Š.L.1%6/1%7 511
GLASILO NOVOMEŠKIH SREDNJEŠOLCEV

























STEZICE
'1
glasilo novomeških srednješolcev
Izdaja literarni krožek in aktiv ZMS
Glavni urednik:
Odgovorni urednik:
Tehnični urednik:
Tajnik:
Blagajnik:
Uredniški odbor:
Risbo:
Mentor in korektor: prof. JOŽE SEVER
Tipkanje_matriC2_dijakinjo_EŠS_
UREDNIŠTVO SE ZAHVALJUJE MEDOBČINSKI ZAVAROVALNICI NOVO MESTO ZA PODARJENE MATRICE
RENATA BAČER RADENKA DONATO ZDRAVKO BUDNA ZORA BRUHAT SONJA POTOČAR
JOŽE SIMČIČ STANE GRANDA BOGOMIL KOMELJ NADA MIRTIČ
DRAGO RUSTJA BOGOMIL KOMELJ
JOŽE SIMČIČ
/
S številko Stezic, ki jo imate pravkar v rokah, so začenja petnajsti letnik našega glasila. Pomen in namen našega časopisa so v bistvu ves ta čas ni spremenil, posamezni letniki so boaj ali manj dobri, odvisno od sposobnosti in dobre voljo dijakov tistih let.
Kor 'upam v vašo sodelovanje, som prepričan, da so tudi letošnjo številke ne bodo preveč odmikale od svojo nalogo -biti kulturno glasilo novomeških srednješolcev. Kriteriji za objavljanje bodo enaki kot doslej. Ne bomo objavljali po nikakršnem ključu, ne bo nikakršne listine, ki bi določala imena sodelavcev, osnova bo kvaliteta in to bo odločilno. Uredniški odbor, katerega oblika verjetno še ni dokončna, ‘se bo trudil, da kvaliteta ne bo padla pod lansko raven, zaveda pa se svoje neizkušenosti in vas 2o sedaj prosi za razumevanje.
Glede rubrik našega glasila ne bi imeli kaj novega povedati. Kot doslej bo tudi poslej poudarek na rubriki "Mladi literat". Skušali pa bomo uvesti novo rubriko "Mladi o sebi". Njen smisel jo v tem, da bi v njej mladina govorila o problemih svoje generacije, osebnih problemih in svojih odnosih do OKilja. Upamo, da boste pošiljali sovo!j prispevkov, kajti to bo naš odgovor na napade: "Huligani! Barabe!...", kadar tega ne zasluzimo. Z dosežki naših športnikov vas bo seznanjala športna rubrika,, o kulturnem življenju pa bo poročala kultura .
Na koncu še opravičilo! Prva številka izhaja s precejšnjo zamudo. Ne mislite, da je vzrok naša lenoba. Uvodnik uredništva zadnje številke se je skušal zavarovati s kritiko:
"De mortuis nil nisi bone." Vendar pa mimo tega, da niso poskrbeli za naslednike, ne moremo. Poleg odbora, ki je bolj ali manj popoln laik v svojem delu, je imela smolo še urednica, ki je že dlje' -asa bolna. Upajmo pa, da bo dobra volja v prihodnosti nadomestila vse to in da boste z nami zadovoljni
11. 5. 1- 5 so n,, v. ^iem odpi li px enov-lusno G_ c o or-čigavo rojstno liso. Uio žica ljudi, k.; ec:* ih naj bi balo okoli 15.000, ju pokazulu, kako priljubljen je me5 našim n-oku :	i ški k,.vk:::'.
kako .e je 11 ešernovi ..oj Ani hiši pridružil nov ep. menik haroclove hvaležnosti njt.povim zaslužnim sinovom.
* ■
ko govorimo o Preše..nu, t_cimo, da je naš največji pesnik, za Gregorčiča pa lahko .večerno, da je najbolj priljubljen.
a e. sama akcija zbiranj., lena;: ja, je mobilizirala vse olovence. Tu se je pokazala enotnost našeg naroda, saj je prihajal denar iz vseh koncev svet., nje prebiva Slovenec. Tudi naši za-
mejski Slovenci so prihiteli na to veliko nacionalno slavje in Beneški Slovenci so podarili sliko Ivana krinka - Zamejskega -- najpomembnejšega buditAju narodne zavesti v času od konca
IS. ^ tole tja do zAetka druge polovice 20. stoletja (umrl je 1855).
Tudi p..iscx , ni se nam p. nudil tistega september sraga dopoldneva, ko smo se in Vršnem ustavili na svoji poti k morju, je bil ganljiv, sama vasica je precej odmaknjena od glavnih cest, toda poleg novomeških gimnazijcev so ta dan obiskali rojstno hišo S. Gregorčiča se višji razredi osnovne šole na Jesenicah, idrijska osnovna šola pa je tu organizirala j:u- športni dan. Txlo se nas je tistega dne na Vršnem, v rojstni hiši je celo zmanjkalo vseh vrst razglednic, v bližnjem planinskem domu pa mi je gospodar povedal, da ljudje množično obiJkujejo Vrsno in da se je promet za mnogokrat povečal. Tudi tu je že zmanjkalo razglednic in tisti, ki smo si jih nabavili že v Kobaridu, smo bili najbolj zadovoljni. Vsem, ki bodo kdaj koli obiskali Kobarid, naročam,, obiščite še Vrsno in ne bo vam šal. Ne pričakujte , da boste videli ne vem kaj, tisto, kar boste občutili, pa bo ostalo v vas in še bolj boste ponosni na svoje slovensko poreklo.
GOVORIM V IMENU ML/BE GENERACIJE
Kako težko je danes biti mlad, kako težko je govoriti o sebi, o svojih vrstnikih! Kdo pravzaprav smo, kaj hočemo, česa si x e-limo? Da, vse to so vpreganje, ki nem jih zastavlja družba. In kako odgovarjamo nanje? Neka čudna zmešnjave analiz, intervjujev in razgovorov o mladih in z mladimi preplavlja današnje časopise, na sestankih mladina razpravlja o svojih problemih, išče vzroke propadanja lastne biti, vendar zaman. Postavi se na. eno stališče, videl boš mladi rod v rdeči luči, postavi se na drugačno in videl ga boš v modri, ali morda zeleni, morda celo v kaki drugačni svetlobi. 3ox vedel, katera je prava? Ne, ne boš, kajti nihče tega ne ve, niti mi sami ne.
Slika mladega človeka je odvisna od oči, s katerimi jo gledamo.
Ni dovolj, de srečaš mladoletnika in skomigneš z rameni, češ, kaj bo ta nesrečnik v življenju dosegel. Odmisli si njegove dolge lase, široke hlačnice in rožasto srajco in ostal ti bo on sam, gol, brez vsega, skrušen pod pezo svojega časa, ubit. Njegova duša je prazna in vendar si nečesa želi, išče. Ni mu do materije, prezira jo in prav zato ne najde prijatelja v očetu, materi, ki jima papirnati bankovec pomeni pol življenja sli morda celo več. Naveličan je betonske džungle, ki ga obdaja, pozabiti hoče, da je majhen, nepomemben delček sredi množice, ki hodi mimo njega, ne da bi opazila, da. se v njem skriva delček tiste lepote, ki ji pravimo človečnost. In kje najde samega sebe? V pozabljenju, da obstaja, v ekstazi divjega ritma, v žgočih tekočinah, ki mu mrače duha, v pretepih in ljubezni, tisti nasilni, čutni, brez sanj. Je to prav ali napak, to je težko reči.
Lahko bi seveda bilo drugače, vendar mi nismo krivi, da ni tako. Vi, ki tako zviška in kritično ocenjujete mlade huligane, spomniti se, kaj ste storili zanje. Poslali ste jih v poboljše-velnice, se .smejali njihovim muham in jih označili za nore, neodgovorne ljudi brez treznih pogledov na življenje. Ni dovolj ocenjevati, kritizirati, pokadite raje novo pot, poizkusite poiskati naša srca, dajte nam luči. Pokažite nam svetle ideale in šli bomo za njimi, sej si tako silno želimo biti veliki, dobri, srečni, kar danes žal nismo. Nismo heroji, ker za to ni pogojev, nismo revolucionarji, kajti naš družbeni sistem teži k popolnosti in tega ne pozna, zato nas vi, ki ste nekoč nekaj pomenili,, glejte z drugačnimi očmi, umaknite se in nam prepustite svoj prostor in videli boste, da se želimo iznebiti bremena časa. Lepota, ki jo nosimo v sebi, umira, kajti tlačimo jo vase, ker se bojimo, da bi nas vi pozabili. Prenehali bi biti vaš problem in vaše zanimanje za nas bi padlo. Stojimo vedno v ospredju, in čeprav je naša "vloge negativna, v njej sadistično uživamo. Poizkusite nas spremeniti, posvetite se nam, morda nam bo uspelo, da ukrademo košček vašega srca, de vas spoznamo, da vas vzljubimo. Takrat boste začutili, ds se pod krinko izmaličenih figur današnje mladine skrivajo plemenite duše, l:i hrepenijo po sreči, ljubezni, romantiki...
MČ-NA
Janez Fenca
S POTI
Bilo j e megleno jeseneko jutro, kakršna so pogoste v Panonski nižini. Hlačen veter je uhc. z Lonave pieko neskončne ravni_ ne, posejane z vitkimi topoli. Vožnja iz Bratislave na Lansj je kratke. Favna, pregledna cesta krnel- z... vi jo v predmestje glavnega meste. Avstrije in se razdrobi na nešteto majhnih ulic. Toc..; mene te puste mia^ne ec ti niso z c nima le, tisto jutro sem priče, oval nekaj lepšega, nekaj, mi m... bo ostalo v spominu, vse živ 1 j en je.
S vef ensuom - mo g c um. stolna cermev su šviga im 6 luna jem kot čuvaj . Stoji sreči čisto nav c-o ni L velemestnih poslopij, sredi tigo-vin, j er se ljudje pm, ira jo o Lupnjah in cenah, a se ne zmeni za hrup pod s.bo. vuden nemir se po oti ciOvem, ko stoji pre_ tSko ne s tv o. r o resničnostjo. Visoki stolp, _i je ves nazobčan in v v.rhu vedno tenjuijse v zgodnj-m jutru koplje v prvih sončnih žarkih, medtem mo je e;-co« j ne ei i altu se vse mn ene, spolzko in hi©dno. Vse se viti, paec, stoke, & ne pade. vrni in temnosivi golobi sedejo ne roke svetnikov, mi se stiskajo k nepasčem in se zlivajo z njimi v prelepe podobe. Stene cerkve so temne, skoraj črne, a ne velajo vtis cev a mračnega, kajti vse kipi navzgor proti sinji'., oblakom m sončni luvi.
Ogromna vre v© vodijo v cerkev. He vem vec, kol^mo ladij ima in koliko olteijev. vstali mi je le podoba, kot jo"more dati mogočna gotska cerkev, k s vseh stenah so se bleščal, čua ovijfco bar— v tč okna, rozete, povso se je siril tisti svečani cerkveni hlad, mi vsakogar prisili k miru, pokoju, ticini. .Vsakega koraka so ni je zdelo škod. , kajti odmeval je in motil glas orgel, mi so donele v čudovitih harmonijah v eni od ledij. Gledal sem ljudi in se veselo čudil. Tako tihi, lepi in v lepoto zatopljeni so bili. Morda je nekoga gcml gl^ s orgel, drugega mogočni oboki, ki so se še hoteli vzpeti, tretjega čudovito izdelani oltarji. Vsi so bili vklesani v hlad, ki te stoletne zidove varuje pred propadom. Hlad je ta obličje poplemenitil in jim dal tako podobo*, kot bi v resnici morda biti podoba Človeka.
Ko sem stopil na ulico, je sonce prišlo že do veu barvne strehe in obsij. lo vse manjše stolpice. Tako se torej dan za enem napoveduje jutro in se zvečer umika svetloba, iz tega' počrnelega zidovja in pisanih streh. Morda se Človeku, .-.i stanuje v stavbi nasproti, ta lepota zdi teko vsakdanja, da zanj ni več lepe. Brž ko sem pomislil na to,.sem ugotovil, kako sie^en sem, de živim dale v od te cerkve, ki me je teku prevzela, c.eni se ta lepota ne bo nikdar zazdele vsakdanje, v počrnelih zidovih ne bom nikdar gledal le počrnelih zidov. Vedno bom čutil nekaj svečanega, ko se bom spomnil nanje. Zavedal se bom, da ljudje imamo neke j višjega, vesar ne bomo nikdoi izgubili. To j e 'umetnost.
Izleta, k--kr* en je bil n.š, se ne more poz 'iti t.ko 'r lu. Nasprotno: mnogokrat se mi misli vračajo iz klopi, prelete pot, ki se je kot s tal jove razvlekla za nami, in se spet ustavijo tam, od koder bi ubežati ne smele.
Ko plavamo s tokom Kolpe, se nam prvi približa stari grad Ozalj. Na jijub e bivali*če Fetra Zrinjskega in dom znamenite akvarelistke, Slavke Raške - gluhonemega dekleta, se je vzpel navkreber kot sokol. Za trenutek nas stisne ood obokano temno perut in nato brizgne v senco srebrnozelenih smrek, ki rastejo iz str sine, zelene od korenin navzgor. S progastimi vejami in bodičjem obrasla razrita cesta nas odmakne od grajskega dvorišča in ronosnih zidov, potiša žvenket orožij in nas utruja, a nas; resnično odpre pogled na barvitost Plitvi c še istega dne.
V.
Bradati slapovi, rdeča goščava in Jezerca v njej so prizor iz pravljične jeseni. Fodolgasto, ob lepem vremenu povsem modro jezero Kozjak, ujeto v svetlo■ogrlico pene, strmi izpod rogovilastih debel kot veliko lepo črko; bolj mo nas gleda , bolj se utapljamo vanj, bolj ga rišemo z očmi in se, tipaje rro nes oljene dnu, doti .smo belih okostij ogromnih qreve s. xe man "i smo, ko nas ovraste v nebo dvignjeni skal, čez katerega noda slop. Vsa', hi n razprli kristalen krožnik kamel j in njihova mavrica se razmu^ča pred slikanicami gozdov.
Sredi vseh teh lerot je srce polno do roba. Zaželi si le xe počitka, prostranstva: morja in kamnitih planjav.
3 poti, ki vodi čez eli greben Velebita, sem morje kmalu zaslutil. Prvo srečanje z bori, trto, skrivenčenimi debli oljk, ki jim zorijo plodovi - in že se razlije v žejne oči modrikasta ploskev. Kot vsakič, kadar grem k morju, sem stik z njegovimi glasniki in končno z njim samim glo'oko doživljal. Človeka Sredozemlje sprosti, kraji pa nas navdajo z občudovanjem. Vasi so ni v svojem kamnu in rev'čini, nastlani po dvoriščih, oslovskih hrbtih in kupih dračja, mikavne in blizke arhitekture mest pa nasitijo vsakogar od nas.
.•. dar - tu sem bil prvič - jo minil vse prehitro, zakaj še in še bi sedel na rimskem kamnu in gledal ostanke rimskih zidin, stebre in ogromno apsido svetega Doneta. Dvignil sem so. z negotovimi koraki na,vstolu in z vrha, izpod polkrožnega okna, strmel navzdol. Ge dva cerkvena križa in trg spodaj dajejo mostu podobo, značilno zanj, rčeca gnezda segretih korčastih streh pa so prav taka kot v Šibeniku ali drugod,
Šibenik slavi devetstoletnico. Praznično slepeli svetlobi, s katero je sveti Mihovil napolnil mesto, uspe le deloma prodreti skozi ^udovito obarvano rozeto in tišino zamračenih oken v katedralo. Vso- bolj nas preseneča lepota njenega portala in elegantne kupole, žareče za rumenimi krošnjami drevja. Manjša cerkev, o kateri je pisal Matavulj, pa je zaklenjena in le skozi železen križ na oknu razbiramo obrise predmetov, ki so v njej, Pogled seže nekaj metrov v notranjost in se konča. In tudi izlet se konča le nekoliko jugovshodnaje od tod: v Splitu, v Dioklesijanovi palači z egiptovsko sfingo, razjarjenimi levi nad portali in starimi stavbami , ki si podajajo roke nad strugami ulic. Obiščemo Še pojoči les,
"bron in kamen, ki ga je Meštrovič priklical k življenju ter čisto nazadnje še čudoviti, edinstveni Trogir, da nam bo izlet počasneje curel iz spomina.
Poglejmo renesančna okna, balkone in stopnišča patricijskih hiš. Ozrimo se na m05o.no katedralo in njen romanski portal, spleten v kamenit venec prizorov. Pogreznjenim v množico reliefov se nam bo zazdelo, da je Radovan vdihnil nekaterim obrazom celo trenutna razpoloženja. In zdi se, kot bi pognali iz hladnega marmorja pravi svetovi in trta - teko dovršeno je z nepojmljivim dletom vrezal mojster vanj zapletenost življenja. In kakor jv ostalo kratkotrajno razpoloženje za vedno zapisano v kamen in kot je okamonola kratnja, tako morda sc '00 ohranila v nas misel na ta zadnji skupni izlet.
m cfK Kocelj
Miran Slak
POGLED NAZAJ
Lahko bi rekel, da me je Dalmacija že s svojimi otoki, mesti in morjem močno pritegnil, todu, čeprv je v notranjosti, nekoliko stran od mor j.,, pustu-., gola, kamnita in robidasta, se vseeno prav tum najde mnogo čudovitih krajev in pokrajin.
Najprej me je prevzel Velebit. Čeprav se po lepoti ne more kosati z Julijci ali Karavankami, skriva v svojih grebenih, razpokanih od vročine in mr^Zu, čudovito skrivenčene vrhove in dolinice pa doline, iz katerih se na eni strani strmo dviga gladka skala, na drugi p_. se počasi vzpenja melišče iz drobnih in velikih skal, tu in tam čepi v kaki vrtači kup zemlje, skrbno obdelan in visoko zgrajen. Vse to, čeprav borno, napravi na človeka močan vtis in ga prevzame.
Po vožnji skozi vso severno Dalmacijo smo prišli do izliva Krke v morje in potem ob Krki gor do njenih sl:pov. To je bila drug., stvar, ki se mi je vtisnila globoko v spomin. Močno bučanje vode je udarilo v ušesa takoj, ko se je nolegel hrup motorja. Res, da je padal dež, toda oblak se je takoj raztrgal in sonce je posijalo na slanove. Gledali smo jih visoko od zgoraj: najvišji, prvi slap smo videli v isti višini, kot smo bili mi, najnižjega, zadnjega, smo imeli globoko pod sabo, in vsa množica slonov vmes je bil:, pred nami kot na dlani . Voda je prehajala iz modrozelene barve v belo peno, ko je padala čez polico, potem pa je, zopet umirjena, tekla naprej modrozelene, kot da se n vsej poti z njo ne bi nič zgodilo. Sonce je n .pravilo na njeni površini iskrice, ki so se zableščale tudi k nam gor in n_s ščemele v oči...
Naše potovanje je bilo polno takih čudovitih doživetij, bilo
7
jih je preveč, da bi se jih dalo naenkrat ooisati.
Mirtič l ada
SREČANJE
Pregrada, ki je šc kako uro prej stsia med nami nevidna, vendar smo jc vsi občutili, je padla. Mrmrajoč sme se zbirali v skupine in odtavali preti baraki, ki je stala ped krošnjami mogočnih hrastov. Noč je tiha in spokojna ležala nad gozdom, v katerem je še pred trenutkom mladina vesele rajala ob zvokih starih in modernih ritmov. Glasovi sc potihnili in listje je pritajeno šelesteie, kot da bi se veter tiho pegevarjal z nočjo.
Stali smo v tesni gruči in se prerekali. "Dajmo no " in "Katero pa?" sc šepetajo bodrili in spraševali razburjeni glasovi. "Dajte kake lepe, domačo!" smo zdajci zaslišali glas in se vsi hipoma ozrli, malce nejevoljno, kc-t da bi nas kdc zmotil pri sila važnem opravilu. Bil jo stari, sivolasi profesor, ki že vsa povojna Irta živi v Kragujevcu. Prišel jo, s prijateljem k naši baraki, da"bi spet s”išal pesem svoje domovine, da bi obudil spomin na svojo mladost, ki jo je preživljal na pisanih livadah pod mogočnimi gorskimi vršaci.
Presunila nas je njegova prisrčna beseda in čez hip je v temno noč zaplavala pesem. Stali smo tam, pod mogočnimi hrasti, mladi in prešerni v svoji mladosti in naši mehki, zvonki glasovi sc plavali med vejami, ki so tiho šumelo svoj pripev. Sivolas mož je stal poleg mene.in prepeval; zaneseno kot bi bil sam mladec, ki ga kliče življenje. Pesem "Oh, mlade st ti moja, kam odšla si, kje si?" je drhtela preko naših usten in nehote sem se zazrla vanj. Njegov globoki glas jc drhtel in po licih sc mu polzele solze, ne vem, morda je žaloval za spomini, ali pa je sreča v njegovem srcu bila tolikšna, da se.ni mogel premagati. Stisnilo me je v grlu in začutila sem, kako mi oči plavajo v toplem ognju. Hotela sem so otresti sentimentalnosti in ozirala sem se okoli sebe. Povsod sami resni, svečani in zasanjani obrazi, ki jih jc pesem ožsrjala s srečo in lepoto. Kako lepi sc ljudje, kadar pozabijo na svoj jaz in se za hip predajo nečemu višjemu, idealnej šemu, pa čeprav je to samo preprosta pesem slovenskih ljudi!
Poslednji akordi sc izzveneli v neč in hoteli sme se raziti, šele zdaj smo opazili mlade fante, ki so napravili tesen obroč krog nas. Naslanjali sc se na počrnela debla in negibni poslušali, kakor da so boje, da bo sleherni s čem uničil zbrano spokojnost, ki je vladala nad vsemi. Zdaj so zaprosili, naj zapojemo šc kaj. Polastilo se nas je otroško veselje. Te mlade neugnance, ki so se prej divje zvijali v ritmu šejka, je ganila naša pesem, čeprav je preprosta, stara in zanje nerazumljiva. Nežni zvoki sc jim povedali, kaj čutimo do zemlje, c kateri pojemo, kako silno, nerazdružne smo povezani z njo. In tega smo se ta hip zavedali tudi mi, morda prvič, gotovo pa globlje, kot kdajkoli poprej. Naša domovina je skupna, tako naša, kot fantov iz Kragujevca ali drznih mornarjev z Roke, vendar ta hip smo čutili, da smo doma v čudoviti deželi planin, šumečih gozdov in zelenih veda, da je pripadamo, samo njej.
Morda bomo kdaj iskali srečo drugje, morda jo bomo tudi našli, vendar se bomo vračali, kajti naša pesem nas bo spominjala na dom, na mladost in zahrepeneli bomo po njej lot ta profesor iz Kragujevca.
Prijel je kozarec in ga obrnil, no da bi so skremžil.
"To jo moj zadnji," si jo r-kol. Odšel je ven. Do.iov.
Doma jo moral zlesti skozi okno, kor ni našvi ključa.
"Tako. Zdaj si.doma, dečko moj dra i. Spat boš šel. Ja, ja, 0 saj grom, gfrbm. Tu jo postelja, -isto nič bela ni. Postelja je 1 rumena, modra in modra še kakšna. Zdaj ne bi govoril o tem, stene mojo drago. Saj veste, utrujen s-m, morda malo pijan. A, zdai moram iti^spat. rost.1 ja je hladna. Počasi, počasi moram stegniti nogo. Počasi brez vznemirjanja. Lopa jo ta n od r otočana svetloba. Lvpa. Mesečino imam v naročju. Danes so. ne lesk-ta tako čudo— vito, kakor druge dni, a vendar tu jo. Em, zakaj som se včasih bal iti v mrzlo post ljo. To je prij eno, prij Ano. čudno, bal sem se. Strah mo je bilo. La e n som. 7 kuh l nj o g ^ m. Morda jo tam kaj."
Vstal jo. Kuhinja jo smrdela po prežganem.
"Tu ni nič. V klet gr.„m. "
to stopnicah je šel počasi, previdno z naprej iztegnjenimi rokami, ki so se rahlo treslo. Tišina jo drhtela. Bilo ga je st^ah. "Pripravljen som na skok. 0 neslišne sonce, pripravljen sem na skok."
Hotel je zakričati. Premagal so je,. Položil si je roko na usta.
V	njegovih očeh je bil ttrah.
Dobro, neslišne sence. Dan-s vam j e uspvlo. Nazaj grem. Jaz sem vaš sovražnik, sence. Pazite se. 0."
V	postelji je razmišljal.
"če bi imel zeleno kri bi z njo pobarval strop. Potem bi ga pohodil."	6
Tedaj je prisluhnil glasovom postelje pod sabo.
"Gotovo se imate lopo. Mehke. Jaz tu pa sem sam. Poglej te moje misli. Le poglej jih. Zgubljajo se, rszblinjajot skrivajo se v luknjice, ki so jih napravili pogledi žalosti, žalost!? Morda pa to ni bila žalost. Ne. Prav gotovo je bila jeza. Oh, saj ne vem, se sam ne vem. Kdo bi vedel? Kdo bi se priznal?"
Glasovi senc
PRVI: Ne bodi nesramen
DRUGI: Čevelj me tišči
TRETJI: Jaz bi ga ubila
ČETRTI: Bilo je hladno
PETI: Pomisli, rekel mi je vlačuga
Glasovi senc se razgubijo
"Hm, hm, la, la, Kam naj grem zdaj? Tako sam sem. Ne, ne sploh ne. Nobenega ne bi trpel zdaj tu. To je moj trenutek. Sam ga bom preživel. Vli so se vsi obrnili proti meni. Prezaupljiv sem. Vsi mi hočejo škoditi. Ne. Ne! Me!! Poguma fant. Z enim samim udarcem brcneš kamen v luknjo. Gledaš po oknih. Upaš, da je kdo videl. Zaplesal bom iz kroga v kvadrat iz kvadrata v krog iz kroge v kvadrat tj a v neskončnost, čudno. Včasih nisem razmišljal o takih stvareh na ulici. Stranišče moj drugi dom. Obriši si čevlje, predno stopiš v kvadrat. Ne. Obrisi si Čevlje , predno stopiš v svinj ek."
LRAGI!
Tisti večer, ko si bil pri meni, sem te bila sita..
Niti te nisem imela rada, a vseeno imel si priliko.
Nisi je izkoristil, "koda. Sicer pa si navadna baraba. Nehaj z obletavanjem.
Tipi
"Tipi'. Prav imaš. Ne bom ti odpisal, kor d a si opazila, da sem
ti hotel nekaj reči ? pa sem si oremislil. Zdi se mi, da... Sploh ne vem, kaj biti rekel, horda bi rekel, da mi nikdar nisi nič pomenila, ali pa bi rekel, da sem te hotel preizkusiti. 0, Tipi .
Pričel je bobnati po hladni steni. Najprej počasi, zatem vedno hitreje. Z očmi je tipal temo. Nenadoma je nehal. Za trenutek je onemel pred praznino in začel na glas govpriti:
"Bilo je takole, da. Zdaj ne vem, ali naj se ozrem ali ne. La, da tako sem se spraševal in poslušal^korake, ki so cmokali za mano po blatu. Potem se nisem ozrl. xe zdaj ne vem, ali so bili resnični koraki ali niso bili. To mi je ostalo od takrat, ko so me zasledovali tisti trije kmečki fantje z noži in me je tisti dobri starec z brki, ki sem jih dostkrat videl na sli kah, spremljal proti domu. Z njim je bil njegov pes Lumpi, ki je komaj hodil. Starec je vihal brke: "Kaj hočeš", tak je svet. Kri, kri ni voda. če ne drugače pa z nožem." Ko sva prišla domov, se je obrnil in odšel. Nekje na sredi strmine, ki se je spuščala proti vasi, pa mi je zaklical, naj mu le prinesem les kove šibe, ki sem mu jih obljubil.
Od takrat, hudič."
Spet je vst ;1. V peči si je nabral za pest čikov, ki jih je raztrgal, zbral tobak ha papirju in si zvil veliko cigareto. Skoraj taka je bila kot cigara.
"Kaj počem zdaj? Vsako jutro vst »nem, tečem, mečem železo v stroj, iz katerega prihajajo nekakšni vzdolžno presekani valji, ki so hladni. Od šestih naprej čakam desete ure, potem čakam druge ure, čakam večera, čakam noči. Občutek imam, da sedim v čakalnici brez vrat. Včasih, ko sem pozen in stečem mimo vratarja, ne da bi si obrisal čevlje, mi vratar zalkiče: "Pes, obriši si čevlje: Kater til ' Vratar je debel, zavaljen z nosom naprej. Tam delam vsak c an. Ivanjka mi še kak ducat gumbov, na katere bi pritiskali. Lahko bi postal popoln avtomat. Tu v teh štirih stenah mi manjka steklenica. Konča se na a. Morda bi potem lahko pogledal skozi okno in rekel, da je samo mačka in nič drugega. Morda. Toliko je teh morda. Tu ori roki nimam nič drugega kot ta prekleti morda, ki se mi vleče po ustih in možganih, ki je navsezadnje že ogaben." kisli so obstale. Vse je bilo sivo in ni se ganilo. Obviselo je v zraku. Mora. 'Ven moram, ven. Tu se bom zadušil. Vratar ima revolver, o bog, zakaj me ne bi nekega meglenega jutra ustrelil. bicer pa biti ubit od take modrosive hladne igračke.
Ne bi si želel kaj takega."
Vzdihnil je. Oblačil se je počasi.
.Zunaj je bilo hladno tiho. Cesta je bila blatna.. Blato pod njegovimi čevlji, pa: žvp...žvp...žvp. opomnil se je svojih otroških let. Takrat j.e imel na nogah najrajši gumijaste škornje'. V njih se je poč.util čudovito ;varnega.
Lahko je brodil po luž ih, ne da bi si zmočil nog. opomnil se je sprehodov v gozd z materjo in očetom, opomnil se je malih, rdečih in mehkih, ki so jih nekoč nabrali celo vedro. ?a očeta, kadar je čel po gobe in je potem celo stanovanje dišalo po užitni skrivnosti. ~el~si' je z roko preko oči.
MALA
Ko sam ti prvič so odkrito razodela, no da kaj v povračilo bi žolola, v prešernem smehu si poljubil me, poklical tiho: "Mala!”
Ljubezen svojo sem ti dala, vse, kar sem ti nudila, bila tiha je zahvala za ljubkovalno ime,
ki ponavljal si ga vedno znova: "Mala!"
'Vudežni angel moj!"
si me nazval tedaj,
ko so čustva najbolj plamenela,
ko le za srečo najino sva živela
in nisem drugega si reci znala
kakor prositi: "Pokliči spet me, Mala!"
Ko si me v slovo poljubil,
som vedela, da nisem ti dovolj dajala.
A ti, kakor da si mi vso odpustil,
si stisnil me v objem in šepetal mi
ves prevzet, poslednjič, nežno: "Mala!"
In zdaj, v nočeh brezkončnih,
tvoj dih mi ljubkujoče boža čelo,
srce v bolečini otopelo
budi kri, da znova v žilah bi zaplala.
Solze polže lahno po licih,
kot da bi mo poljubljal ti
in tiho, božajoče me prebujal: "Mala!"

^T*JL HP’e
VEČER OB MORJU
Ob bregj zgrizene čeri, preu njimi blisk morja, v cipresah maestra l šumi, svetilnik rueč miglja.
Vodovje giblje, trepeta v lučeh milijonov mest; skrivnostno, tiho lesketa v bleščečih sojih zvezd.
Lahno drsi nemirni val in liže beli prod, k obzorju, tja v neskončno ualj izginja beli brou.
A mlati mornar sloni ta hip - ltrog njega mrak dehti -ne giblje - nem je kal or kip;
za lanjo tih strmi...	Eaisy
TRENUTEK 02 OKNU
Moje želje so z oblaki, ki rueče se vsak večer ; moje misli v nežnem mr aki k zvezdam plujejo v vsemir.
Petrič se meu listjem skriva, vroče lice mi hladi; a čkrlat nso mestom zliva svoj prelestni "topli sij".
Tiho, mirno vsepovsod je, samo v mojem srcu ni; ve oblek, nebo in polje, ua po tebi hrepeni.
Baisy
Cvetlica, metulj; zlatica, dragulj, se v vetru pomladnem levita.
Fa travi mirno, v dobravi lepo, na nebu modrina spočita.
Zven bije poldan«
Gez širno ravan njegova je pesem razlita«
Potoček Šumija in z vetrom krami ja; gladina je v soncu umita.
Na travi
sedim
in v daljo
strmim;
veselje, smeh
z mano
čepita«
Krog mene jr raj in sreča in maj , in v sončno luč
zemlja ovita.
Daisy
3 O D EL i lC E M
Draga Martina!
(dKŠ Grm)
Odločila si se, da boš tudi ti sodelovala v Stezicah s pesmimi, in si nam za začetek poslala štiri - za pos-kušn j o . Sama nisi prav prepričana, da so n e sini dobre, in prosiš, dr. bi ti' jih vsaj ocenili, če jih ne bi mogli objaviti.
Pesmi za objavo res še niso zrele. Zlasti oesni Brez tebe, Spomin in Maryli nimajo v sebi nič takega, kar je za pesem kot besedno umetnino značilno: ni ne dovolj globokega čustva ne lepe blagoglasne oblike, "čisto drugačna pa je pesem Zimski dan - kot bi ne bila delo istega avtorja! To je dokaj posrečena impresija zimskega dne, ki sicer tudi ni brez spodrsljajev, a beseda v njej vendarle precej gladko teče, ponavljajoči se refren pa poudarja monotonost taksnega zimskega dne in pokrajine.
Za pošiljko prav lepa hvala!
P.P.
Bele vrtnice
Tvojega sestavka, žal, nismo mogli objaviti. Napisan je sicer precej gladko, sama zgodba pa je vendarle preveč naivna in nekako zmedena. (Oprosti, da. ti to naravnost povemo, toda zdi se nam, da je to edini smisel naše rubrike - vsakemu povedati resnico.) To seveda ne pomeni, da vrzi pero iz rok. Nasprotno: Tvoje pripovedovanje je živo in bi brez dvoma naredilo boljši vtis, ko bi bila zgodba sama boljša - morda bolj življenjska, bolj stvarna.
Maša, Nadja, Lela
Pesmi, ki ste jih poslale, ne moremo objaviti. Obširnejšo oceno bomo dali, če boste poslale še kaj, danes pa samo to opombo s Bistvo pesmi ni v ten, da pesnik'namesto dolgih vrstic piše kratke!
I. športni d n
V sredo, 5» oktobr . 1966 smo imeli n .n yem z vodu športni d_.n. Bi ji .ki in di j .linje so se pomerili med seboj v 'tletiki n st dionu "3r. tstv in enotnosti". Vrese p bilo leno in z . to je bilo doseženih nek j dobrih rezult tov« Bi j 1.
Zl. jkovec in Vovk st dosegi osebni rekord. Prvi v teku n; 100 m s č som 11,7, drugi p v teku n 1000 m s e som 2:42,8. Tudi v drugih disciplin 'h" .jie te\:mov :n je potek lo borbeno, predvsem v metu krogle, kjer sc se te mov lci neprestano menjavali na prvih mestih in do konca nismo vedeli, kdo bo zmagovalec. Več smo pričakovali v skoku v višino, kjer pa glavna favorita Penca in Slak nista skakala najbolj blesteče.
Rezultati dija .ov:
100 m	1.	Šlajkovec Jože	11,7
	2.	Penca Janez	11,8
	3.	Jaklič Karel	11,9
300 m	1.	la jkovec Jože	39,8
	2.	Pel..o Boris	41,8
	3.	Gričar Željko	42,3
1000 m	1.	Vovk Boris	2:43,8
	2.	Zlobko Stanko	3:01,2
	3-	Z akra j: ek M a t jaž	3:11,5
daljina	1.	Zustar iha	560
	2.	Gorenc Anton	550
	3.	Rupena Sando	540
višina	1.	Penca Janez	175
	2.	Slak Zdravko	170
	3.	Jaklič Karel	160
krogla	1.	Guštin Jože	12,60
	2.	Usenik Janez	12,60
	3.	kozina Tomaž	12,40
štafete	4 x 100 m		
	1.	-ols.a	47,9
	2.	2. a, b, d,	50,8
	3.	3. b, c, d,	51,7
Tudi dijakinje so so borilo v pravem športnem duhu in doseglo nekaj dobrih rezultatov, predvsem v toku na 60 m in skoku v višino«
Rezultati	dijakinj:	
60 m	1« Vidic Ivanka	8,6
	2« /irc Silva	8,8
	3. boldan Ljuba	c 3
600 m	1. KIobutar Ma1ei	1:54,9
	2. Modic Zofka	2:03,4
	3« Col uii- Jožica	2:07,5
daljina	1. Jereb Milojka	4 30
	2. Milošič Darja	400
	3« Sancina Marjana	330
višina	1. Jereb Milojka	135
	2. Košir Marija	130
	3• Gazvoda Pavla	125
krogla	1. Rupena Zora	7,50
J 9
-evri- Meta Kirn Jožica
7,30
7,20
1.	šolska
2.	2. b, d
T
v °
1 o C 9 Q
58.5
61.5 61,8
4 x 100
Filmski krožek je zopet začel s svojim delom. Poleg starih članov se je v krožek vključilo še nekaj dijakov, a nas je še vedno malo. Kljub temu pa smo si izdelali obziren program.
Člani bodo seznanjali dijake v svojih razredih s filmsko vzgojo, za katero med rednimi urami slovenščine primanjkuje časa. Skupno si bomo ogledali nekatere umetniške filme in v Stezicah objavljali naša mnenja in poskuse ocen. Poleg tega pa imamo v načrtu končati film o Novem mestu,
ki ga je v lanskem šolskem letu posnelo nekaj članov krožka. Posneti pa nameravamo še kak kratek film, za katerega je bilo predlaganih več tem, kot n. pr. Lan našega dijaka in Kulturni spomeniki v Novem mestu. Z našim delom bomo sznanjali tov. profesorje in dijake na oglasni deski, ki bo na hodniku v pritličju.
Če hočemo, da bo naše delo potekalo nemoteno, .bi potrebovali denar za nakup tehničnih sredstev, ki nam primanjkujejo - kamero, film, stroj za lepljenje in podobno. Vložili bomo prošnjo na delavski svet in upamo, da bomo naleteli
na razumevanje.
Filmski krožek