof on, PHILIPS, AZ 1505 **5 &990 Televizor, GRUNDIG, 70-285 Videorekorder, GRUNDIG, Vivance G V 3105 VPS 44.990 Videorekorder, SONY, SLV-SE610 _ MERKUR 869*> VIDEO : AUDIO EO :AJJI O ALI fSSP 49.990 Televizor, PHILIPS, 25 PT 4457 Televizor, GORENJE, TV 55 ST Poslovni račun junij 1* tUvv p T S C P S 1 M 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 V skladu z Zakonom o plačilnem prometu morajo pravne osebe in zasebniki do 30. junija 2002 odpreti v banki transakcijski račun, saj po tem datumu poslovanje prek žiro računa ne bo več mogoče. V naši banki transakcijski račun imenujemo poslovni račun. S poslovnim računom so vam odprta vrata več kot 200 poslovalnic in dnevno-nočnih trezorjev bank bančne skupine NLB. Več kot pol svojega prometa boste opravili v internem prometu znotraj banke, saj ima NLB največ strank. Plačilni promet znotraj banke pa je najcenejši. Najhitreje in najpreprosteje boste plačilni promet opravili prek elektronskih bank Proklik NLB ali Proklik plus NLB .Vabimo vas, da se čimprej oglasite v poslovalnicah NLB, Podružnice Kranj in odprete poslovni račun. Ker smo banka z rešitvami. NLB d,d., Trg republike 2, Ljubljana ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kranj GORENJSKI GLAS • 22. STRAN_FINANCE, NEPREMIČNINE / CVetO.ZaplotniK@g-glaS.Si_ Petek, 7. junija 2002 Slovo od telefonskih impulzov V Telekomu Slovenije bodo odslej telefonski promet namesto v impulzih obračunavali v časovnih intervalih. Kranj - V Telekomu Slovenije je v telefonskem prometu 1. junija začel veljati nov tarifni sistem in njemu prilagojen cenik storitev, k čemur je dala soglasje tudi agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo. Sprememba je bila nujna zaradi uvajanja razčlenjenega računa ter nekaterih novih naročniških možnosti v bližnji prihodnosti. Že na običajnem mesečnem računu bo osnovna členitev po temeljnih skupinah številk, kot so notranji in mednarodni promet, klici na posebne številke in podobno, naročniki pa bodo lahko zahtevali še bolj razčlenjenega in ga bodo tudi brezplačno dobili. Iskra Iskra Stikala, d.d., Kranj PREKLIC IN PONOVNI SKLIC SKUPŠČINE Uprava delniške družbe Iskra Stikala, industrija nizkonapetostne stikalne tehnike, d.d., Kranj, Savska loka 4, preklicuje sklic 7. skupščine 19. 06. 2002, katere sklic je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 43, in v Gorenjskem glasu oba, z dne 17. 05.2002. Uprava delniške družbe Iskra Stikala, industrija nizkonapetostne stikalne tehnike, d.d., Kranj, Savska loka 4, na podlagi točke 7.44 Statuta družbe hkrati ponovno sklicuje 7. skupščino družbe Iskra Stikala, d.d., Kranj, ki bo v sredo, 10. julija 2002, ob 13. uri nad Restavracijo Iskra, v Kranju, Savska loka 1. DNEVNI RED: 1. Odprtje skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev njenih organov 2. Letno poročilo za leto 2001 3. Bilančni dobiček in izguba iz poslovnega leta 2001 4. Razrešnica upravi in nadzornemu svetu 5. Odpoklic in imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnika delničarjev 6. Imenovanje revizorja PREDLOGI SKLEPOV: K 1. točki dnevnega reda: Za predsednika skupščine se imenuje Ivan Pivk, za njegovega namestnika pa Marko Jenko. Za preštevalca glasov se imenujeta Franci Mubi in Alenka Čebašek. K 2. točki dnevnega reda: Sprejme se letno poročilo za leto 2001. K 3. točki dnevnega reda: 1. Preneseni revalorizirani čisti dobiček iz prejšnjih let, ki po stanju 31. 12. 2001 znaša 192.457.013 SIT, ostane do nadaljnjega nerazporejen. 2. Izguba iz poslovnega leta 2001 v znesku 94.942.731 SIT ostane do nadaljnjega nepokrita. K 4. točki dnevnega reda: Skupščina člane nadzornega sveta in upravo družbe razbremenjuje odgovornosti za poslovno leto 2001. K 5. točki dnevnega reda: 1. Odpokliče se član nadzornega sveta Aleksander Ravnikar. Mandat mu preneha 10. 07. 2002. 2. Za novega člana nadzornega sveta se za obdobje od 11. 07. 2002 do 17. 10. 2004 imenuje Dušan Šešok. K 6. točki dnevnega reda: Za revizijo poslovanja delniške družbe Iskra Stikala, d.d., Kranj se za poslovno leto 2002 imenuje revizijska hiša KPMG Slovenija, d.o.o., Ljubljana. Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih sklepov po posameznih točkah dnevnega reda. Glasuje se z glasovnicami. Predlog sklepa pod točko 6 dnevnega reda je podal nadzorni svet družbe, predloge preostalih sklepov pa uprava; o predlogih pod točkami 1, 3, 4 in 5 je nadzorni svet družbe dal pozitivno mnenje, k predlogu pod točko 2 pa po 274.a členu Zakona o gospodarskih družbah sestavil in skupščini predložil pisno poročilo o rezultatu preveritve vodenja družbe med poslovnim letom 2001. Skupščine se lahko udeležijo delničarji, ki so na dan sklica skupščine evidentirani v delniški knjigi, njihovi zastopniki ali pooblaščenci. Pooblastilo mora biti pisno in mora vsebovati za fizične osebe ime in priimek, naslov ter rojstni datum pooblaščenca in pooblastitelja, število glasov, kraj in datum ter podpis pooblastitelja, za pravne osebe pa poleg podatkov o pooblaščencu še število glasov in firmo, sedež ter podpis in žig pooblastitelja. Ob organiziranem zbiranju pooblastil mora biti pooblastilo sestavljeno po Zakonu o prevzemih. Delničarji, njihovi zastopniki ali pooblaščenci morajo svojo udeležbo na skupščini pisno prijaviti upravi družbe najkasneje tri dni pced zasedanjem skupščine. Gradivo bo na vpogled na sedežu družbe vsak delovni dan od dneva objave sklica skupščine dalje. Delničarje prosimo, da zaradi ureditve formalnosti pridejo na zasedanje skupščine pol ure pred začetkom seje. Če skupščina ne bo sklepčna, bo zasedanje istega dne dve uri po prvem sklicu, v istem prostoru z istim dnevnim redom. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Uprava: Aleksander Sašo Zupan Telefonskih promet bodo odslej namesto v impulznih intervalih obračunavali v časovnih. Izjemi sta le dve. Prva so štiri podrejene telefonske centrale in šest strežnikov v sistemu centreks, med katerimi so tudi Diagnostični center Bled, Hotel Ribno in HTP Gorenjka v Kranjski Gori. Na te centrale in strežnike je vezanih okrog 2.500 naročnikov, ki jim bodo promet obračunavali še po starem, vendar najdlje do začetka prihodnjega leta. Druga izjema so telefonske govorilnice, pri katerih bo obračunska enota še naprej impulz, saj je tako izražena tudi vrednost telekartic. V notranjem telefonskem prometu bo obračunska enota v času večje obremenitve časovni interval v trajanju ene minute, v času manjše obremenitve pa interval v trajanju dveh minut. V mednarodnem in maloobmejnem prometu ter v prometu z. mobilnimi omrežji bo obračunska enota časovni interval v trajanju dvanajstih sekund, pri dostopu do interneta prek vstopnih številk 0889 pa ena minuta v času večje in manjše prometne obremenitve. Brez bistvenih sprememb pri cenah Novi tarifni sistem za naročnike ne prinaša nobenih bistvenih sprememb pri cenah, ki ostajajo na minuto pogovora enake kot doslej, razen v maloobmejnem prometu, kjer 80 zaradi zaokrožitve potrebni malenkostni popravki. Zaračunava se vsak začeti časovni interval. V notranjem prometu vsako minuto oz. dve minuti prometa obračunavajo (skupaj z davkom na dodano vrednost) po 6,3 tolarja. V mednarodnem prometu ostajajo cene za minuto pogovora nespremenjene, in sicer za prvo območje 42 tolarja, za drugo 54, za tretje 114, za četrto 162 in za peto 276 tolarjev. Tudi dodatek za klice v tuja mobilna omrežja ostaja enak, to je 30 tolarjev. V času manjše prometne obremenitve je cena za 20 odstotkov nižja. Enake ostajajo tudi cene na minuto pogovora v domača mobilna omrežja NMT in GSM (45,41 oz. 71,87 tolarja, prav tako pa tudi popusti v času manjše prometne obremenitve (22,7 oz. 35,92 tolarja). Uvajanje tarifnega sistema spremljajo tudi nekateri zapleti. Telekom je pri dostopu do ponudnikov internetnih storitev prek vstopne številke 0889 uvedel novost, po kateri bi vsako vzpostavitev zveze s tem omrežjem zaračunal v enkratnem znesku 6,3 tolarja in nato po enaki ceni tudi vsako začeto minuto. Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo je Telekomu prepovedala uveljavitev spremenjenih cen za dostop do interneta prek številke 0889, saj za to ni pridobil njenega soglasja niti spremembe ni objavil v uradnem listu. V ponedeljek so se zato sestali predstavniki Telekoma in agencije in sklenili, da Telekom pri dostopu do ponudnikov interneta prek vstopnih 0889 in 0880 ne zaračunava vsake vzpostavitve zveze. To pomeni nadaljnjo pocenitev uporabe interneta, saj se je pri vstopnih številkah iz skupine 0889 časovni interval skrajšal na minuto, cena prometa na minuto pa se ni spremenila. Cveto Zaplotnik Stečajni postopki Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 23. maja začelo in zaključilo stečajni postopek za družbo z omejeno odgovornostjo Frelih, podjetje za trgovino, Vrhnje in za Manda Mihajlinoviča, s.p., Davor-trans, avtoprevozništvo Kranj. Up/iiki se zoper^ski^pa^ sodišča še lahko pritožijo. Narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku za družbo IPI, Industrija plastičnih izdelkov, d.o.o., Jesenice pa bo 14. junija. CZ. KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 7. 6. 2002 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR HRANILNICA LON, d.d. Kranj 154,00 156,00 238,00 243,00 225,80 226,50 HIDA - tržnica Ljubljana 153,50 154,10 240,50 241,50 225,95 226,20 ILIRIKA Jesenice 153,00 154,90 239,00 242,90 225,80 226,60 ILIRIKA Kranj 153,00 154,90 239,00 242,90 225,80 226,60 INVEST Škofja Loka 153,00 154,40 239,90 242,10 225,70 226,60 KREKOVA BANKA Kranj, šk Loka 152,99 154,83 239,85 242,72 225,38 226,65 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 153,00 154,50 240,50 243,50 225,70 226,60 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA d d .Kranj 153,21 155,00 238,15 240,67 225,39 226,73 PBS D.D. (na vseh poŠtah) 152,99 153,80 239,84 241,70 225,38 226,80 TALON Škofja Loka 153,50 155,50 240,00 243,90 225,80 226,40 WILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN RadOVljiCa, Grajski dvor 530 40 40 (8 h - 13 h. 13.45h - 18h) VVILFAN Tržič 596 38 18 povprečni tečaj 153,22 154,79 239,47 242,49 225,67 226,57 Dividenda delničarjem Lona Delničarji Hranilnice Lon bodo dobili 2.200 tolarjev dividende na delnico. Okrožno sodišče v Kranju v stečajnem postopku nad dolžnikom EXACT, d.o.o. - v stečaju, Kranj objavlja javno dražbo bremen prosto prodajo nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika EXACT, d.o.o. - v stečaju, Kranj, Ljubljanska c. 24a in sicer: * trisobno stanovanje št. 4 v pritličju dvonadstropnega stanovanjskega bloka na naslovu Trg Prešernovih brigad št. 4, Kranj, v skupni kvadraturi 94,46 m2, ki v zemljiško knjigo še ni vpisano, po izklicni ceni 12.525.693.88 sit. Natančna specifikacija in opis stanovanja sta razvidna iz cenit-venega poročila sodnega izvedenca in cenilca Pavla Okorna iz Škofje Loke z dne 30. 4. 2002. Na javni dražbi, ki bo dne 20. 06. 2002 ob 15. uri v sobi 014/1 klet Okrožnega sodišča v Kranju, lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki se izkažejo z izpiskom iz sodnega registra oziroma potrdilom o državljanstvu, ter najkasneje dva dni pred dnevom javne dražbe vplačajo na žiro račun stečajnega dolžnika številka 51500-690-90527, z oznako namena "varščina za javno dražbo", varščino v višini 10% od izklicne cene. Varščina bo uspelemu dražitelju vračunana v kupnino, neuspelim pa vrnjena brez obresti v roku treh delovnih dni po končani javni dražbi. Kupci ne morejo biti pravne in fizične osebe, navedene v prvem, drugem in tretjem odstavku 153. člena ZPPSL in tisti, ki nimajo poravnanih obveznosti do stečajnega dolžnika. Uspeli dražitelj mora v roku 10 dni po končani javni dražbi podpisati s stečajnim upraviteljem kupoprodajno pogodbo, kupnino pa plačati v roku 8 dni po podpisu pogodbe. V primeru, da uspeli dražitelj v določenem roku ne bo sklenil pogodbe ali plačal kupnine, varščina zapade v korist prodajalca. Kupec prevzame premoženje v last in posest po plačilu celotne kupnine. Prodaja se opravi po načelu videno - kupljeno. Vse stroške v zvezi s prenosom lastništva se zaveže plačati kupec. Kupec s sodelovanjem na javni dražbi potrjuje, daje seznanjen s stanjem premoženja in se odreka zahtevkom iz naslova stvarnih napak. Kupec sprejema obveznost ureditve razmerij, povezanih z vpisom v zemljiško knjigo. Ogled navedene nepremičnine je možen vsaj pet dni pred javno dražbo po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Matijo Roblekom, Eurotehna, d.d., Dunajska 21, Ljubljana, .tel. 041 614 797. Kranj - Delničarji Hranilnice Lon so na skupščini ob koncu maja na predlog uprave in nadzornega sveta del dobička namenili za dividende in del za rezerve, sprejeli pa so tudi nekatere spremembe statuta, med drugim o povečanju osnovnega kapitala za več kot 100 milijonov tolarjev, statusu hranilnice kot zaprte delniške družbe, izvolitvi novega nadzornega sveta in spremembi dejavnosti. Uprava hranilnice je delničarje seznanila s poročilom o lanskem poslovanju in informacijo o poslovanju v letošnjih prvih štirih mesecih. Ker hranilnica letos praznuje deseto obletnico, so na skupščini na predlog uprave in nadzornega sveta enajstim ustanoviteljem podelili listino o usta-noviteljstvu, posebej pa so se zahvalili ustanovitelju in direktorju Slavku Erzarju. Hranilnica Lon je ob koncu lanskega leta imela več kot pet milijard tolarjev bilančne vsote in več kot 300 milijonov tolarjev kapitalske osnove. Bilančno vsoto je lani povečala za 42 odstotkov, ves čas je uspešno zagotavljala tudi visoko likvidnost. Zaupanje varčevalcev se je odrazilo v povečanju vlog, sredstva pravnih oseb so porasla za 32 odstotkov in občanov za 48 odstotkov. Usmeritev v drobno kreditiranje se je obrestovala, saj so s povečevanjem potrošniškega kreditiranja dosegli dober rezultat, hkrati pa razpršili naložbe in s tem zmanjšali tveganje. Obseg kreditiranja potrošnikov je porasel za dobrih 41 odstotkov, pravnih oseb pa za nekaj več" kot 24 odstotkov. Uspešno poslovanje seje odrazilo tudi v finančnem rezultatu. Hranilnica je na zadnji lanski dan imela 67 milijonov tolarjev dobička pred obdavčitvijo ali za 69 odstotkov več kot predlani, kar pomeni 5.285 tolarjev (bruto) dobička na delnico ali nekaj več kot 23-odstotno donosnost kapitala. Po tem ko so pridobili licenco Banke Slovenije za odpiranje in vodenje transakcijskih računov za pravne osebe in samostojne podjetnike, so janua/' ja letos začeli z elektronski bančništvom za pravne osebe. s tem pa so se lahko enakopravno vključili v novi domači plačilni promet. CZ. www.ribeinvodo.com ■ Media Art www.gorenjskaonline.com Dobiček tudi za dividende Kranj - Delničarji družbe Iskraemeco so na sredini skupščini, na kateri je bilo zastopano več kot 93 odstotkov kapitala, soglasno sprejeli vse predlagane sklepe. Bilančni dobiček, ki je na zadnji lanski dan znašal nekaj manj kot 2,5 milijarde tolarjev, bodo po sklepu skupščine namenili za izplačilo dividend delničarjem in oblikovanje drugih rezerv, del pa ga bodo prenesli v naslednje obdobje. Delničarji, ki so bili na zadnji majski dan vpisani v delniško knjigo, bodo prejeli 920 tolarjev dividende (bruto) na delnico, družba pa jo bo po sklepu skupščine izplačala v 90 dneh. Na skupščini so za člane nadzornega sveta, ki bodo zastopali interese kapitala, izvolili dr. Jožeta Mencingerja, Marijo Senk, mag. Aleksandra Simona in Drago mirja Kolmana. Njihov štiriletni mandat se bo začel 15. decembra letos. Družba letos posluje po pričakovanjih. V prvih mesecih je vrednost prodaje (v evrih) v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za pet odstotkov, za kar pa je morala obseg proizvodnje povečati za 15 odstotkov. Pritisk na znižanje cen investicijskega blaga, kamor sodijo tudi izdelki družbe Iskraemeco, se na svetovnem trgu nadaljuje tudi letos. V takšnih razmerah se rešujejo iz težav s povečevanjem prodaje, zmanjševanjem stroškov, z enako ali še boljšo kakovostjo izdelkov in storitev tet uvajanjem projekta celovitega vodenja izboljšav. CZ. Nova pravila za razprodaje Ljubljana - Upravni odbor Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je na ponedeljkovi seji sprejel nova pravila za sezonske razprodaje tekstila in obutve. Nova pravila bodo po objavi v uradnem listu veljala že pri letošnjih poletnih razprodajah, ki se bodo začele 15. julija. Medtem ko so se doslej razprodaje obutve začele prej kot tekstila, se bodo po novem sočasno. Zimske razprodaje se ne bodo smele začeti prej kot drugi ponedeljek v januarju, poletne pa ne prej kot tretji ponedeljek v juliju. Razprodaje bodo trajale tri tedne, pri tem pa ne bo možnosti, da bi jih tako kot doslej z uvedbo dodatnih popU' stov še podaljšali. Pomembno je tudi določilo, da trgovci en teden pred začetkom razprodaj ne smejo dajati popustov za blago, ki bo kasneje v razprodaji, izjema so le ugodnosti, ki jih že dlje časa ponujajo z razlik' nimi karticami ugodnosti in ne veljajo le za posamezne vrste blaga. C.1- Interbrevv zanika govorice Ljubljana - Ob koncu maja so se v javnosti razširile govorice, obj^' vili pa so jih tudi nekateri mediji, da belgijski koncem Interbrevv raZ' misija o prodaji svojega deleža v ljubljanski Pivovarni Union. Iz Intef' brewa so pred dnevi sporočili, da so "tovrstne govorice neresnične i*1 da gre pri tem za špekulacije, ki nimajo nikakršne osnove". CZ. Nova adrenalinska zabava na Gorenjskem Zorbonavti, adrenalinski odštekanci "Super, super! Samo mižat ne smeš, sicer zamudiš veliko!" "Z eno besedo - ne vem - probajte sami! Ne zdržim... NOOOOROO!" To je le nekaj izlivov navdušenja nad novim, norim adrenalinskim sportom, ki so mu na daljni Novi Zelandiji dali nenavadno ime zorb. Kakih sto Slovencev je že poskusilo kotaljenje v prozorni krogli po poligonu pod Kupljenikom ob cesti z Bleda proti Bohinjski Beli, kamor sta dva adrenalinska navdušenca iz Radovljice Pripeljala zorb. Prvi in edini v Sloveniji in eden redkih v tem delu Evrope. Nekaj novega, norega, namenjenega tako domačinom kot turistom, ki bi radi sprostili nekaj adrenalina... Andraž Cerar iz Radovljice in njegovo dekle Katja Božič sta tista dva "adrenalinca", ki sta k nam pripeljala to nenavadno zabavo, ki je doma sicer na Novi Zelandiji. Kot pravi Andraž, sta zorb iznašla brata David in Andrevv Akers leta 1994. Nekoč sta sedela na peščeni plaži in ugibala, kako bi lahko prišla do vode, ne da bi jima bilo treba hoditi po razbeljenem pesku... In sta prišla na zamisel, da bi se do vode skotalila kar s kroglo s hriba... Leta 1995 sta tako oblikovala prvi zorb, ki pa je bil po Andraževih besedah namenjen le kotaljenju ene osebe. Do danes je nastalo več različnih zor- bov, med njimi so vodni (hydro-zorb), pa taki za po kopnem, taki brez sedežev, za eno ali dve osebi... Enega od njih je Andraž pripeljal tudi na Gorenjsko. "Na Soči smo kajakirali z nekimi Nemci in eden od njih je imel že zorb. Prek njega sem vzpostavil stike z An-drevvom na Novi Zelandiji in nato celo lansko poletje manično iskal kraj, kjer bi lahko uredili poligon. Končno smo ga našli tu pod Kup- Andraž CeraNz Radovljice je k nam z Nove Zelandije pripeljal prvi in edini zorb. Avantura se začenja: Petra zleze v prozorno plastično kroglo... Se pripne na sedežu (tokrat bo šla brez sopotnika)... Trema? Zaenkrat še ne... Andraž jo porine po poligonu...Petra in zorb se kotalita s hitrost-io okrog 30 kilometrov na uro, se odbijata od lukenj... Vse skupaj traja največ 20 sekund, čeprav imajo vsi zorbonavti občutek, da so bili v zor-bu vsaj minuto. Na koncu je vse samo še zeleno, orientacija se povsem izgubi... In na koncu le dve besedici: "Ful dobr!" NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002 bralke in bralci Gorenjskega Stasa izbirajo najbolj priljublje-JJ° planino s planšarijo. Nagra-de prispeva Planika! Danes objavljamo prvega od kuponov, na katerem lahko predlagala planino za sodelovanje v izboru NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002". V izboru lahko sodelu-•!e Planina, na kateri se pase živina !n kjer je mogoče pojesti vsaj kis-0 mleko ali žgance. Prav tako vas Opozarjamo, daje na primer Veli-*a Planina območje z več planina-1711 in glasujeta lahko samo za porezno planino. . pošljete lahko neomejeno števi-0 kuponov, izmed katerih bomo n^ Šestih vmesnih žrebanjih od junija do 2. julija vsakič iz-^ebali bon Planike za 5.000 SIT za nakup pohodne obutve '•J S tolažilnih nagrad Gorenjca glasa. V juliju boste lahko izmed prvih desetih planin ( vrstni red po vseh prejetih kuponih do 2. julija 2002) glasovali za "NAJ PLANINO S PLANŠARIJO 2002". Zopet lahko pošljete neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na šestih vmesnih žrebanjih od 9. julija do 30. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 30. julija 2002 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2002, na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugo- uvrščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Na zaključni prireditvi na zmagoval- ni planini bo za udeležence Planika pripravila posebno presenečenje. Kupone pošiljajte na naslov GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ ........................-------------------------------......---------------§»<— "NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002 akcija GORENJSKEGA GLASA IN PLANIKE *a sodelovanje, v izboru predlagam planino ,rT1e in priimek Naslov jj DbCetp mimm STREŠNIKI Or* Malenska vas 12,8216 Mirna Peč tel.: 07/307 89 90 mob.: 041/630 072 E-mail: golob.marjan@volja.net - Nudimo količinske in gotovinske popuste - Organiziramo prevoz naših izdelkov - Kakovost je preverjena na inštitutu za preiskavo materialov - Vsi izdelki so globinsko barvani (za lepši izgled strehe in daljšo življenjsko dobo pa poskrbi še akrilni premaz) - izdelani z dodatkom plastifikatorja in na izbiro v šestih barvah Izdelki so izdelani iz domačih materialov po evropski tehnologiji ljenkom, teren je idealen, ob glavni cesti, v bližini Bleda..." Kot pravi, zorb sam po sebi ni drag, stane kakih dva tisoč novozelandskih dolarjev, a ga je nemogoče dobiti. Brata Akers jih namreč ne prodata vsakomur, na Novi Zelandiji imajo poseben center, kjer usposabljajo bodoče lastnike zor-ba. Brata Akers sta prišla tudi v Slovenijo, da sta si ogledala teren, Andraž pa je moral skozi poseben trening. Zorb, ki gaje Andraž pripeljal k nam, je prozorna plastična krogla s premerom tri metre (na soncu se raztegne do največ 3,20 metra), v notranjosti pa ima še eno sfero v premeru 70 centimetrov, v kateri sta dva stola. Nanju sedeta dva potnika in se s posebnimi trakovi privežeta. In potem Andraž porine zorb po hribu navzdol in adrenalin začne špricati... "Zorb je namenjen izključno kotaljenju po travnati podlagi po hribu navzdol, ki mora imeti urejen iztek," poudarja Andraž. Zorb doseže hitrost do 30 kilometrov na uro, po Andraževih besedah pa je pri vsem najbolj pomemben start. Čeprav je zorbing zelo adrenalinska zadeva, pa je po zagotovilih stoodstotno varna. Kot pravi Andraž, so v svetu doslej opravili že več kot deset tisoč voženj z zorbi, pa se ni zgodila še niti ena resna nesreča. Seveda pa je treba upoštevati določene omejitve. Čeprav je zorb atestiran do teže 200 kilogramov, Andraž v zorb sprejme dva potnika, katerih skupna teža ne presega 160 kilogramov. Vsak potnik pred vožnjo mora izpolniti poseben formular, s katerim zagotovi, da nima težav s srcem, epilepsije, poškodb glave, prav tako pa v zorb ne dovolijo nosečnicam. Doslej je zorbing pod Kupljenikom preskusilo kakih sto navdušencev, med njimi tudi plezalka Martina Čutar, kije v knjigo (navdušenih) vtisov zapisala: "Dan mladosti - dan norosti - ful cool!", pa veslač Luka Špik in mnogi drugi. In čisto vsi, ki so ga že preskusili, so na koncu imeli komentar, ki se je začel s "full...", pravi Andraž. Zorbing je namenjen tako domačinom kot turistom, podobno kot denimo bungee jum-ping ali rafting. V poletni- sezoni bodo delali vsak dan, vendar ob predhodnem dogovoru, cena ene vožnje pa je 5500 tolarjev. Urša Peternel m TUDI V BETONARNAH kjer nudimo kvalitetne betone, agregate, betonske izdelke BETONARNA POLICA (Naklo) TEL.: 271 10 17. 271 10 16 FAX: 271 10 15 BETONARNA HRUŠICA (Jesenice) TEL., FAX: 583 30 52 VSAK DELAVNIK OD 7. DO 16. URE OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE Kl primorje gradbinec gip Odločite se Polica 25 4202 Nak(0 ZU kakovost. tel.: 271 lO 00, fax: 271 10 15 Ocena je tudi nasvet Kranj - Na ju- njevalne komisije za svoje izdelke bilejnem, 40. prejele enajst zlatih in dve srebrni mednarodnem medalji, Perutnina Ptuj deset kmetijsko živil- zlatih in dve srebrni, Jata tri zla- skem sejmu, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gornji Radgoni, bodo Čadež Anton podobno kot prejšnja leta podelili priznanja za najboljše meso, mleko ter mesne in mlečne izdelke, sadne sokove, brezalkoholne pijače in vino. Medtem koje bilo ocenjevanje svežega mesa že ob koncu maja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, so v torek začeli ocenjevati mleko in mlečne izdelke, ocenjevanje mesnih izdelkov pa bo od 18. do 21. junija. Kot so sporočili iz Pomurskega sejma, so se ocenjevanja svežega oz. presnega mesa udeležili vsi vodilni slovenski izdelovalci, ki so tekmovali s 85 izdelki in kolekcijami izdelkov oz. z 222 različnimi izdelki. Mesnine dežele Kranjske bodo po odločitvi oče- te in tri srebrne, MIP dve zlati in štiri srebrne, MIR tri zlate in dve srebrni, Mesarstvo Čadež Anton z Visokega eno zlato in pet srebrnih, Mesarija Anton Arvaj iz Britofa tri zlate medalje - in tako dalje. Mesnine dežele Kranjske so si s svojimi izdelki zagotovile tudi posebno priznanje za tržno ponudbo. Komisija je v primerjavi s prejšnjimi leti opazila največji napredek v pestrosti ponudbe, v novih kulinaričnih zamislih in kombinacijah pripravljenih jedi, opozorila pa je tudi na to, da nekateri mesarji sicer kakovostne izdelke včasih opremijo s pomanjkljivimi navodili, kar lahko povzroči napačno pripravo jedi. Komisija vsa opažanja dobronamerno zabeleži in jih skupaj z oceno sporoči izdelovalcem. Ocena je torej tudi koristen nasvet, kako še izboljšati kakovost izdelkov. C.Z. Krompirjeva plesen Pogoste padavine v drugi polovici maja in dovolj visoke temperature so povzročile, da se je v okolici Kranja, Šenčurja in Cerkelj, kjer so glavna območja za pridelovanje krompirja, že pojavila plesen. Ker so vremenske razmere idealne za razvoj te bolezni, vam svetujemo, da redno pregledujete svoje nasade. Če morda nasada še niste zaščitili proti plesni, vam priporočamo, da to storite takoj, ko bo glede na vreme možno. Več prenov kot novogradenj Kranj - Po podatkih zavoda za gozdove so lastniki gozdov v Sloveniji lani zgradili dobrih enajst kilometrov novih gozdnih cest, še 39 kilometrov pa so jih prenovili. Medtem ko je bilo več novogradenj v državnih gozdovih, so se zasebni lastniki odločali predvsem za rekonstrukcije cest. V državnih so zgradili dobrih osem kilometrov novih cest in jih še 17 kilometrov posodobili, v zasebnih je bilo nekaj manj kot tri kilometre novih cest, še blizu 21 kilometrov pa so jih prenovili. V primerjavi s predlani je bilo novogradenj manj, bistveno več pa je bilo rekonstrukcij. In kako je bilo na Gorenjskem? V blejskem gozdnogospodarskem območju so zgradili 2,1 kilometra novih cest v državnih gozdovih in posodobili 1,3 kilometra cest v zasebnih, na kranjskem gozdnogospodarskem območju so zgradili 1.850 metrov nove ceste po zasebnih gozdovih. Na javni razpis za sofinanciranje gradnje in rekonstrukcije gozdnih cest so se prijavili štirje prosilci s 133 milijoni tolarjev vrednimi naložbami, država jim je odobrila 14 milijonov tolarjev, a še tega denarja jim zaradi pozno izvedenega razpisa ni mogla izplačati iz lanskega proračuna. Med lastniki je očitno več zanimanja za gradnjo in obnovo gozdnih vlak. Medtem ko so jih predlani v Sloveniji zgradili 355 in posodobili 209 kilometrov, so jih lani na novo zgradili 412 kilometrov in jih še 292 kilometrov posodobili. Na blejskem gozdnogospodarskem območju so zgradili 29 kilometrov novih vlak, od tega kar 27 kilometrov v državnih, in jih še 12 kilometrov posodobili. Na kranjskem območju so na novo zgradili 37 in prenovili 18 kilometrov vlak. C.Z Za škropljenje uporabite siste-mične oz. polsistemične fungici-de. Pripravki s sistemičnim načinom delovanja so ridomil gold MT 68 (2.5 kg / ha) ali ridomil (R)MZ 72 VVP (2,5 kg/ha), polsi-stemični način delovanja pa imajo aerobat MZ (2 kg/ha), antracol combi (2,5 kg/ha), aviso DF (2,5kg/ha), equation pro (0,4 kg/ha) melody duo VVP 66,8 (2,5 kg/ha), qurdis (0,75 - 1,0 kg/ha). Pri škropljenju bodite pozorni na to, da nanesete škropivo tudi na spodnje liste. Primeren obratovalni tlak pri škropljenju naj bi bil 3 bare, hitrost pri škropljenju pa ne sme preseči 6 km/h. Če ste v nasadu opazili plesen, morate škropljenje s sredstvi, ki delujejo sistemično oz. polsistemično, ponoviti v 7 dneh. Sredstva je priporočljivo menjavati, da se ne bi pojavila odporna oblika plesni. Za nasade, ki so močneje prizadeti (pojav posameznih žarišč oz. gnezd plesni v nasadu), priporočamo, da žarišča poškropite z re-glonom, da tako zmanjšate možnost za nadaljnje okužbe. Močnejši pojav plesni smo zasledili v zgodnjih sortah (adora, maris bard, jacrla) in v nekaterih občutljivih bolj poznih sortah (agria, kondor, minerva, frisia). Izlegajo se tudi že ličinke koloradskega hrošča. Pregledujte nasade in jih po potrebi poškropite. Za škropljenje se odločite štiri do pet dni po pojavu prvih ličink koloradskega hrošča in če ugotovite, da je na posamezni rastlini več kot 10 ličink. Pri zatiranju koloradskega hrošča priporočamo me- d lesnina MTDDAh eksponatov do Mirka Vadnova7 zaradi preselitve samo do 20. junija njavo kemičnih pripravkov, da hrošči ne postanejo postopoma odporni na določena sredstva. Ob tem naj opozorim še na to, da sredstva iz skupine sintetičnih pi-retroidov (decis, fastac, evisekt, bancolol) pri temperaturah nad 25 0 C slabše učinkujejo, zato v takih vremenskih razmerah priporočamo uporabo drugih sredstev (ac-tara, bulldock, calyposo SC 480, confidor SL 200). Plesen tudi na čebuli? Podobno kot pri krompirju so izpolnjeni tudi pogoji za pojav plesni na čebuli, zato vsem pridelovalcem čebule priporočamo, da pregledujejo nasade in jih po potrebi ustrezno zaščitijo. Glede na trenutne vremenske razmere priporočamo uporabo sistemičnih oz polsistemičnih pripravkov in sicer ridomil MZ 72 WP, ridomil gold 68 VVP ter galben C. Vsa naslednja škropljenja naj bodo v skladu s tehnologijo pridelave ob upoštevanju predpisane karence. Toplo in vlažno vreme bo ugodno vpli- Kmetijski strokovnjaki si pogosto ogledujejo krompirjeve nasade. valo tudi na pojav žilavke, zlasti v nasadih zelja. V naslednjih dneh se bo začelo presajanje zelja na njive, kjer smo oz. bomo izkopali zgodnji krompir. Vsem pridelovalcem zelja, ki bodo v teh dneh presajali sadike, svetujemo, da jih pred presajanjem namočite v 1,5-odstotno raztopino enega od bakrenih pripravkov (npr. cuprablau 15 dag/10 1 vode) in nato en teden po presajanju posevek še enkrat poškropite z enim od bakrenih pripravkov. Naj vas ob tem še opozorim, da se lahko za vsa navodila o varstvu rastlin obrnete na kmetijsko svetovalno službo. Ob' vestila o varstvu poljščin, vrtnin in sadnega drevja pa so vam na voljo 24 ur na dan tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku št.: 090 939811, na strežniku glasovne pošte št. 03 71-21-660 pr« IHP Žalec ali na spletni strani www.bf.uni-lj.si/ag/fito/. Marija Kalan, univ. dipl-ing. kmet. - KGZ Kranj Minister v žirovniški občini Žirovnica - Ob koncu maja sta žirovniško občino obiskala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in direktorica agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Sonja Bukovec. Minister si je ob svojem prvem obisku v tej občini ogledal Beravsovo kmetijo na Bregu in Bohinčevo v Smokuču, pogovarjal pa se je tudi s kmeti ter predstavniki strokovnih in stanovskih ustanov z zgornjega dela Gorenjske. Kot so sporočili iz Občine Žirovnica, se je minister začudil temu, da območje žirovniške in sosednjih občin ni uvrščeno med območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, zaradi česar so nižinski kmetje že več let prikrajšani za subvencije za nižinske travnike. Navzoči so ministra opozorili tudi na neusklajenost zakonodaje o upokojevanju kmetov in možnostih kmečkega zavarovanje za mlade kmete, predvsem pa na to, da zakonodaja ne omogoča zavarovanja kmetom, ki ne dosegajo predpisane višine katastrskega dohodka. Minister se je strinjal z ugotovitvijo navzočih, da je v kmetijstvu prevelik državni aparat in preveč administriranja, pri tem pa je poudaril, da si bodo tudi službe, ki delajo v kmetijstvu, morale v prihodnje več denarja zagotoviti same ž opravljanjem storitev na trgu. Navzoči so ministra tudi opozorili, da tržno politiko krojijo trgovci na račun pride- lovalcev, predelovalcev in porab' ni kov hrane in da država zal)*' marja gozdarstvo, kar se kaže P v stanju na gozdnih cestah, je iz žirovniške občine so lani ptf' jeli pet milijonov tolarjev držav" nih podpor, ta znesek pa bi bdi večji, če bi pridobili položaj območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje. C.Z V GG-ju predlagajo dividende Bled - Delničarji Gozdnega gospodarstva Bled bodo na skupščini, k' bo 4. julija, med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička, izvo litvi novih članov nadzornega sveta in o njihovih sejninah. Bilančn' dobiček, ki ga sestavljata preneseni dobiček iz preteklih let ter lansk1 čisti dobiček, je na zadnji lanski dan znašal nekaj manj kot 186 milije nov tolarjev. Uprava predlaga, da bi ga dobrih 99 milijonov tolarji prenesli v naslednje leto, nekaj več kot 24 milijonov tolarjev razdeli'1 med lastnike in skoraj 62 milijonov namenili za rezerve. Do dividefl de bodo upravičeni delničarji, ki bodo 8. julija vpisani kot imetnik' delnic pri klirinško depotni družbi, dividende pa jim bodo izplačali | 60 dneh od odločitve na skupščini. Ker bo sedanjim članom nadzorne ga sveta 7. julija potekel mandat, bodo na skupščini izvolili nove. P° predlogu nadzornega sveta naj bi lastnike zastopali Goranka Volf Jože Legat in Vasilij Koman. Za predsednika nadzornega sveta pred' lagajo 45.000 tolarjev sejnine, za člane pa po 35.000 tolarjev. C.1 OSKRBA Z VODO IN PLINOM d.d. KIDRIČEVA C. 43 A LOŠKA KOMUNALA d.d., Škofja Loka Kidričeva cesta 43 a 4220 ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju STROKOVNEGA DELAVCA NA PODROČJU VODOVODA Pogoji: -VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene, komunalne ali strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj na področju vodovoda ali drugih ustreznih delih - usposobljenost za delo z računalnikom (Excel in VVord) - vozniški izpit B - kategorije - komunikativnost in sposobnost dela z ljudmi - pripravljenost za izvajanje nalog tudi izven rednega delovnega časa zaželena znanja: - strokovni izpit iz zakona o graditvi objektov - vodstvene sposobnosti - poznavanje dela na področju gospodarskih javnih služb - znanje enega tujega jezika Delovno razmerje bo z izbranim kandidatom sklenjeno za določen čas, z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom, pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Loška komunala, d.d., Škofja Loka, Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. Stroški prireje mleka Ljubljana - Na Kmetijskem m štitutu Slovenije so na podlaf-1 modelnih kalkulacij ocenili, da s" aprila stroški prireje mleka (bfl davka na dodano vrednost) znaš*' li 75,66 tolarja za liter. Pri izraČf nali so izhajali iz tega, da in1" kmetija 16,7 hektarja kmetijs^ zemlje in 31 glav velike živine, i tega 15 krav s povprečno mle^' nostjo 4.500 litrov, ter ugodne p?' delovalne razmere, ki oitk ^gočaj'1 uporabo standardne mehanizaciji Upoštevali so tudi neposred^ plačilo 30.000 tolarjev za hek^ silažne koruze. C.Z. Dobrote na tržnici Žiri - Razvojna agencija Sora | Društvo za razvoj podeželja ResJ', bosta jutri, v soboto, dopold*1 pred zadružnim domom v Žife, odprla tržnico s kmetijskimi p1^ delki in izdelki. Kmetije z obm°? ja škofjeloške upravne enote bod ponudile naravne izdelke blag'1 vnih znamk Dedek Jaka in Babic Jerca - kruh iz krušne peči, pot! ce, piškote, mlečne izdelke, izde ke iz sadja, alkoholne pijače ie novo ponudbo izdelkov don$l obrti in medu. Tržnica bo odpr od 8. do 12. ure. C.Z. GLOSA Zvezdniki Potem pa vse tiho je bilo... Bi lahko rekli za policijski puč, ki se je bil zgodil v Kranju, ko je 250 policistov odklonilo, da bi spali tam, kjer naj bi spali. Ambient jim absolutno ni bil všeč, saj so jim bile posteljice nameščene med neka odpadna olja, rezervne dele ali kaj že - v nekakšen hangar. Kot so sami rekli, so izrazili nezadovoljstvo z namestitvijo in nič drugega. To ni bil noben puč in noben odpor ali upor ali odklonitev delovne dolžnosti - samo izraz nezadovoljstva. Ta izraz pa je bil tako globok, da so odšli domov. In so imeli potem organizatorji dela, da so nadomestke potegnili iz vseh policijskih postaj, vse dežurne, ki so morali takoj in pri priči na njihovo mesto. Še najbolj mije bilo všeč, da domov v nobenem primeru niso odšli lačni in žejni: na kraj inkriminirane ga dogodka so si vsi, ki so izrazili to hudo nezadovoljstvo s posteljicami, dali priklicati - pizze. Pizze kraljice za nezadovoljne policiste. Še dobro, presneto, da si danes lahko prikličemo hrano, kamorkoli že hočemo. V vojni in miru. Človek si niti v sanjah ne more predstavljati, da bi upor med policisti lahko kdajkoli zanetile - navadne postelje. Noben denar ne odtehta spanja na dobrem jogiju! Policistom so namreč ponudili 60 tisoč bruto ali 43 tisoč tolarjev neto honorarja za dva dni, če prelež.iio noči v tistih posteljah. Jok! Ne boš ti mene! Še kraljična je protestirala, ker jo je na sedmih žimnicah zbodlo zrno graha, pa ne bi dandanašnji policisti, ki vedo, kakšne dobre "mod-roce" dobiš na trgu! Noben beneficiran staž ne odtehta dobrega in zdravega okolja! Policisti imajo vsi po vrsti štiri mesece na leto beneficiranega delovtu'ga staža za delo v težkih delovnih razmerah, kamor pa absolutno in v nobenem primeru ne sodi nezdravo okolje odpadnih olj! A še to? Da bi morali spati v nekem nezdravem okolju, pa četudi samo dva dni? "Za vojsko je bilo dobro, " je plaho rekla predstavnica za tisk iz vojske in pokazala na vrsto praznih posteljic, v katere policisti niso hoteli spat. Za vojsko je bilo lahko že dobro, a uporni policisti so bili očitno bolj izbranega in prefinjenega okusa. Zanje ni nič dobro - komajda da je najboljše dovolj dobro. Da se ve. Za prihodnje. Če slučajno pride do kakšne vojne in vpoklica, potem naj se že zdaj in vnaprej zanje rezervirajo najboljši hoteli. In Gorenjsko naj bo sram, da sploh nima hotela s petimi zvezdicami, ki bi bil komajda dovolj dober za naše pre-finjence. Drugi nauk zgodbe pa je ta, da mora biti lokacija taka, da so okoli in okoli same pizzerije. Najmanj pizze kraljice. Vodstvo po- licije molči kot grob. Preverja. Kaj je pa tu treba preverjati? Slovenci smo naravnost mojstri, kadar je treba kaj sesuti in koga spraviti v resno zadrego. Preftnjen narod, res. Poglejmo, s kakšnim rompom in pompom je odšla na pot naša nogometna reprezentanca, zdaj pa imaš, kar imaš. Niti slučajno v javnih anketah ni nihče napovedoval, da Slovenija lahko prvo tekmo izgubi, ker ni tehnično dovolj podkovana in se žoga med nogami še ne vrti virtuozno. Napovedovalce so prevevala silna domoljubna čustva, s hudim pomanjkanjem čuta za realnost. Najmanj, kar so navijači pričakovali, pa je bil zadnji izpad dveh, ki se ne marata. Eden je med tekmo in v slačilni-ci poslal drugega v p....m..., pa se je vse sesulo. Dva, ki se ne marata, z navadno p...m...odpihneta v zrak ves trud in znoj reprezentance, vso slavo in ugled. Jasno, da preneseš, če gre za kakšne svetovnoznane muhaste nogometne zvezdnike, ki so vseskozi na prvih straneh svetovnih časopisov - bajno bogati in bajno neči-mrni. Če se pa takole pričkajo v neki mali reprezentanci, za katero svet še slišal ni, gre pa vsem komentatorjem bolj na smeh kot karkoli drugega. Glej no glej, petelinčke male! Toliko v vednost in na znanje, da vam ne bo šlo niti slučajno na jok ob teh pričkarijah dveh domačih nogometnih zvezdnikov. Se dogaja - tudi v veliko večjih in veliko boljših družinah. Darinka Sedej HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 t* 5 $3. ALEMARSs.p,252,10 SIT/n OVEN (21. 3.-21. 4.) Zaradi preobilice dela in različnih vsakodnevnih obremenitev se vam bo začel rušiti imunski sistem. Edino zdravilo v vašem primeru je počitek in posvečanje zgolj in le sebi. Nekdo vam bo ponudil poslovno priložnost. Dobro se pozanimajte, da ne ostanete praznih rok. BIK (22. 4.-20. 5.) Te dni boste v celoti posvetili športu in uživali v naravi. Prav potrebni boste svežega zraka. Prijatelji vas bodo povabili na daljšo pot in le težko jim boste odrekli. Sicer pa, zakaj le? Družba bo prijetna, dopust pa si tudi lahko privoščite. DVOJČKA (21. 5.-21. 6.) Samski dvojčki, pa tudi tisti v "jarmu", boste končno prišli na svoj račun. Na čustvenem področju se vam bodo kresale iskre in pogled vam ne bo obmiroval. Cel mesec junij bo vaš in v vseh življenjskih smereh boste popolnoma uspešni. Pazite, da vse ne ostane le pri obljubah! RAK (22. 6. - 22. 7.) Lotilo se vas bo lenobno obdobje in le na eno oko boste opazovali dogajanje okoli sebe. Zdramile vas bodo novice o osebi, ki vam je v preteklosti veliko pomenila. Obnovili boste prijateljsko vez in svet okoli vas bo postal svetlejši. Veliko dela si boste naložili z urejanjem svojega doma. LEV (23. 7. - 23. 8.) Velikokrat vas ljudje ne opazijo in prijatelji postavljajo na stranski tir. Pa tudi takrat, ko se to ne dogaja, ste vi prepričani o nasprotnem. Ne gre za to, da vas ne marajo v svoji družbi. Vi sami ste tisti, ki se jih izogibate in vam vedno niso všeč. Nad spremembami boste šokirani. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) Vzeli si boste čas za druženje s prijatelji, saj vas je samo delo in različne obveznosti že precej izčrpalo. Pri ljubezenskih težavah boste malo pretiravali in hoteli delati spremembe tam, kjer to sploh ne bo potrebno. Torek bo vaš dober dan. TEHTNICA (24. 9.-23. 10.) Kovali boste načrte za prihodnost in nikogar ne boste spustili v svoj krog razmišljanja. Pripomba nekoga vas bo spravila iz tira, po drugi strani pa vam da še dodatno energijo. Vabljeni boste v večjo družbo, v kateri boste obujali stare spomine. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Ljudi okoli sebe ste razvadili, da se jim vedno maksimalno posvečate. Ker tega ne boste zmogli, bodo nekateri razočarani. Nič za to, počasi se bodo morali navaditi, da imate tudi vi svoje življenje in svoje potrebe. Veseli boste novic. STRELEC (23. 11.-21. 12.) V vas bo dozorela prava predstava o tem, kaj bi radi dosegli in kakšni so vaši končni cilji. V preteklosti ste največ časa izgubljali s tem, ko se niste mogli odločiti, v katero smer usmeriti svojo pamet in izkušnje. Ne samo dela, tudi denarja bo več. KOZOROG (22. 12.-20. 1.) Dogodki, ki vam v prihodnje sledijo, vam bodo povzročili mnogo vprašanj. Kar nekaj časa se boste ukvarjali z iskanjem odgovorov in bili na zadnje celo prijetno presenečeni. Posebno pozornost boste posvetili svojim naj-bližnjim, saj ste jih zadnje čase zanemarjali. VODNAR (21. 1.-19. 2.) V naslednjem tednu boste svoj mir našli le v zapravljanju. Pri financah ste imeli kar nekaj časa zavezane roke, zato morate biti še posebno previdni, saj veste, kako hitro lahko denar spolzi. Ne omahujte preveč in se približajte ljubljeni osebi. RIBI (20. 2.-20. 3.) Dobro se boste zavedali, da bodo vaša dejanja imele posledice, ki pa ne bodo slaba, a vseeno. Imeli boste občutek, da se vam je življenje postavilo na glavo in boste komaj kos sprotnemu dogajanju. Odločitve bodo drzne, a nujno potrebne. 1AN.IA ODGOVARJA NA VASA VPRAŠANJA V PRILOGI GORTNJSKrGA GLASA - GREGOR! JODLGATOR Ma Latvija, kaj pa Ha. Sestre so mimo. Mislite, da tudi tako, "kao popušile" pa to. Ah, kje pa. Na Evroviziji se jim ravno ni obneslo, zato pa kar precej nastopajo po Sloveniji, pa tudi iz tujine jih ta in oni povabi, prav zaradi scene, ki jo zganjajo. Drugič - ne mi reči, da ob vsaki priložnosti, ko se kaj poje in zabava na repertoarju ni tudi Lahko ti podarim... karkoli že. No, a vidite. Tudi latvijski komad je prav prijeten, simpatičen, plesen... ne glede na to, daje podoben Rickvu Martinu. Pa kaj, važno da se zabavamo. Ja odkril sem vam tudi pravilni odgovor na zadnje vprašanje, ki se glasi naslednji Eurosong bo v Latviji. Pa še en žreb'ček. Žrebanje se glasi takole, nagradico dobi: Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, 4220 Škofja Loka. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradico... Novosti Tuje: Eminem - Eminem Show, Eminem - Eminem Shovv special Itd. Edition vvith DVD, Van Mor-rison - Down the Road, Scooter -Encore Live and Direct; Nek - Le Cose da Difendere (saj veste, Italijan, ki je Rudančku snel Lauro), Korn - Here To Stav - Singel, NOFX - 45 or 46 songs That NVeren't Go, Cradle of Filth -Lovecraft & Witch Hearts, General Woo (ex Tram 11) - General VVoo; SLO: Andrej Šifrer - Bil sem mlad - prvi zadetki; Ex Yu: Dado Topič - Otok u moru tišine, Mladen Grdovič - I za dušu i za t i l o; Kompilacije: Soundtrack -Resident Evil; Top 3 1. Eminem - Eminem Shovv 2. Power mix 17 3. Gamsi - Nogometni Gamsi Koncerti inu vstopnice 10. 06. - Rammstein - Hala Tivoli Lj. (4900 sit); 13.06. Parni valjak - Križanke (2900 sitov), 14.6. - Jamiraquai - Arena Pula (8500 sitov), 14.06 - Beneški fantje, Slapovi, Franc Mihelič, Karmen Stavec, Ivan Hudnik..., 17.06 - David Byrne, Križanke (3900 sitov), 21. 6. - Mladen Vojičič Tifa, Halid Bešlič..., Križanke (2900 sitov) in seveda vstopnice za Drugo godbo in vstopnice za vse prireditve v Cankarjevem domu. In še nagradno vprašanje 490: Koliko let je 1. maja dopolnil Andrej Šifrer, ki se že pojavlja z zbirko največjih uspešnic I? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 12. junija, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova I, 4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligatorisiol.net. Direndaj s Pupami Pupe so nova otroška pop skupina, v kateri so štiri živahne deklice: Tinka in Tina, stari deset let, Katarina leto manj, Sara pa je z osmimi leti najmlajša.Vse so že zgodaj začele obiskovati glasbeno igralnico Damjane Golavšek, za seboj pa imajo tudi nekaj nastopov pred TV kamerami. Na otroškem festivalu MMS 2001 so celo zmagale. Uspeh jim je dal krila in Pupe so tako posnele prvi album z naslovom Direndaj, na katerem je deset posrečenih skladbic z vedrimi in nagajivimi besedili, razgibano glasbo in odlično pop produkcijo. Za vsako pesmico imajo punce pripravljen tudi plesni nastop, za paesem Nogometna punce (aktualno a ne) pa so posnele tudi že videospot. Pa še to, Pupa Tina Verbič prihaja iz Cerkelj in hodi v 4. razred OŠ Davorin Jenko, dve leti je igrala flavto, kasneje pa seje odločila za violino. I.K. OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKA UPRAVA Oddelek za gospodarstvo in gospodarske javne službe Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora tel.: (04) 588 18 46, fax.: (04) 588 13 50 http: / / www. kranjska-gora .si/ e-mail: obcinakg. kovacic@g-kabel. si Datum: 27. 5. 2002 V skladu s Pravilnikom o dodeljevanju kreditov na podlagi subvencioniranja obrestnih mer v občini Kranjska Gora, ter v skladu s Pogodbo o medsebojnem sodelovanju, sklenjeno med Občino Kranjska Gora in Gorenjsko banko, d.d., Kranj, objavljamo: RAZPIS ZA DODELJEVANJE KREDITOV NA PODLAGI SUBVENCIONIRANJA OBRESTNIH MER V OBČINI KRANJSKA GORA za leto 2002 1. Posojila se dodelijo za naslednje namene: 1. Namen spodbujanja turizma, obrti in malega gospodarstva - strošek nakupa zemljišč, zgradb in opreme za mala in srednja podjetja - stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how ali nepatentnega tehničnega znanja) - stroški svetovanja, razširjanja znanja in druge storitve - stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice na sejmih in razstavah (samo za prvi nastop na določenem sejmu ali razstavi) - strošek nakupa opreme za turistične sobe, - strošek nakupa opreme za gostinsko dejavnost - strošek ureditve okolice turističnih in gostinskih objektov II. OBČANI - strošek obnove fasad - strošek obnove kmečkih gospodarstev - strošek obnove kritine - strošek priključnine in priključka na kanalizacijski sistem 2. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci: - gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki Gospodarske družbe morajo izpolnjevati pogoje za majhna in srednje velika podjetja iz 6. člena Uredbe (Ur.l.RS 59/00). Pri podjetnikih posameznikih se ti pogoji smiselno upoštevajo. Do pomoči po tem pravilniku niso upravičene gospodarske družbe v težavah. - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja. - občani - posamezniki za določene namene Sedež prosilca in lokacija objekta mora biti na območju občine Kranjska Gora. 3. Posojilni potencial: Za posojila je namenjen posojilni potencial v skupni višini 56.600.000,00 SIT in sicer: za dolgoročna posojila malemu gospodarstvu 31.900.000,00 SIT, za posojila občanom do 3.let 13.000.000 SIT za kratkoročna posojila občanom do Lleta 11.700.000 SIT 4. Posojilni pogoji: * znesek posojila: v odvisnosti od posojilne sposobnosti prosilca in možnosti zavarovanja posojila, vendar posojilo ne sme presegati 55% predračunske vrednosti investicije in je odvisno od višine razpoložljivega kreditnega potenciala. 5 let za dolgoročna posojila malemu gospodarstvu, 3 leta za posojila občanom, 1 leto za posojila občanom za priključke in priključnine na kanalizacijski sistem, fiksna 1,5% letno; posojilo se revalorizira s temeljno obrestno mero, posojila malemu gospodarstvu se vračajo v enakih mesečnih obrokih s sprotnim mesečnim plačevanjem skupnih obresti. Potrošniška posojila se odplačujejo anuitetno s tem, da se pri posojilih z odplačilno dobo do treh let občan lahko odloči med izračunom anuitete na osnovi korekcijskega faktorja in izračunom na osnovi skupne obrestne mere, pri kratkoročnih posojilih pa je anuiteta izračunana na osnovi skupne obrestne mere; skladno s Pravilnikom o oblikah zavarovanja posojil banke; za malo gospodarstvo - 0,5% od zneska posojila (minimalno 27.200,00 Sit) občani ob odobritvi dolgoročnega posojila plačajo nadomestilo 1,5 % od višine posojila, minimalno 800 točk (trenutno 13.200,00 Občani ob odobritvi kratkoročnega posojila plačajo nadomestilo za obdelavo zahtevka v višini 1,0 % od zneska posojila, minimalno 280 točk oz.trenutno 4.984,00 Sit. odplačilna doba obrestna mera realno vrednotenje posojila način vračanja posojila * zavarovanje posojila * stroški odobritve posojila poslovno sodelovanje z banko Pravne osebe morajo v Gorenjski banki odpreti transakcijski račun in voditi najmanj 30% plačilnega prometa preko Gorenjske banke, samostojni podjetniki morajo poslovati preko žiro računa, odprtega pri Gorenjski Banki. Posojilojemalec bo sklenil z banko individualno pogodbo, v kateri bodo opredeljene pravice in obveznosti med banko in posameznim posojilojemalcem, ki morajo biti v skladu s pogoji razpisa in pogodbo sklenjeno med občino in banko. 5. Sredstva, pridobljena na podlagi tega posojila se lahko porabijo samo za namene, za katere so bila odobrena. V primeru, da je ugotovljena nenamenska poraba sredstev posojila, mora posojilojemalec takoj vrniti posojilo ali neodplačan del posojila z obrestmi po zakonsko določeni zamudni obrestni meri. 6. Zbiranje ponudb je do porabe sredstev. Obrazce prosilci lahko dvignejo na: Gorenjski banki, d.d., Kranj, PE Jesenice, Titova 8, oziroma GB, d.d., Kranj, ekspozitura Kranjska Gora, Borovška 95. Župan Jože KOTNIK Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXV 7. junija 2002 Številka 18 OBČINA JEZERSKO Na podlagi 67. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95-odločba US, 63/95-ob-vezna razlaga, 73/95-odločba US, 9/96-odločba US, 39/96-ugo-tovitev US, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-od-ločba US, 74/98, 12/99-sklep US, 16/99-popravek sklepa US, 59/99-odločba US, 70/00 in 100/00-odločba US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99) in 6. člena Statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, 51 /01) je Občinski svet Občine Jezersko na 26. redni seji dne 21. 5. 2002 sprejel ODLOK o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Jezersko 1. člen S tem odlokom se spreminja tretji odstavek 11. člena Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/01) tako, da se glasi: "Po končanem postopku pripravi komisija iz prvega odstavka tega člena predlog za izbor koncesionarja, ki ga posreduje občinski upravi. Občinska uprava odloči o dodelitvi koncesije z odločbo, ki jo posreduje tudi v vednost občinskemu svetu." 2. člen Ostali členi odloka ostanejo nespremenjeni in v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 015-03-17/2000-2 Jezersko, dne 21.5.2002 Župan Občine Jezersko Milan Kocjan Na podlagi 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95), 12. in 20. člena Statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/01 je občinski svet Občine Jezersko na 26. redni seji, dne 21.5.2002, sprejel SKLEP o razrešitvi dosedanje občinske volilne komisije Občine Jezersko in sklep o imenovanju občinske volilne komisije Občine Jezersko I. Razreši se Občinska volilna komisija Občine Jezersko, ki jo je imenoval občinski svet Občine Preddvor, na svoji 33. seji, dne 14.9.1998. Člani te komisije so bili: Elizabeta Šajn Dolenc, roj. 1952, Zgornje Jezersko 118, predsednica Viktorija Tepina, roj 1953, Zgornje Jezersko 84 a, namestnica predsednice Ivan Kavaš, roj. 1964, Zgornje Jezersko 56 a, član Jerica Teul, roj. 1948, Zgornje Jezersko 88 b, namestnik člana Pavla Markič, roj. 1962, Zgornje Jezersko 106 c, član Marija Murovec, roj. 1956, Zgornje Jezersko 57, namestnik člana Vincencij Tepina, roj. 1938, Zgornje Jezersko 122, član Jakob Šenk, roj. 1954, Zgornje Jezersko 151 a, namestnik člana II. Imenuje se Občinska volilna komisija Občine Jezersko: Predsednica: Elizabeta Šajn Dolenc, roj. 1952, Zgornje Jezersko 118 Namestnica predsednice: Viktorija Tepina, roj 1953, Zgornje Jezersko 84 a Za člane oziroma namestnike članov občinske volilne komisije so imenovani: 1. član: Jerica Teul, roj. 1948, Zgornje Jezersko 88 b Namestnik 1. člana: Roman Pestotnik, roj. 1965, Zg. Jezersko 41 a 2. član: Pavla Markič, roj. 1962, Zgornje Jezersko 106 c Namestnik 2. člana: Miha Karničar, roj. 1983, Zgornje Jezersko 83 b 3. član: Vincencij Tepina, roj. 1938, Zgornje Jezersko 122, Namestnik 3. člana: Simona Plaznik, roj. 1978, Spodnje Jezersko 18 a Sklep začne veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 006-01/02-1 Jezersko, dne 21.5.2002 Župan Občine Jezersko Milan Kocjan Na podlagi 16. člena Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/01) je Občinski svet Občine Jezersko na 26. redni seji dne 21.5.2002, sprejel SKLEP o imenovanju Sveta uporabnikov javnih dobrin v Občini Jezersko 1. člen Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se imenuje Svet uporabnikov javnih dobrin v Občini Jezersko (v nadaljevanju: svet uporabnikov) v naslednji sestavi: 1. Jožef Muri, Zg. Jezersko 73, 2. Mihael Teul, Zg. Jezersko 88, 3. Andreja Šemrov, Zg. Jezersko 108a, 4. Jolanda Jokič, Sp. Jezersko 5, 5. Nevenka Piskernik, Zg. Jezersko 57. 2. člen Mandat članov sveta uporabnikov traja pet let in začne teči z dnem uveljavitve tega sklepa. 3. člen Svet uporabnikov: - zastopa in usklajuje interese uporabnikov in oblikuje skupne predloge glede izvajanja gospodarskih javnih služb, njihovega razvoja in financiranja v razmerju do občine in občinskega sveta, - zastopa interese uporabnikov v razmerju do izvajalcev gospodarskih javnih služb in opozarja na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave, - opravlja druge naloge v skladu s svojimi pravili. - V prvem odstavku tega člena navedene naloge sveta uporabnikov izvaja za vse javne službe, ki se opravljajo na območju Občine Jezersko. 4. člen Prvo sejo sveta uporabnikov skliče župan, najkasneje v roku 30 dni od dneva uveljavitve tega sklepa in jo tudi vodi do izvolitve predsednika sveta uporabnikov, ki ga člani izvolijo izmed sebe. 5. člen Pravila za delo sveta uporabnikov sprejme svet uporabnikov z večino glasov vseh članov sveta uporabnikov najkasneje v roku 3 mesecev po prvi seji. S pravili se določi način dela sveta uporabnikov, sklicevanje, vodenje in dokumentiranje sej in odločanje. 6. člen Administrativne, materialne in finančne pogoje za delo sveta uporabnikov zagotavlja občinska uprava Občine Jezersko. 7. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 015-03-26/02 Jezersko, dne 21.5.2002 Župan Občine Jezersko Milan Kocjan OBČINA ŽIROVNICA Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/98) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Ur. I. RS, št. 23/99, 71 /01 in 109/01) je Občinski svet občine Žirovnica na 32. seji, dne 24. 4. 2002 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE pravilnika za vrednotenje programov športa v občini Žirovnica 1. člen V Pravilniku za vrednotenje programov športa v občini Žirovnica (Ur. list RS, št. 69/99) se 4. člen spremeni tako, da se po novem glasi: "Občina sofinancira sledeče programe športa: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov * Športna vzgoja predšolskih otrok * Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok * Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport * Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami * Interesna športna vzgoja mladine * Športna vzgoja mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, seji * Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami * Interesna športna dejavnost študentov 2. Športna rekreacija in rekreativne športne prireditve 3. Kakovostni šport 4. Vrhunski šport 5. Šport invalidov 6. Razvojne in strokovne naloge v športu 7. Športni dodatek kategoriziranim športnikom 8. Izgradnja in vzdrževanje lokalno pomembnih javnih športnih objektov" 2. člen V 5. členu se besedilo "Pogoje, merila in normative" nadomesti z besedo "Merila". 3. člen V 1. odstavku 6. člena se besedilo "pogojev, meril in normativov" nadomesti z besedo "meril". V 4. odstavku se beseda "štirih " nadomesti z besedo "sedmih" in besedi "3 predstavniki" z besedama "pet predstavnikov". 4. člen V 1. odstavku 7. člena se drugi stavek spremeni tako, da se po novem glasi "Pogodba opredeljuje vsebino in obseg programa, čas realizacije programa, pričakovane dosežke, obseg sredstev iz občinskega proračuna ter druge medsebojne pravice in obveznosti." 5. člen Spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 65100-0001/02 Datum: 24. 4. 2002 Franc Pfajfar, inž. gradb. ŽUPAN Na podlagi 241 c. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 in 109/01) je Občinski svet Občine Žirovnica na svoji 33. seji dne 23. 05. 2002 sprejel naslednji ODLOK o načinu in obrazcu za izrekanje opozoril ter vodenju evidence opozoril 1. člen S tem odlokom se določa način izrekanja opozoril, ki jih izreka komunalni redar na kraju prekrška, vsebina obrazca opozorila ter način vodenja evidence teh opozoril. 2. člen Komunalni redar ob ugotovitvi prekrška na kraju samem presodi, če je prekršek neznatnega pomena oziroma ali obstajajo z zakonom določeni pogoji za izrek opozorila. V kolikor obstajajo pogoji za izrek opozorila, komunalni redar storilca prekrška najprej ustno opozori. Če je za prekršek odgovorna pravna oseba, izreče komunalni redar ustno opozorilo predstavniku organa upravljanja, njeni odgovorni osebi ali osebi, zaposleni pri pravni osebi, ki je navzoča na samem kraju prekrška. Opozorilo mora vsebovati pravno opredelitev prekrška, okoliščine, ki so bile podlaga za izrek opozorila, pomen opozorila in posledice, če je bil storilec za prekršek iz istega predpisa že dvakrat opozorjen v zadnjih dveh letih, šteto od dneva storitve prekrška dve leti za nazaj. 3. člen Izrečeno opozorilo vpiše komunalni redar na obrazec za opozorilo o prekršku (pisno opozorilo) in ga izroči storilcu prekrška ali osebi iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka v podpis. Če storilec prekrška ali oseba iz tretjega odstavka 2. člena noče podpisati pisnega opozorila, komunalni redar nanj zapiše datum, uro in razlog odklonitve podpisa ter izreče denarno kazen. Obrazec pisnega opozorila je sestavni del tega odloka. 4. člen Komunalni redar mora takoj, ko je to mogoče, preveriti, če je bil storilec za prekršek iz istega predpisa že opozorjen. V kolikor ugotovi, da je bil storilec za prekršek iz istega predpisa v zadnjih dveh letih že dvakrat opozorjen, šteto od dneva storitve prekrška dve leti za nazaj, opozorilo razveljavi ter izreče denarno kazen in o tem obvesti storilca. 5. člen O izrečenih opozorilih vodi evidenco skupen organ občinske uprave, ki mora o vodenju evidence mesečno poročati direktorju občinske uprave Občine Žirovnica. Evidenca se vodi v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in drugimi predpisi o varovanju podatkov ter merilih in postopkih za določanje zaupnosti podatkov. V evidenco se vnašajo podatki iz obrazca, in sicer: - podatki o storilcu prekrška: za fizično osebo osebno ime in EMŠO ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, za tujca pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke; za pravno osebo firmo in sedež ter enotno matično številko; - pravna opredelitev prekrška; - čas in kraj izrečenega opozorila. Podatki morajo biti vneseni v roku 8 dni od dneva izreka opozorila. Dostop do evidence imajo le za to pooblaščene osebe organa skupne občinske uprave. 6. člen Podatki o izrečenih opozorilih in o storilcih, katerim je bilo opozorilo izrečeno, se izbrišejo iz evidence po preteku dveh let, šteto od dneva storitve prekrška. Po izbrisu se izpis iz evidence in obrazec, ki je podlaga za vpis, vložita v zbirko dokumentarnega gradiva v skladu s predpisi. 7. člen Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Št.: 00201-0002/2002-002 Datum: 23.05.2002 Franc PFAJFAR, inž. grad. ŽUPAN tel. OBČINA ŽIROVNICA Breznica 3, 4274 Žirovnica 04 5809 100, fax: 04 5809 109 Zap. št. OPOZORILO ZARADI PREKRŠKA izdano na podlagi 241 a. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01). PODATKI O STORILCU PREKRŠKA: Fizična oseba: Priimek:_Ime: Spol: M Ž EMŠO: Roj. kraj: Rojstni datum in kraj rojstva (tujec): Pravna oseba: Firma pravne osebe:_ Enotna mat. št.:_ Prebivališče oz. sedež: Kraj:_ Ulica in hišna št. Upravna enota: _ Država: PODATKI O PREKRŠKU: Datum:_Čas: Lokacija, hišna št.:_ Naselje: PRAVNA OPREDELITEV PREKRŠKA: Predpis:_ Člen:_Odstavek:_ Točka: POMEN IN POSLEDICE OPOZORILA: Namen opozorila je vplivati na to, da v prihodnje ne bi več kršili občinskih predpisov in tako pripomogli k varnejšemu in lepšemu življenju v občini. Če pisnega opozorila ne boste podpisali, se izreče denarna kazen. Če bo ugotovljeno, da ste bili v obdobju zadnjih dveh let že dvakrat opozorjeni zaradi prekrškov po istem predpisu, se opozorilo razveljavi in izreče denarna kazen. To opozorilo bo vneseno v evidenco izrečenih opozoril- Datum vročitve: Podpis prejemnika: Podpis komunalnega redarja: M. P. Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXV 7. junija 2002 Številka 18 OBČINA KRANJSKA GORA Na podlagi Odloka o režimu parkiranja na posameznih območjih v Občini Kranjska Gora (UVG 23/96) in Sklepa o določitvi območij urejanja prometa in višini prispevka za urejanje visokogorskega prelaza Vršič (UVG 18/2000), je Občinski svet Občine Kranjska Gora na seji dne 20.5.2002, sprejel Spremembo Sklepa o določitvi območij urejanja prometa in višini prispevka za urejanje visokogorskega prelaza Vršič (v nadaljevanju Sklep) 1. člen Spremeni se III. točka Sklepa v besedilu : Uporabniki parkirišč na območju visokogorskega prelaza Vršič dnevno plačujejo prispevek za urejanje Vršiča, ki se za leto 2002 določi v višini: 1. osebni avtomobil 700,00 Sit - ostalo besedilo ostane nespremenjeno. 2. člen Spremeni se V. točka Sklepa, drugi odstavek kot sledi: "Za subvencioniranje javnega avtobusnega prometa se od vsakega plačanega prispevka iz III. točke nameni 200,00 SIT." 3. člen Sprememba Sklepa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Datum: 20.5.2002 Štev: 002/6-2/2002-NK Župan Jože KOTNIK GLASOV KAŽIPOT Gorski tek na Kriško goro Križe - Planinsko društvo Križe bo to nedeljo, 9. junija, organizator 9-gorskega teka na Kriško goro za fnemorial Janka Likarja. Start Do ob 10. uri pred picerijo Košute. Prijaviti se je moč na dan tekmovanja od 8. ure naprej na startu. Daljša proga poteka iz Križev mimo Gozda do koče na Kriški gori. Start krajše proge bo v Gozdu ob 11.30 uri in je namenjena najmlajšimi. Tekmovalci nastopajo na lastno odgovornost, zaradi varnosti pa bosta dve popolni zapori cest na lokalni cesti Križe -Pristava pred trgovino Grašča v času med 10. in 10.10 uro ter na lokalni cestni Zgorno Veterno -Gozd med 10. in 10.40 uro. 10. obletnica 15. Brigade vojaškega letalstva Brnik - V nedeljo 9. junija praznuje 15. Brigada vojaškega letalstva svojo deseto obletnico. Ob tem Jubileju bo danes v petek, 7. junija, ob 10. uri v Letalski bazi na Brniku potekala slovestnost, na kateri bo slavnostni govornik načelnik General štaba Slovenske Vojske brigadir Ladislav Lipič. Najzaslužnejšim pripadnikom in zunanjim sodelavcem bodo podelili Priznanja 15. BRVL. 1 Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v petek, 7. junija, °b 20. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja predstavitev knjige Gite Mallasz z naslovom Odgovor angelov. Jutri, v soboto, 8. junija, se bo ob 8. uri pričel tradicionalni teniški turnir Kravata open za na-9rado Šport bara in pizzerije Ba-zenček. Turnir bo potekal na teniškem igrišču v Križah. Prijavite se Po tel.: 041/558-778. Ob 11. uri D° na Ljubelju potekala spominska slovesnost ob 57. obletnici osvoboditve podružnice taborišča Mathausen. V nedeljo ste vabljeni na IX. gorski tek na Kriško goro za memorial Janka Likarja, ki ga 0r9anizira Planinsko društvo Kri-*e. V nedeljo, 9. junija, ob 19. uri D° v atriju Občine Tržič letni koncert Mešanega pevskega zbora '9nacija Hladnika. V Kurnikovi hiši vsakdan, od 16. do 18. ure si lah-*° ogledate razstavo Unikati iz na-rave, in je na ogled do 9. junija. pojdi spet na Bled B'ed - Radio Triglav v sodelovanju °bčino Bled, LTO Bled in TD Bled organizira prireditev v počastitev 40. obletnice slovenske popevke z naslovom Pojdi spet na Bled, ki bo v soboto, 15. junija, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Vstopnice so naprodaj na Radiu Triglav, pri TD Bled in Radovljica ter v penzionu Tripič v Bohinjski Bistrici. Gasilski vaji PGD Ribno Ribno - PGD Ribno bo ob 100 obletnici obstoja društva skupaj z upravo hotela Ribno, občinskim štabom CZ, Gasilsko zvezo Bled Bohinj, GRS Radovljica in Reševalno postajo Bled organiziralo skupno vajo Hotel Ribno 2002. Vaja se bo pričela danes, v petek, 7. junija, ob 18. uri. Odgovor angelov Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič vabi danes, v petek, 7. junija, ob 20. uri v prostore knjižnice na predstavitev nove knjige Gitte Mallasz Odgovor angelov. 2. memorial Toneta Rozmana Duplje - Društvo Partizan Duplje ob obletnici v letu 2000 preminulega člana njihove teniške ekipe Toneta Rozmana - Tominca organizira teniški turnir v dvojicah za veterane (nad 40 let). Turnir bo jutri, v soboto, 8. junija, na teniških igriščih Trnove v Dupljah, z začetkom ob 9. uri. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja do 8. ure, ko bo žrebanje dvojic. Dodatne informacije po tel.: 041/734-187, Brane Teran. Blagoslov motociklov bo v Kranjski Gori Kranjska Gora - Motodruštvo Padli borci obvešča vse ljubitelje motociklov, da bo v nedeljo, 9. junija, ob 14. uri v Kranjski Gori, na trgu pred cerkvijo, blagoslov motociklov, obred pa bo opravil kranjskogorski župnik. Zaradi slabega vremena je pred nekaj tedni blagoslov odpadel, zato pa zdaj pripravljajo še pestrejše dogajanje. Med drugim se boste lahko zapeljali z balonom, pridružite pa se jim lahko tudi na poti na Gorenjsko: v nedeljo se torej dobite ob 11.30 uri na Tržaški v Ljubljani, ob 11.50 uri v Medvodah na klancu, ob 12.10 uri v Kranju na bencinski črpalki (na izstopu iz mesta) in ob 12.30 uri na počivališču za odcepom za Tržič. Silvo Teršek z gosti Studenec - Kulturno društvo Miran Jarc in Val 202, vabita na umetniški večer Silva Terška z gosti, ob 20. obletnici njegovih oddaj na Valu 202, ki bo danes, v petek, 7. junija, ob 19.30 uri v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Srečanje odraslih pevskih zborov Jesenice - JS RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Jesenice prireja medobmočno srečanje odraslih pevskih zborov, ki bo v soboto, 15. junija, ob 19.30 uri v Gledališču Toneta Čufarja. Prenovljeno kopališče Kropa Kropa - Danes, v petek, 7. junija, ob 13. uri bo obljuba, dana pred osmimi meseci, postala dejanje. V temeljito prenovljenem letnem kopališču Kropa bodo zaplavali mali in veliki. Radovna - dolina, reka in ljudje Zgornje Gorje - Avdio - Video - Digital - Studio iz Nove Gorice vas vabi na premierno projekcijo dokumentarnega filma Radovna - dolina, reka in ljudje. Projekcija filma bo danes, v petek, 7. junija, ob 20. uri v prostorih OŠ Zgornje Gorje. Piknik v Preddvoru Preddvor - Dom starejših občanov Preddvor vas vabi na piknik s svojci, prijatelji in znanci njihovih stanovalcev, ki bo jutri, v soboto, 8. junija, od 11. ure dalje v parku doma. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli Fantje z vasi. V pritličju gradu bo stare predmete razstavljala Ana Žorž iz Škofje Loke, stanovalci doma pa svoje izdelke na razstavi ročnih del. Dan jagod Kranj - Jutri, v soboto, 8. junija, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Dan jagod. Na stojnicah bodo razstavljeni jagodni kolači, piškoti, marmelade, napitki in izdelki povezani z jagodami in naravo. Semenj bodo popestrili še nekateri izdelki domače in umetne obrti. 15. Groharjev teden Sorica - V okviru 15. Groharjevega tedna si lahko ogledate razstava čipk in del likovne skupine Evri-dika v Groharjevi hiši. V nedeljo, 9. junija, ob 18. uri pa bo še koncert glasbene skupine Orfej. Piknik LDS Hotavlje - Občinski odbor LDS Gorenja vas - Poljane vabi vse svoje članice in člane ter simpati-zerje, da se jutri, v soboto, 8. junija, udeležite tradicionalnega piknika, s pričetkom po 15. uri, ki bo pod Franceljnovim jezom na Ho-tavljah. Srečanje diabetikov Lom - Društvo diabetikov Kranj -Komisija za rekreacijo, šport in iz-letništvo vabi na družabno in rekreativno srečanje diabetikov Gorenjske, ki bo jutri, v soboto, 8. junija na turistični kmetiji Pr'Špan' v Lomu nad Tržičem. Tudi tokratno srečanje pripravlja Društvo diabetikov Tržič. Zbrali se boste med 9. in 10. uro, nato pa krenili na pohode. Zbirno mesto za člane Društva diabetikov Kranj bo jutri, ob 8. uri na parkirišču pred Gimnazijo Kranj. Prijave še danes, v petek, 7. junija, sprejema Ivan, zvečer po tel.: 257-14-51 ali popoldan 031/485-490. Življenje in smrt in... kaj potem? Kranj - DU Kranj - sekcija za kulturno dejavnost vas vabi na recital Življenje in smrt in... kaj potem?. Odlomki iz pesnitve Zdravka Kalt-nekarja Iskanja. V recitalu boste razmišljali o življenju in smrti in možnostih za nadaljevanje. Prireditev bo danes, v petek, 7. junija, ob 19. uri v gostilni Stari Mavr (re-stavrcija v I. nadstropje). Maša za dr. Valentina Meršola Radovljica - Danes, v petek, 7. junija, ob 19. uri bo v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici maša za dr. Valentina Meršola znanega Radovljičana, zdravnika, ki je dosegel, da se je ustavilo vračanje beguncev iz Vetrinja in tako rešil na stotine življenj. Na severni Velebit Radovljica - PD Radovljica vabi v soboto, 15. junija, in v nedeljo, 16. junija, na planinski izlet na severni Velebit nad Senjem. Tura je primerna za planince z dobro kondicijo. Prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30, po tel.: 531-55-44. Od Baškega do Klopinskega jezera Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na lep turistični izlet po Koroški -od Baškega do Klopinskega jezera. Izlet bo v torek, 18. junija, z odhodom ob 6.30 uri izpred Globusa. Dodatne informacije in prijave sprejemajo v pisarni društva. Družinski pohod Kokrica - TD Kokrica vabi vse ljubitelje pohodov, da se udeležite pohoda na Kriško goro, ki bo jutri, v soboto, 8. junija. Zbrali se boste na parkirišču pred trgovino Živila, ob 13.30 uri in se z avtomobili odpeljali do Gozda. Od tam naprej pa boste peš krenili na Kriško goro. V primeru slabega vremena pohod odpade. Kolesarski izlet Škofja Loka - D U Škofja Loka vabi na kolesarski izlet na Smled-niški grad. Izlet bo jutri, v soboto, 8. junija. Zbirno mesto bo pred DU Škofja Loka, Partizanska 1, ob 8.30 uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni še danes, v petek, od 8. do 12. ure ali po tel.: 51-20-664. Krasji vrh Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 13. junija, enega lepših izletov na najvišji vrh v grebenu Polovnika -Krasji vrh. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Na Čemšenik Šenčur - Pohodniška sekcija DU Šenčur vabi člane v sredo, 12. junija, na planinski pohod na Čemšenik in Krems. Skupne hoje bo za 3 ure. Prevoz je z osebnimi avtomobili. Zbirno mesto bo ob 7.30 uri pri transformatorju v Sp. Kokri. Na Blegoš Šenčur - Pohodniška sekcija DU Šenčur vabi člane v sredo, 19. junija, na planinski pohod Leskovi-ca - Blegoš. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri iz avtobusne postaje pred Pošto v Šenčurju. Prijave, do zasedbe mest, sprejema Marija Bučan, tel.: 25-11-895, 10. in 11. junija med 11. in 15. uro. Pohod bo le v primernem vremenu. Naklo - Sekcija za pohodništvo DU Naklo prireja v soboto, 8. junija, pohod na Blegoš. Zbor udeležencev bo ob 7. uri pred domom kulture v Naklem. Hoje je za približno 5 ur, zaradi zahtevnosti poti, pa priporočajo planinsko opremo. Izlet v Goriška Brda Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi, da se udeležite izleta v Gori- SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI S.P. GORENJSKE KRANJ Kidričeva 4/b Kranj KRANJ Zlato polje prodamo poslovni prostor v izmeri 40 irr v I. nadstropju na Kidričevi cesti. Cena cca 9.675.000 SIT (43.000 E) ali po dogovoru. Vse informacije po tel.: 20 27 074 ali 23 67 610. ška Brda z obiskom stolpa v Go-njačevem, Dobrove in Medane, ki bo v sredo, 19. junija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo v DU od 7. junija do zasedenosti avtobusa. Terapevtski teden Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj spet pripravlja terapevtski teden v Dolenjskih toplicah, in sicer od 16. do 23. junija. Podrobnejše informacije v pisarni društva po tel.: 201-11-50 ali pri predsednici Mileni Zupin, tel.: 041/382-270. Srečanje upokojencev Slovenije Kranj - DU Kranj tudi letos vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 27. junija na Letališču v Mislinj-ski Dobravi pri Slovenj Gradcu. Odhod izrednih avtobusov bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 v Kranju. Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi članice in člane društva ter ostale upokojence na 14. srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 27. junija v Slovenj Gradcu, z začetkom ob 10.30 uri. Odhod iz Škofje Loke bo ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave sprejemajo v pisarni društva, vsako sredo in petek od 9. do 12. ure, vključno do 20. junija. Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja upokojencev, ki bo 27. junija na Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu. Odhod iz Bele bo ob 7.20 uri in iz Preddvora ob 7.30 uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa 12. junija, ob 9. uri. Naklo - DU naklo vabi svoje člane na 27. junija na srečanje slovenskih upokojencev v Slovenj Gradcu. Odhod iz Nakla bo ob 7.30 uri. Prijavite se pri svojih poverjenikih. Kolesarjenje Naklo - V okviru občinskega praznika bo 25. junija organizirano kolesarjenje po poteh občine Naklo. DU Naklo je pod pokroviteljstvom Občine Naklo organizator kolesarjenja. Vabijo šolsko mladino in vse ostale, da se zberejo 25. junija, od 8.30 do 9. ure za Gasilskim domom v Naklem. Kopanje v Topoišici Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na kopalni izlet v Topolšico, ki bo 19. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni DU Kranj. Turistični izlet v Gradec Kranj - DU Kranj vas vabi na izlet v Gradec na avstrijskem Štajerskem, in sicer v torek, 11. junija. Odhod avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7.30 uri. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva DU Kranj. Kopanje v Kopru Kranj - DU Kranj vabi člane na kopalni izlet v Žusterno Koper, ki bo v sredo, 12. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva DU Kranj. Kroparji o Kropi Kropa - KS Kropa vabi danes, v petek, 7. junija, ob 19. uri v dvorano Kulturnega doma v Kropi na prireditev Kroparji o Kropi. Nastopili bodo učenci OŠ Staneta Žagarja in Glasbene šole Radovljica. srečanje na vrsicu Javornik - Koroška Bela - PD Ja- vornik - Koroška Bela vabi na 31. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev pri Erjavčevi koči na Vršiču v nedeljo, 9. junija. Organiziran odhod bo ob 7. uri izpred Turista na Slovenskem Ja-vomiku. Prijave sprejema Franc Svetina, tel.: 580-65-90. Izlet v Matkov kot Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri DU Žabnica - Bitnje organizira planinski izlet v Matkov kot. Ogledali si boste tudi posebno naravno znamenitost - Matkov škaf. S posebnim avtobusom boste odpotovali v sredo, 12. junija, ob 7. uri iz Sv. Duha in bo imel postanke na vseh avtobusnih postajališčih Dorfarje, Žabnica, Bitnje, Stražiš-če do Globusa v Kranju. Hoje bo za 4 do 5 ur. Dodatne informacije in prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. Srečanje delovnih invalidov Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za srečanje delovnih invalidov s pobratenim društvom invalidov Maribor, ki bo v soboto, 29. junija, v Maribor. Vplačila sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433. Obvestila PD Kranj obvešča Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča ljubitelje narave, da bo naravovarstveni dan na Kališču, ki je planiran za soboto, 15. junija, zaradi praznovanja Gorske reševalne službe Slovenije prestavljen na nedeljo, 16. junija. DU Preddvor obvešča Preddvor - DU Preddvor obvešča svoje člane, da bodo v poletnem času vsak prvi četrtek v mesecu organizirani rekreativni pohodi, ne prenaporni in zanimivi. O relaciji boste obveščeni sproti. Zato vas vabijo na koristne pohode in prijetna druženja. Šola hujšanja in zdrave prehrane Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri bo v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane. Varno v gore Radovljica - Planinsko društvo Radovljica prireja tečaj z naslovom Varno v gore. Tečaj bo jutri, 8. in v nedeljo, 9. junija, v Valvasorjevem domu in je primeren za vse starostne skupine planincev. Informacije po tel.: 041/540-043. Tabor poletnih doživetij Prlekija - Društvo Kiva vabi otroke starosti od 8. do 11. let v poletni tabor. Od 7. do 13. julija ali od 13. do 19. julija bodo v Veržeju spoznavali Prlekijo, plavali v termah Banovci, prirejali razne igre, ustvarjali v delavnicah in še in še. Informacije: 041/962-247 ali 041/849-846 in www.drustvo-kiva.si. Pihalni orkester Lesce Društvo za kulturne dejavnosti Alpska 58, 4248 LESCE Pihalni orkester Lesce išče dirigenta/ko. Informacije tel.: 04 580 27 01. Pisne prijave do 30. 6. 2002 na naslov: Poljska pot 11, 4240 Radovljica. GOSTILNA RESTAVRACIIA "Pri Jožovcu" Begunje GALERIJA Avsenik Gregor s.p. Begunje 21, 4275 Begunje Gostilna - restavracija Avsenik Begunje zaposli za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas samostojnega kuharja ali kuharico za kuhanje jedi po naročilu. Pogoj za sprejem je ustrezna izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave sprejemamo do 14. 6. 2002. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://wwwJDb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 10. junija, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 17. junija ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 11. junija ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 3. in 17. junija ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 14.6.; Madžarske toplice od 20.6. do 26.6. in od 27.6. do 6.7. 2002; Lenti 8.6.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland 24.6 in 25.6; Prevoz: možnost plačila na čeke. METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Nočni Gardaland 25.6., Kočevje - spominsko obeležje 9.6.; Lenti 22.6; Tel.: 252-62-10, 041/660-658 j^jij^Avr^ojA NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem 1..........M A, B, C, E, H vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Trst 13.6. in 26.6; Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 Letno kopališče Radovljica bo odprto od sobote, 15. junija 2002, dalje: - Od ponedeljka do petka: od 10. do 18. ure in večerno rekreacijsko plavanje od 21. do 22. ure - Sobota, nedelja in prazniki od 10. do 19. ure Predprodaja družinskih in prenosnih sezonskih kart s popustom bo potekala do 1. 6. do 10. 6. od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Info. na blagajni kopališča od 1. 6. 2002 dalje po tel.: 04/53 15 770. MS* PLAVALNI KLUB WJfM RADOVLJICA §p| Kopališka 9 4240 Radovljica DRAMA A A Slovensko narodno gledališče LJ. Milena Markovič: PAVILJONI ALI KAM GREM, OD KOD PRIHAJAM IN KAJ JE ZA VEČERJO. PREMIERA, IZVEN (KONTO), Diplomska uprizoritev študentov 8. semestra AGRFT, jutri, 8. 6., ob 20. uri pq ■\ Prešernovo Vs/ s|edal!S,| Glavni trg 6, Kranj, tel.: 04/202 26 81 TEDEN ODPRTIH VRAT 5 PREDSTAV - VSTOP PROST (obvezna rezervacija vstopnic!) ponedeljek, 10. junija, ob 20.00 uri, J. Glowacki: ANTIGONA V NEW YORKU torek, 11. junija, ob 20.00 uri, J. B. P. Moliere: SKOPUH sreda, 12. junija, ob 20.00 uri, 0. Von Horvath: VERA LJUBEZEN UPANJE četrtek, 13. junija, ob 20.00 uri, A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA Borza znanja Knjižnica otona Župančiča-enota Delavska knjižnica, Tivolska 30, 1000 Ljubljana tel./fax: 01/42 66 197 e-mail: liubliana@borza.mss.edus. si www. borzaznanja. mss. edus. si Katera znanja vam ponujajo člani ljubljanske Borze znanja? Med drugim: kako kvačkati prtičke in obrobe, kako govoriti po rusko, arabsko ali finsko, kako okusno in funkcionalno opremiti stanovanje, kje izvedeti več o aromaterapiji, ali kako žonglirati s kiji. Vabimo vse, ki bi se radi kaj novega naučili, ali svoje znanje delili z drugimi, da nas pokličejo na telefonsko številko (01) 42 66 197, obiščejo v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana@borzaznanja.mss.edus.si V ljubljanski Borzi znanja smo vam na voljo vsak delavnik med 9. in 15. uro, v sredo do 17. ure. GLASOV KAŽIPOT PD Dovje - Mojstrana obvešča Dovje, Mojstrana - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana obvešča, da sta Aljažev in Šlajmerjev dom stalno oskrbovana. Slike Maria Petrića Mengeš - Galerija Mežnarija vas vabi na odprtje razstave slik jutri, v soboto, 8. junija, ob 18. uri v galerijo Mežnarijo na Trdinov trg 11 v Mengšu. Razstava bo na ogled do 22. junija, in to vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa tudi od 9. do 11. ure. Kulturni program ob odprtju bo oblikoval violinist Janez Podlesek. Razstava Anje Tolar Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Slovenski Javornik - Koroška Bela vabi občane na otvoritev slikarske razstave Anje Tolar, ki bo v nedeljo, 9. junija, ob 19. uri v razstavnem salonu kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Svetlobe in sence Sorica - Miro Kačar vas vabi na otvoritev svoje slikarske razstave Svetlobe in sence, ki bo jutri, v soboto, 1. junija, ob 19. uri v Groharjevi hiši v Sorici. Kulturni program bo izvajala plesna in glasbena skupina Orfej. Razstava v Poljanah Poljane - Združenje umetnikov Škofja Loka vabi na ogled razstave del, ki so nastala v času slikarske kolonije v Poljanah. Razstava bo jutri, v soboto, 8. junija, med 11. in 17. uri v rojstni hiši Štefana Šubica v Poljanah. Naše likovno ustvarjanje Radovljica - Do 30. junija je v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici na ogled razstava likovnih izdelkov učencev 2.a razreda OŠ Begunje pod mentorstvom Jožice Hajdarevič. Fotorazstava v Kosovi graščini Jesenice - Fotografsko društvo Jesenice, Gornjesavski muzej Jesenice in TD Jesenice vabijo na ogled fotorazstave članov FD Jesenice in pokojnih fotografov, ljubiteljev planinske fotografije. Razstava je posvečena mednarodnemu letu gora 2002. Ogledate pa si jo lahko vsak dan, razen sobot, ponedeljkov, nedelj in praznikov, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Razstava otrok Antonovega vrtca Železniki - Danes, petek, 7. junija, ob 18. uri bo v galeriji Muzeja Železniki otvoritev likovne razstave otrok Antonovega vrtca. V priložnostnem programu bodo nastopili sedanji in nekdanji otroci Antonovega vrtca. Duša stekla !!! Tržič - TD Tržič vas vabi na ogled razstave avtorice Andreje Arbiter z naslovom Duša stekla, ki bo v ro-tundi Abanke v Tržiču, do 15. junija. Unikatni in drugi izdelki iz stekla, ki jih lahko kupite v njeni galeriji na Kovorski cesti 6, so njene ideje oblikovanja kulture prostora. Izseljenec Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju. Zapora ceste V času med 10. 6. 2002 in 21. 6. 2002 bo zaradi gradbenih del popolnoma zaprta Nazorjeva cesta, na odseku med Dražgoško in Bleiweiso-vo ulico v Kranju. Za razumevanje se izvajalec del Grad-binec-gip najlepše zahvaljuje. Celovečerni koncert Duplje - Ženski pevski zbor Dupljanke z gosti vas vabi na celovečerni koncert ob 10. obletnici delovanja, in sicer v soboto, 8. junija, ob 20. uri v dvorani Gasilskega doma v Dupljah. Koncert v Cerkljah Cerklje - Moški komorni zbor Davorina Jenka iz Cerkelj vabi na večer slovenskih ljudskih vojaških pesmi, ki bo jutri, v soboto, 8. junija, ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Cerkljah. Slavnostni koncert Škofja Loka - Komorni pevski zbor Loka vas vabi na slavnostni koncert ob tridesetletnici z gosti, ki bo v Uršulinski cerkvi v Škofji Loki, jutri, v soboto, 8. junija, ob 19.30 uri. S pesmijo v poletje Žirovnica - Mešana vokalna skupina dr. France Prešeren Žirovnica, vabi na koncert S pesmijo v poletje. Koncert bo jutri, v soboto, 8. junija, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma na Breznici. Gostuje pevska skupina Triglavski zvonovi. Samo en cvet Radovljica - Samo en cvet je naslov letnega koncerta Moškega komornega zbora Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. Koncert bo danes, v petek, 7. junija, ob 20. uri v radovljiški graščini. Koncert duhovne glasbe Šenčur - Župnija Šenčur in Občina Šenčur prirejata koncert duhovne glasbe, ki bo v nedeljo, 9. www. ribei nvode. com « ■ Media Art www.gorenjskaonline.com junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jurija v Šenčurju. Nastopila bosta Francka Šenk, sopran in Tone Potočnik, orgle, klavir in harmonij. Predavanja DU Kranj vabi na predavanje Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na zanimivo predavanje s poudarkom o bolečinah v križu, hrbtenici, glavobolih, revmi, težavami z oteklinami nog in zaščito telesa pred radioaktivnim sevanjem. Poudarek je na terapevtskih ležiščih, ki omogočajo, da naša hrbtenica počiva v pravilni legi. Predavanje bo v sredo, 12. junija, ob 17. uri v točilnici društva, Tomšičeva 4. Predavala bo Darja Kosmač. Tehnika Transcendentalne meditacije Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki TM, ki jih Društvo za TM Kranj prireka vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11, bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkušene metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM Rajko Jerama. Predstave Znati umret Jesenice - Gledališče Toneta Ču-farja v sodelovanju z igralcem Nikom Kranjcem Kusom pripravlja danes, v petek, 7. junija, ob 22. uri zelo drugačno predstavo. Predstava je nastala pod okriljem gledališča Bohinjska Bistrica. Gospod Evstahij iz Šiške Stražišče - KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora Ta bol' teater uprizarja komedijo Gospod Evstahij iz Šiške, in sicer danes, v petek, 7. junija, ob 20. uri v Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju. Rokovnjači in Ubežnik Krašnja pri Lukovici - KUD Fran Maslej Podlimbarski bo danes, v petek, 7. junija, jutri, v soboto, 8. in v nedeljo, 9. junija, uprizorili rokovnjaško igro Ubežnik, domačega avtorja Josipa Podmilšaka - An-drejčkovega. Igra bo na prostem, na velikem travniku Miklavčeve dolinice na koncu vasi. Vse predstave se pričnejo ob 21. uri. V primeru dežja predstava odpade. Nad Gorenjsko bo v nedeljo grmelo Na letališču in nad njim v Lescah v nedeljo pripravljajo velik letalski miting v spomin W pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusijana. Lesce - Alpski letalski center Lesce Bled pripravlja v nedeljo. 9. junija, veliko letalsko predstavo ob Dnevu slovenskih letalcev ob obletnici rojstva Edvarda Rusijana. Ta dan se praznuje od leta 1992, vsekakor pa bo nedeljski miting največja in najbogatejša tovrstna prireditev v Lescah v samostojni Sloveniji. Poleg razstave letal na letališču, lahko letalski program razvrstimo v tri vsebinske sklope: predstavitev padalcev, jadralcev in akrobatov ALC; predstavitev slovenskega vojaške- ga letalstva ob 10. obletnici ustanovitve 15. brigade SV; predstavitev poslovnih letal GIO in Geodetskega zavoda; mednarodni program v katerem bodo sodelovali piloti Hrvaške z Migom 21, Avstrijci z letali Draken in zveza NATO z lovci F 16 in največjim helikopterjem zahodne proizvodnje. Za zaključek pa bo tudi letos organizirana dirka motornih letal okoli namišljenih stebrov, kar je v Evropi nekaj posebnega. Vse našteto seveda pomeni v nedeljo zelo veliko hrupa nad skoraj vso Gorenjsko, za kar se letalci \i Lesc, tistim, ki jih to ne zanima-vljudno opravičujejo. Tega dne izkoriščajo enega od dveh s posebnim sporazumom z okoljem dogovorjenih dni, ko je hrup lahko prekoračen. Vse tiste, ki jih prireditev zanima, pa vabijo, da se jim v nedeljo pridružijo na letališču v Lescah. Program se začne ob 13-uri in 30 minut vendar zaradi možnih prometnih zastojev priporočajo prihod nekoliko prej in ogled razstave. Vstopnine in r>ar-kirnine ne bo. S. ž. Obnova dotrajanih vozišč Na Jesenicah predstavljen nov, racionalen sistem, v nekaterih primerih precej poceni rešitev obnove dotrajanih vozišč. Jesenice - SCT je predstavila sistem za obnovo dotrajanih vozišč z recikliranjem stare asfaltne prevleke po hladnem postopku z uporabo penjenega bitumna kot veziva. Sistem omogoča ekonomično obnovo dotrajanih asfaltiranih cest in je novost na slovenskem trgu. Ker so Jesenice območje, kjer se pod starimi vozišči žlindro zasledi precej pogosto (tovrstni primeri so drugod po Sloveniji prej izjema kot ne), je šlo na testnem polju z žlindro za prvič opravljeno reciklažo te vrste. Na predstavitvi so bili polog drugih prisotni tudi župan Jesenic in nekateri predstavniki občin gorenjske regiji', predvsem Kranjske Gore. Reciklažni niz je sestavljen iz reciklatorja, cisterne z bitumom in cisterne z vodo. Količine dodanih materialov pa so nadzorovane prek centralnega računalnika v reciklatorju. Preden se strokovnjaki sploh stvari lotijo, je potrebno opraviti predhodne meritve, pregledati vzorce, ... - pač odvisno od posameznega primera, od same ceste, vozišča. Metoda pa je najbolj ra- cionalna za dotrajane ceste, ki imajo slab nosilen sloj vozišča pod asfaltom. Avtoceste tu ne pridejo toliko v poštev, ker se na njih obnavljajo predvsem asfaltne plasti, saj imajo le-te že v osnovi no- silen sloj boljši, bolj zdrav. Kako postopek izgleda? N;1 dotrajano asfaltno vozišče se na-suje drobljeni material za doseganje ustrezne sestavine nosilnega sloja in za izravnavo morebitnih neravnin. Drobljen material se planira z gredarjem, ki je višinske in smerno voden prek ultrazvočnega senzorja in predhodno napete vrvice kot vodila. Potem se pripravljeno površino zvalja. N*1 tako plast se posuje vezivo, ki zagotavlja primerne lastnosti nosil' ne plasti in potrebno število finih delcev v recikliranem material^ Vezivo je lahko cement ali apno- Vroč bitumen se ob stiku z vode in stisnjenim zrakom v mešalnem bobnu reciklatorja zapeni in tak0 postane primeren za vmešavanja v reciklirani material. Reciklatof rezka vozišče do želene globin*; in v mleti material dodaja penjen1 bitumen. Recikliranje je možn° so skupne globine največ 50 centimetrov. Tako izboljšan sloj vozišča zava-ljamo do zahtevane zbitosti. Tak-recikliran in z vezivom stabiliz'' ran, material je veliko bolj nosil^ in odporen na deformacije, ki j1" povzroča promet. Na koncu p0' tem na reciklirano plast položim0 nov sloj asfalta. Za odsek dolg nekaj kilometri je potreben le slab teden dela. Alenka Brun, foto: Tina Dok1 MALI OGLASI 8201-42-47 8201-42-48_ »201-42-49 APARTMA -PRIKOLICE HRVAŠKA OTOK PAG: METAJNA - oddajamo apartmaje: mini soba - 2 postelji, tro-posteljni, dvoposteljni, s 4-5 ležišči, s pogledom na morje. Ugodne cene v pred in posezoni, g 00-385-53-667-157 5965 Otok Šolta pri Splitu APARTMAJI v hiši, ODDAM, ugodne cene. g 041/596-015 PORTOROŽ ODDAM novo 2 ss za počitnice s pogledom na morje. g 041/75-75- 50 7828 VRSAR APARTMA za 4 osebe, ODDAM, tr 040/840-290 aooi Prodam CAMP PRIKOLICO QSL 380 z baldahinim in nekaj dodatne opreme, cena 340.000 SIT. g 041/845-234 8064 KRANJSKA GORA - CENTER, prodamo adaptiran apartma 36 m2, pritličje, lastniško parkirišče, prevzem možen takoj, možnost menjave za stanovanje v Kranju ali Ljubljani z doplačilom. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 APARATI STROJI Prodam KOSILNICO Muta, dobro ohranjeno, g 041/454-119 7906 PEČ za pizze, fritezo, hladilnik in ostali gostinjski inventar, ugodno prodam. g 5721-031 7913 Prodam NAKLADALKO SIP Novi Pionir 19-9 ter govejo KOŽO strojeno. g 23-43-481 7928 Prodam malo rabljen in ohranjen ŠIVALNI STROJ Ruža Step v kovčku, g 040/647- 56 4 7930 Prodam PAJKA SIP 230, zelo dobro ohranjen. Lahovče 18, g 2521-785_7967 Prodam PREDSETVENIK šir. 2m. g 041/506-234 aois Poceni prodam SAMOSTOJEĆI ŠTEDILNIK 2+2 Corona. g 2041-693 aoig Prodam BCS KOSILNICO, PAJEK SIP 4 vretena in TRAKTOR IMT 533. g 031/584- 504 8023 Prodam VILIČAR HYSTER 1,5, plinski, kabina, malo rabljen, g 041/767-365 8026 Mizarsko TRAČNO ŽAGO, premer koles 40 cm, robno brusilko z ostilacijo, dolžina traku. 250 cm, širina 15 cm, cena ugodna g 51-85-138, 041/720-359 eoee prodam SLAMOREZNICO, nemško, tare-jŠO, ugodno g 25-22-152, 031/582-457 Prodam SAMONAKLADALKO SIT 17 m3, cena 170.000 SIT g 23-30-765 bo9o ČESTITKE VSE NAJBOLJŠE Lojzetu 10.6. in MAJI 15.6. želita Beti in Vera! 7993 GARAŽE Na Jesenicah prodam VRSTNO GARAŽO na c. revolucije 9. Cena po dogovoru, g 041/735-044 7902 GR. MATERIAL OPAŽ smrekov I. in II. kvaliteta, debeline 15 mm, 22 mm, širine 9 cm in 7 cm, ladijski pod, bruni, žagan les, letve 4x5, 5x8, zelo ugodno, možna dostava. Pogačar Andrej,s.p., Čopova ul. 25, Lesce, 041/713-110_6957 VRATA garažna, dvižna, daljinsko odpiranje, izdelana po meri. g 238-07-00 MKL SYSTEMS,d.o.o., Savska c. 34, Kranj /654 Prodam dva OKNA 80x90 nova, cena 12.000 SIT/kos. g 25-31-200 7904 Prodam ŽAGAN LES za ostrešje, deske, jetve in opaž, g 041/637-100 7914 Prodam zračno suhe OREHOVE PLOHE. P 5125-286_794b Zelo ugodno prodam OKNO 140 x 120 z roleto, Jelovica. g 23-31-199 7961 Prodam rabljena GARAŽNA DVOKRILNA VRATA, dim. 250x210. P 257-1533 7974 Prodam smrekove COLARICE zaščitene Proti črvu. g 041 /812-096 soss Prodam malo rabljena GARAŽNA VRATA 230 x 210, cena ugodna, g 23-32-041, 041/745-168 8073 _ HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, Radovljica kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 0*1 /333-222 5875 __HIŠE ODDAMO V okolici Kranja ODDAM spodnjo polovico (™a£ za dalj časa, g 041/390-422 7966 Bled, oddamo 3/4 novejše stanovanjske n|se na dobri legi, trisobno stanovanje *mera 110 m2, garaža, klet, najemnina VGNA: 125.664,00 SIT Inf.: MAKLER °LED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si HIŠE PRODAMO NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1/2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površinel 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 5873 TRŽIČ prodamo, obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODUUBEU prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 58/4 TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodamo starejše, delno obnovljeno, enonadstropno HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj. KRANJ Vodovodni stolp ugodno 3 ss, obnovljeno, 90 m2/l., etažna CK, 90.500 SIT/, KRANJ Planina I sončno 2ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, KRANJ Planina I, garsonjero, nizek blok, 30 m2/lll., vsi priključki, ni balkona.DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222 6236 JM Kk V tPti jBtt tML M C t%X A l\l m Qode4i4 83 , 4220 Skofla Loka Tet.:04 513 75 90 QSM:041 860 938 www.tridanepremicnine-ij.si V centru Preddvora prodam POLOVICO HIŠE, z lastnim vhodom, 68 m2 dvorišča, 500 m2, sadovnjaka, g 031/449-038 egos KRANJ - MLAKA: prodam starejšo HIŠO, na parceli 950 m2. g 202-52-78 7272 KRANJ, novejša 600 m2, uporabne površine, v račun vzamem parcelo ali stanovanje, g 040/413-281 7597 KOKRICA, IV. gradbena faza, 138 m2, parcela 380 m2. g 040/413-281 7598 MEDVODE, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, staro cca 35 let, 473 m2 zemljišča, v celoti podkletena, bivalno pritličje in prve etaža, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ZALOG PRI CERKLJAH, prodamo celotno kmetijo, z obstoječo dvodružinsko stanovanjsko hišo dimenzij 10 x 12 m, stara 15 let, obstoječo starejšo hišo, obsežnim gospodarskim poslopjem, celotnega zemljišča 4545 m2, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 BEGUNJE, prodam starejšo meščansko vilo 400 m2, parcela 2600 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 JEZERSKO, prodam novejšo hišo, možnost apartmajev, 228 m2, parcela 400 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 NAKLO, prodam dvodružinsko hišo, dvojček, urejeno naselje, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 KRANJ, bližina, prodam prenovljeno dvo-druž. hišo na parceli 1.400 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90__ Kranj bližina, prodam novo hišo v IV. g. tazi, 140 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 Ljubljana okolica, prodam dvojček, nov, vseljiv sept. 02, 195 m2, ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 Naklo, okolica prodam enodružinsko hišo, alpski stil, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 Tominčeva 2. 4000 Kranj - Stražišče tel: 04/2315-600. Iax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 J NEPREMIČNINE 1 PIANOVA POSRCDOVANJe, ZASTOPANJ6, PRODAJA Radovljica, okolica, prodam dvojček, lahko dvodružinski, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 POLJANSKA DOLINA - etaža hiše z ločenim vhodom, ločeno kletjo in vrtom v izmeri 180 m2, stanovanjska površina 110 m2,12 km iz Škofje Loke, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, enodružinska, cca 65 m2, parcela 129 m2, vzdrževana, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 TRŽIČ-MESTO IN OKOLICA: PRODAMO STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, BREZ ZEMLJIŠČA ZA 4,97 MIO SIT; starejšo hišo z vrtom za 8,1 MIO SIT; OBNOVLJENO STANOVANJSKO HIŠO Z LOČENIM VRTOM ZA 13,31 MIO SIT; NOVEJŠO VRSTNO STANOVANJSKO HIŠO ZA 37,63 MIO SIT; NOVEJŠO KONČNO VRSTNO STANOVANJSKO HIŠO ZA 38,79 MIO SIT; OBNOVLJENO MEŠČANSKO HIŠO. Z VRTOM ZA 45,16 MIO SIT; STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM ZA 43,98 MIO SIT; STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO POTREBNA TEMELJITA OBNOVA S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM ZA 13,89 MIO SIT; NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM, LEPA LOKACIJA ZA 41,00 MIO SIT Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 RADOVLJICA IN OKOLICA: PRODAMO STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO BREZ VRTA IN PARKIRNEGA PROSTORA ZA 6,5 MIO SIT; NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCELI CCA 680, ZA 42,84 MIO SIT; Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 BLED OKOLICA: PRODAMO LEPO STANOVANJSKO HIŠO BREZ VRTA, PARKIRNI PROSTOR, ZA 24,23 MIO SIT; Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 RADEa NEPREMIČNINE Z LICENCO www.gradex-ge.si Tel: 04/ 23 62 681 gsm: 041758-755 POLJANSKA DOLINA: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO, III. GRADBENA FAZA NA PARCELI 816 M2 ZA 20,83 MIO SIT Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 TRŽIČ - OKOLICA: PRODAMO VIKEND HIŠO S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM, SKUPAJ 736 m2 ZA 10,3 SIT Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 CERKLJE OKOLICA: PRODAMO STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, Z VRTOM, PRIMERNO ZA KMEČKI TURIZEM, ZA 22,65 MIO SIT Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 V TRŽIČU, RADOVLJICI IN V OKOLICI BLEDA PRODAMO VEČ 1-SS, 2-SS, 3-SS, 4-SS, OD KATERIH SO NEKATERA TAKOJ VSELJIVA, VEČ PARCEL IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRODAJNE CENE ZELO UGODNE. PONUDBA NA SPLETNI STRANI: www.agencija-primo@si V TRŽIČU S 01.06.2002 NUDIMO V NAJEM ENOSOBNO STANOVANJE, OPREMLJENO, NAJEMNINA 180 EUR/1 mesec, PREDPLAČILO ENO LETO, VARŠČINA 2-MESEČNA NAJEMNINA. Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 TRŽIČ-BISTRICA. S 15.07.2002 ODDAMO V NAJEM 1SS S KABINETOM, DELNO OPREMLJENO, NAJEMNINA 220 EUR/1 MESEC, PREDPLAČILO, VARŠČINA. Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 V TRŽIČU NUDIMO V NAJEM GOSTINSKI LOKAL, POGOJ ODKUP INVENTARJA, NAJEMNINA PO DOGOVORU. Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 V TRŽIČU PRODAMO GOSTINSKI LOKAL V OBRATOVANJU, 130 M2, VRT 50 M2. CENA PO DOGOVORU. Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041 /646-902 ZA ZNANE KUPCE KUPIMO Z GOTOVINO VEČ STANOVANJ, STANOVANJSKIH HIŠ, PARCEL IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ. Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902 Šk.Loka-okolica: Novogradnja, III. grad. faza, parcela 1056m2, zelo ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Ljubno na Gorenjskem: Manjša starejša, delno obnovljena, parcela 500m2. Ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 Kranj-Drulovka: Vrstna zelo lepa, urejena parcela, sončna mirna lokacija, vsi priključki, zelo ugodna cena. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 Begunje-Zapuže: Hiša 380m2 stan.površine lahko dvodružinska, parcela 2500m2, v račun vzamejo manjše stanovanje, možnost kreditiranja ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 BLED - stan.hiša v 3gr.fazi, vel. 7 x 10 m (3 etaže), parcela 600 m2, cena f 18,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA - nedokončana stan. hiša vel. 8 x 8 m, klet, priti, in mansarda, parcela 401 m2, cena = 7,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Mošnje - starejša stan. hiša vel. 8 x 8 m (3 etaže), zraven hiša v III. gr. fazi, skupaj parcela 918 m2, sončna in končna, cena -40,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 tel: 236S360,2365-Z ____:__ RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena - 33,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 DUPLJE - stan.hiša z gosp. posl. primerna tudi za obrtno dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, cena - 42,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Stražišče - odlična lokacija, starejša hiša potrebna obnove na parceli 950 m2, cena = 20,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Stražišče - starejša hiša delno obnovljena na parceli 1530 m2, primerna tudi za poslovno dejavnost, cena = 38,4 mio SIT, starejša hiša primerna za poslovno-stanovanjsko dejavnost na parceli 524 m2 za 17,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - dvostanovanjska hiša z ločenim vhodom, stara 4 leta, parcela 500 m2, vsaka etaža 110 m2, ugodna cena ■ 37,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Bled, manjša hiša POČITNIŠKA ali STANOVANJSKA, ob gozdu, v urejenem naselju, 90 m2 stan. pov., Zemljišče 387 m2. CENA: 28.723.200,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si GORJE PRI BLEDU, stanovanjska hiša 75 m2 stan. pov., malo zemljišča. CENA: 11.668.800,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Bled, Sp. Gorje, kvalitetna stanovanjska hiša ob potoku Radovna, 135 m2 stanov, površine, 1400 m2 zemljišča, skedenj, dve garaži. UGODNA CENA: 21.922.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Begunje, stanovanjska hiša v dvojčku, 135 m2 stanovanjske površine, 630 m2 zemljišča, takoj vseljivo, južna - sončna lega. CENA: 24.860.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Jesenice, starejša stanovanjska hiša, 173 m2 stan. pov., 746 m2 zemljišča, zelo dobra sončna lega. CENA: 15.932.400,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 .7600, www.makler-bled.si ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda prodamo novejšo, poslovno stan. HIŠO na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3,66 mio SIT, vredno ogleda. RADOVLJICA prodamo atrijsko hišo v mirnem okolju (211) na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, 53 mio SIT, vredno ogleda, RADOVLJICA prodamo posl. in stanovanjsko hiši na dobri lokaciji, parcela 1152 m2 in 1393 m2, uporabne površine cca 620 m2+410 m2, primerno za vse mirne, storitveno trgovske dejavnosti. Ostale inf. v agenciji. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 7874 Prodam veliko kmečko HIŠO in BRUNARICO - Poljanska dolina, g 05/380-80-95 MORAVSKE TOPLICE stan. HIŠO s prizidkom gostinskega lokala, prodam, g 02/538-14-83 7912 ŠKOFJA LOKA RETEČE 230 m2, parcela 515 m2, bližina železniške in avtobusne postaje, opremljena, lahko dvodružinska, za 31 mio SIT. g 513-28-50, 041/893-951 Vodice - BREZ PROVIZIJE, ugodno prodamo vrstne hiše, P+M. g 031/308-563 MEDVODE SENIČICA HIŠA dvojček, parcela 461 m2, prodam, g 041/746-103 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, priprave na izpite, instrukcije. ENAČBA-izobraževanja, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, g 041/564-991, 25- 31-14 5 7853 KOLESA TREKKING žensko KOLO, zelo ugodno! g 01/834-24-52 7983 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO, les prevzamemo tudi na panju, g 041/680-925, 5306-555_s9bb_ ODKUP, POSEK IN SPRAVILO LESA. g 041/593-428 Tomič Marko,s.p., Hrib 2a, Preddvor 7355 Odkupujemo vse vrste hlodovine,' tudi na panju, g 041/675-912 7624 Kupim REUGLATOR za traktor Zetor 2511 ali komplet stroj, lahko v nevoznem stanju, g 256-0023 7903 Kupim KOSILNICO BCS 620 ali podobno g 5141-2 9 7 7987 Kupim novejše moške ROLERJE št. 43 in prodam elek. cirkular. g 53-18-792, 031/652-697 7999 Kupim ŽELEZNIŠKE PRAGOVE - švelarje. g 041/255-554 8054 Kupim ČEBELNJAK na lokaciji okolica Kranja, g 041 /366-908 aoeo LOKAL KUPIM KRANJ kupimo ali najamemo 2000-6000 m2 poslovno-prodajnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 LOKAL ODDAM KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). KRANJ Zlato polje prodamo novejši trgovski lokal v PR posl. stan. hiše, 42,2, , KRANJ prodamo samostojni trgovski lokal, cca 105 m2 funkcionalnih površin, in 140 m2 poslovnih površin v PR z gradbeno dok. za gostinski lokal.DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 222 ' 5879 STRAŽIŠČE prodamo večji POSLOVNI STANOVANJSKI OBJEKT 900 m2 na zemljišču 1100 m2. Okvirna cena 66 mio SIT. g 041/626-810 esoe KRANJ - oddamo več poslovnih prostorov na dobri lokaciji, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 Bled - Gorje: Oddamo v najem gostinski lokal, za daljše obdobje, urejen dostop, veliko parkirišče, možen prevzem takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 Radovljica, oddamo v najem poslovni prostor - TRGOVINO v izmeri 148 m2, na odlični lokaciji. Najemnina znaša 246.840,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Lesce, oddamo delno opremljene nove pisarniške prostore v izmeri 46 m2, CENA: 105.468,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Radovljica, center, oddamo v najem trgovino v izmeri 40 m2, najemnina 79.100,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si NEPREMIČNINE Tei.2021-353 Maistrm trg l: tox2022-566_tQQQ kr""l Bohinjska Bistrica, oddamo opremljen gostinski lokal v obratovanju, 72 m2, letna terasa. Odkup inventarja 2.5 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o 04 576 7600, www. makler-bled .si Radovljica, okolica, poslovni objekt v izmeri 312 m2, na 5.085 m2 zemljišča, dostopna lokacija, vsi priključki. CENA: 57.630.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si LOKAL PRODAM KRANJ bližina prodam večji posl.stan. objekt, možna gostinska in druge storitvene dejavnosti, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 PODNART, prodam tovarniške prostore, 300 m2, vsi priključki, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj, prodam poslovni prostor, dobra lokacija, 42 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 •Jllu RŽlSNIK & PERC arhitekti in inženirji Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavska cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-perc.si KRANJ - posl.prostor (pisarne) v l.nad. 67 m2, lastna parkirišča, cena =11,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina: gostinsko-stanovanjski objekt s stanovanjem v nadstropju, terasa je pokrita in odkrita, zunaj parkirišča, cena » 39,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica, poslovni prostor - dosedaj šivalnica v izmeri 156 m2 v poslovni stavbi v centru, novejša zgradba, CK. CENA: 17.278.800,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si MOTORNA KOLESA Prodam SKUTER Italjet Dragster, star leto in pol, registriran, cena po dogovoru, g 040/325-108 7955 Prodam TOMOS AVTOMATIC, I. 87, reg. celo leto. g 031 /635-789 7980 Prodam YAMAHO VIRAGO XV 535, I. 95. g 041/782-030 po 16. uri 8053 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI VOZIČEK Hauck Ohio, s kompletno opremo, g 031/406-521 7923 Prodam VOZIČEK Inglesina (modra in rumena barva), avtosedež do 9 mesecev, oblačila za dojenčka, vse za 15.000 SIT. g 252-70-55 8000 Prodamo NAHRBTNIK za nošenje otroka, sedež za kolo, avtosedež. g 2332-338 OSTALO Prodamo ŠČETKE za čiščenje govedi in koz v prosti reji. g 01 /8323-107 7984 Prosim kdo podari revni družini rabljena kuhinjska pulta in kavč s foteljem, lepo prosim dobre ljudi, g 031/247-091 8024 PRIDELKI Prodam SENO, g 572-21-08, Bohinj 7917 Prodam PŠENICO, voklo 44, g 259-11- 29 7933 Razprodaja sadik okrasnih enoletnih in balkonskih rastlin. Konc. Mošnje 37, Radovljica 7994 Prodam NEGELJNE. g 204-28-53 8012 Prodam JEČMEN, g 040/225-929 aon Sladke, okusne JAGODE dobite pri Marku-ti, v čadovljah 3 pri trsteniku. g 256-00-48 PODARIM Podarim dve mladi prisrčni MUCI vajeni čistoče. g 031 /834-806 7852 PODARIMO 2 PSIČKI, srednje velikosti, kratka dlaka, stari 2 meseca, g 01/8341- 120 7829 Podarimo MLADE PSIČKE in MUCKE, stare en mesec in pol. g 040/26-24-86, 232-57-90 7908 FR&ST d.o.o. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40-80, 041/734-198 Podarim majhnega KUŽKA mešančka, starega 2 meseca, g 01/361-10-04, 041/435-382 7921 Skrbnim gospodarjem ODDAM čistokrvno, šolano OVČARKO. Dokumentacija urejena, g 041/560-026 7932 Podarim 2 leti starega psička, cepljenega, g 031/681-003 7962 Podarimo PSIČKA mešančka, starega 2 meseca in pol. g 252-22-72 7963 MUCKA stara šest tednov z daljšo dlako podarim dobrim ljudem, g 041/467-702 Podarim dva meseca in pol stari dve NEMŠKI OVČARKI. g 041/708-787 boo? POSESTI PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DOBRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2.ŠENČUR zaz. parcelo 3648 m2 za komunalne in servisne dejavnosti, lahko tudi po delih. ŠENTURŠKA GORA zaz. vikend parcelo z lepim razgledom, 383 m2, 9.500 SIT/m2, asfalt, voda in elektrika do parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5876 PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 1767 m2 V Bitnjah ob glavni cesti, izredna lokacija, g 041/404-960_7328 Kmetijsko zemljišče ali kmetijo, kupim, g 031/54-88-41 7333 RADOVLJICA, prodam zaz. parcelo, 2.400 m2, na njej že nov objekt z vsemi priklj., zelo ugodno, možna posl. stan. namembnost, TRIDA NEPREMIČNINE 041 860 938,04 513 75 90 MAKLER BLED d.0.0. "prodaja nepremičnin ] 4260 bled, Ljobljetek, 7. junija 2002 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADI ZA VAS NOVA STANOVANJA POSLOVNE PROSTORE IN LOKALE telefon: 04/5112 600, fax: 5112 645, internet: www.sgp-tehnik.si graabenistvo, inženiring, trgovino Vse, ki želijo novo stanovanje, rešiti stanovanjski problem in pri tem sooblikovati stanovanje in tiste, ki potrebujejo poslovni prostor za opravljanje svoje dejavnosti v Gorenji vasi ali Šenčurju, vabimo, da se oglasijo v naši prodajni službi. UGODEN NAKUP NOVIH STANOVANJ • poslovnih prostorov • lokalov gradnja objektov že poteka - vseljivo spomladi 2003 SPONZOR DANAŠNJE KRIŽANKE JE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TEHNIK D.D. IZ ŠKOFJE LOKE Nagrade: 1. nagrada: bon vvrednosti 10.000 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT Stanovanjski objekt "AtGlJG" v Škofji Loki Poslovno stanovanjski center Gor6nJ3 V3S Poslovno stanovanjski objekt "Šenčur" VABIMO INTERESENTE, DA SVOJE ŽELJE IN POTREBE SPOROČITE NA SEDEŽ DRUŽBE Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede 19. junija 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meri-dian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Gradimo za Vasi Žito pr«hremb«tt« industrij«, d.d. Šmartintk« 154, 1529 I juNm:v: tel.: 01 6875 100, tac: 01 8245 650 Rešitev gesla: OKUS PO DOBREM Prispelo je 965 rešitev. Pakete Žitovih dobrot prejmejo: 1. nagrado: MARKO ZALETEL, Hladnikova ul. 20, Križe 2. nagrado: ANJA KOZJEK, Mlaka 9, Tržič 3. nagrado: MICI DEŽMAN, V Dobje 9, Ribno Bled Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: PAVLA DEMŠAR, Rudno 37, Železniki; ANGELA BREŠAR, Smledniška 44, Kranj in POLONA VORŠIČ, Bašelj 28a, Preddvor. Nagrade bodo poslane po pošti. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz KuL studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče KUUIU Belui Urani 9B.3 MMr Glasbene želje: 04 231 80 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Radio Belvi do o. Smanetna 6. 4000 Krani Digitalni tisk m Media Art Studio |nt-erne|- ZAHVALA Varuj me, o Bog, saj se k tebi zatekam. Pokazal mi boš pot življenja, nasitil me boš z veseljem pred svojim obličjem, Z večno radostjo na svoji desnici. Psalm 16 V 90. letu nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče JOŽEF KERN iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter podporo v preteklih dneh. Posebno zahvalo izrekamo dr. Milanu Udirju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Milanu Gerdenu za pogrebni obred, osebju bolnišnice Jesenice in bolniškemu duhovniku. Hvala pogrebni službi Komunale Kranj in pevcem Kranjskega kvinteta. VISI NJEGOVI ZAHVALA Vedno boš v naši bližini, v najlepših dneh in v najtemnejših nočeh.... vedno, vedno.... Ob slovesu naše drage mami, mame in prababice SONJE LAVRENČIČ se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi njenim bivšim sodelavcem Občine Kranj, DU Kranj ter našim sodelavcem Merkur Kranj, APP Kranj, GB Kranj, JZBGP Kranj, pevcem okteta Klas, trobentaču in pogrebni službi. Vsem imenovanim in neimenovanim, iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija JANEZA ŠTEFETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo lovcem, gorskim reševalcem, pevcem, govornikom ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tržič, 3. junija 2002 ZAHVALA Bila bolezen je močnejša od življenja, Tebe, ata, smrt rešila je trpljenja. V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric VENČESLAV JEMEC iz Škofje Loke, Sorska cesta 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se še zadnjič prišli poslovit od našega pokojnega, nam izrekli sožalje, mu prinesli cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Akris, pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Ob tej priložnosti se še posebej zahvaljujemo dr. Andreju ISubicu za zdravljenje in lajšanje bolečin v njegovih poslednjih dnevih. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim za vso pozornost. Žalujoči: žena Mici in sinovi Marko, Bojan, Marjan, Vinko in Roman z družinami ZAHVALA Želja se ti je izpolnila, smrt je brez trpljenja nastopila. Čeprav smo ti želeli še mnogo let življenja, prekmalu vmes posegla, je bilka odrešenja. Spremljajo nas solze, jok in na vsakem koraku delo tvojih pridnih rok. Za teboj ostala velika je praznina in neizmerna bolečina. V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in stric DRAGO ŠTER iz Nakla Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Matiji Selanu za pogrebni obred z mašo. Hvala dežurni zdravstveni službi Kranj, nosačema, zakoncema Štamulak, pogrebni službi Navček, Obrtni zbornici in Društvu obrtnikov Kranj ter Iskraemeco. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Bogu. (Sv. Avguštin) V soboto, 25. maja 2002, smo se poslovili od dragega očeta FRANCA SVOLJŠAKA z ljubljanske c. 14, Škofja Loka Na zadnji poti ste ga pospremili sorodniki, sosedi, prijatelji in mnogi znanci, zato se vam iskreno zahvaljujemo. G. župniku Janezu Zupancu hvala za molitve in lep pogrebni obred z mašo. Zahvala g. Sušniku za poslovilni govor. Hvala tudi vsem, ki ste podarili za svete maše, cvetje in številne svečke, ki jih bomo hvaležno prižigali v njegov spomin. Žalujoči vsi njegovi! V SPOMIN Gore govorijo v podobah. Kdor govori v podobah, govori v tisočih jezikih... Te podobe silijo v nas - so polja in palače spomina, skritih svetišč-prostrana in brez meja - spomin. Renhold Stecher 10. junija bo minilo pet let, odkar sta v vznožju gora prenehali biti srci naših dragih očetov in mož LUKE KARNIČARJA in RADA MARKIČA Hvala vsem, ki seju spominjate in prinašate cvetje ter prižigate sveče na njunih preranih grobovih. Družini Karničar in Markič ZAHVALA Odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas, imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče, ni več Tvojega smehljaja, le trud in delo Tvojih rok ostaja. Ob mnogo prezgodnji smrti nas je v 24. letu mladosti, za vedno zapustil, naš dragi, zlati sin, brat, nečak in bratranec TOMAŽ ŠKERJANC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, prijateljem in prijateljicam, znancem, sodelavcem Ibija Kranj, Stola Kamnik, s.p. Avtoprevoznikom, razredničarki, sošolkam in sošolcem STŠ iz Kranja za podarjeno cvetje, sveče, maše, denarno pomoč, izrečeno ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Dvorje, pevcem za zapete žalostinke in zvonarju, ter zdravstvenemu osebju, ki so mu ob težkih trenutkih stali ob strani. Najlepše pa se zahvaljujemo KD Krvavec, ki ste ga tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti ter ga počastili z zaigrano Tišino in govorom. Vsem in vsakemu posebej, ki ste našega Tomaža v nepregledni množici pospremili v prezgodnji grob, iskrena hvala. Ganjeni smo bili ob spoznanju, kako velik krog prijateljev in znancev je imel naš Tomaž. Žalujoči: mami, ati, sestra in vsi, ki te imamo radi Stiska vas, 31. maja 2002 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO Sf^&W KoMfc.TJk m PA zet* ^alost%€6B. AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA NEDELJA * ' * * od 12 °C od 11 "C od 12 "C do 17 °C do 18 °C do 18 °C Danes, v petek, bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine. Jutri, v soboto, in nedeljo se bo nadaljevalo spremenljivo vreme, predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe. Mami! Kačo sem pobožala... Ljubljanski živalski vrt je že tretje leto zapored organiziral naravoslovne dneve za ljubitelje živali. Otroci in starši so na posebnih točkah od študentov izvedeli vse o živalih v živalskem vrtu, jih božali in hranili. Vsi si želijo še več podobnih dni. Živalski vrt Ljubljana je vse bolj obiskano in pohvalno predstavitveno akcijo naravoslovnih dni pripravil tako kot vsako leto, prvi konec tedna v juniju. Med obiskovalci jc bilo največ staršev z otroki in stalnih gostov, ki so od študentov pedagoške fakultete kot bodočih učiteljev za pouk biologije in kemije, ter študentov biologije zvedeli vse, kar jih je zanimalo o posameznih živalih. Vsi ti študenti vodijo med tednom tudi organizirane šolske skupine, kjer učenci zvejo marsikaj, ostali obiskovalci pa so za živo besedo in vprašanja prikrajšani. Zato so se v vodstvu Živalskega vrta odločili za naravoslovni dan. Minuli konec tedna ga je kljub nogometni evforiji obiskalo več kot 3000 obiskovalcev. V spodnjem delu vrta je bilo nameščenih osem postaj s študenti, ki so imeli pri sebi kakšno udo- mačeno žival, različne materiale, kot so dlake, kosti in lobanje. Otroci in odrasli so v živo videli kunca, vodne in kopenske želve, ščurke, ptičjega pajka, činčilo, ježka, zlatega hrčka, progastega ameriškega goža, blavorja, žabe in krastače. Nekaterih so so lahko 1 O LET PRVA Al Začelo se je pred desetimi leti. Bila je prva slovenska. Mala modra kartica. Z velikim A. S preprosto nalogo, plačevati račune. Počasi je rasla ona in njena družina. Activa, Activa-Maestro, Activa-Eurocard/MasterCard, Visa in Visa Electron. Bilo jih je le za vzorec, danes skoraj milijon. Hotela je naprej. In ostala. Ostala prva. Že deset let - Activa. www.actiua-card.com Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Krekova banka, Nova Kreditna banka Maribor, Poštna banka Slovenije, Slovenska zadružna kmetijska banka dotaknili, jih pobožali in nahranili. Vse živali so pritegnile veliko pozornosti in marsikdo seje uspel znebiti tudi strahu pred njimi, kot na primer jaz, ki sem prvič pobožala kačo in se ji opravičila, da sem vsem rodovom kač tako dolgo delala krivico in se nad njimi zgražala. Niso tako zelo hladne in sluzaste, kot misli marsikdo. V naravi bežijo od človeka, udomačena pa pri njem išče varnosti. Tudi blavor. kuščar brez nog, kije zelo podoben kači, ptičji pajek, želve in ščurki so pritegnili veliko pozornosti. Zvedeli smo tudi zanimivosti o slonu, panterju, levu, pumi, antilopi, medvedu, volku, lisici, sibirskem tigru in bili poučeni o njihovi realni nevarnosti v naravi in našem primernem reagiranju. Živali so v naravnem okolju vse bolj ogrožene, zato je pedagoško delo in izobraževanje veliko poslanstvo Živalskega vrta, je ob tej priložnosti povedala Irena Fur-lan. Novost v živalskem vrtu so opice sajmiriji - kapucinke iz Južne Amerike oz. Fickoti iz Pike Nogavičke ter nova obora za gibone na otoku, da jih obiskovalci lahko gledajo na prostem. Giboni so človeku podobne opice, vendar manjše in do 8 kg težke. Letos želijo kupiti še nekaj flamingov, iščejo pa tudi samice za antilope in kakadujc. Odprti so vse leto, tudi ob ponedeljkih. V prihodnosti si skupaj z obiskovalci želijo več podobnih dni in da bi se za pedagoško delo našlo več sredstev. Trenutno jih daje Mestna občina Ljubljana. Katja Dolenc Srečanje geoloških krožkov Lipnica - Prejšnjo soboto in nedeljo je na Upniški osnovni šoli potekalo srečanje geoloških krožkov gorenjske regije, ki se ga je udeležilo okrog petdeset članov krožkov iz osnovnih šol Lipnica, Bled, Begunje, Stražišče in Komenda z mentorji. Srečanje je odprl radovljiški župan Janko S. Stušek. Srečanje je organiziral mentor geološkega krožka Bobovec z Upniške osnovne šole Peter Urbani-ja. Kot je povedala mentorica geološkega krožka iz begunjske osnovne šole Irena Vuga, so prvi dan srečanja potekala strokovna predavanja, zlasti zanimivo je bilo predavanje strokovnjaka za raketna goriva pri NASA dr. Dušana Petrača z naslovom Zakaj je Mars tako zanimiv. Mentor našega največjega geološkega krožka. ki deluje pri osnovni šoli Stražišče, Franc Stare pa je predstavil svoje dolgoletno raziskovalno delo na najdišču v Crngrobu pri Škofji Loki. Terensko raziskovalno delo pa je potekalo tako, da so si ogledali rudnik železove rude na Dobravi nad Krošo in geološke značilnosti Dobrave. Potem so raziskali šc kamnolom Brezovica, kjer so mladi geologi lahko našli bobovec, kalcit in triasne fosile, med katerimi so prevladovale morske lilije. Prišli so tudi do spoznanja, je povedala Irena Vuga, da se bobovec nahaja v kraških breznih skupaj /. rdečo ilovico. Drugi dan srečanja pa so mladi geologi pripravili razstavo v veliki telovadnici, na kateri so predstavili svoje delo. Razstava je bila dobro obiskana in je požela velike pohvale obiskovalcev, je povedal? Irena Vuga. Ob tem pa je potekalo tudi strokovno srečanje mentorjev geoloških krožkov. Po besedah Irene Vuge si želijo, da bi takšna srečanja nadaljevali tudi v bodoče in da bi se jih udeležilo čim več krožkov ter njihovih članov. Naslednje leto bo podobno srečanje morda prav v Begunjah. U. P. Danes izšele Bohinjske novice -„,»......»f«, »...s,- Poleti zastoji pred Bohinjsko Histrivo n~ ||1|1§s Brezplačne za občane in občanke občine Bohinj NAREDI SAM OBL'Ć D.00 UL. MIRKA VADNOVA 14 SLOVENIJA 4000 KRANJ TEL 0038(6)42016030 FAX 0038(8)42015042 E.POŠTA ob1c®»B net LAMIN AT N I PODI STENSKE OBLOGE ZAKLJUČNE LETVE K U H I N J 8 K I PULTI LEPLJENE PLOŠČE OGRAJ N I ELEMENT MIZARSKI MATERIALI NUDIMO VAM NIZKE CENE - VISOKA KVALITETA