■o -r<"> im -t-■r- Če bo treba, tudi na evropsko sodišče IZ TE VODE tuiiid^ NE 60 KRUHA Г^ Celjska športna str. 5 družina Fižuleto str. 30-31 Edini slovenski chef z Michelinovo zvezdico str. 34-35 St. 52 / Leto 70 / Celje, 31. december 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak ШШ M Andrej Kuhar "L Naj vam v"*4 leto 2016 prinese same dobre novice! + # AKTUALNO Razigrano v novo leto S katerimi položnicami Ali delate ob koncu leta tudi vi kakšno osebno bilanco? Si z novoletnimi zaob- še k občinski blagajni? ljubami postavite cilje? V anketi na ulicah smo ugotovili, da si ljudje postavljajo str. 3 kratkoročne cilje in da si želijo predvsem zdravje. Naj vas ta ne pusti na cedilu, - da boste lahko tako razigrano kot otroci, ki smo jih ujeli v Pravljični deželi, Gorenje" danes dobri dočakali novo leto. str. 12-13 Viorenje. va«ne5 aoDrif JUtri Odlični str 4 CELJE - Glorjana Veber o spornih nakazilih str. 6 Rastoča knjiga kot zaveza odličnosti str. 11 TURIZEM V V V ■ I ' ■ ' V V Smučišča in zdravilišča zasedena str. KULTURA Praznični razprodani koncerti str. 17 Med celjskimi atleti štirje olimpijski kandidati str. 18 KRONIKA Poskušala ga je zapustiti, a ni zmogla str. 15 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Dan na koledarju Če smo v tem zmede polnem svetu v čem povezani, potem smo zagotovo v praznovanju novega leta, ki ga proslavljajo na vseh celinah. Vsak doda delček svoje tradicije in običajev in na koncu vsi odštevamo minute do polnoči, ko se začne vse na novo. Vsaj tako si večkrat želimo, ko smo nesrečni, naveličani stare rutine in nakopičenih težav. A ni tako enostavno. Ko se naslednje jutro zbudimo utrujeni po naporni noči, ugotovimo, da je svet še vedno takšen, kot je bil nekaj ur prej, da je naše življenje enako kot vse minule mesece in da ni čudežnega recepta, s katerim bi s prehodom v novo leto uredili vse, kar ni v redu. Praznik je samo dan na koledarju. Ampak ljudje očitno ne moremo brez nekih prelomnic, ki si jih postavimo v glavi in ki nam lajšajo breme vsakdanjega ubijajočega ritma. Najbolj smešno je, da si pred prazniki sami nakopljemo še cel kup dodatnih obveznosti, namesto da bi uživali v prostih trenutkih in se malo poveselili. Tako se nam zdi, da moramo takrat skuhati nekaj posebnega, prej seveda vse sestavine privleči iz trgovine, temeljito pospraviti stanovanje, pripraviti darila, če tega nismo storili že prej... Da smo na koncu izžeti kot stara cunja, je logično. Če imamo ob tem še službo, kjer niti za praznike ni premora, je to breme še večje. Kdo bi po vsem tem še imel rad december in vse, kar je z njim povezano? Še sreča, da bo jutri vse drugače. Če verjamete. Tudi če silvestrovo dočakamo bučno, v veseli družbi, pa je konec nekega obdobja in začetek novega hkrati čas za bolj intimen razmislek o tem, kaj nam je v minulih mesecih uspelo, na kaj smo lahko ponosni in kje morda ni šlo po načrtih. Zaobljube, kaj vse bomo poslej delali drugače, se ponavadi ne izidejo vedno, če nimamo res trdne volje. Ta se ponavadi razblini že kaj kmalu v januarju, ko je treba vztrajati, se morda vsaj dvakrat na teden odpraviti na rekreacijo, poskrbeti za bolj zdrav način življenja, jesti manj sladkarij in več sadja, prebrati kakšno knjigo več, si vzeti čas za pogostejši klepet s prijatelji, se večkrat posvetiti družini, se ne prepirati in jeziti po nepotrebnem, manj zapravljati ... Se tudi vam dogaja, da ste polni načrtov, potem pa kar nekako zvodenijo? Niste edini, v fitnes centrih poznajo cel kup primerkov takšne vrste in vsak od nas pozna zagotovo koga, ki je že neštetokrat nehal kaditi, piti, preveč jesti. Zato je morda bolje manj obljubljati in pač živeti tudi v naslednjem letu po najboljših močeh, se zavedati, da smo samo ljudje, ki imajo svoje slabosti in se zadovoljiti tudi z majhnimi koraki. Zmernost na vseh področjih je morda ena od tistih zaobljub, ki jih ni tako težko izpolniti. Sicer pa, kot so v anketi na to temo povedali naši sogovorniki, niso najpomembnejše zaobljube, temveč manjši cilji, ki jih lahko sproti uresničijo. Brez lažnega upanja, realno iz dneva v dan, ne glede na datum na koledarju. Nad vsemi cilji pa običajno prevladujejo njihove želje po zdravju, trenutkih sreče in zadovoljstva, brez nenehne zaskrbljenosti za prihodnost. Naj se uresničijo! Konec nekega obdobja in začetek novega je hkrati čas za bolj intimen razmislek o svojem življenju. Na proslavi v Velenju so nastopili šolarji iz OŠ Livada. (Foto: MOV) Ob državnem prazniku radio celie VELENJE, VRANSKO -V soboto smo v Sloveniji proslavili dan samostojnosti in enotnosti v spomin na dogajanje leta 1990, ko so bili razglašeni rezultati plebiscita, na katerem so državljani 23. decembra odločali o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 95 odstotkov udeleženih volivcev je glasovalo za osamosvojitev. V počastitev praznika so 23. decembra pripravili večjo slovesnost v velenjskem domu kulture. Slavnostni govornik je bil Jan Škoberne, poslanec v Državnem zboru RS. Program so pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Livada. V dvorani Kulturnega doma Vransko pa je bila proslava na praznik dneva samostojnosti in enotnosti. Na njej je župan Franc Su-šnik čestital soobčanom in simbolično obdaril najuspe- šneje dijake v šolskem leto 2014/15. V slavnostnem govoru je poudaril pomen plebiscita, nato je del svojega govora namenil razvoju Občine Vransko od ustanovitve leta 1998 do danes. Največji napredek je v teh letih dosegla na področju šolstva, otroškega varstva in inštitucionalnega varstva starejših. Kot je spomnil Sušnik, je imela občina leta 1999 le dva oddelka vrtca, danes jih ima devet. Eden večjih projektov, ki ga je v zadnjem obdobju končala, je tudi gradnja športne dvorane. Veliko so v občini naredili tudi na področju kanalizacije, cest, vodovodnega omrežja. »Če bi Vransko bilo še naprej krajevna skupnost v okviru Občine Žalec, takšnega napredka ne bi bilo,« je ob koncu nagovora pristavil Sušnik. LK Foto: TT Župan Franc Sušnik je s priznanji in simboličnimi darili nagradil najuspešnejše dijake v preteklem šolskem letu. Priznanja so prejeli Klemen Mežnar in Uroš Čvan za opravljen zaključni izpit v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Celje ter Krištof Skok (na sliki) s I. gimnazije v Celju za udeležbo na 9. mednarodni olimpijadi astronomije in astrofizike. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 1ЛШ tam ЕЛП tam TOREK SREDA ČETRTEK tMMH E1B HB an Misel tedna Želje in ljubezen so krila za velika dela. (Johann Wolfgang von Goethe) Z lanskega obiska v Celjski porodnišnici. (Foto: arhiv NT, SHERPA) Tradicionalni obisk porodnišnice Ekipa naše medijske hiše Novi tednik in Radio Celje bo v soboto, 2. januarja, dopoldne že 52. obiskala celjsko porodnišnico, kjer so pred kratkim lepo prenovili prostore. Koliko otroškega joka bo te dni mogoče slišati v njih, bomo preverili v naši najstarejši akciji. Obisk je vsako leto priložnost, da pozdravimo in čestitamo mamicam, ki rodijo v prazničnih dneh, obdarimo pa tisto, ki rodi zadnja v starem letu in prvi dve v novem, ob tem pa zadnja leta predstavnik občine čestita še prvi Celjanki, ki rodi v novem letu. Tokrat bo z nami podžupanja Mestne občine Celje Darja Turk. Najstarejša akcija naše hiše ima letos tudi novega partnerja, in sicer bo poleg podjetja Adamas iz Celja mamice obdarila tudi Tosama. Dežurno ekipo zaposlenih bo tudi letos razveselila naša košara dobrot. TC AKTUALNO 3 Že doslej v okviru hranilnice Tudi MOC izdaja račune in odločila se je, da jih bo davčno potrjevala, tako da bodo lahko občani pri mestni blagajni poravnali tudi stroške za poslovne prostore, ki jih daje občina v najem, račune za najem vrtov, gostinskih vrtov ... Mestna blagajna deluje v Celju osmo leto in se je v tem času »zelo prijela«. Najprej so mislili, da jo bodo uporabljali starejši, zdaj pa občani mesečno plačajo približno 28 tisoč položnic, kar pomeni, da v povprečju približno 7 tisoč ljudi plačuje na mestni blagajni. Stroške delovanja krijejo javna podjetja in ECE Celje ter upravljavci stanovanj, šolam in vrtcem pa občina tega ne zaračunava, ker bi to sicer krili iz proračuna, teh položnic pa je tudi najmanj. Brez provizije tudi po novem letu? Nekaj sprememb se obeta v delovanju občinskih blagajn, kjer lahko občani plačujejo položnice brez provizije »Občanom Celja priporočamo, da si razporedijo plačila na različne dneve, da jim ne bo treba stati v gneči. Blagajna deluje cel mesec vsak dan in vrste so neprijetne tako za občane kot delavke.« Občinska blagajna v Žalcu že od vsega začetka deluje v okviru Delavska hranilnica, ki ima prostore v občinski stavbi, in tako bo ostalo tudi v letu 2016. V Žalcu se radi pohvalijo, da je prav pri njih občinska blagajna pilotno začela delovati v okviru banke. Kot je povedala direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar, se je to pokazalo kot dobro in po njihovem vzoru se tako urejene občinske blagajne širijo po Sloveniji. Določene položnice bodo lahko tudi v prihodnjem letu občani plačevali brez provizij. »Je pa res, da se Delavska hranilnica zaradi prostorske stiske v občinski stavbi širi in odpira novo enoto na Šlandrovem trgu, ki bo predvsem namenjena gospodarstvenikom, bo pa tam možno tudi plačevanje Kljub nekaterim spremembam pri poslovanju bo javna blagajna Občine Laško delovala še naprej enako kot doslej. »Torej bodo občani lahko plačevali položnice dobaviteljev, s katerimi ima Občina Laško sklenjene pogodbe, brez provizije,« je povedala Bojana Kustura, višja svetovalka za proračun in finance v Občini Laško. Kot je še dodala, njihova javna blagajna deluje kot zastopnik, ki v imenu in za račun upnika sprejema plačila dolžnikov in nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna ustanova. položnic. Blagajna ostaja tudi v občinski hiši na sedanji lokaciji,« je še povedala Razboršek Reharjeva. Podaljšali čas obratovanja Tudi na Polzeli občinska blagajna deluje od lanske pomladi. Občani so jo dobro sprejeli in mesečno povprečno plačajo 600 položnic. Zaradi povečanega obiska je občinska uprava pred meseci uvedla podaljšan delovni čas. Tako občinska blagajna, ki deluje v pritličju občinske stavbe, vsako tretjo sredo v mesecu posluje tudi v popoldanskem času. Kot je še povedal polzelski župan Jože Kužnik, bo blagajna tudi v prihodnjem letu, vsaj za zdaj, ne glede na zakonske spremembe in uvedbe davčnih blagajn, delovala tako kot do sedaj. LK V Šentjurju javna blagajna deluje v okviru občinske uprave. Na Mestnem trgu (pri posebnem vhodu levo od glavnega vhoda) lahko občani vsako sredo popoldne in petek dopoldne brez provizije plačajo položnice za Adriaplin, stanovanjsko zadrugo Atrij, ECE in Ele-ktro Turnšek, JKP Šentjur, Simbio, Ljudsko univerzo Šentjur, tamkajšnjo glasbeno šolo, vrtec in vseh šest osnovnih šol v občini. Kot so nam sporočili z občinske uprave, zaenkrat posebnih sprememb pri tem ne predvidevajo. RG StO Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki bo začel veljati z novim letom, prinaša nekatere novosti tudi pri delovanju mestnih oziroma občinskih blagajn. Ponekod so občine njihovo delovanje prenesle na banke in hranilnice, drugod ostajajo, vendar se bo vsaj na začetku zmanjšalo število položnic, ki jih bo mogoče na teh blagajnah plačati brez provizije. Zakaj takšna sprememba? Omenjeni zakon določa, da se plačilo z UPN-obrazcem oziroma s položnico na blagajnah šteje kot plačilo z gotovino, medtem ko se na poštah in bankah to šteje kot negotovinsko plačilo. Razlog je v tem, da občine za delovanje blagajn nimajo certifikata Banke Slovenije za opravljanje plačilnega prometa. To zahteva od podjetij, ki so vključena v mestno blagajno, dodatno prilagajanje programske opreme in delovnega procesa, pri čemer nastajajo dodatni stroški poslovanja. V Celju brez bistvenih sprememb Vendar so iz tega zakona, kot pravi Sandi Sendelbah, vodja oddelka za finance in gospodarstvo v Mestni občini Celje, za določen čas izvzeta javna in telekomunikacijska ter elektrodistribucijska podjetja, zato ne vidi razloga, da ne bi mogle občinske blagajne delovati še naprej nemoteno, saj večji del položnic zajema prav omenjena področja. »V Celju bomo zato še naprej zagotavljali možnost, da občani plačujejo svoje obveznosti pri mestni blagajni skoraj enako kot doslej,« pravi. Pri blagajni so doslej omogočali plačilo položnic brez provizije še za vrtce, šole in upravljavce stanovanj. »Večina šol in upravljavcev stanovanj v Celju se je že odločila, da bo davčno potrjevala račune, kar pomeni, da bodo plačila na blagajni mogoča.« Težave bodo le s položnicami za plačilo vrtcev, ki jih bo treba poravnati drugje. Januarja sprememb še ne bo, saj bodo ljudje plačevali račune, ki so bili izdani decembra. Februarja, ko se bo začelo plačevanje računov, izdanih po 1. januarju, pa bodo občane pravočasno obvestili, če katero Mestna občina Velenje že od leta 2010 omogoča gotovinsko plačevanje položnic za različne storitve brez provizije. Mestna blagajna bo zaradi Zakona o davčnem potrjevanju računov sicer zaprla svoja vrata, bo pa občina omogočala plačevanje položnic brez provizije tudi v letu 2016. »Mestna blagajna je izjemno pomembna za naše občanke in občane, saj znatno prispeva k zmanjševanju stroškov družinskega proračuna,« se zavedajo v Mestni občini Velenje. Prav zaradi tega so objavili javno povabilo za izvajanje storitev mestne blagajne, na katerega od podjetij ne bo davčno potrjevalo računov. »Pričakujemo nekaj negodovanja občanov, ki so navajeni, da plačujejo večino položnic pri blagajni in bodo morda zdaj morali zaradi ene drugam. Vendar na to ne moremo vplivati,« še zaključuje Sendelbah. TC, foto: GrupA se je z zelo ugodno ponudbo odzvala Delavska hranilnica. Od 4. januarja bodo tako projekt mestne blagajne izvajali v prostorih Delavske hranilnice, podružnice Velenje, ki ima sedež na Šaleški cesti 20. Tam bodo lahko občani položnice brez provizije plačevali vsak delovni dan od 8.30 do 17. ure pri posebej označenih okencih. Ko bodo prejeli podpisane pogodbe podjetij, bodo ljudi obveščali, katere položnice bo možno plačati pri mestni blagajni. »Novost bo zagotovo plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar do zdaj ni bilo možno,« še pojasnjujejo v MOV. TC Laško in Šentjur: po starem V Velenju prenos na hranilnico 4 GOSPODARSTVO Dejstva in številke o Gorenju Temeljna dejavnost: gospodinjski aparati Zaposleni: 10.500 Prihodki: 1,25 milijarde evrov Trg: 90 držav sveta Izvoz: 95 odstotkov celotne strukture proizvodnje Proizvodnja: Slovenija, Srbija, Češka Ustanovitev: v vasi Gorenje leta 1950 Danes smo dobri, jutri bomo odlični Franjo Bobinac velenjskim svetnikom predstavil strategijo Gorenja do leta 2020 Po daljšem času je v velenjski mestni svet znova prišel predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in na decembrski, zadnji seji v tem letu predstavil strategijo družbe do leta 2020. Gorenje je največje podjetje v Mestni občini Velenje, tudi največji zaposlovalec v Šaleški dolini in pomembno vpliva na razvoj občine. Zato je seznanitev z razvojnimi načrti družbe, ki je poleg Krke največji izvoznik v državi, za svetnike in prebivalce velenjske občine še kako pomembna. Internacionalizacija poslovanja V svojem govoru se je Franjo Bobinac ozrl najprej na zadnjih deset let v razvoju Gorenja in poudaril, da je podjetje v tem času zaznamovala izrazita internacionalizacija poslovanja, tako pri proizvodnji kot pri lastniški strukturi. Gorenje je v minulih letih v panogi gospodinjskih aparatov za dom med drugim prevzelo podjetji Atag na Nizozemskem in Asko na Švedskem. V zadnjih petih letih, ko je bil trg relativno stabilen, je Gorenje zraslo za 20 odstotkov. Za zadnje petletno obdobje je Bobinac še povedal, da je 86 odstotkov poslovanja predstavljala temeljna dejavnost ( »core business«), kamor sodijo veliki in mali gospodinjski aparati za dom in naprave za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje, medtem ko je manj kot 15 odstotkov deleža imela portfeljska dejavnost, torej gostinstvo, inženiring, orod-jarstvo in strojna oprema. V tem času so se po podatkih predsednika uprave Gorenja letni prihodki stabilizirali pri približno 1,050 milijarde evrov, EBITDA, dobiček iz Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac verjame, da bo velenjska družba z uresničitvijo strategije do leta 2020 postala še boljše, vrhunsko globalno podjetje. poslovanja pred amortizacijo, ki kaže na moč ustvarjenega denarnega toka podjetja, pa se je ustalil pri približno 85 milijonih evrov. »Hkrati smo v Gorenju v zadnjih petih letih, kar je zelo pomembno, močno znižali zadolženost, kar za 144 milijonov evrov, in smo v odnosu do bank zdaj na varni strani,« je še poudaril Franjo Bobinac. Nova strategija tudi zaradi Rusije in Ukrajine Novo strategijo družbe narekujejo trije ključni razlogi. Najprej velike spremembe v poslovnem okolju v zadnjih dveh letih, še posebej zelo spremenjene razmere v Rusiji in Ukrajini (vojna, gospodarska kriza, padec rublja). Prav tako večje osredotočenje na temeljno dejavnost v skupini - prodajo gospodinjskih aparatov in odprodaja ekološke dejavnosti. Tretji razlog pa je po Bobinčevih besedah, da investitorji, finančna javnost in lastniki običajno zahtevajo ne samo pogled za leto ali dve naprej, ampak za daljše časovno obdobje, zato so se v Gorenju odločili za strategijo do leta 2020. Novo strategijo je vodstvo Gorenja na kratko poimenovalo G4 (Gorenje group grows globally), kar pomeni, da bodo v družbi v prihodnje dali še bistveno večji poudarek globalni prisotnosti. Gorenje sicer že zdaj posluje v 90 državah sveta in izvozi kar 95 odstotkov svoje proizvodnje. Večja prodaja premijskih blagovnih znamk Poleg nadaljnje globalizaci-je je drugi ključni steber nove strategije Gorenja povečanje deleža premijskih blagovnih znamk z višjo dodano vrednostjo v strukturi prodaje, torej večji poudarek bolj ino-vativnim, prestižnim in tudi dražjim izdelkom. Kot je opisal Franjo Bobinac, ima velenjska družba trenutno dve globalni blagovni znamki, Gorenje v srednjem cenovnem razredu, ki predstavlja daleč največji del prihodkov, in Asko kot premij sko blagovno znamko, s katero dosega najvišje cenovne razrede. Prav tako premij ska blagovna znamka je Atag, a bolj regionalna. »Če je Gorenje Toyota, je Asko Lexus,« je predsednik uprave Gorenja na primeru japonskega globalnega avtomobilskega proizvajalca slikovito predstavil hierarhijo Gorenjevih blagovnih znamk. Nova strategija predvideva, da se bo delež premijskih blagovnih znamk oziroma dražjih izdelkov s sedanjih 17 odstotkov do leta 2020 povzpel na 30 odstotkov. »S proizvodnjo v Sloveniji in s tako visoko obdavčitvijo dela nismo tako veliki, da bi pri ugodnih nabavnih cenah surovin in stroških proizvodnje lahko tekmovali z Boschem, Whirpoolom ali Elektroluxom, ki so 10- do 15-krat večji od Gorenja, da ne govorim o LG in Samsungu, ki sta od nas 50-krat večja. Z njimi lahko tekmujemo samo v drugačnosti, inovativnosti,« je bistvo nove strategije pojasnil Franjo Bobinac. K internacionalizaciji lastniške strukture, ki je, kot je pojasnil Bobinac, deloma razpršena in deloma koncentrirana, sta največ prispevala mednarodna finančna korpo-racija IFC, ki ima 11-odstotni lastniški delež, in japonska multinacionalka Panasonic z 10-odstotnim deležem. Še vedno je največji posamični lastnik Gorenja Kapitalska družba s 16 odstotki, sicer pa je v skupini Gorenje približno 16 tisoč delničarjev. Glede strategije proizvodnje je prvi mož Gorenja še povedal, da je v Velenju trenutno 60 odstotkov proizvodnje, podobno z majhnimi spremembami v strukturi (približno 4 odstotke bo pridobila Srbija) naj bi bilo tudi v prihodnje. »V Sloveniji bo Gorenje vedno več proizvajalo vgradne aparate ku-halne tehnike, za proizvodnjo v prihodnjem letu razvijamo novo generacijo pomivalnih strojev. Vključno s preseljeno proizvodnjo s Švedske bomo v Velenju letno izdelali 250 tisoč pomivalnih strojev. Srbija bo še naprej specializirana za hladilnike, Češka pa za samostojne štedilnike,« je še povedal Bobinac. Strategija za izvedbo, ne za papir »It4 s all about execution (vse je v izvedbi),« si je predsednik uprave Gorenja sposodil besede Dirka Kovačevića, ko je govoril o uresničevanju nove Gorenjeve strategije. Nekdanji predsednik ene od največjih ameriških bank je namreč dejal, da tudi če strategija morda ni prvorazredna, ampak drugorazredna, je bolje, če takšno izvedeš fantastično, kot da imaš fantastično strategijo le na papirju. Uresničevanje nove strategije bo uprava Gorenja po besedah Franja Bobinca spremljala mesečno in o rezultatih četrtletno poročala nadzornemu svetu. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA) V novo leto z novo lastnico Mariborsko-zreška tovarna umetnih brusov Swatycomet je prešla pod okrilje nove lastnice. Podjetje z več kot 850 zaposlenimi je kupila hčerinska družbe ameriške skupine Weiler Corporation s sedežem v Luksembur-gu. Ameriška družba je svetovno znana ponudnica žičnatih ščetk, abrazivov in izdelkov za vzdrževanje, namenjenih obdelavi površin, s sedežem v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike. Podrobnosti prodajne pogodbe niso znane. »Programa družb Weiler Corporation in Swatycomet sta zelo kompatibilna. Družbi se dobro dopolnjujeta tudi geografsko, saj sta se do zdaj osredotočali na različne dele sveta. Njuna združitev zato pomeni več kot le seštevek njunih zmogljivosti,« je ob koncu postopka izpostavil glavni izvršni direktor Avtotehne Milan Pero-vić in poudaril, da sta se združila dva velika mednarodna igralca na področju obdelave površin. Tako Swatycomet kot Weiler Corporation pričakujeta veliko tržnih in sinergijskih priložnosti na globalnih trgih. Geografsko gledano se Weiler Corporation osredotoča na severno- in južnoameriška tržišča, medtem ko je Swatycomet uveljavljen na evropskih in bližnjevzho-dnih tržiščih. Kot je še dodal Pero-vić, so zadovoljni, da bo kupec še naprej razvijal osnovno dejavnost družbe, njeno znanje in tržne potenciale ter gradil na njeni dolgoletni tradiciji proizvodnje. Swatycomet je bil največja finančna naložba Avtotehne. Prodajni postopek je bil zahteven, saj so v preteklih letih nekateri poskusi prodaje že propadli. Pogodbena partnerja sta se odločila, da ne bosta razkrivala podrobnosti prodajnega postopka, zato te niso znane. Upniki Avtotehne so bili ob koncu postopka v celoti poplačani. LK Podjetje Swatycomet proizvaja brusne in rezalne plošče, kar 95 odstotkov svojih izdelkov izvozi, posluje pa v 84 državah. Lani je ustvarilo 81 milijonov evrov prihodkov in 3,4 milijona evrov čistega dobička in je zaposlovalo 850 ljudi. Podjetje je po zaslugi Avtotehninega prevzema mariborskega Swatyja in zreškega Cometa že nekaj let združeno in posluje na treh lokacijah - v Mariboru, Zrečah in Ločah. Finančne težave so Avtotehno prisilile v prodajo sicer dobro stoječega Swatycometa. Polzeli 190 tisoč evrov pomoči LJUBLJANA, POLZELA - Vlada je na zadnji decembrski seji sklenila Tovarni nogavic Polzela dodeliti 190 tisoč evrov državne pomoči. Gre za pomoč za prestrukturiranje po pravilu »de minimis« v obliki subvencije. V tovarni nogavic, kjer so letos uspešno izpeljali prisilno poravnavo in sredi decembra zagnali novo inovativno proizvodnjo nogavic iz bio konoplje, bodo denar porabili za kritje stroškov tekočega poslovanja. Polzela ima namreč kljub zadostnemu številu naročil težave s tekočim poslovanjem. Z dodelitvijo državne pomoči bo lahko to stabilizirala. Sicer pa bodo državni denar, kot je povedal predsednik uprave Polzele Marko Klemenčič, namenili za nabavo preje in tudi za stroške elektrike in plina. Delno bodo s tem denarjem poravnali še obveznosti do finančne uprave. Pomoč po pravilu »de mini-mis« je pomoč, ki zaradi svoje višine ne izkrivlja ali ogroža konkurence. Polzela je na ta račun v letu 2013 že prejela 3.900 evrov pomoči. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob nedavnem obisku v tovarni povedal, da verjame v nov inovativen projekt in da zaupa sedanjemu vodstvu, ter obljubil, da bo ob takšnem razvoju država še pomagala. Tovarna, ki bi sicer potrebovala približno 4,7 milijona evrov svežega denarja, je ves čas tudi naprodaj. A kupca ali strateškega vlagatelja za zdaj še ni. LK AKTUALNO 5 Če bo treba, tudi na evropsko sodišče Kmetje neomajni v boju proti gradnji suhega zadrževalnika 0am Ana in Janko Špes: »Sva lastnika 10 hektarjev obdelovalnega zemljišča. Tretjina tega bo izpostavljeno poplavam zaradi zadrževalnika. Zato vključno s sinom naslednikom nasprotujemo gradnji, saj nam bodo načrtne poplave poškodovale pridelek in onesnažile rodovitno zemljo z odpadki in vejami, ki so vzdolž struge Ložnice.« Na pospešeno gradnjo suhega zadrževalnika na območju vzhodne Ložnice pri Ljubečni, tik bo avtocesti, so se tamkajšnji kmetje odzvali z ostrim protestom. CELJE - »Vložili smo upravni spor na Upravno sodišče RS. V primeru, da ne bomo dosegli tega, za kar se borimo, bomo vložili tožbo na evropsko sodišče in tudi tam zahtevali zaustavitev gradnje zadrževalnika,« je v imenu kmetov z območja Ljubečne, Šmiklavža in Lipovca pri Škofji vasi povedal Rok Samec. Kot je še povedal naš sogovornik, gradnji suhih zadrževalnikov ne nasprotujejo, ampak nasprotujejo gradnji zadrževalnikov (in posledično poplavljanju) na svojih najboljših kmetijskih zemljiščih. Menijo namreč, da je za to na razpolago mnogo drugih nekmetijskih zemljiščih oziroma z gozdom poraščenih manj kakovostnih tal. Gradnji suhega zadrževalnika so kme- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP): »V postopku sprejemanja gradbenega dovoljenja kmetijskemu ministrstvo ni bilo treba dati soglasja, ker je bil projekt sprejet na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev Mestne občine Celje, ki dovoljujejo načrtovanje vodnih ureditev na območju kmetijskih zemljišč. Okoljsko ministrstvo je sicer februarja 2013 na kmetijsko ministrstvo naslovilo prošnjo za izdajo mnenja v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Kmetijsko ministrstvo takrat ni izdalo pozitivnega mnenja zaradi odprtih vprašanj, ki pa niso bili vezana na gradnjo suhega zadrževalnika, temveč na vzpostavljanje novih nadomestnih habitatov na kmetijskih zemljiščih. Predstavniki kmetijskega ministrstva se bodo sicer s kmeti, ki nasprotujejo gradnji suhega zadrževalnika, srečali januarja prihodnje leto.« tje nasprotovali tudi na obeh ustnih obravnavah, njihovih pripomb in argumentov na okoljskem ministrstvu niso upoštevali, temveč so jih opozorili, da bo ministrstvo moralo vrniti 85 odstotkov denarja iz evropskega kohezijskega sklada, če do gradnje suhega zadrževalnika ne bo prišlo. Nočejo biti branik za druge Suhi zadrževalnik na območju vzhodne Ložnice pri Ljubečni, čeprav so ga na okoljskem ministrstvu sprva želeli graditi drugje, naj bi imel pomembno vlogo pri zagotavljanju poplavne varnosti nižje vodno ležečih naselij in podjetij v industrijski coni. A se kmetje ob tem sprašujejo, kdo je izdajal gradbena dovoljenja na teh poplavnih območjih in ali so za to krivi tamkajšnji kmetje in 35 hektarjev njihovih najboljših kmetijskih zemljišč. Sprašujejo se tudi, kako je bilo mogoče začeti gradnjo suhega zadrževalnika brez soglasja kmetijskega ministrstva. Kmetov ne prepričajo argumenti države, da bi se poplavljanje na teh območjih lahko statistično zgodilo enkrat na 20 let in da bi šlo le Stanislav Samec: »Naši predniki so preudarno ravnali z zemljo in jo vestno obdelovali, zato si želim, da bi to v prihodnje lahko počel tudi moj sin, naslednik. Kar pa mu bo onemogočeno v primeru, da bo uničen del naše najboljše zemlje. Radi kmetujemo, za svojo zemljo se borimo, a brez zemlje, ki je temelj za uspešno dejavnost, pač ne moremo.« Branko Naglič (levo) je kmetovalec, ki obdeluje 10 hektarjev lastnih obdelovalnih površin in ima 40 glav govedi. Rok Samec (desno) pa javno zastopa in sporoča stališča kmetov v tej zadevi. za kratkotrajno poplavljanje, ki bi trajalo približno 48 ur, pristojne službe pa bi poskr- bele za očiščenje zemljišč. »Takšen argument je povsem nesmiseln, ko bodo zemlji- šča enkrat poplavljena, niti čiščenje ne bo pomagalo, saj bodo tla trajno poškodovana in onesnažena,« so prepričani kmetje. Po gradnji suhega zadrževalnika na območju, kjer nikoli ni bilo poplav, kot trdijo kmetje, so prepričani, da bodo zdaj večkrat poplave. Tudi odškodnine jih ne prepričajo Kmetje tudi ne sprejemajo argumenta okoljskega ministrstva, da ne gre za najboljša kmetijska zemljišča, saj trdijo, da imajo povprečno bonitetno oceno od 50 do 70. Prav tako trdijo, da so jim vsilili melioracijske jaške, za katere so morali vsa leta državi plačevati vzdrževanje, pri čemer so jih morali čistiti praviloma sami. Tudi odškodnine, ki jih obljublja okolj-sko ministrstvo v primeru poplav, kmetov ne prepričajo, saj ne vedo, kje bo država v času krize zanje dobila denar. Kmetje so prepričani, da bi bila boljša rešitev, če bi država v potoku vzhodna Lo-žnica poskrbela za očiščenje struge in zarasti brežine ter poglobila dno. Ob koncu se kmetje še sprašujejo, zakaj država žrtvuje obdelovalne površine v času, ko se toliko govori o samooskrbi, pri čemer ima Slovenija glede na prebivalca najmanj obdelovalnih površin v Evropi. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Ministrstvo za okolje in prostor (MOP): »Protest kmetov je njihova pravica, vendar menimo, da je bil neutemeljen, saj bosta po gradnji zagotovljena poplavna varnost za več kot 12 tisoč prebivalcev na tem območju ter zmanjšanje poplavnih površin približno za 1.500 hektarjev. Kot investitorji nismo mogli pridobiti zemljišč na prvotno predvideni lokaciji, sredi doline severno od avtoceste. Zaradi tega smo ponovno izvedli hidravlične analize, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da je zaradi zagotovitve poplavne varnosti celotnega vzhodnega dela Celja edina možna rešitev umestitev zadrževalnika severno od avtoceste. Investitor je, če je bilo to mogoče, prisluhnil trajno-stnemu urejanju prostora in zaščite kmetijskih zemljišč, zato je spremenil lokacijo pregrade tik ob avtocesti Ljubljana-Mari-bor in s tem delno prispeval k ohranitvi kmetijskih zemljišč. Pri preučitvi kakovosti zemljišč, ki bi bila ob morebitni napolnitvi suhega zadrževalnika poplavljena, smo ugotovili, da gre za zemljišča, ki so bila v preteklosti zaradi svoje slabše kakovosti in zadrževanja vode že osuševana. Objekti za zmanjševanje poplavne ogroženosti zahtevajo pri umeščanju v prostor tudi posege, ki prizadenejo posamezne interese, gre pa za ustrezne rešitve, ki bodo le v primeru celovitosti lahko zagotovile ustrezno poplavno varnost.« »Supervizor kaže le enosmerni promet« Direktorica MCC Glorjana Veber o spornih nakazilih z računa MCC na račun svojega inštituta Iriu »Inštitut Iriu je neprofitni zavod, ki sem ga ustanovila leta 2009. Prvi zagonski kapital, na kar sem izredno ponosna, so bili moji študentski prihranki, ko sem poleg študija opravljala še tri službe. Takrat sem tudi nameravala v tujino, a sem ostala v Sloveniji, ta denar pa sem vložila v svoj inštitut. Zavod Iriu se ukvarja z umetniškimi projekti, razvili smo veliko programov, kot je na primer socialna kultura, ki pomaga mladim umetnikom. Večji del sredstev, ki jih ta inštitut pridobi, je moja plača: torej denar, ki ga zaslužim, vlagam v svoj inštitut.« Glorjana Veber je o nakazilih z računa MCC na račun svojega inštituta Iriu seznanila svet MCC. CELJE - Direktorica Celjskega mladinskega centra (MCC) Glorjana Veber je v odzivu glede spornih nakazil z računa centra na račun svojega zasebnega inštituta Iriu povedala, da je šlo za vračilo brezobrestnega posojila, ki ga je Iriu nakazal na račun mCc. Ob tem je potrdila, da je v minulem letu skupni znesek teh nakazil z računa MCC na račun Iria znašal približno 11 tisoč evrov. »Supervizor prikazuje samo enosmerni tok, ne pa tudi tistega, kar gre od zasebnega k javnemu. Kot BANKA, PRIDITE V SKB IN IZKORISTITE SUPER UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE! Ob zamenjavi banke vam do 31. 12. 2015 za dobrodošlico pripadajo ugodnosti, s katerimi lahko prihranite do 162 EUR. Izkoristite tudi brezplačno odobritev stanovanjskega ali gotovinskega kredita (za poplačilo obstoječega kredita pri drugi banki) in dodatno prihranite do 450 EUR. Sodelujte tudi v nagradni igri za glavno nagrado 300 EUR! Več o ponudbi in nagradni igri: www.skb.si/celje Ponudba velja za vse nove stranke, ki v SKB še nimajo odprtega osebnega računa ali imajo odprt Osnovni osebni račun. Pogoj za pridobitev ugodnosti iz posebne ponudbe je odprtje Standardnega, Pokojninskega, Zlatega ali Prestige osebnega računa v poslovalnici SKB v Celju, Velenju, Žalcu, Mozirju, Rogaški Slatini ali Slovenj Gradcu. Izračun prihrankov je pripravljen po veljavnem ceniku SKB na dan 1.9. 2015. SKB produkte odobrava skladno s poslovno politiko banke. SKB SKUPAJ DOSEGAMO VEČ SOCIETE GENERALE GROUP direktorica sem zelo vesela in zelo ponosna, da sem imela to možnost, da sem na ta način lahko pomagala MCC, da smo lažje dosegli zastavljene cilje,« je nakazila pojasnila Glorjana Veber, ki tudi verjame, da bo revizorsko poročilo potrdilo njene navedbe, ki jih je tudi že predstavila svetu zavoda. KPK: poslovanje, ki se mu je dobro izogibati Direktorica Celjskega mladinskega centra sicer priznava, da protikorupcij-ska komisija opozarja, da se je treba izogibati takšnemu poslovanju, saj gre za nasprotje interesov. »Res je tudi, da direktor lahko presodi, kaj je optimalno za nek zavod, in kot direktorica se vedno zavzemam, da se MCC razvija. V tem konkretnem primeru sem mogoče naredila nekaj slabšega zase osebno, a mislim, da je MCC na ta način nekaj pridobil,« je še povedala Glorjana Ve-ber. Ob spornih nakazilih še anonimka V MCC so se v minulih dveh mesecih ukvarjali tudi z anonimko o domnevnih nepravilnostih v delovanju zavoda. Pošiljatelj je ano-nimko v imenu zaposlenih MCC poslal na Mestno občino Celje kot ustanoviteljico. Pismo je sicer bilo napisano na računalnik in nepodpisano. »Posledica tega je vendarle bil nek lep, topel občutek, ko so zaposleni prišli k meni in povedali, da so zgroženi, da jih je nekdo zlorabil in v njihovem imenu napisal anonimno pismo,« je anonimko komentirala Glorjana Veber. Kot je še povedala, se sicer zavzema za konstruktivno kritiko glede delovanja MCC, zato bi pričakovala, da bi se anonimni pošiljatelj razkril in odprto predstavil svoje drugačne poglede. »Ukvarjamo se z nekimi nepodpisanimi papirji, namesto da bi se pogovarjali o tistem, za kar se borimo, za boljši položaj mladih,« je še sklenila Glorjana Veber. Župan opravil razgovor z direktorico Za odziv glede dogajanja v Celjskem mladinskem centru smo se obrnili tudi na ustanoviteljico Mestno občino Celje, kjer so nam potrdili prejem anonimnega pisma. »Kot ustanovitelji smo se seveda dolžni odzvati, zato je župan v zvezi s tem z direktorico MCC opravil razgovor, na katerem mu je zagotovila, da so trditve napačne, in predložila tudi nekatere dokaze. Verjamemo, da se zaveda odgovornosti pri svojem delu, poleg tega pa zaupamo, da svet zavoda, ki je tudi nadzorni organ, skrbno opravlja svoje delo,« je stališče celjske občine sporočila Alja Tihle Hren, predstavnica za odnose z javnostmi. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA) Naložb ni zmanjkalo NAZARJE - Po proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel občinski svet na zadnji seji, naj bi skupni prihodki znašali 2,6 milijona evrov. Odhodki naj bi znašali precej več, 3,1 milijona evrov. Razliko predstavljajo neporabljena sredstva iz let 2014 in 2015. Proračun je naložbeno naravnan, saj predstavljajo naložbe približno 30 odstotkov odhodkov. V proračunu je tako med drugim gradnja krožišča v Nazarjah, in sicer v sodelovanju z državo. Občina bo ob njem med drugim poskrbela za pločnik in javno razsvetljavo. Delež občine bo znašal približno dvesto tisoč evrov. Med prednostnimi nalogami je tudi gradnja medobčinske čistilne naprave v Lokah pri Mozirju, za kar bodo Nazarčani odšteli več kot tristo tisoč evrov. V proračunu je prav tako denar za večjo protipoplavno varnost industrijsko-obrtne cone Prihova in za ureditev parkirišča pri pošti oziroma lekarni, ki je še makadamsko. Za obnovo cest namenjajo petdeset tisoč evrov. BJ Ukinili bodo železniška prehoda ROGATEC - V občini si prizadevajo za ukinitev nezavarovanih nivojskih prehodov na regionalni železniški progi in za gradnjo nove povezovalne ceste v kraju Trlič-no. Tamkajšnji lokalni skupnosti je denarno pomoč za omenjena projekta obljubila država. Decembra 2014 je bila ponovno vzpostavljena železniška prometna povezava na regionalni železniški progi od Rogatca do Džurmanca. V naselju Trlično omenjeno železniško progo prečkata lokalna cesta in javna pot, oba prehoda pa sta zavarovana z andrejevim križem. Da bi zagotovili boljšo prometno varnost in zmanjšali možnost nesreč, so v Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo predvideli prestavitev odsekov lokalne ceste in javne poti. Cesti bi tako vodili severno od železniške proge in je ne bi prečkali. Občina Rogatec in direkcija sta sicer že oktobra sklenili sporazum, v katerem so opredeljene in razdeljene obveznosti med obema podpisnicama. Država bo za ta projekt prispevala približno 150 tisoč evrov. Nalogi občine sta pridobitev zemljišč in sofinanciranje projektne dokumentacije. Stroji naj bi na terenu zabrneli v letu 2016. TS Negativno mnenje računskega sodišča za Štore Ko se občina sama ni več mogla zadolževati, je ustanovila podjetje Računsko sodišče med revizijami ugotavlja, da nekatere prezadolžene občine najemajo nova posojila tako, da ustanavljajo gospodarske družbe. Tako se izogibajo jav-nofinančnim predpisom. Takšna primera sta občini Štore in Litija, ki sta prejeli pred nekaj dnevi negativno mnenje računskega sodišča. V Sloveniji je v večinski lasti občin 182 gospodarskih družb, med njimi je 83 javnih podjetij. Prezadolžena Občina Štore je kupila nekdanji Almin dom, sedanji Dom na Svetini, tako, da je ustanovila podjetje. V njem opravlja gostinsko dejavnost najemnik. ŠTORE - Računsko sodišče je pregledalo zadolževanje Občine Štore v letih od 2009 do 2014 in stanje dolga v preteklem letu. Ugotovilo je, da občina ni poslovala v skladu z zakonodajo, zato ji je izreklo negativno mnenje. Občina je namreč presegla zakonsko dovoljeno mejo zadolžitve in je zato družbi Šport Tink izdala poroštvo za najetje posojila. Gre za družbo, ki jo je ustanovila občina s soglasjem občinskega sveta. Družba Šport Tink je nato najela 600 tisoč evrov dolgoročnega posojila pri Delavski hranilnici. To je bilo mesec dni kasneje, ko je bila družba vpisana v sodni register. Po poslovnem načrtu je nalogo nove družbe predstavljalo predvsem upravljanje Doma na Svetini in Kulturnega doma Štore. »Od šeststo tisoč evrov dolgoročnega posojila je občina porabila 350 tisoč za nakup Doma na Svetini. Ostalo je bilo za nakup poslovnih prostorov nad Mer-cator centrom na Lipi,« je povedal župan Miran Jurkošek. Za zavarovanje terjatve je občina v korist Delavske hranilnice zastavila kupljen penzion Dom na Svetini, to je nekdanji Almin dom. Tega je kupila po zelo nizki ceni, z njim je želela spodbuditi turistični razvoj na tem področju. Po oceni računskega sodišča bi morala posojilo, ki ga je treba vrniti do leta 2027, že od leta 2017 odplačevati občina namesto družbe Šport Tink. Občinski svet se je tako leta 2007 odločil, da naj bi jo namenili kulturnoturističnemu razvoju. Prav tako je sprejel sklep, da v Guteneku ne bi več naseljevali novih stano- Dolgovi pod lupo »V reviziji smo preverjali posle občine, ki pomenijo zadolževanje ali vplivajo valcev. »V >debelih< letih smo tam želeli ustvariti turistično območje, turistično zgodbo,« omenja župan Martin Brecl. V bližini je namreč turistična točka, jama Ledenica, imenovana tudi »Bierkeller«, kjer so v starih časih naravno jamo razširili v skladišče ledu. V tem skladišču so nato hladili pivo iz pivovarne v dvorcu Gutenek. Nanj posebej opozarjata tudi označeni Anina in gozdna učna pot. V Guteneku so nameravali urediti muzej, zanj so nameravali odkupiti del domače Polenikove zbirke. V letih splošne gospodarske krize do ureditve muzeja ni prišlo. »Časi so se spremenili,« odgovarja župan, ki opozarja na to, da je za razvoj občin danes premalo denarja. Del stanovanj v graščini - vsega skupaj jih je devet - je vseeno ostal brez stanovalcev. Kljub temu da je stavbo treba obnoviti, je redno vzdrževana Graščino Gutenek je dala postaviti plemiška družina Hohenwart, pozneje je bila v lasti drugih plemiških družin. V 19. stoletju je v Guteneku nastala pivovarna. V kraljevini Jugoslaviji je bilo v tej graščini bano-vinsko zdravilišče, po vojni je bila v njej bolnišnica in nato stanovanja. na stanje dolga občine,« je zapisano v poročilu računskega sodišča. Občino Štore namreč bremenijo že visoki zneski iz preteklosti, ki jih mora vsako leto plačevati na račun nekdanjih poroštev in drugih obveznosti, sprejetih v korist zasebnega podjetja Hudournik. Poleg tega jo bremeni vsakoletno plačevanje zneskov Slovenskim železnicam zaradi izgubljene tožbe, in sicer na račun neplačanih obveznosti za nekdanje vzdrževanje železniških prehodov. Tako je dolgoročna zadolžitev občine leta 2009 znašala 792 evrov na prebivalca, konec leta 2013 »le« 477 evrov in lanskega oktobra spet nekoliko več, to je 508 evrov. Vsa ta leta je Občina Štore povprečje zadolženosti slovenskih občin presegala, lani za 16 odstotkov. in zato primerna za bivanje. Občinski upravi se zdi škoda, da nekatera stanovanja ostajajo prazna, zato je letos jeseni predlagala, da občinski svet svoj sklep iz leta 2007 prekliče. Svetniki so se tako na de- Računsko sodišče opozarja tudi na visoke zapadle kratkoročne finančne obveznosti Občine Štore, ki se ponavljajo iz leta v leto. Konec lanskega oktobra so na primer znašale več kot milijon evrov. To je predstavljalo kar 27 odstotkov načrtovanih prihodkov lanskega štorske-ga občinskega proračuna. Pri vsem skupaj je računsko sodišče pred nekaj dnevi ocenilo, da je bilo poslovanje Občine Štore »v pomembnem neskladju s predpisi«. Na občino je zato naslovilo zahtevo, da mora predložiti odzivno poročilo, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe. V odzivnem poročilu mora med drugim oceniti prednosti in slabosti ukinitve družbe Šport Tink. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT cembrski seji odločili, da bo Gutenek znova namenjen za reševanje stanovanjskih težav občanov. BRANE JERANKO Foto: BOJAN VREČER - VREBO V Guteneku še ne bo muzeja DOBRNA - V občini so nameravali graščino Gutenek nameniti za muzej, vendar se to še ne bo zgodilo. Gre za graščino, ki je nastala v začetku 17. stoletja in zadnja desetletja služi za stanovanja občanov. Zanimiva stavba v naselju Zavrh, ki je kilometer iz središča Dobrna, je v celoti v občinski lasti. Graščina Gutenek je od središča Dobrne oddaljena približno kilometer. Dobrnčani imajo s starimi dvorci oziroma graščinami veliko težav. Dvorec Vila Ružička, ki se je po denacionalizaciji znašel v lasti lastnika iz Avstrije, je danes v razvalinah. Propadati je začel tudi izpraznjen dvorec Novi grad, ki je v državni lasti in je dolgo služil otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. Zelena luč za četrti blok Teša ŠOŠTANJ - S sprejetjem vladne uredbe o mejnih vrednostih izpustov snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav bo četrti blok Termoelektrarne Šoštanj lahko v omejenem obsegu deloval tudi po novem letu. Z uredbo je vlada evropsko direktivo o industrijskih emisijah prenesla v slovenski pravni red. Direktiva omogoča, da lahko nekatere velike kurilne naprave, ki presegajo bolj stroge mejne vrednosti izpustov, ob določenih pogojih še naprej obratujejo. Sprejetje te uredbe je bilo pomembno tudi zaradi zagotavljanja stabilnega ogrevanja Šaleške doline v primeru izpada šestega bloka Teša, ki bi ga potem lahko začasno nadomestil četrti blok. V zvezi s to problematiko je velenjski župan Bojan Kontič že drugič v zadnjem obdobju pisal premierju Miru Cerarju. RG SUPRA STAN, d.c. j Podjetje za upravljanje s stanovanjskimi hišami Adamičeva 1, 3000 Celje Tel.: +386 3 425 22 20 Fax: +386 3 491 70 20 Splet: www.supra-stan.sl E-mail: lnfo@supra-stan.sl iv nove* letM v**. želi*» кијг v M, * srečo v $«м in tepci $+i$k JUm * У * Z v&fni tudi v IcHi 2016! ^ Medobčinski inšpektorat ukrepa vedno na podlagi prijav, ki jih poda gospodarska javna služba, ki odvaža komunalne odpadke, na našem območju je to Simbio. Višina globe za nepravilno ločevanje odpadkov je predpisana v vsaki posamezni občini z odlokom, v Celju znaša sto evrov. V zadnji akciji s podjetjem Simbio je bilo izdanih 46 plačilnih nalogov. Inšpektorji ne mečejo vseh v isti koš Tisti, ki ločujejo odpadke, so tudi uspeli s pritožbami na kazen, ki so jo dobili zaradi tistih, ki jim je za ločevanje vseeno Ločevanje odpadkov kljub dolgoročnim pozitivnim učinkom povzroča še vedno preglavice najbolj v večstanovanjskih soseskah. V mestni četrti Slavka Šlan-dra imajo na primer stanovalci posameznih blokov težavo, ker nikakor ne morejo ograditi svojih zabojnikov za smeti. Ker zabojniki niso ograjeni, lahko vanje smeti odlagajo tudi tisti, ki niso stanovalci blokov, ki so jim zabojniki namenjeni. S tem namreč povzročajo zmedo, saj so stanovalci tisti, ki četudi ločujejo odpadke, »pokasirajo« kazen v primeru inšpekcijskega nadzora. »V Celju je takšnih primerov kar nekaj, pri čemer se pristojna služba v mestni občini trudi poiskati rešitev, da bi se vsa odjemna mesta ogradila. Največji problemi so vedno v blokovskih naseljih. Če upravnik večstano-vanjskega objekta vloži vlogo za ograditev odjemnega mesta pri MOC, se v okviru veljavnih prostorskih aktov išče rešitev za postavitev ograje okrog zabojnikov. Ravno v blokovskih naseljih, kjer zabojniki še niso ograjeni, je več kršitev,« so nam odgovorili iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Celje, Laško, Štore in Žalec, ki deluje v MOC. Upoštevajo okoliščine Čisto življenjsko gledano, morajo na terenu tudi inšpektorji takšne okoliščine v primeru nadzora upošte- vati, tako občina, upravnik posameznih objektov kot stanovalci pa morajo poiskati ustrezno rešitev. Po izkušnjah v drugih soseskah sodeč, tudi vgraditev ključavnic na zabojnike ni vedno rešitev. Med več desetimi lastniki stanovanj se vedno najde kdo, ki nepravilno odlaga smeti, zato je v praksi nemogoče popolnoma izključiti možnost, da so zaradi takšnega posameznika kaznovani tudi tisti, ki ločevanje odpadkov ves čas upoštevajo. Zato inšpektorji pri nadzoru tudi vseh stanovalcev ne mečejo v isti koš. »Vedno ukrepajo na podlagi veljavnih predpisov, torej v takšnem primeru zbirajo vsa dokazna sredstva in obvestila stanovalcev,« so še dodali. Torej morajo v primeru kazni tisti stanovalci, ki ustrezno ločujejo odpadke, to tudi dokazati. Ena od možnosti je pritožba na globo, ki jo izreče inšpektorat. O pritožbah potem odloča sodišče za prekrške. »Da, tudi to, da je bilo pritožbi ugodeno, se je že zgodilo,« so nam na inšpektoratu odgovorili na vprašanje, ali je kdo, ki pravilno ločuje odpadke -in je dobil globo ravno zaradi tistih, ki nepravilno ločujejo - s pritožbo uspel. Reden pregled zabojnikov V okviru Simbia deluje komunalni nadzornik. Ta na terenu pregleduje zabojnike za odpadke. »Če odpadki niso pravilno ločeni oziroma odloženi v ustrezen zabojnik, nadzornik sprva pisno opozori lastnika posode. Ukrep ni kaznovalen, razen če nadzornik ugotovi pri posameznem uporabniku večkratno kršitev. V tem primeru zadevo preda medobčinski inšpekciji, ki ukrepa skladno z odloki občin, v katerih Simbio izvaja zbiranje in odvoz odpadkov,« so nam pojasnili v podjetju Simbio. In kaj nadzornik na terenu največkrat ugotovi? »Steklena embalaža je dostikrat odvržena vključno s pokvarjeno hrano, v rumenih zabojnikih so pogosto nepravilno odvrženi biološki odpadki. Velikokrat so nepravilno od- vrženi kartonska embalaža, plenice in plastični ter kovinski predmeti. Zelo pogosta so tudi vprašanja diabetikov, kam naj odlagajo injekcije. Zato jim svetujemo, naj jih shranijo do akcije zbiranja nevarnih odpadkov na terenu ali jih pripeljejo v zbirni center,« so nam še pojasnili. Meščani, ločujte pravilno! Na terenu, kjer deluje podjetje Simbio, je več kot 62 tisoč zabojnikov za smeti. Nadzornik je do zdaj pregledal 5 tisoč zabojnikov, izdal je 431 pisnih in 1.035 ustnih opozoril. Če namreč opazi, da je kdo doma, se z njim pogovori o morebitnih napačno odloženih odpadkih in ljudem izroči zgibanko o ločevanju odpadkov. Med najbolj komunalno ozaveščene spadajo prebivalci Savinjske doline. Medtem ko še pred časom niso tako zelo upoštevali ločevanja odpadkov, se je to v zadnjem času spremenilo na bolje. Je pa imel komunalni nadzornik kar nekaj težav z nekaterimi lastniki na Jože-fovem hribu, Ljubečni in Hu-dinji, kjer njegovih opozoril niso upoštevali. V negativni smeri izstopajo še Novi trg (z izjemo Novega trga 6, kjer je situacijo pomagal maja urediti inšpektor s kaznimi) in ulice v središču Celja. SIMONA ŠOLINIČ Zadovoljne, zdrave in negovane lase vam želimo! FRIZERSKI SALON PRI MINKI Šmarje pri Jelšah, Rogaška c. 1 иашж Po vselitvi so pogoreli VOJNIK - Mladi družini z Vin pri Novi Cerkvi, ki ji je požar pred kratkim uničil podstrešno stanovanje, je priskočila na pomoč tudi občina. Občinski svet Vojnika je na predpraznični seji soglasno odločil, da bo prejela iz proračuna tisoč evrov. Do požara je prišlo komaj nekaj dni po tem, ko si je mlada družina na podstrešju uredila stanovanje. Po požaru je hitra gasilska pomoč preprečila še večjo škodo, saj so gasilci prišli že v šestih minutah po klicu na pomoč. Pri gašenju so sodelovali gasilci društev Nova Cerkev in Lemberg, ki so se jim pridružili tudi gasilci z Dobrne. Pri čiščenju po požaru so pomagali tudi vaščani. Poškodovano ostrešje so zaradi zime zaščitili začasno, spomladi ga bodo obnovili. Družina stanovanja pri zavarovalnici ni zavarovala, zato je še v večji stiski. V pomoč družini se je vključil krajevni Rdeči križ ter začel zbirati prostovoljne prispevke. BJ Inšpektorji odpadke pri nadzoru pregledujejo ročno s pomočjo delavcev Simbia. Urejen center za manj odpadkov Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v Žalcu je končan - Delovati bo začel 4. januarja Vrata zbirnega centra za uporabnike se bodo prvič odprla v ponedeljek, 4. januarja. Oddaja odpadkov bo za občane občine Žalec brezplačna, bodo pa morali predložiti plačano položnico za odvoz odpadkov. Center bo odprt vsak delavnik med 10. in 18. uro v poletnih mesecih oziroma med 9. in 16. uro v zimskih mesecih. Ob sobotah bo odpadke možno odložiti med 7. in 13. uro. ŽALEC - Še pred decembrskimi prazniki in kar mesec pred predvidenim rokom je nov zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v Žalcu dobil končno podobo. Vrata bo za uporabnike odprl na prvi delovni dan novega leta. Med večjimi investicijami Občine Žalec v tem letu je zagotovo tudi zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Za ta več kot 290 tisoč evrov vreden projekt je občinsko vodstvo sredstva zagotovilo iz proračuna, pri čemer jim je še kako prav prišel denar, ki so ga že pred časom prejeli na račun dveh žalskih dobitnikov Eurojackpota. Za gradnjo centra na območju poslovne cone Nivo v Vrbju je skrbelo podjetje Nivo Eko s podizvajalci. Nov zbirni center je urejen na zemljiščih v lasti žalske občine v neposredni bližini začasnega zbirnega centra, ki je bil od leta 2002 na dvorišču v lasti mariborskega podjetja Surovina. To je z začasnim zbirnim centrom tudi upravljalo, za kar mu je žalska občina letno plačevala približno 80 tisoč evrov. Nov zbirni center je sodobnejši in veliko prijaznejši do uporabnikov, je poudaril vodja urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir: »Urejena sta dva razkladalna dovoza, poseben prostor za nevarne odpadke in nadstrešnica.« Bo pa center prijaznejši tudi do zaposlenih, saj bodo imeli primerno urejene prostore, je še izpostavil Žolnir. Z novim zbirnim centrom bo upravljalo podjetje Sim-bio, ki tudi sicer skrbi za odvoz in predelavo v žalski občini zbranih odpadkov. Upravljavec bo za delovanje centra prispeval vso komunalno opremo, kot so na primer zabojniki. LK Foto: TT ^m vi v v ■ ■ ■■■ v v Smučišča in zdravilišča zasedena Zelena zima se na smučiščih med prazniki pozna manj kot sicer Zdravilišča in smučarska središča na Celjskem bodo med novoletnimi prazniki povsem zasedena. Če v zdraviliščih posledic zelene zime ne občutijo, jih seveda v smučarskih središčih, a ne med novoletnimi prazniki. Na Golteh največ Slovencev in Madžarov Kot je povedal Mitja Škra-bl, vodja prodaje in marketinga v podjetju Golte, je hotel za novoletne praznike zaseden, dobra zasedenost bo tudi prve dni januarja. Največ je domačih gostov, sledijo madžarski in hrvaški gostje, slednjih bo še več po novem letu, ko se bodo v sosednji državi začele ponovo-letne počitnice. Na Golteh je sicer smuka mogoča na 30 centimetrih snega, odprti sta dve progi. »Glede na razmere v zeleni zimi smo lahko še relativno zadovoljni z obiskom, čeprav so prihodki za polovico manjši od naših pričakovanj glede na obetaven začetek zimske sezone konec novembra,« je še povedal Mitja Škrabl. Celjska koča: prva smuka v soboto, hotel poln Ob nizkih temperaturah ob koncu leta naj bi končno prvo smuko dočakali tudi na Celjski koči. Kot nam je pred zaključkom redakcije povedal Gregor Bezlaj, vodja RTC Celjska koča, naj bi včeraj ponoči začeli za-sneževati, do sobote pa naj bi izdelali toliko umetnega snega, da bodo lahko odprli otroški poligon in polovico proge na smučišču Celjska koča 1. Sicer imajo za novoletne praznike zasedene namestitvene zmogljivosti v hotelu, dobri obeti so tudi za prvi konec tedna v januarju in nekaj naslednjih dni, ko pričakujejo več hrvaških gostov. Rogla ves čas skriva košček zime Kljub ne preveč zimskim razmeram so po besedah predstavnice Uniturja Tine Tinte Kovačič na Rogli tudi v preteklih dneh ves čas skrivali dobršen košček zime. Tako vsak dan med 9. in 16. uro obratujejo proge Uniorček 1, Košuta 1, Jasa 1, Ostruščica 2 in Planja. Do 3. januarja je na Košuti in na Jasi med 17. in 21. uro mogoča tudi nočna smuka. Nocoj na Uniorčku pripravljajo silvestrski »pan-certanc«, odmevnejša zabava bo sledila še 2. januarja, ko bodo za pospešek na belih strminah skrbele Navihan-ke. Nastanitve so zasedene med 85 odstotki in več. Med gosti je 55 odstotkov Slovencev, med tujci pa prevladujejo Hrvati, Madžari in Rusi. Zadovoljni tudi v zdraviliščih Z zasedenostjo med novoletnimi prazniki so zelo zadovoljni tudi v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), ki združuje tudi vse večje termalne centre na Celjskem. »Namestitvene zmogljivosti v tem času so v glavnem zasedene, med božičnimi prazniki so prevladovali domačih gostje, med novoletnimi bodo pa tuji. Največ jih je iz sosednjih držav - iz Italije, Avstrije in s Hrvaške - sledijo gostje iz Nemčije, Srbije in z Madžarske. Še naprej pa pada obisk ruskih gostov, je povedal Iztok Altbauer, direktor SSNZ. Struktura gostov se sicer od zdravilišča do zdravilišča razlikuje. RG, StO, Foto arhiv NT (SHERPA) Najbolj priljubljena drsanje in plavanje CELJE - V športnih objektih so se predšolski otroci, učenci, dijaki in študenti tudi med letošnjimi novoletnimi šolskimi počitnicami lahko udeleževali različnih brezplačnih športnih aktivnosti. Te so bile na voljo od ponedeljka do včeraj v dopoldanskem času, izbirati pa je bilo mogoče med plavanjem, drsanjem, kegljanjem, badmintonom, namiznim tenisom, borilnimi veščinami in športnim plezanjem. »Programska Počitniške aktivnosti novost, ki se je uveljavila v zadnjem času, je športno plezanje v OŠ Lava, zanimanje je zelo veliko. Kakšno novost pripravljamo tudi za prihodnje leto,« je povedal Hasan Ibrić iz Športne zveze Celje. Kot je še dodal naš sogovornik, sta med ponujenimi brezplačnimi športnimi programi po tradiciji najbolj obiskana plavanje in drsanje, sledijo badminton, športno plezanje in kegljanje. V tednu običajnih počitnic športne objekte obišče približno šest tisoč udeležencev, med novoletnimi počitnicami seveda malo manj, ker je program krajši za dva dneva. Program aktivnega preživljanja prostega časa sta tudi med letošnjimi novoletnimi prazniki financirala Mestna občina Celje in Fundacija za šport, izvajalka programov pa je bila Športna zveza Celje. RG Foto: GrupA Odslej medobčinski inšpektorat ŠMARJE PRI JELŠAH - Župani občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje so podpisali dogovor o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih v organu skupne občinske uprave medobčinskega inšpektorata in redarstva na območju navedenih občin. Z razširitvijo medobčinskega inšpektorata na območje občin Šmarje pri Jelšah in Kozje bodo z letom 2016 dodatno zaposlili še enega inšpektorja in enega redarja, ki se bosta pridružila dosedanjemu inšpektorju in redarju. Nov inšpektor bo prerazporejen iz občinske uprave Občine Šmarje pri Jelšah, medtem ko bo za delovno mesto redarja izveden javni natečaj, so pojasnili v šmarski občinski upravi. TS Drsanje v Ledeni dvorani v celjskem mestnem parku je med najbolj priljubljenimi brezplačnimi športnimi aktivnostmi v času novoletnih počitnic. Bezenska so počastili tudi doma V Slovenskem šolskem muzeju okrogla miza in razstava o Antonu Bezenšku Z okrogle mize in odprtja razstave o življenju in delu Antona Bezenška v Slovenskem šolskem muzeju. Na fotografiji lastnik Bezenškove zbirke Jože Žlaus, častni konzul Nepala Aswin Shrestha, namestnica bolgarskega veleposlanika Julia Tzerova in daljni sorodniki Antona Bezenška (dr. Božidar Flajšman s soprogo Sonjo in Toni Bezenšek s soprogo Darinko). Na fotografiji so od leve proti desni. VOJNIK, LJUBLJANA -Ob stoletnici smrti Antona Bezenška, ki je bil rojen v okolici Frankolovega, so spomin nanj obudili tudi v slovenski prestolnici. V Slovenskem šolskem muzeju so tako pred dnevi pripravili okroglo mizo in razstavo o tem znamenitem steno-grafu, kulturnem delavcu, slovanskem navdušencu in šolniku. Ob obletnici smrti Bezenška, ki je pomemben tudi za bolgarsko kulturo, so bile že konec novembra svečanosti v Sofiji in Plovdivu. V slednjem je bil posmrtno proglašen za častnega občana, na hiši, kjer je živel, pa so odkrili njegovo reliefno spominsko ploščo. Na okroglo mizo v šolskem muzeju so povabili različne strokovnjake in druge posameznike, ki se ukvarjajo z Bezenškovim življenjem in delom ter bolgarsko kulturo. Tončkova pot Tako je Julia Tzerova z bolgarskega veleposlaništva podrobneje predstavila Bezenškov prispevek k zbliževanju med Slovenci in Bolgari. Slovence je seznanjal z bolgarsko kultu- ro, Bolgare s slovensko in postal most med narodoma. Študenti lektorata bolgarščine ljubljanske univerze so opozorili na Bezenškovo stenografsko pionirsko delo v bolgarskem parlamentu, lektor za bolgarščino prof. dr. Ljudmil Dimitrov pa je predstavil Bezenška kot pesnika in prevajalca slovenske poezije v bolgarščino. Na Be- zenškova poročila o bolgarskem šolstvu je opozoril dr. Branko Šustar iz Slovenskega šolskega muzeja. Med številnimi prispevki na okrogli mizi v Slovenskem šolskem muzeju je Irma Bla-zinšek predstavila lani odprto frankolovsko spominsko Tončkovo pot. Elči in Sonja Jakop sta opozorila na nove pevske stike med Frankolov-čani in Bolgari. Posebej zanimiva je bila predstavitev Branka Ternovška iz Celja, ki je med učenjem bolgarščine v Plovdivu po naključju naletel na Ulico Antona Bezenška. Priimek mu je zvenel slovensko, zato se je začel zanimati za Bezenško-vo življenje in delo. Osnovna šola Antona Bezenška s Frankolovega je na okrogli mizi med drugim predstavila svoj projekt, posvečen spominu na Bezenška. Ob tej priložnosti so v Slovenskem šolskem muzeju odprli razstavo o življenju in delu Antona Bezenška. Gre za del zbirke kulturnega delavca Jožeta Žlausa iz Globoč pri Vojniku, ki je del njegove širše zbirke o pomembnih kulturnikih z območja občine Vojnik. V zbirki so med drugim Be-zenškove stenografske in druge knjige. BRANE JERANKO Koledar z risbami dijakinje Ob deseti obletnici projekta, ki ga pripravljajo mladi likovniki na GCC CELJE - Gimnazija Celje - Center je že deseto leto izdala svoj koledar, ki ga vsakič ustvarijo dijaki likovne smeri na umetniški gimnaziji. Če je prejšnja leta pri tem projektu sodelovalo več dijakov, pa so letos to nalogo zaupali Maruši Artiček, dijakinji tretjega letnika, ki je bila zelo počaščena, da je razredničarka Ana Pečnik prav njo povabila k ustvarjanju. Nastal je lep in kakovosten izdelek, kakršnega bi z veseljem marsikdo obesil na steno. Vendar koledar ni napro- »Pri tisku se za ta projekt po- daj. Izšel je v 500 izvodih in je protokolarno praznično darilo šole, dobijo pa ga tudi vsi dijaki in učitelji umetniške gimnazije in upokojeni učitelji. vezujemo s partnerji, ki sicer na tem področju sodelujejo s šolo, in skušamo stroške maksimalno optimizirati,« je pojasnil ravnatelj Gregor Deleja. Dijaki likovne smeri vsako leto pripravijo Belo snežinko, tradicionalno druženje ob koncu leta skupaj s profesorji, in ob tej priložnosti tudi razdelijo vsakoletni koledar. Maruša pravi, da so bili odzivi sošolcev pozitivni in da so pohvalili njeno delo. Sošolci, mačke, narava Spremno besedo h koledarju je pripravila Darja Poglajen, vodja programa umetniške gimnazije likovne smeri, ki je poudarila, da je prihodnost mladih v znanju in raziskovanju. Tudi Maruša pravi, da se ravna po načelu, da je človek vreden toliko, kolikor znanja ima, in tega mu ne more nihče vzeti. Priložnost, da lahko pokaže svoje likovno znanje, je zato zagrabila z obema rokama in nastala je serija ilustracij s črnim kulijem. »Rdeča nit je bila figura, navdih pa sem dobila od dijakov na gimnaziji. Like sem prepletala z motivi iz narave in skušala biti čim bolj ustvarjalna,« pojasnjuje avtorica. »Všeč so mi živali, zato sta poleg drugih živali tudi moji dve mački v tem koledarju.« Presenečena nad izdelkom V nekaj dneh je ustvarila vse risbe. »Ko se lotim dela, mi je ljubše, da ga hitro dokončam, sicer ideja izgubi čar,« pojasnjuje. Ko je vse narisala, sta Ana Pečnik in Maja Rak, profesorici na umetniški gimnaziji, risbe prenesli na računalnik in oblikovali koledar. »Vmes sta me tudi spraševali za mnenje in končni izdelek mi je zelo všeč, presenečena sem, kako je izpadlo vse skupaj,« je navdušena mlada umetnica iz okolice Šentjurja, ki jo starša že od nekdaj spod- Dijakinja Maruša Artiček s koledarjem Gimnazije Celje - Center, za katerega je prispevala risbe. bujata k ustvarjanju, saj menita, da ji je likovno izražanje pisano na kožo. Sama najde navdih za svoje risbe v vsakdanjem življenju, naravi, ljudeh, filmih, knjigah. Vedno ima pri sebi beležko, da si lahko skicira motive in pri pouku ali doma konča izdelke. Trenutno je njen vzor- nik avstrijski slikar iz začetka 20. stoletja Egon Schiele. Morda bo nekoč tako znana kot on, vsekakor je koledar dobra popotnica za njeno nadaljnjo kariero, čeprav pravi, da ima veliko želja in da se še ni odločila, kam jo bo zanesla študijska pot. TC Kot je na prireditvi ob postavitvi Rastoče knjige OŠ Lava povedal dr. Janez Gabrijelčič, so otroci dokazali, da ne gre samo za besede, koledar in papir. Tudi spoštljivost do govorcev in vseh prisotnih v dvorani je tisto, kar mladega človeka pripravi na uspešno življenje. Zlate misli kot drobno seme I I If I l^ ITI OŠ Lava med prvimi postavlja svojo Rastočo knjigo - Zaveza " I I IV III 9 I W ^Л I I odličnosti, mojstrstvu in etiki CEJE - »Nosilci tega projekta zagotovo ne bodo mogli biti ljudje, ki jim ni mar za svet okrog sebe, ki niso ničesar pripravljeni storiti za skupnost in družbo, in tudi ne ljudje, ki imajo roke obrnjene samo k sebi,« je o Rastoči knjigi povedala njena ambasadorka na Celjskem, ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. »Po drugi strani lahko z njo in zaradi nje prav vsak - ne glede na status, znanje ali starost -naredi bistveno spremembo na bolje.« Kot je prepričana Kolenko-va, gre za eno najpomembnejših gibanj za prihodnost. Leta 2000 so ga ustanovili Tone Pavček, dr. Janez Gabrijelčič in Boris Pahor. Danes sta nosilca Rastoče knjige Državni svet RS in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Svojo Rastočo knjigo je doslej v Sloveniji postavilo že 40 podjetij, zavodov in ustanov. V osnovni šoli Lava orjejo ledino med šolami. Kot kažejo odzivi iz prestolnice, so svoj pristop k uveljavljanju družbene odličnosti, visokih »Otroci so sami prišli do zaključka, da je treba aktivno delovati. Nič se ne zgodi samo od sebe. In resnično vsak lahko nekaj doprinese - pa naj je reven, bogat, izobražen ali ne. Če bo svojo knjigo kdaj postavilo Celje, bi bila zanjo najboljši simbol prav Alma M. Karlin.« »Naš pristop je bil tako odmeven, ker smo segli do družin. V šoli vedno znova ugotavljamo, da z otroki nimamo težav. Težave so vedno v družini. In v teh dneh si ob nekaterih družinskih zgodbah lahko samo neskončno žalosten. Preveč je otrok, ki živijo v nasilju, ob alkoholu, drogah, zlorabah. S tem projektom bi jim radi pokazali, da v življenju obstaja tudi nekaj boljšega in da lahko naredijo korak v to smer.« moralnih načel in etike zastavili tako inovativno in učinkovito, da bodo lahko kot primer dobre prakse zgled še marsikomu. »Na to smo se v bistvu pripravljali že leta, ker smo z vsestranskim poudarjanjem odličnosti, mojstrstva in etike postavili izvrstne temelje za ta projekt.« Večji dogodek v tem sklopu načrtujejo maja prihodnje leto, ko bodo gostili tudi predsednika državnega sveta, pred dnevi pa so s šolsko prireditvijo ob dnevu samostojnosti in enotnosti zastavili prve korake. »Izdelali smo koledar z 12 vrednotami - posamezne nam bodo v vsakem mesecu skupaj tvorile rdečo nit skozi vse leto. Najbolj pomembno je, da so vodila in vrednote izbrali otroci. Koledar je izdelan tako, da ga lahko vsaka družina še dopolnjuje. Prav v družini se namreč začne vzgoja za vrednote in življenje. Če uspemo ta temeljni premislek vnesti v družine, je to največ, kar je mogoče storiti.« Kako se knjiga piše v praksi? Simbol Rastoče knjige je deklica, ki raste. Z vsako pozitivno vrednoto, ki jo neka skupnost, kolektiv ali šola intenzivno uveljavi, zraste za centimeter. »Nujno gre za pozitvno misel, nekaj dobrega, kar se celo leto širi med ljudmi. Tega vsi resda nikjer ne vzamejo za svoje, vendar večina filozofijo dojame in ponotranji. In v resnici gre za filozofijo, ker gre za resnično pomembno in globoko stvar,« pojasnjuje Kolenkova. »Zelo bom vesela, če se bodo k tej zavezi tako ali drugače pridružili tudi mediji, ker imate resnično velik vpliv in pomen.« Kot še dodaja, zlate misli v Rastoči knjigi ne ostanejo v neki knjigi ali viziji zgolj same sebi namen. Rastoča knjiga mora živeti v aktivnosti ljudi, sicer ne obstaja. »V teh dneh ne poudarjamo brez razloga pomena nematerialnega obdarovanja, podarjanja časa in pozornosti, ker smo prav tu izgubili kompas. Ne bom rekla, da ni materialnih stisk, vendar resnici na ljubo še vedno ni tako hudo. Duhovno pa smo v resnici obubožali.« In pri tem debelina denarnice ne igra nobene vloge. StO, foto: SHERPA »V naši šoli smo se zelo potrudili, da je bil ves december lep in poln topline. A sem zadnjič v avli naletela na deklico, ki me je ob lučkah grobo zavrnila, češ da je vse to brez veze in da ji nič ne pomeni. V pogovoru se je razkrila bolečina 14-letnice, ki v vsem svojem življenju še ni doživela lepih praznikov. Pogovarjali sva se o tem, da je zdaj njena priložnost, da naredi nekaj lepega za svoje domače, jim izkaže drobno pozornost, prižge eno čajno svečko, prinese nekaj svetlobe. Ker to zmore. Ne vem, če je to storila, ampak tudi to je Rastoča knjiga - plemenitenje okolja na vseh ravneh.« Tradicija se nadaljuje CELJE - Čas pred decembrskimi počitnicami je za dijake I. gimnazije v Celju še posebej razburljiv, saj se v dvorani Golovec predstavijo z rezultati večmesečnega truda in vaje. Na tradicionalni prireditvi Top classic vsako leto pokažejo, kaj se lahko naredi s skupnimi močmi, z ustvarjalnostjo in s trudom. Tudi tokrat so se na odru zvrstili številni ustvarjalci, od vokalno-inštrumentalnih skupin in posameznikov do plesalk. Prireditve ne bi bilo brez tehnike in likovnikov, ki pripravijo sceno, multimedijcev in scenaristov z režiserjem. Letos je prireditev pripravljajo več kot sto dijakov, ki so s profesorji že od oktobra zbirali ideje, vadili in ustvarjali likovno podobo prireditve. Ustvarjalce sta povezala režiserja Maja Ravnikar Zabukovšek in Tilen Teržan, plesne točke pa je koordinirala Vanesa Centrih. Kot vsako leto je bilo za organizacijo zadolženo šolsko Kulturno društvo Antona Aškerca, pomagali pa so mentorji Juana Robida, Nina Trojner, Roman Ocvirk, Vesna Milojević in Branko Bezgovšek. TC, foto: SHERPA Mladi so napolnili dvorano Golovec. Na platnu nastopajoča zasedba Traveller. 12 ANKETA »Prenehal bom kaditi!« »1. januarja bom nehal kaditi!« je stavek, ki je te dni najpogostejši med kadilci. Da je število kadilcev, ki zaradi želje po prenehanju kajenja, v decembrskem času večje, pove tudi Marijana Iršič, vodja Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu. V centru namreč ponujajo brezplačne delavnice in individualne pogovore za vse kadilce, ki bi radi cigareti rekli stop. Tem polaga na srce naslednje: »Treba je razmisliti dvoje. Zakaj kadim in kakšne učinke mi kajenje nudi, nato pa, kakšne koristi mi prenehanje kajenja prinaša. Dobro je vedeti, ali je nekdo imel že v preteklosti podobne izkušnje, torej ali je kdaj že prenehal kaditi, nato pa spet začel. Vsak posameznik ima namreč različne izkušnje in različne poglede. Nekateri uspejo, nekateri žal ne. Kot pri vsaki odločitvi je tudi tu v ospredju volja.« Poleg tega Iršičeva poudarja še podporo okolice in bližnjih. »Tudi v naših delavnicah in individualnih pogovorih je osnovno pravilo, da kadilec svoje bližnje seznani z namero, da bo prenehal kaditi. Kajti ravno podpora ljudi ima pri tem največji pomen. To nam ljudje povedo sami. Če komu ne uspe samemu prebroditi skozi pasti takšne odločitve, se lahko obrne na nas. Skupaj poskušamo cilj uresničiti. S prenehanjem kajenja človek vedno pridobi in nikoli ne izgubi ničesar,« še zaključuje Iršičeva. Novoletne zaobljube: kjer je volja, je tudi pot Načrti, cilji in namere niso nič, če jih človek ni trdno odločen tudi uresničiti Prehod v novo leto je pogosto obarvan tudi z obračuni preteklega leta in z načrti za naslednje leto. Starejši novoletnim zaobljubam ne »nasedajo« več, saj vedo, da se jih mnogokrat niso držali, mlajši pa imajo radi postavljanje ciljev vsak dan. Tako je njihovo uresničevanje lepše, a tudi končni učinek je slajši, pravijo. Kakorkoli, oboji trdijo, daje najpomembnejša volja. Naj vam te vprihodnjem letu nikoli ne zmanjka. Ne glede na to, kakšen je zastavljen cilj. SŠol, foto: GrupA, arhiv NT (SHERPA) Ana in Nika Roš, Celje: »Med željami za naslednje leto so tudi te, da bi bila Nika še naprej tako pridna, da bi nekatere ocene še zvišala in da bi imela še naprej veliko dobrih prijateljev. Njene želje so zapisane na listu papirja, da jih lahko tudi med letom pogledamo in jih izpolnimo. Razlog za največje veselje je predvsem to, da smo zdravi, da imamo delo in da so otroci pridni. Si- cer pa nismo pristaši rednih zaobljub ob koncu leta. Raje sledimo ciljem vsak dan in jih sproti uresničujemo. Zaobljube samo ob koncu leta in ob začetku naslednjega pa so včasih samo lažno upanje. V mladosti so takšne zaobljube bolj priljubljene, kasneje pa niti ne več. Vsakodnevno sledenje ciljem je boljše. Ker takrat je uspešnejša tudi njihova realizacija.« Maja Mirdita in Valerija Radakovič, Celje »Joj, obračuna za preteklo leto nikoli ne delava, bolj se osredotočiva na načrte za leto, ki prihaja. To se nama zdi bolj pomembno. Ne zadava si toliko nekih zaobljub, ampak zgolj cilje. Eden takšnih je na primer, da bi uspešno končali izobraževanje, tudi s čim boljšim učnim uspehom, in da bi nato uspeli najti zaposlitev. Včasih si kakšen načrt ali cilj zapiševa tudi v dnevnik in kdaj med letom prelistava za nazaj. Če česa ne uresničiva, si rečeva, da bova naslednje leto. Če pa vidiva, da je cilj dosežen, sva toliko bolj veseli. Med načrti je predvsem uspešno izobraževanje, ljubezen pa, saj veste, če je, je, če je ni, je ni. Nataša Bedenik in psiček Kam, Celje »Letošnje leto je zame uspešno, saj sem uspela uresničiti cilj, ki sem si ga neizmerno želela. Shujšala sem za 21 kilogramov. Hujšala sem skupaj z možem, ki je izgubil 23 kilogramov, tako da je bilo leto uspešno za oba. Med željami je seveda ta, da bi še naprej uspela zdravo živeti. Vem, da bova vztrajala. Da pa bi kdaj delala zaobljube ob koncu leta? Nikoli. Tudi nikoli si jih nisem zapisovala na papir ali da bi si rekla, da bom po 1. januarju drugače živela. Namere in želje niso odvisne od nekega datuma, ampak od tega, koliko volje imaš cilje doseči. Ne samo ob koncu leta. Poznam tudi vašo akcijo (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, zato vsem sodelujočim želim uspeh in jim svetujem, da sta najpomembnejši volja in spodbuda drug drugemu. Tudi midva z možem sva se motivirala na način, da sva se spodbujala, če je kateremu kdaj volja nekoliko padla. Dobro je treba razmisliti, kaj si želiš, in temu slediti. Tam, kjer je volja, je tudi pot.« ANKETA 13 »Več bom telovadil!« Med standardnimi zaobljubami ob prehodu v novo leto so tudi želje, da se -a bodo nekateri bolj fizično »aktivirali«. Vsem ш seveda ne uspe. Kot m pravi Nataša Šuster iz Top-fita, centra za rekreacijo in zdravje, so najbolj nevarne ■i^to odločitve tistih, ki ob koncu leta prenehajo telovaditi in biti fizično aktivni, predvsem ker mislijo, da se ne splača telovaditi, ker se bo večina ljudi pregrešila zaradi dobrot, ki jih ponujajo praznične mize. »To je napačno, ker ravno fizična aktivnost prepreči, da bi človek zaradi tega pridobil težo,« pojasnjuje Šusterjeva. Torej bi morali vztrajati s telovadbo še naprej. Drugače je v prvih dneh januarja, ko se število obiskov telovadnic strmo poviša. Toda to se ne obrestuje vedno. Napačno je tudi prepričanje, da se bodo učinki hujšanja ali zbijanja kilogramov, ki se med prazniki morda naberejo, pokazali kar čez noč. »Marsikdo zato že po 14 dneh ali enem mesecu obupa in ne telovadi več. Zaobljube v tem času so povezane s fizično aktivnostjo, seveda. Vendar je treba omeniti, da je bolj kot zaobljuba pomembna volja. Tako pri moških kot pri ženskah, saj je število tistih, ki si po novem letu zadajo za cilj večjo fizično aktivnost, enako pri obeh spolih,« dodaja sogovornica. Poviša se tudi število mlajših, ki se pridejo razgibavat in telovadit, le da je njihov cilj bolj kot zdravje ali boljše počutje predvsem lepši videz. Šusterjeva zato ob koncu leta svetuje vsem voljo. »Nič ne gre z lahkoto. Fizična aktivnost in s tem hujšanje pomenita velik poseg v telo posameznika, zato je nujno tudi, da se pri tem tudi posvetujejo s strokovnjaki. Le s takšnim načinom in voljo se da uspeti. In zaobljube tudi uresničiti.« Justina Kolar, Celje: »Oh, seveda se včasih zazrem v leto, ki mineva, in razmišljam, kakšno je bilo. Ni vedno vse rožnato, so tudi kakšni dogodki, ki niso bili kaj prida. A so tudi lepi spomini. In na tistih gradim svoja občutja. Zaobljub ob koncu leta nikoli nisem delala, vedno si rečem, samo da zdravje še naprej služi in da se še naprej nadaljuje družinska sreča. To dvoje je zame najbolj pomembno. Zdravje pač nekoliko peša, zato cilji niso visoki, saj imam kar nekaj težav z vidom in tudi s sluhom, zato se včasih raje nekoliko zaprem vase. Sem pa ciljem, ki sem si jih zadala tudi med letom, vedno sledila. Kaj bo prineslo naslednje leto, ne glede na moje želje, bom še videla. No, res pa je, da bi bila še mlada, ne več toliko v letih (smeh) ...« Vida in Franc Majcen, vojnik: »Vedno živiva skromno, zato si ob novem letu ne zadava veliko novih načrtov. Ravno sva se pogovarjala, da je v življenju nasploh preveč vsega glede na stanje družbe in glede na finančno stanje ljudi. Nekaj želja seveda je, vendar so vedno v skladu z najinim skromnim načinom življenja. Zaobljub ni veliko, pogovarjava se o tem, koliko sva kaj privarčevala in koliko še bova lahko naslednje leto, kajti ni pomembno, da živiš na veliko nogi kot marsikdo. Morava pač upoštevati vse stroške, ki jih imava tudi z vzdrževanjem hiše in podobno. Sva pa najbolj vesela, da sva zdrava, ker zdravje največ pomeni, in vse ostalo pride s tem. Če je človek mlad, ima več zaobljub. No, priznava pa, da si rečeva, da morava tudi naslednje leto na kakšno potovanje ali v zdravilišče. To si privoščiva. Ljubezen? Zlata poroka je mimo, ampak to ne pomeni, da se ne razvajava. Rečeva si ljubi moj ali ljuba moja, kaj bo danes za kosilo, nato pa ga skupaj pripraviva. In uživava ...« Silvestrovanja na prostem Celju v novo leto z Rok'n'bandom V Celju bo silvestrovanje na prostem, kot je že tradicija zadnjih nekaj let, na osrednjem prizorišču Pravljičnega Celja, na Krekovem trgu. Začelo se bo ob 22. uri, obiskovalce pa bo zabaval Rok Ferengja s skupino Rok'n'band. Tudi letos je mogoče pričakovati večtisočglavo množico. Zaradi varčevanja in ekoloških razlogov tudi letos ognjemeta v Celju ne bo. Že danes opoldne bodo silvestrovanje na prostem imeli otroci v Pravljični deželi, zabaval jih bo legendarni Vlado Kreslin, s tem dogodkom pa bo Pravljična dežela tudi zaprla svoja vrata. V Velenju s Čuki V Velenju bo tradicionalno silvestrovanje na prostem na Titovem trgu. Velenjska občina ga bo najprej pripravila za najmlajše goste, ki jih bodo od 18. ure do 19.30 zabavali Goriški škratje ter plesalke in plesalci studia Mdance, obiskal jih bo tudi dedek Mraz. Ob 22. uri se bo začelo osrednje silvestrovanje, na katerem bodo zabavali Čuki, opolnoči pa bo zbrane nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Tudi v Velenju letos ognjemeta ne bo, namesto zanj so denar v velenjski občini namenili za nakup sedmih 3D-tiskalnikov, ki so jih podarili velenjskim osnovnim šolam in Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Unikat za Slatinčane Občina in Prostovoljno gasilsko društvo Rogaška Slatina bosta tudi letos organizirala silvestrovanje na prostem. Dogajanje se bo pri gasilskem domu v Rogaški Slatini začelo ob 22. uri. Tokrat bo zbrane na najdaljšo noč v letu zabaval ansambel Unikat. Spomnimo, da je Rogaški Slatini posebno praznično kuliso letos nadela kristalna vas, postavitev hišic s steklenimi elementi, skozi katere ob večerih sije svetloba. V sklopu prireditev bodo 7. januarja s pravoslavno mašo v Kristalni dvorani obeležili pravoslavni božič. Kristalna vas bo na ogled na Evropski ploščadi še vse do 14 januarja - torej do pravoslavnega novega leta. Takrat bo obiskovalce popoldne zabavala Godba na pihala Rogaška Slatina. V Žalcu ansambel Golte, na Polzeli Power band V Žalcu bodo pestro decembrsko dogajanje zaokrožili s tradicionalnim silvestrovanjem na prostem. Prvi bodo na Šlandrovem trgu že opoldne novem letu nazdravili najmlajši, ki bodo rajali skupaj z Mojco Robič in njenimi plesalkami. V Žalcu se zavedajo, da je za uspehe še kako pomembno zdravje, za zdravje pa rekreacija, zato so vnovič pripravili tudi silvestrski tek. Tako se bodo lahko ljubitelji teka in rekreacije družno razmigali preden bodo zvečer posedli ob dobro obložene mize. Za zdravje bo s humorjem skrbel tudi Tadej Toš, ki bo ob 21. uri v Domu II. slovenskega tabora nastopil s svojo novo predstavo Stand up for sLOVEnija. Žalčani, ki se jim bo na Šlandrovem trgu pridružil tudi župan Janko Kos, bodo zadnje sekunde starega leta odštevali skupaj s člani ansambla Golte. Na prostem bodo novo leto pričakali tudi na Polzeli. Na parkirišču pred občinsko stavbo bo zbrane zabavala skupina Power band. Veselo tudi v Konjicah in Zrečah V Slovenskih Konjicah so različna društva, šole, vrtci in mnogi drugi skrbeli za pestro dogajanje ob drsališču v pravljični vasici na Mestnem trgu. Nocoj prav tam pričakujejo množico domačinov in gostov, ki že tradicionalno pričakajo novo leto v srcu svojega mesta. Za zabavo bodo zadolženi Toti Štajerci, ki bodo nastopili ob 22. uri. Odštevali bodo z županom Miranom Gorinškom. Za dobro voljo na silvestrovanju pred občino Zreče pa bo skrbel ansambel Vrt, organizatorji so obljubili golaž in penino, župan Boris Podvršnik pa polnočno čestitko. Veselo rajanje se bo začelo prav tako ob 22. uri. RG, TS, LK, StO Čigave Dars bo protihrupne ograje so ograje? prevzel, ko bodo skladne s pogodbenimi določili Protihrupne ograje Dars postavlja skladno z uredbo za zaščito okoliških prebivalcev. Čeprav sivi betonski zidovi ponekod močno kazijo pokrajino in omejujejo pogled, so se prebivalci v bližini ograje že skoraj navadili živeti z njo in s prometom. Seveda bi bilo še bolje, če bi v polni meri služile namenu, pravijo. Reši življenje Še pred leti so bili prometni delavci zelo kritični do uporabnikov avtocestnega sistema, ki so ob nenadnih zastojih, predvsem v primeru nesreč, na cesti naredili še dodaten »kaos« in intervencijskim vozilom onemogočili dostop do kraja nesreče. Vozniška kultura se menda spreminja, uporabniki se v vedno večji meri v primeru zastoja pravilno razvrščajo. V Darsu ta preobrat v zadnjem času pripisujejo tudi preventivni akciji Reši življenje. Poleg tega so ogromno denarja in znanja vložili tudi v posodobitev informacijskega sistema, kot so spremljevalni portali in zasloni, prometni internetni portal in razvoj mobilen aplikacije. ■ Prvi avtocestni odsek so prometu predali leta 1972. ■ Avtoceste so 4,5-krat varnejše od glavnih cest in 7,3-krat varnejše od regionalnih cest. ■Pred 40 leti je bil povprečni dnevni letni promet približno 8 tisoč vozil na dan, danes že presega 50 tisoč vozil dnevno. ■Povprečno dnevno na slovenskem avtocestnem sistemu beležijo do 8 tisoč tovornih vozil. ■V Sloveniji je stopnja motorizacije zelo visoka. Na dva prebivalca pripada eno osebno vozilo. ■Število klicev v prometnoinformacijski center se nenehno povečuje. Leta 2011 so v centru sprejeli 87.122 klicev, leta 2014 že 145.065 klicev, kar pomeni 18,5-odstotno letno povečanje. Družba za avtoceste Republike Slovenije je bila v zadnjem času tarča kritik tudi zaradi postavitve protihrupnih ograj na avtocestnem odseku na območju Celja. Kot zagotavljajo na Darsu, bodo od izvajalcev zahtevali izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti. »Dars bo protihrupne ograje dokončno prevzel, ko bodo izvedene skladno s pogodbenimi določili in bodo v polni meri služile namenu, to je zaščiti okoliških prebivalcev. V primeru kakršnihkoli odstopanj mora izvajalec v skladu s pogodbenimi določili še pred prevzemom pomanjkljivosti odpraviti,« so v odgovoru zapisali v Darsu. Glavna težava protihrupnih ograj na avtocestnem odseku med Celjem in Arjo vasjo je, da ne ublažijo dovolj hrupa. Za vse protihrupne ograje, ki jih Dars ali Direkcija za infrastrukturo postavljata pri nas, je zahtevana zvočna izoliranost kategorije B3, kar pomeni 25 decibelov ali več. Postavljena ograja v Celju pa na posameznih delih zaduši zgolj od 13 do 20 decibelov. »Te pomanjkljivosti bo moral popraviti izvajalec,« so neomajni pri Darsu in ob tem zatrjujejo, da so predhodno preverili vse certifikate, ki jih je predložil izbran izvajalec, hrvaško-slovenski konzorcij Werkos-Fracasso RI-Godina. Ta je na ponovljenem razpisu z najugodnejšo ceno premagal Strabag, dunajski GK Construction, Voc Celje, družbo Adriaing in Kostak, ki se je za posel potegovala skupaj z Rafaelom in SŽ-ŽGP. Kdaj in predvsem kako se bodo dela in odprave napak lotili, še ni znano. Strpno in zbrano na pot Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, s staranjem zgrajenih avtocest in z dograjevanjem avtocestnega omrežja raste tudi obseg obnovitvenih del. V Darsu pravijo, da si prizadevajo letno obnoviti vsaj 40 kilometrov vozišč. »V avtocestni sistem, ki je živ organizem, je treba vlagati, in sicer v investicije, obnove in redno vzdrževa- nje. Kot odgovoren upravljavec avtocestnega sistema in kot odgovorni upravljavec zaupanega premoženja Dars stremi k varnim in pretočnim avtocestam,« so zapisali pri družbi, ki skrbi za slovenske avtoceste. Ob tem poudarjajo, da so obnovitvena dela nujna. »Dela izvajamo periodično glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč in objektov ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih pro-metno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, varovanja okolja in varnosti prometa,« so še zapisali. Sicer pa so v Darsu pred časom postregli s podatkom, da navkljub povečanju povprečnega dnevnega prometa v času obnovitvenih del beležijo manj zastojev. To naj bi bilo posledica sprejetja vrste ukrepov za povečanje prometne varnosti in pretočnosti, ki so jih izvedli v zadnjem letu. V času obnovitvenih del se vedno pogosteje uporablja zapore z dvema pasovoma v obeh smereh, poleg tega so obnovitvena dela načrtovana in predvidena v času, ko je prometnih tokov manj. Dobrodošla novost je tudi nočno delo, seveda tam, kjer je to mogoče. Ob tem poudarjajo, da lahko k večji varnosti in pretoč-nosti prometa ob postavljeni zapori bistveno pripomoremo uporabniki, in sicer z upoštevanjem prometnih predpisov, prometne signalizacije, s pravilno razvrstitvijo pred zaporo in strpnostjo v primeru zastoja. Ravno tako lahko neupoštevanje prometnih predpisov, prekratka varnostna razdalja, nepotrebno prehitevanje in menjava prometnih pasov pred zaporo in neupoštevanjem pravila zadrge, hitro privede do nesreče in velikih zastojev. BŽ, foto: SHERPA Srečno in varno na poti vam v prihodnjem letu želi DARS! WWW.DARS.SI Primerjava delovnih zapor in zastojev ■ZASTOJI —Ф— DELOVNE ZAPORE Primerjava delovnih zapor in zastojev (vir: Analiza gibanja prometa in ukrepi za povečanje pretočnosti AC/HC) Več sodelovanja javnosti? Predstavitev državnega načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti LJUBNO - V kulturnem domu je bila predstavitev predloga državnega Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2015-2021. Gre za eno od območnih predstavitev načrta, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor. Udeležili so se je predstavniki občin in različnih ustanov ter posamezniki vse od Šentjurja in Štor do Solčavskega. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti bo namreč ključna državna planska listina za prednostne »negradbene« in gradbene ukrepe na področju obvladovanja te ogroženosti. V tej listini, ki obsega približno 350 strani, so med drugim zemljevidi poplavne nevarnosti in razlivanja visokih voda, med drugim sta poudarjena potreba po rednem vzdrževanju vodotokov in osveščanje o poplavni ogroženosti. Med predstavitvijo na Ljubnem je bil poudarek na porečju Savinje. »Po Sloveniji izvajamo že kar lepo število konkretnih gradbenih protipoplavnih ukrepov. V Zgornji Savinjski dolini bo treba postoriti še marsikaj, da bomo problem celovito obvladali,« je povedal vodja sektorja za upravljanje z vodami na ministrstvu Luka Štravs. »Želimo popravljati to, kar je bilo zadnjih petindvajset let zanemarjeno. Prav tako želimo povezati različne dejavnike, od občin do ministrstva ter bodoče direkcije za vode,« je poudaril Štravs. Med predstavitvijo na Ljubnem je Štravs občine pozval, naj ministrstvo obveščajo tako o opravljenih kot načrtovanih delih, ki so povezana s problemom poplavne ogroženosti. Kje ljudi čevelj žuli? Posvetovanje na Ljubnem so pripravili pred koncem prvega dela javne razprave o prej omenjenem načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti. To sovpada z reorganizacijo na področju upravljanja z vodami, saj bo za izvajanje večine protipo-plavnih projektov zadolžena nova republiška direkcija za vode. V njej bodo delovali strokovnjaki obstoječega inštituta za vode. Z novo direkcijo naj bi upravljanje z vodami občanom približali tudi na lokalni ravni. Bojan Jakopič z ministrstva je na Ljubnem poudaril, da se je v državnih organih zaradi poplav v zadnjih letih marsikaj premaknilo na bolje. Porečje Savinje je eno najbolj poplavno ogroženih območij Slovenije, ki zato potrebuje primerno pozornost. Tomaž Gril iz sektorja za upravljanje z vodami na ministrstvu za okolje in prostor je zbrane opozoril na nov javno dostopen spletni portal eVode, kjer Z območne predstavitve predloga državnega načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki je bila na Ljubnem ob Savinji. so zbrani najrazličnejši pomembni podatki, povezani z upravljanjem z vodami. Udeleženci predstavitve državnega načrta so želeli izvedeti predvsem za konkretne prihodnje gradbene proti-poplavne ukrepe. Po tej plati niso bili najbolj zadovoljni, so povedali med razpravo, ki je sledila. Med drugim so opozorili na pomanjkljivo protipo-plavno varnost Levca, saj naj bi potok ostajal neočiščen. Nezadovoljen je bil tudi občan, ki je opozoril na naplavine v Robanovem Kotu, ki vplivajo na večjo poplavno ogroženost. Posebej so se pritoževali kmetovalci iz Spodnje Savinjske doline, ki so kazali s prstom na problem zadrževalnikov voda na kmetijskih zemljiščih. Na to, kar je bilo na poplavnih območjih v preteklosti že postorjeno, je med razpravo opozoril projektant Rok Fa-zarinc. Medlog naj bi bil v zadnjem obdobju bistveno manj poplavno ogrožen kot nekoč, kar velja tudi za Ljubno ob Savinji. Omenil je še, da se je narava ponekod toliko spremenila, da so bolj poplavljena stanovanjska kot kmetijska območja. BRANE JERANKO, foto: BJ KRONIKA 15 Poskušala ga je zapustiti, a ni zmogla Osumljeni umora svoje partnerke imel že vrsto let težave z nasiljem 46-letni Romeo Bajde, ki je v nedeljo zgodaj zjutraj na velenjskih ulicah pretepel in nato zadavil svojo 33-letno izvenzakonsko partnerko, nato pa njeno truplo pripeljal v tamkajšnji zdravstveni dom, je po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku ostal v priporu. Skoraj težko je bilo pričakovati drugačno odločitev sodnika, glede na to, da gre za starega znanca policije in tudi sodišč. 33-letno žensko naj bi po neuradnih podatkih umoril zaradi ljubosumnosti. Samo letos ga je že dvakrat prijavila zaradi psihičnega nasilja in ga tudi zapustila, a naj bi jo prepričal, da se bo spremenil. Toda - več kot očitno se ni. Gre za enega brutalnejših družinskih umorov pri nas, saj je bil storjen na grozljiv način. Ženska ni imela možnosti, da bi se branila niti da bi preživela pod nasilnimi rokami storilca. Če se je še v soboto zvečer zdelo, da bo noč minila mirno, saj sta se oba odpravila na koncert v velenjsko Rdečo dvorano, je mir izginil nekaj čez polnoč, ko naj bi se partnerja sprla prvič. Takrat sta se odločila, da se bosta proti domu odpravila peš. Med hojo je prepir ponovno izbruhnil. Zadavil in se opravičil »Na Prešernovi cesti, v neposredni bližini vrtca Najdi-hojca, je 46-letnik fizično obračunal s partnerko. Zadal ji je udarce v glavo, nato jo je zadavil. Po dejanju jo je Vsak občan, ki ve za primer kakršnega koli nasilja v svoji soseski ali da so žrtve nasilja njegovi znanci, lahko pokliče na anonimni telefon policije 080 1200 ali na 113 in jasno pove, da želi prijaviti sum kaznivega dejanja, pri čemer mu ni treba povedati svojega imena. Anonimno prijavo je mogoče opraviti tudi s klicem v center za socialno delo. Vodja Oddelka splošne kriminalitete na PU Celje Milan Vogrinec: »Do nasilja mora biti v družbi ničelna toleranca.« Foto: arhiv NT (SHERPA) odvlekel na stran, jo pustil tam, odšel po vozilo v bližnjo garažno hišo, se pripeljal nazaj in njeno truplo dal v prtljažnik avtomobila. Od tam se je odpeljal domov za nekaj časa, na družbenem omrežju objavil svoj zapis, nato jo je odpeljal pred zdravstveni dom,« je v ponedeljek podrobnosti primera pojasnil vodja Oddelka za splošno kriminaliteto na PU Celje Milan Vogrinec. Na Fa-cebooku je namreč le nekaj minut čez tretjo uro zjutraj zapisal »vsem se opravičujem za svoje dejanje«. Časovni razmak med zapisom in prihodom v zdravstveni dom, upoštevajoč, da jo je po pretepu pustil nekaj časa na ulici in odšel po avto ter se pripeljal domov, kaže na to, da sta od umora minili skoraj dve uri. Romeo Bajde se je večkrat znašel tudi v medijih. Novinarka Siola se je leta 2013 pogovarjala z njim, ko je pripravljala reportažo o zaporu na Dobu. Takrat ji je dejal: »Prestajam triletno zaporno kazen zaradi nasilništva izpred desetih let.« Bajde je v času prestajanja kazni delal v zavodski pekarni. V sobi je bil nekaj časa tudi z Brankom Mačkom, ki je bil obsojen zaradi povzročitve tragične prometne nesreče leta 2009 pri Arji vasi. V njej so umrli trije mladi Celjani. »Ubil sem jo!« Ko se je Bajde pripeljal v zdravstveni dom okoli četrte ure, je pred vhodom parkiral in delavcu v dežurni ambulanti povedal, da je pripeljal »partnerko, ki jo je ubil«. Kljub temu da so žensko zdravnik in reševalci oživljali, je bilo prepozno. Ovadili so ga zaradi umora, za kar mu grozi najmanj petnajst let kazni. Ker bo zagotovo krivdo priznal, je že zdaj vprašanje, ali bo za zapahi sploh toliko let. Verjetno ne, saj priznanje krivde pomeni nekoliko nižjo kazen. V priporu bo vse do sojenja, ki se mora začeti v dveh letih, pričakovati pa je mogoče, da se bo zaradi odmevnosti že prej. Pojavljajo se že nekatera vprašanja, kaj pomeni za sojenje in za določitev višine njegove kazni to, da jo je pripeljal v zdravstveni dom. Je mar mislil, da ji lahko še pomagajo? To bi namreč lahko njegovi zagovorniki - ne glede na to, kako se sliši - izrabili tudi za možnost olajševalne okoliščine. A ta bo bolj težka. Bajde jo je pred tem namreč pretepeno in zadavljeno pustil na ulici nekaj časa, nato se je z njo odpeljal domov. To pomeni, da se je zavedal, kaj je storil. Če bo preiskava pokazala, da je bil v času umora morda alkoho-liziran, sodišča glede na svojo kaznovalno preteklost skoraj zagotovo ne bo mogel prepričati, da je bil v trenutku kaznivega dejanja neprišteven. Treba je vedeti, da se bodo na sodišču zvrstile tudi priče, ki bodo lahko povedale, da je bila 33-letnica v partnerstvu z njim pogosto žrtev nasilja. ■M! Romeo Bajdek B3 27. decemner od 3:16 «» VSEM SE OPRAVIČUJEM ZA MOJE DEJANJE BIL SEM SLAB IM NISEM VELJAL SIL SEM DOBER IN SPET NE VELJAM KAKŠEN NAJ BO POL ČLOVEK V SVOJEM ZIVLENJU NAJ SE KDO RECE DA JE BOG NA SVETU NI BOGA NE VER JAM TE V NJEGA KER NE OBSTAJA Del) i ostalimi Otroka na varnem Vogrinc sicer o osebnih podatkih partnerjev ni želel govoriti. 33-letnica je imela štiri otroke, dve hčeri iz nekdanjega odnosa (ki nista živeli z njo) in dva mladoletna sinova iz zveze z Bajdetom. Kje sta bila slednja v času umora, na policiji ne govorijo, Vogrinc je dejal le, da je za otroka poskrbljeno in da sta trenutno na varnem. Kaj se bo dogajalo v prihodnosti in v katero družino bosta nameščena za daljši čas, bodo odločali na pristojnem centru za socialno delo. Ni pa nobene zakonodaje, ki bi Bajdetu preprečila tudi v času prestajanja zaporne kazni, da ne bi imel stika z otrokoma. 46-letnik naj bi bil do partnerke že večkrat nasilen, v preteklosti naj bi ga za krajši čas celo zapustila, a se je ponovno vrnila domov. Kot so nam povedali njeni znanci, naj bi se ga bala in bila ves čas v strahu, saj naj bi bil tudi ljubosumen. Na policiji so podatke o tem, da naj bi bilo v njunem odnosu vihravo, potrdili. »Maja in julija ga je prijavila zaradi psihičnega nasilja, zaradi česar smo ga tudi ovadili. Kasneje je sama dejala, da sta se sporazumela in da se bosta tudi sporazumno razšla,« je dejal Vogrinc. Toda do tega ni prišlo. Pred kratkim naj bi v Ravnah pri Šoštanju skupaj odprla gostinski lokal, a ji menda on ni pustil, da bi ves čas delala v njem, preprečeval naj bi ji tudi stike s prijatelji in kolegi. SŠol Csesi Detli na 40'Krat je vie i. Prlkaii äe 2 komentar] o« J Kar si narecu nI opravičila, ne гзто da si uzel Lidijo In pusti otroka sama pa vsa nas srtudi osramufil.zdej ;o£ pa trpel ;ato Лз 27. de cen a er od 22:00 Urejene Toll Ko (juoem si že zagrenil žtvlenje. zanaj morejo umreti nedolžni I Tako si osramotil svojo otroke. A 2 27. đecsmoor 06 215B Urejeno jaz si dal komentar ni to saj dek naredil bzabave nekaj je moralo sil to samo ona in en sta vedela (31 27 cttenrnbtr oŠ 20:47 m replied 5 Replies tisti Id so poznali zadevo od alizu so vedeli Kam so st.ar pripeljala in smo sajdeku tudi svetovali da naj vso skupaj pusti in si uredi Siljenje ampak žal je s t. ar ušla Iz rok 6 23 ur Zapis Romea Bajdeta na Facebooku, s katerim je svoje dejanje tudi posredno priznal, številni še vedno delijo in komentirajo. Predvsem pa ga obsojajo. Povzročil pretep na sodišču V oči bode tudi podatek, da so proti Bajdetu zaradi nasilja policisti večkrat ukrepali. Bil je tudi pravnomočno obsojen zaradi nasilništva in tudi zaradi premoženjskega kriminala. Že leta 2006 so mediji pisali o njem, saj je bil takrat fizično nasilen tudi na velenjskem okrajnem sodišču. Takrat so mu sodili zaradi šestih kaznivih dejanj, med drugim tudi zaradi nasilja nad nekdanjo partnerko, ogrožanja varnosti in poškodovanja tuje stvari. Že pred tem je bil kar trikrat pogojno obsojen. Ko bi se Bajde takrat moral zagovarjati, je naenkrat odvihral iz dvorane, na hodniku napadel nekdanjo partnerko in partnerja svoje sestre, ki je bil v tem primeru tudi eden od oškodovancev. Tega naj bi udaril v glavo, ga vlekel po tleh in se nanj spravil še s pestmi in z nogo. Umirila sta ga šele tožilec in varnostnik sodišča. To je bil tudi prvi tako nasilen primer na velenjskem sodišču in primer, na podlagi katerega so tudi ministrstvo za pravosodje sodišča opozorila, da je treba v sodnih palačah bolje poskrbeti za varnost. Grozljivo: tudi Šentjurčan vozil mrtvo partnerko v vozilu Zelo podoben umor se je zgodil že februarja letos. Natančneje na petek, trinajstega. 32-letni moški s Ponikve pri Šentjurju se v začetku leta ni mogel sprijazniti s tem, da se je njegova žena odselila z njunimi tremi otroki, starimi 2, 4 in 6 let. Posledica: umor zaradi davljenja. Tik pred tem ji je predlagal, da bi spet zaživela skupaj, in jo je pričakal pred podjetjem, kjer je delala v Laškem, skupaj z njo sedel v vozilo in se odpeljal proti Celju. V lokalu pri celjskem mestnem parku naj bi želela spiti pijačo in se pogovoriti, a je bila gostilna že zaprta, zato sta sedela v avtomobilu. Ko ga je ponovno zavrnila, jo je začel daviti z vrvico in jo umoril. Njeno truplo je potisnil med avtomobilske sedeže in se odpeljal proti središču Celja. Le nekaj deset metrov stran od parka, pri krožnem križišču v Ulici XIV. divizije, sta ga ustavila laška policista. Tam sta bila, ker sta čakala na prevzem nujne pošte, ki naj bi jo do njiju pripeljala patrulja policistov iz Celja. Ker sta opazila, da je moški vozil nepripet, sta ga ustavila. In v vozilu našla truplo. Ko sta vprašala voznika, kdo je v vozilu, je hladnokrvno povedal, da je ubil svojo ženo. Eden od policistov je takoj začel oživljati 31-letnico, vendar je bilo prepozno. Izredna podobnost s primerom v Velenju je tudi, da so tudi njega enako kot Bajdeta policisti že obravnavali. Ovadili so ga že leta 2011, ko so mu izrekli prepoved približevanja ženi. Nazadnje so ga zaradi nasilja ovadili januarja letos, ko naj bi grozil tudi njenim staršem. Tudi letos so mu izdali prepoved približevanja, a je nato ukrep potekel. 31-letnica je imela možnost predlagati podaljšanje prepovedi, toda tega na žalost ni storila. Bevc spet obsojen Na Okrožnem sodišču v Celju so pretekli teden na 15 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let obsodili Bojana Bevca, nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška. Očitali so mu kaznivo dejanje zlorabe položaja. To naj bi storil pri poslovanju, pri katerem naj bi kot direktor steklarne podpisal za 160 tisoč evrov škode sporno pogodbo na področju svetovalnih storitev s podjetjem, ki je bilo v njegovi lasti. Bevcu je grozila višja kazen, a je krivdo priznal, prav tako je bil olajševalna okoliščina čas, saj je od storjenega kaznivega dejanja minilo že več let. Kot je znano, je Bevc eno zaporno kazen že prestal, in sicer na Hrvaškem. Tam je bil za zapahi več let, prav tako zaradi zlorabe položaja, ki se je nanašalo na oškodovanje družbe Pik Vrbovec. Odnesel izkupiček Celjski policisti iščejo neznanca, ki je v torek zjutraj oropal zaposlenega v hotelu v središču mesta. Zaposleni je namreč v torbi v bančni trezor nesel dnevni izkupiček, ko ga je neznan moški napadel in odnesel denar. Za kolikšen znesek gre, še ni znano. Ropar je pobegnil proti Savinjskem nabrežju. 16 KULTURA »Življenje se mi po upokojitvi ni prav nič spremenilo« Tako pravi Anica Kumer, ki v teh dneh občinstvo navdušuje v Nostalgični komediji Anica Kumer je v SLG Celje ustvarila več kot sto vlog. Ker igra zanjo nikoli ni bila služba, temveč poslanstvo, ni nič nenavadnega, da je gledališkim odrom zvesta, kljub temu da je že nekaj let v pokoju. V teh dneh jo lahko spremljamo v predstavi Nostalgična komedija. Anice Kumer celjskemu občinstvu ni treba posebej predstavljati. Ta gledališka igralka je bila namreč Slovenskemu ljudskemu gledališču Celje zvesta od leta 1972 do upokojitve v letu 2009. Kljub temu da je upokojena, je gledališče še vedno izjemo pomemben del njenega življenja. Gledalci bodo lahko njeno igro med drugim občudovali nocoj ob ogledu novoletne predstave Nostalgična komedija. »Zame je najlepše to, da se mi življenje, potem ko sem se upokojila, ni prav nič spremenilo. Morda gre za srečno naključje ali za kaj drugega. Dobivam ponudbe in jih sprejemam, saj sem pripravljena delati. Imam to srečo, da sodelujem v dobrih predstavah, s krasnimi kolegi, največja nagrada pa je, da predstave dobro sprejema tudi občinstvo,« pravi legenda celjskega odra, ki je sicer zadnja leta precej sodelovala tudi z Mestnim gledališčem Ptuj. Vaša zadnja vloga je lik starke v Nostalgični komediji Vinka Mödernorferja. Jo sploh dojemate kot vrnitev na gledališke odre, glede na to, da vse od upokojitve ne počivate? Glede na to, da sodelujemo ves čas, pravzaprav ni bilo neke vrnitve. Študij te vloge je bil malo zahtevnejši, kar mi je ustrezalo. Tako mi kljub kilometrini ni dolgčas. Lepo je delati predstave in študirati nekaj novega, malce zahtevnejšega. Ko sem dobila ponudbo in prebrala besedilo, sem se takoj odločila za sodelovanje. V celjskem gledališču imam izjemno prijazne soigralce, ki jih imam zelo rada, oni pa imajo radi mene. Z režiserjem Borisom Kobalom sem sodelovala že večkrat in tudi tokrat je bilo super. Že na začetku sem vedela, da ne bo »zateženih« trenutkov, ampak da bomo s humorjem in z dobro voljo reševali kakšno zagato. Predstava je še posebej zanimiva, ker hkrati na odru spremljamo par v treh življenjskih obdobjih. Kako ste jo dojemali vi? S takšnim besedilom in s takšno nalogo se doslej še nisem soočila. Zame je bilo to nekaj novega in zato toliko bolj zanimivega. Navdušena sem, da je besedilo napisano tako, da starka s svojim možem pripoveduje o svojem življenju, hkrati pa sta na odru najmlajši par, ki prikazuje začetek njunega življenja, in srednji par. Starejša lika sta ves čas vpletena v pripoved in v prikaz svojega življenja. V filmu je morda lažje uprizoriti te časovne skoke, v gledališču pa je bolj zapleteno, saj gre vendarle za oder, za nek omejen prostor. A mislim, da smo našli pravo rešitev. Srečna sem, da je občinstvo tako imenitno sprejelo to predstavo. Še posebej me veseli, da so igro tako lepo sprejeli mladi gledalci. Kaj pa vzdrževanje igralske kondicije? Je naporno? Sem v dobri formi. Človek se ne sme zanemariti. Tudi če bi imela daljši premor, kot igralka ne bi pozabila na svoje večne naloge. To pri študiju namreč vse prav pride. Kar se nastopanja ali govorne tehnike tiče, nisem imela prav nobenih težav. Česa se najbolj veselite ob koncu leta, glede na to, da bodo za vas delovni tudi prazniki? Moji najbližji so družina mojega brata in družina mojega nečaka. Z vsemi smo si zelo blizu, imamo se zelo radi, a kljub temu s prazniki zagotovo ne pretiravamo. Dobimo se, a ni nujno, da ob božiču ali novem letu. Vsekakor pa se obiskujemo. Družina in prijatelji so ob praznikih na prvem mesecu. December pa je nasploh vznemirljiv mesec. Če sem slabe volje, si rečem, da moram le še nekaj mesecev potrpeti in bo pomlad, ko se ptički ženijo in ko bom spet uživala zunaj. Če pa mi je lepo, si rečem, naj le še malo traja. Ob koncu leta ne delam zaobljub. Prepustim se temu, kar mi prinese življenje, in skušam to izkoristiti na najboljši možen način. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Vojniška zgodba o uspehu Letošnja prva božična zgodba v Vojniku je zgodba o uspehu. V okviru velikega projekta Božični Vojnik, ki traja od 18. decembra do 3. januarja, so v tej občini pripravili bogato kulturno ponudbo. Ta ne vključuje le razstav jaslic in božičnih razglednic, ampak različne koncerte, predavanja in ustvarjalne delavnice. Veliko za- nimanje vlada prav tako za koncerte, saj so prireditveni prostori vsakokrat polni. Zaradi tako velikega zanimanja za koncerte so presenečeni celo prireditelji. V času božiča in novega leta je namreč po krajih Celjskega še posebej bogata kulturna ponudba. »Program smo oblikovali za različne generacije: za otroke, mladostnike in starejše,« pravi o zasnovi kulturne ponudbe Božičnega Vojnika predsednica turističnega društva Nataša Kovačič Sto-žir. Turistično društvo je namreč glavni organizator Božičnega Voj-nika, in to skupaj z občino, župnijo ter s številnimi društvi. Prvi teden so se zvrstili koncerti domače vokalne skupine In spiri- Na uličnem koncertu Božičnega Vojnika In spiritu. tu, mešanega mladinskega pevskega zbora in orkestra I. gimnazije v Celju, mariborskega akademskega zbora ter pevke Sanje Poljšak Pesan in pianista Georga Krajnca. Nato so sledili koncerti frankolovskih glasbenikov, cerkvenega zbora iz Nove Cerkve ter vojniških pevskih zborov in solistov. Poleg tega je pater Branko Cestnik predaval o praznovanju božiča. V ustvarjalnih delavnicah so izdelovali praznične okraske in pekli božične dobrote. Prvi trije dnevi tega tedna so bili še posebej v znamenju programov za najmlajše, in sicer s filmi na platnu in z drugo ponudbo. Predsednica turističnega društva je povedala, da so z obiskom zelo zadovoljni. »Ocenjujemo, da smo uspeli privabiti že deset tisoč obiskovalcev,« je zadovoljna Nataša Kovačič Stožir. »Ljudje se na pri- se je predstavila domača vokalna skupina reditve vračajo, kar je za nas znamenje, da so zadovoljni,« iz dneva v dan opaža predsednica. »Božični Vojnik bomo v prihodnjih letih nadaljevali. To bo naš dolgoročni projekt, ki ga bomo nadgrajevali,« dodaja. Projekt bo pomenil možnost, da se različni domači ponudniki predstavijo tako domači kot širši javnosti. Prazničnega Božičnega Vojnika še zdaleč ni konec. V soboto bo predaval raziskovalec Tomislav Kramaršek o šegah in navadah v zimskem času na Vojniškem, zvečer bo še koncert Ljubljanskih madrigalistov. Božični Vojnik bo zaprl vrata v nedeljo, 3. januarja, ko bosta otroška predstava in koncert pihalne godbe iz Nove Cerkve. BRANE JERANKO Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO Prvi dan Božičnega Vojnika sta nastopila mešani mladinski pevski zbor in orkester celjske I. gimnazije. Zadnji koncert bo v nedeljo. KULTURA 17 Podzavest na slikarskem platnu Matej Čepin v zadnjih treh mesecih občinstvu v domačem Celju na ogled ponudil tri razstave Do konca leta bo v galeriji Kvartirna hiša na ogled razstava, naslovljena Yellow King -Winter oziroma Rumeni kralj - zima, s katero se predstavlja celjski ustvarjalec Matej Čepin. Gre za razstavo del, ki so nastala v zadnjem trimesečju letošnjega leta. Ta dela je Čepin namenoma pripravljal tik pred zdajci, tako da je barva še sveža in dišeča. Umetnostni zgodovinar Aleš Sto-par pravi, da Matej Čepin s svežimi deli ne odstopa od svojega že klasičnega repertoarja. Vodi nas skozi naš in svoj vsakdan, ki ga zaradi svoje čutne neobčutljivosti niti več ne zaznamo. Čepin nasprotno kot večni romantik in popotnik na meji strašljivega, še več, strašnega in grozljivega, ta spoznanja občuti kot tesnobo. Stopar je povedal, da celjski slikar na zadnji razstavi prikazuje dve ogromni deli in poleg njiju ogromno malih del, portretov ali miniatur, ki so velike le nekaj centimetrov. »Nedvomno gre za tisto podstat, za skrivne temačne misli, skrivnosti, recimo podzavest. Za tisto, kar je Freud po- imenoval Das Unheimliche, torej nekaj strašnega, grozovitega, za stvari, ki se jih niti ne zavedamo, čeprav nas ves čas obdajajo.« Prvi vdih je začetek smrti Razstava Rumeni kralj - zima združuje dela, ki jih je Čepin ustvaril v tehniki olje na platno. Nekaj slik je ustvaril v črno-beli tehniki, po besedah Stoparja pa so edinstvena zato, ker se od daleč zdi, kot da gre za fotografijo. Pri drugih izdelkih je ustvarjalec uporabil spekter terciarnih barv, slikal je z velikimi nanosi, občasno tudi z lopatko. In zakaj Matej Čepin s svojimi deli prikazuje nek strašljiv svet? Aleš Sto-par je pojasnil, da je že prvi človekov vdih pravzaprav začetek smrti. Torej je strašljivo vse okrog nas. Kot je dejal, lahko tisti, ki ima umetniško dušo, marsikdaj vidi več kot ostali. »Lahko se le pogledamo v ogledalo. Kdor zna videti izza ogledala, pa si je kriv sam,« je še dejal Stopar. TS Foto: GrupA Matej Čepin je v kletnih prostorih AXx v Gosposki ulici 19. novembra prikazal razstavo z naslovom Pokrajina in spomin, ko je v mraku kleti in v vlagi oživljal plesen. Le dan kasneje je v Galeriji Plevnik--Kronkowska prikazal slikarski opus La notte. V zadnjem trimesečju letošnjega leta je ustvaril še dela za razstavo v galeriji Kvartirne hiša. In načrti za leto 2016? Med drugim bo maja pripravil razstavo v celjskem likovnem salonu, razstavljal pa bo tudi v Galeriji Murska Sobota. Aleš Stopar je prepričan, da razstava Mateja Čepina (na sliki), ki nosi naslov Rumeni kralj - zima, pri gledalcu vzbuja različne domislice. »Za zimo vemo, kakršna je. Če je rumena, ji morda lahko rečemo tudi babje poletje. Kralj je seveda kralj. Nenazadnje je lahko kralj vsak, tudi petelin na gnoju.« Na krilih Straussa in bratov Avsenik Tradicionalni koncert orkestra Akord je bil tudi tokrat eden od glasbenih posladkov pestrega decembrskega dogajanja. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana Narodnega doma se je tako v nedeljo kot v ponedeljek zvečer tresla od navdušenja. Orkester s 70-letno tradicijo je pod taktirko Matjaža Brežnika tokrat izbral Avsenika in Straussa. Če je Strauss sinonim za novoletni glasbeni program, so s poklonom glasbi bratov Avsenik povsem upravičili primerjave z avstrijskim kraljem valčkov. Še posebej so v prvem delu izstopali solisti na klarinetu Filip Brezovšek, Andraž Golob in Jan Ulaga ter pianistka Nataša Lazić. Osrednja gostja večera je bila sopranistka Nataša Zupan, ki je ob koncu dveh izjemnih koncertov za Novi tednik povedala: »Vedno mi je v veliko veselje, da lahko sodelujem s tem čudovitim orkestrom in z izjemnim dirigentom. Mislim, da se je na odru zgodila čarovnija, ki me bo zagotovo spremljala še lep čas. In to so začutili tudi poslušalci. Skratka nepozabno.« StO Foto: GrupA Celjski godalni orkester je v enem dnevu kar dvakrat napolnil dvorano Narodnega doma in navdušil domačo publiko. Dvojni praznični program Novoletna koncerta Celjskega godalnega orkestra znova navdušila Praznični čas na Celjskem polepšajo številni novoletni koncerti. Celjski godalni orkester, ki letos praznuje 70 let delovanja, se je občinstvu v Narodnem domu minulo soboto predstavil dvakrat. Umetniški vodja Celjskega godalnega orkestra in dirigent Nenad Firšt je dejal, da so se tudi letos pri pripravi tradicionalnega novoletnega koncerta držali preizkušene formule: »V prvem delu je bil koncert posvečen slovenski umetnosti in ustvarjalnosti nekega drugega kulturnega okolja. Tokrat smo se nekoliko bolj posvetili lahkotnejši glasbi slovanskih avtorjev.« V drugem delu pa je v dvorani Narodnega doma zazvenela tradicionalna dunajska opereta. Novoletni koncert je sicer del že petindvajsete, jubilejne abonmajske sezone. Nenad Firšt, ki je vodenje orkestra prevzel leta 1988, je pojasnil, da je organizacija samostojnega abonmaja poseben izziv, zlasti za ljubiteljski ansambel. Glede na odzive občinstva zasedbi uspeva in z vsakim letom je še boljša, je prepričan Firšt. »Imamo pravo abonmajsko publiko,« pravi dirigent celjskega godalnega orkestra. Tudi dva koncerta ob zaključku leta sta dokaz velike priljubljenosti orkestra. LK, foto: SHERPA 18 ŠPORT »Imamo kar štiri olimpijske kandidate!« Na celjske atlete je ponosen poslovni sekretar Kladivarja Rok Kopitar Zimska atletska sezona se bo začela zgodaj, poslovni sekretar Atletskega društva Kladivar Rok Kopitar pa se je ozrl na leto 2015, glede katerega nima pripomb. Najprej je bilo balkansko prvenstvo v dvorani, nato so bili evropski zimski pokal v metih, evropsko prvenstvo za mlajše člane, svetovno prvenstvo za mlajše mladince, olimpijski festivalom evropske mladine, s članskim svetovnim prvenstvom ... Kakšna je vaša ocena po-storjenega? Na vseh tekmovanjih, ki ste jih našteli, so nastopali naši atleti. Že to veliko pove o naši trenutni kakovosti. Še posebej smo ponosni na naslov evropskega prvaka za mlajše člane v skoku s palico Roberta Rennerja. V estonskem Tallinnu je bil tudi Luka Janežič, ki je v teku na 400 metrov osvojil bronasto medaljo. Tretji mesti sta na olimpijskem festivalu evropske mladine v Tbilisiju osvojila Eva Pepelnak v troskoku in Gregor Grahovac v teku na 400 metrov. Dvakrat ste bili udeleženec olimpijskih iger, leta 1988 v Seulu in osem let prej v Moskvi, ko ste osvojili peto mesto v teku na 400 metrov ovire. Prav vam je povsem jasno, kako zahtevno si je prigarati olimpijsko vizo. Toda Kladivar je zelo uspešen, kajne? Drži. Imamo kar štiri kandidate za olimpijske igre z izpolnjeno normo. Mlada atleta Robert Renner in Luka Janežič sta normi iz- Rok Kopitar polnila letos. Martina Ratej je v metu kopja že nekaj let tik pod svetovnim vrhom, Marina Tomič pa je v teku na 100 metrov ovire normo izpolnila lani. Letos jo je ovirala poškodba in upam, da se bo uspešno vrnila ter potrdila normo. Torej imamo štiri olimpijske kandidate, to je za naše atletsko društvo izjemno. Skakalec ob palici Renner se je začel zelo zgodaj pripravljati. Po naslovu svetovnega prvaka za mlajše mladince je padel v krizo, ki je trajala dve leti. Letos se mu je znova »odprlo« in je zmagal še na evropskem prvenstvu za mlajše člane, na svetovnem prvenstvu za člane v Pekingu pa se je edini od Slovencev uvrstil v finale. Božični miting smo v torek pripravili prav zanj. Je pri Martini Ratej precej neznank? Ona v uvodu v zimsko sezono trenira dvakrat na dan in že vrsto let dosega pozimi izredno dobre rezultate. Na evropskem zimskem pokalu v metih v portugalski Leiriji je sredi marca celo zmagala. Nato je popustila. Upam, da se bo dvignila do olimpijskih iger. Letos je na sporedu tudi evropsko prvenstvo, na katerem bo Martina po mojem mnenju ena od kandidatk za medalje. Luka Janežič in Marina Tomič sta malce oddaljena od Celja, saj vadita drugje. Marina je bila letos poškodovana, imela je vnetje po-kostnice in ni redno nastopala. V prejšnji sezoni ji je uspel odličen rezultat, ko je 100 metrov z ovirami pretekla v manj kot 13 sekundah. To je rezultat, konkurenčen v svetu. Upam, da ji ga bo letos uspelo ponoviti, saj mora potrditi normo. Kladivar je znan po uspešni izpeljavi tekmovanj. Kaj ga čaka letos? Za mladino bomo organizirali več prireditev na nižji ravni. Pripravili bomo obe članski državni prvenstvi, dvoransko že januarja, na prostem pa v juliju. Je finančno stanje v klubu zadovoljivo? Denarja nikdar ni dovolj. Naša največja donatorka je Mestna občina Celje, največji konkretna glavna pokroviteljica Cinkarna Celje. Imamo še več manjših sponzorjev. Za večji sistem je to še vedno premalo. Toda shajamo. Prav zaradi omejenih finančnih sredstev ne moremo organizirati mitinga celjskih knezov. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA »Silno si želim čim prej čez 5,77 metra« Robert Renner je že v torek preverjal svojo pripravljenost Atlet celjskega Kladivarja Robert Renner ima visoke cilje v letu 2016, zato je priprave pred začetkom zimske sezone skupaj s trenerjem Milanom Kranjcem začel zelo zgodaj. Pred dvema dnevoma je bil v celjski dvorani manjši miting, na katerem sta preverjala trenutno stanje. 540 centimetrov je Robert Renner preskočil v drugem poskusu, letvico pa je nato podrl na višini petih metrov in pol ter dvakrat na višini 555 centimetrov. Tekmoval bo na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah, želi pa odpotovati tudi na svetovno dvoransko prvenstvo v Portland, toda norma znaša kar 577 centimetrov. Kako ste se počutili med prvim testom? Ni skrivnost, da sem si želel precej višje, kajti pokazatelji na treningih so pričali, da sem odlično pripravljen. Preskakoval sem namreč tudi 570 centimetrov, med vadbo pod polno obremenitvijo. Tokrat se mi še ni izšlo. Naj vas spomnimo, da ste letos marca na dvoranskem EP v Pragi preskočili 525 centimetrov. S čim niste bili zadovoljni? Glavni razlog tiči v zaletu, s katerim sem imel precejšnje težave. Očitno je, da sem fizično zelo dobro pripravljen in začetek zaleta, ki sem ga imel na treningih in tudi na tokratni tekmi, je bil pravzaprav preblizu. Bil sem enostavno prehiter in sem moral zalet podaljševati, skupno Robert Renner je izročil darilo svojemu mecenu Zdenku Pilihu. Zdenko Pilih, mecen celjske atletike, predvsem Roberta Rennerja: »Zelo sem zadovoljen. Ko je bil Robi na tleh med krizo, sem dejal, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Če bi bilo v torek nekaj njemu enakovrednih tekmovalcev, bi lahko počival med skoki in bi po mojem mnenju preskočil 560 centimetrov.« vsaj za pol metra. Med celotno tekmo sem ga spreminjal in se posledično precej lovil. Je bila to edina težava? Žal ne. Palice, s katerimi sem tokrat skakal, so bile po mojem občutku premehke, čeprav sem jih sproti me- njaval. Po drugi strani je res, da sem v torek tekmoval z najtršo palico doslej, tako da sem podrl svoj rekord glede trdote rekvizita. A še vseeno je bil premehak. In tudi to dokazuje, da tako pripravljen, močan še nisem bil. Imam Trener Milan Kranj c: »Tekma je bila zgolj preizkus dosedanjega dela, zato sem vesel in zadovoljen. Med uvodno vadbo smo opravili pomemben premik, uporabo daljših palic. Vse je šlo brez težav. Trše palice mu omogočajo skoke blizu norme za dvoransko SP. Vem, da je Robert celo malce potrt, toda to je bila prva tekma, ni bilo prave konkurence, do ustreznega tekmovalnega ritma je še daleč, pred dnevi ga je bolela zadnja stegenska mišica. Na pravi poti smo.« pa pripravljene še precej trše palice in v nadaljevanju sezone bom moral uskladiti ritem njihove uporabe med tekmami. Ob vsem naštetem moram priznati, da sem le enkrat do zdaj sezono začel s preskočenimi 540 centimetri. Obeta se zelo zanimiv januar. Vaš osebni rekord je 570 centimetrov ... Moj cilj je znamka 577. Silno si želim čim prej »prelete-ti« to višino. S tem bi izpolnil normo za dvoransko SP. Norma je izjemno zahtevna. Toda moj cilj je jasen. Moral bom redno tekmovati. Iščem primerne dvoranske mitinge po Evropi. Štartal bom 16. januarja v Franciji, na vso moč. Rok bo potekel 5. marca, svetovno prvenstvo v ZDA se bo začelo približno dva tedna kasneje. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA NA KRATKO Odstopila po šokantnem vodstvu Lienz: Na Celjskem športni navdušenci premlevajo nastop izkušene, 30-letne smučarke iz Šmartnega Paki Ane Drev, vodilne po prvi vožnji v veleslalomu za svetovni pokal v Avstriji. To, da v nadaljevanju ni vzdržala pritiska, ki je bil resnično ogromen, je dejstvo. Že po 28 sekundah na drugi progi je zdrsnila v desnem zavoju in odstopila. Po letu 2001 je nastopila že na 122. tekmi za svetovni pokal in z malce bolj preudarno vožnjo bi lahko osvojila vsaj peto mesto, kar bi bil njen dosežek kariere. Vsekakor pa na zadnji predstavi lahko gradi samozavest za naslednje preizkušnje. Šibila začne v sredo Velenje: Vodstvo rokometnega kluba Gorenje je izbralo trenerja, potem ko je odpustilo Gregorja Cvijiča. Novi strateg bivših državnih prvakov je 53-letni Marko Šibila. Velenjsko ekipo bo prvič vodil na treningu v sredo. Podpisal je pogodbo do zaključka naslednje sezone. Mariborčan se je izkazal z vodenjem Trima in Branika. Več let je bil pomočnik selektorja slovenske reprezentance, tudi leta 2004, ko je osvojila srebrno medaljo na EP. Šibila je izredni profesor na Fakulteti za šport. Ob nominaciji preko 500 Celje: Krilni igralec Celja Pivovarne Laško Blaž Janc, biser slovenskega rokometa, je med kandidati za najboljšega mladega igralca v ligi prvakov za leto 2015. Skupno je no-minirancev deset. Janc je na zadnji tekmi proti Ormožu kot najmlajši v klubski zgodovini presegel mejo 500 zadetkov v celjskem dresu. Že četrto sezono nastopa v elitnem tekmovanju stare celine in je do sedaj, ko je star komaj 19 let, dosegel že 87 golov. Davis bo spoznal Evropo Rogaška Slatina: Vodstvo košarkarskega kluba Rogaška je presenetil odhod odličnega Matica Rebca h Krki, a je kmalu našlo nadomestilo. Zdaj nestrpno pričakuje prihod ameriškega branilca. Okrepil jih bo 22-letni Darwin Dee Davis, visok 183 centimetrov. V Evropi doslej še ni igral. Bo »pedagoška« polna? Celje: Ženska košarkarska reprezentanca je odlično začela kvalifikacije za EP, ko je v gosteh premagala Litvo s 73:64. Naslednja tekmica bo Latvija. Obračun bo gostilo Celje. Košarkarska zveze Slovenije je imela v mislih dvorano Golovec, ki pa bo tedaj zasedena. Zato bo 20. februarja obračun v dvorani Gimnazije Celje - Center. Smeli rekreativci Celje: Na Špici bo jutri ob 14. uri spet veselo in zanimivo, predvsem za rekreativne športnike. Kajakaški klub Nivo Celje bo skupaj z legendarnim plavalcem Jožetom Tankom pripravil že sedmi skok v mrzlo Savinjo. Lani je pogum zbralo 40 plavalcev, na bregu pa je bilo več kot tisoč gledalcev. Prireditev bo v vsakem vremenu. (DŠ) ŠPORT 19 Tretji zaporedni poraz ni pokvaril vzdušja Težko se bo izogniti še četrtemu - Naslednji gost Golovca bo Zadar Košarkarji Tajfuna so v nedeljo v celjski dvorani izgubili srečanje 17. kroga Jadranske lige proti Crveni zvezdi. Ta je bila boljša s 73:63. Pri Tajfunu je 16 točk dosegel Domen Bratož, na drugi strani pa Stefan Jović 14. Šentjurčani so po sedemnajstih krogih na lestvici na sedmem mestu. Zabeležili so sedem zmag in deset porazov. Enak izkupiček imajo še MZT, Zadar in Metalac in tudi eden od dvojca Olimpija - Cibona (medsebojni obračun je bil včeraj zvečer). Odločili izkušnje in skok Tajfun, druga ali tretja najboljša slovenska ekipa v letošnji izvedbi Jadranske lige, je v prvem polčasu še držal stik s srbskimi košarkarji, ki so v nadaljevanju pritisnili na plin, izkoristili številne napake gostiteljev in suvereno osvojili novi dve točki. Crvena zvezda je vpisala 36 skokov, od teh kar 19 v napadu. Na Reliju Dakar 2016, v Argentini in Boliviji, bo kot edini Slovenec nastopil član celjskega Avto-moto društva Feroda Simon Marčič. Mariborčan, ki zastopa barve celjskega društva Feroda, bo sodeloval v kategoriji tekmovalcev, ki nimajo lastnih ekip, saj je strošek akreditacije za mehanika 15 tisoč evrov. Tako se je Marčič za sodelovanje dogovoril z eno od nizozemskih ekip, za pnevmatike njegovega motocikla bodo sponzorsko skrbeli Michelinovi možje. Deset tisoč kilometrov Štart dirke, ki velja za eno najzahtevnejših preizkušenj v svetu avto-moto športa, bo 2. januarja v argentinski prestolnici Buenos Aires, kjer bo 16. januarja tudi končni cilj letošnje dirke. Skupno bodo vozniki prevozili 10 tisoč kilometrov. Na dan bodo tekmovalci prevozili od 600 do 900 kilometrov, odvisno od težavnosti proge. Najtežje etape bodo po pričakovanjih med 6. in 9. januarjem, četrto etapo bodo prevozili na povprečni višini 3.500 metrov nad morjem. Še zlasti bo zahteven bolivijski del, kjer Tekma je bila povsem drugačna od tiste prve, v Beogradu, ko so gostitelji slavili kar s 113:66. Tajfun je v dvorani Golovec, kjer se je tokrat zbralo približno dva tisoč gledalcev, praktično ves čas držal korak z gosti, ki so na trenutke igrali le toliko, kot so potrebovali. Navsezadnje gre vendarle za veliko izkušenejšo in dražjo ekipo, ki bo igrala v drugem delu evrolige. Šentjurčani so tekmo odigrali brez najboljšega košarkarja Sandija Čebularja. Zvin mu je preprečil nastop. Trener Tajfuna Dejan Mihevc je po tekmi pohvalil Crveno zvezdo, ji čestital in zaželel vse dobro v nadaljevanju evrolige. Obenem je še dejal, da si želi, da bi se z njo njegovo moštvo še večkrat srečalo. Spoštovanje nasprotnika Za vse košarkarje Tajfuna so tekme s Crveno zvezdo zagotovo nekaj posebnega. S tako zahtevnim nasprotnikom ne igraš vsak bodo prečkali tudi slano puščavo. Letošnja izvedba naj bi bila ena najzahtevnejših v zadnjem desetletju. Zelo zahtevno in navigacijsko naporno progo je namreč postavil novi športni direktor dirke in petkratni zmagovalec med motocikli-sti Marc Coma. Skupno bo na dirki nastopilo 200 motociklistov in voznikov šti-rikolesnikov, 100 avtomobilistov in malo manj voznikov tovornjakov. Za Simona Marčiča bo to drugi nastop na sloviti dirki. Svoj prvenec, ki ni bil najbolj uspešen, je doživel predlani. Takrat je moral dirko zaradi zloma roke predčasno končati: »Željo, da bi nastopil na Dakarju, sem gojil že od otroštva. Po smoli pred dvema letoma, lani na reliju Dakar nisem nastopil, saj sem želel pridobiti nekaj navigacijskih izkušenj in sem zato nastopil na reliju za svetovno prvenstvo v Abu Dhabiju, kjer sem zasedel 15. mesto. Letos je cilj, da pripeljem do konca, v naslednjih letih bom lahko gradil na tem rezultatu,« je pred odhodom v Argentino povedal predstavnik celjske ekipe. LK, foto: osebni arhiv Simona Marčiča dan. »Vsi vemo, s kakšno ekipo smo se pomerili. Vsekakor smo se hoteli predstaviti v boljši luči kot v Beogradu. Taktično smo se tudi drugače pripravili na nasprotnika in mu dolgo časa parirali. Žal se nam vse ni sešlo, da bi lahko prišli do izenačene končnice,« je o srečanju dejal Stanko Sebič. Trener Dejan Mihevc je pristavil: »Svojim fantom namenjam čestitke, saj smo se pred tekmo ubadali s kar nekaj zdravstvenimi težavami. Igrali smo tekmo z eno boljših evropskih ekip v tej sezoni. Tako taktično kot z ustreznim pristopom smo se dobro odzvali na igro gostov. Spet smo ponovili serijo napak, ko smo izgubljali žoge, gostje pa so to izkoriščali. Prav tako smo dovolili preveč skokov pod svojim obročem. Gostje znajo žogo uspešno izbijati proti branilcem.« Kljub prazničnemu vzdušju počitka ni, saj se zasedba Tajfuna že pripravlja na gostovanje v Podgorici pri Hokejisti ECE Celja so ob koncu leta izgubili, toda to ni skazilo njihove zelo dobre podobe v letu 2015. V mednarodni ligi INL so izgubili na gostovanju v Zell am Seeju s 4:2, od domačega občinstva pa so se nekaj dni prej poslovili s pomembno zmago s 5:2 proti Kapfenbergu. Njihovi praznični dnevi bodo delovni, kajti pripravljali se bodo na gostovanji pri Lustenauvu in Bregenzerwaldu 2. in 3. januarja. V soboto so v celjskem Mestnem parku dvakrat zaostajali. Sprva je izenačil Nejc Kastelic, nato še Nik Grahut. Obakrat je bil podajalec Žan Jezovšek, ki je bil izbran za najboljšega igralca tekme. Zadnje tri gole za celjsko moštvo je dosegel Davor Rakanovič: »Rutinsko smo jih ugnali in smo lahko zadovoljni. Seveda smo pogrešali poškodovana Toma Hafnerja in Žigo Sveteta. Imamo mlade, uspeha željne fante. Do zaključka rednega dela je še daleč, končnica bo zanimiva.« Tekmo 24. kroga so Celjani v Zell am Seeju dobro začeli, saj so po-vedli z golom Aljaža Ribiča v 6. minuti. 42-letni Slovak Rataj je že štiri minute pozneje izid izenačil. V nadaljevanju tekme so domači Budućnosti, kjer bo gostovala v soboto (21.00). Priznanje Drobnjaku Po popoldanski tekmi s Crveno zvezdo je zvečer sledil še vsakoletni All Star, praznik slovenske košarke, ki ga je gostila Vrhnika. Moštvo, ki ga je izbiral Žiga Di-mec, član Krke, sicer Šempetran, je s 126:117 ugnalo zasedbo Matica Rebca. Najkoristnejši igralec je bil prav Dimec, dosegel je 31 točk. Za zmagovalno moštvo, ki ga je vodil Mihevc, je 8 točk vpisal Dragiša Drobnjak. V tekmovanju meta za tri točke je zmagal član laškega Zlatoroga Miha Vašl, ki je sicer za Dimčevo zasedbo dosegel 12 točk. Drobnjaku je generalni sekretar Košarkarske Zveze Slovenije Rašo Nesterovič podelil priznanje za najboljšega košarkarja državnega prvenstva v pretekli sezoni. MITJA KNEZ Foto: SHERPA hokejisti dosegli še tri gole zapored, poraz je v 45. minuti ublažil Žiga Grahut. Še pred zadnjim dejanjem je črto pod leto 2015 potegnil Davor Rakanovič je odločil obračun s Kapfenbergom. Za Dragišo Drobnjakom je nepozabno leto. Drugi v Mariboru Znani nogometaši s Celjskega, bivši zvezdniki 1. SNL in tudi re-prezentanti, so se zbrali v ekipi Ineko Celje. Zaigrali so na božično-novoletnem dvoranskem turnirju v Mariboru in v veteranski konkurenci osvojili 2. mesto. Klonili so šele v finalu s 4:2. Gola sta proti gostiteljem dosegla Amir Karič in Oskar Drobne. DŠ Z leve stojijo Amir Karič, Joviša Kraljevič, Aleš Kačičnik, Rajko Čater, Simon Sešlar in vodja ekipe Boro Simič - Šabac, čepijo pa Oskar Drobne, Slavko Brečko, Zoran Pavlovič in Matjaž Štancar. predsednik celjskega kluba Sandi Sendelbah: »Mladinci so postali državni prvaki, kar je šlo kar hitro mimo nas. Zdaj jih je veliko v članskem moštvu. To so fantje, zaradi katerih smo vsak dan tu, ob ledu, in zaradi katerih bomo vztrajali še naprej.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Panorama KOŠARKA Jadranska liga, 17. krog: Tajfun - Crvena zvezda 63:73; Bratož 16, Ponjavić 14; Jović 14. Vrstni red: Budućnost 32, Cedevita 31, Crvena zvezda 30, Mega Leks 28, Krka 25, Skopje, Tajfun, Zadar, Metalac 24, Igokea, Partizan 23, Union Olimpi-ja, Cibona, Sutjeska 22. (MiK) Športni koledar Sobota, 2. 12. KOŠARKA Jadranska liga, 18. krog, Podgorica: Budućnost - Tajfun (21). Simon Marčič, član AMD Feroda Celje, bo letos kot edini Slovenec nastopil na najzahtevnejši moto-ciklistični preizkušnji na svetu. Njegov letošnji cilj je končati dirko. Na Reliju Dakar tudi celjske barve Na led že drugi dan novega leta 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA PRODAM SUZUKI R + 1,3 4 x 4, vsa oprema, 89.000 km, servisiran, nekaramboliran, prodam. Telefon 041 595-921. 2942 STROJI PRODAM NEKAJ vodoinštalacijskega orodja in eks-centrično stiskalnico, od 20 do 25 ton, prodam. Telefon 041 648-072.28858 ZADNJI nakladač za gnoj Leon 450 prodam. Telefon 041 967-685. 2928 KUPIM MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico, mulčar, frezo in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2813 BEVERAGES SERVIS d. o. o. razpisuje delovno mesto SERVISER HLADILNIH NAPRAV izvajanje popravil in vzdrževanje hladilne opreme na področju Štajerske in Prekmurja. Pogoji: tehnične delovne izkušnje (zaželeno frigomehanik) komunikativnost in organizacijske sposobnosti natančnost fleksibilnost osnovno znanje dela na računalniku vozniško dovoljenje B-kategorije Nudimo: samostojnost pri delu in dinamično okolje redne prejemke službeno vozilo Informacije: Beverages servis d. o. o. Ipavčeva 22, Celje, tel: 051 395 964 I T 11 Ш POSEST PRODAM NA lepi sončni legi prodam zidanico. Okolica Laškega. Telefon 041 644230. 2990 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. DEUTZ, Imt, Ursus, Zetor, Štore, Univerzal ali TV kupim. Telefon 041 235-349. p V ŠENTVIDU pri Grobelnem - novo naselje. Hišo, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539.2808 ZAZIDLJIVO zemljišče prodam. V račun vzamem stružnico ali drug stroj. Telefon 041 976-668. 2957 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, OEgrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: D2/780 99 26 www.ramainox.si KUPIM Vsem bralkam in bralcem Novega tednika želimo varen korak, pogumno besedo, iskrivo življenje in v duhu naše nove občasne razstave -čim več sladkih trenutkov v novem letu 2016! Kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje V CELJU kupim dvojčka ali vrstno hišo, zaželeno okolica Hudinje, Nova vas ali Ostrožno. Telefon 051 205-512, (03) 5483-707. 2905 NA Polzeli ali v bližnji okolici kupim vrstno ali manjšo stanovanjsko hišo, novejšo oziroma vzdrževano, dostopna infrastruktura. Telefon 031 859-020.2959 NAJAMEM KLET z oboki, v centru Celja, velikost od 80 do 100 m2, najamem. Telefon 040 168-529. 2972 PRODAM POHIŠTVO za dnevno sobo, kuhinjo in spalnico prodam. Telefon 040 233260. 2918 PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 2 5 4 5 KOKOŠI nesnice jarkice pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979. p PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg ter izločene svinje, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2819 200 kg prašiča, domača kuhana hrana, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 7810-536. 2914 DVA prašiča za zakol, od 150 do 180 kg, prodam. Telefon 041 279-993. 2932 OSLA, starega eno leto, visoke pasme, prodam. Telefon 031 268-004. 2948 SEDEM mesecev brejo telico, ls barve, stari dve leti, prodam. Telefon 041 752-898. 2956 PRAŠIČA, težkega 140 kg in bikca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 031 637267. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p PONI kobilo in poni kobilo z žrebetom prodam. Telefon 041 512-755. 2973 TELICO simentalko, težko 600 kg, brejo 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 386-503, 5795-617.2985 MERJASCA, kastriranega 3 mesece, težkega 350 kg, za zakol, prodam. Telefon 041 295-239 29989 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-316. 2996 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 031 692-582. 2987 PRAŠIČA, 200 kg ali polovico, krmljen z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391, 070 799-029. 2995 TELIČKO lisasto limuzin, staro 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 744-487. p KUPIM PRODAM C "O Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Umrla je upokojena sodelavka, gospa SVETKA ADA HRIBERŠEK magistra farmacije Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Celjske lekarne PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE krave in telice za zakol in za do-pitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p TELETA, od 50 do 250 kg, kupim. Telefon 031 559-820. 2947 Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni, čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA V 46. letu nas je zapustil dragi sin, brat, ati in dedek STANISLAV ŽERJAV s Planinskega vrha 3 a, Planina (30. 3. 1970 - 15. 12. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje, osebju Zdravstvenega doma Planina in kolektivu Asfalt Kovač za nesebično pomoč ob boleči izgubi. Hvala tudi pogrebni službi Žalujka, gospodu župniku, pevcem in govorniku Franciju za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi KUPIM AMERIŠKI krompir zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5772-940. 2915 OKROGLE silažne bale in seno v kockah prodam. Telefon 041 818-108. 2920 OREHOVA jedrca po 8 EUR/kg prodam. Telefon 031 251-363. 2955 DOMAČE vino jurka kvinton prodam. Telefon 031 725-672. 2971 JABOLČNIK prodam. Telefon 041 512-755. 2973 150 kosov sena v kockah, seno je s hribovitega predela, ročno spravilo, cena 2,2 EUR, prodam. Telefon 031 490501. 2 9 8 6 SENO v kockah, možna dostava in domači kis prodam. Telefon 041 763-763. 2992 SENO v kockah, možna dostava in domačo krušno moko, mleto na kamen, prodam. Telefon 041 763-763. 2993 ŽVICE za vinsko trto (jurka, šmarnica, izabela) kupim. Telefon 031 251-363. 2955 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE Alfe prodam. Telefon 030 929-205. 1895 VISOKO kalorične brikete za kurjavo prodam. Telefon 041 741-028. 2682 REZAN les: lege, špirovce in »fosne« prodam. Telefon 031 725-672. 2970 BUKOVE pelete (slovenski proizvod) prodamo. Cena za tono je 190 EUR. Možna dostava. Telefon 041 556-082. p DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p BUKOVA metrska drva prodam. Možen razrez in dostava. Ugodno! Telefon 051 614-316. p HLODOVINO za drva (pol bukev, pol gaber) z dostavo prodam. Telefon 041 472-380. 2887 tm najljubši1 televiziji vedeževanje in astrologija 090 77 77 ■ w d.o.o., POKLICIH ZDAJ IN milJTE SVOJO PRIHODNOST d.o.o., 2,19 €/min. z vedeževaikami pogovarjajte cemje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. n MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi, tast, brat, stric in nečak PETER TOPOLE po domače Hrumov Peter iz Jagoč pri Laškem (30. 6. 1948 - 16. 12. 2015) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskali doma in v bolnišnici ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Žalujoči vsi domači V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, za vsa dela tvojih rok naj ti poplača dobri bog! (P. Frece) ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA LAPORNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter sveče in maše. Hvala pogrebni službi Zagajšek, gospodu Čonču, gospe Zdenki Orač za ganljive besede slovesa, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Njegovi najdražji DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha hruške, javorja, češnje, jesena, smreke, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p OREHOVO deblo, primerno za žago ali kiparstvo, prodam. Telefon 041 976668. 2957 ODKUP HRASTOVE KUPIM HLODOVINE ■ RA 041 420 111 AIDA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko MALO rabljene zimske gume Dunlop, 215/80-15, prodam. Telefon 041 644-506. 2991 OTROŠKE smučarske čevlje, velikost 33,5, lepo ohranjene, prodam za 25 EUR. Telefon 041 577-460. 2965 Zenitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836378 www.zau.si шшоМтЉ Obvestilo oglaševalcem o spremenjenem delovnem času oglasnega oddelka v času novoletnih praznikov: - v četrtek, 31. decembra 2015 in v soboto, 2. januarja 2016, bo oglasni oddelek odprt od 7.30 do 12. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija MIROSLAVA PLEMENTAŠA z Zgornje Hudinje v Celju (30. 1. 1929 - 16. 12. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivoma Kovintrade in Kovis Livarna ter znancem, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše, izrazili sožalje ter delili z nami bolečino. Iskreno se zahvaljujemo dr. Podbre-garjevi, sestri Kristini, patronažni sestri Marjanci in reševalni postaji Celje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoča žena Angela in hči Danica z družino OTROŠKE smuči Carving, velikost 110 cm, kupimo. Telefon 041 577-460. 2966 VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 2969 Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Zapustil nas je JANEZ KOSABER (11. 5. 1922 - 11. 12. 2015) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala za darovano cvetje sodelavcem, sindikatu in kolektivu Frutarom Etol, enako sosedom Starih Selc. Hvala govornici gospe Srebočan za poslovilne besede, gospodu župniku Vladu Bizantu za opravljen pogreb in sveto mašo. Zahvala tudi pevcem svetega Jožefa. Žalujoči vsi njegovi POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n ШШШ astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operateija GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.2950 radio cehe IŠČEM mlajšo upokojenko ali brezposelno osebo za vodenje gospodinjstva in skrb za starejšega upokojenca v Celju. Informacije po telefonu, 051 717-052, (03) 548-4604. 2981 novi tednik ШШШ astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE Smrti Celje Umrli so: Ana VENGUŠT iz Šentjurja, 91 let, Božena SOTLAR iz Šentjurja, 90 let, Miroslav PLEMENTAŠ iz Celja, 86 let, Ivan MIKLAVŽIN iz Celja, 68 let, Ana GRM iz Žalca, 77 let, Marija STRELC iz Laškega, 84 let, Terezija GOLICNIK iz Mozirja, 87 let. Žalec Umrla sta: Angela JOVAN iz Hramš, 89 let, Anton ŠTE-FANČIČ iz Velike Pirešice, 82 let. Velenje Umrli so: Cecilija BOROV-NIK iz Velenja, 64 let, Anton FLORJANC iz Šoštanja, 84 let, Marta ARZENŠEK iz Šentjurja, 83 let, Marija ČATER iz Celja, 77 let, Marija PER-GOVNIK iz Velenja, 76 let, Stanislav WEISS iz Mozirja, 75 let, Frančišek OBLAK iz Šmihela nad Mozirjem, 86 let, Jožef PRAZNIK iz Naza-rij, 76 let. 2997 2998 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice MARTE ARZENŠEK iz Vrbnega 6, Šentjur se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in govorniku gospodu Čandru. Žalujoča sinova Slavči in Joži z družinama Tiho si odšel, a v naših srcih vedno boš živel. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi IVAN MIKLAVŽIN z Dečkove ceste 33 a v Celju (10. 12. 1947 - 18. 12. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja in darovane sveče. Posebna zahvala tudi sodelavcem podjetij CMC in Voc. Hvala tudi prijateljici Mileni z družino, ki mi je v težkih trenutkih stala ob strani. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje za lajšanje hudih bolečin. Hvala tudi gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete pesmi slovesa. Žalujoči: žena Jožica, tašča Pavla, brat z družino in sestri z družinami 2980 Bilo je veselje, bilo je trpljenje, odšel si za vedno. Zdaj te več med nami ni, a v srcih naših ostaja bolečina, ki zelo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in dedija MARJANA PINTERJA (1965 - 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam ob slovesu stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje in sveče, izrazili pisna in ustna sožalja in s svojo navzočnostjo na njegovi zadnji poti počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu Ljubljana, doktorju Eriku Breclju, doktorici Jasni But in celotnemu kolektivu ter osebni zdravnici Vesni Arcet - Rodič, ki so mu v času njegove bolezni kakor koli pomagali. Posebna zahvala gre patronažni sestri Darji Lukman, na katero smo se lahko obrnile v zelo težkih trenutkih. Hvala pogrebni službi Raj za vse pogrebne storitve, vrtnarstvu Naglič, pevskemu zboru Antona Bezenška, gospodu patru Branku in govornici Albini Ločnikar za poslovilne besede. Z bolečino v srcu: žena, hčerke, vnuka Tjaša in Gal ter ostalo sorodstvo 2968 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 31. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 1. januar 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 20 vročih RC 2015 TUJE POPEVKE 1. UPTOWN FUNK - MIKE RONSON FT. BRUNO MARS 2. HELLO - ADELE 3. WHAT DO YOU MEAN - JUSTIN BIEBER 4. ADVENTURE OF A LIFETIME -COLDPLAY 5. LOCKED AWAY - R. CITY 6. CHEERLEADER - OMI 7. CAN'T FEEL MY FACE -THE WEEKND 8. FREEDOM - PHARELL WILLIAMS 9. HOLD MY HAND - JESSIE GLYNNE 10. LOVE ME LIKE YOU DO - ELLIE GOULDING 11. SEE YOU AGAIN WIZ KHALIFA 12. RUNNIN' - NAUGHTY BOY FT. BEYONCE 13. WANT YOU TO WANT ME - JASON DERULO 14. TAKE ME TO CHURCH - HOZIER 15. SHINE - YEARS & YEARS 16. PRAY TO GOD - CALVIN HARRIS 17. DOWNTOWN - MACKLEMORE & RYAN LEWIS 18. BLACK MAGIC - LITTLE MIX 19. ARE YOU WITH ME - LOST FREQUENCIES 20. RULE THE WORLD - WALK OFF THE EARTH DOMAČE POPEVKE 1. LEDENA - SIDDHARTA 2. HERE FOR YOU - MARAAYA 3. STISN SE K MEN - MANOUCHE FT. ALENKA GODEC 4. KOZLAM - DAN D 5. SLADOLED Z VESOLJEM - NINA PUŠLAR 6. PREDEN ZASPIM - VLADO KRESLIN 7. GREVA DOL - TABU 8. KONEC TEDNA - MANOUCHE 9. PEJT VN - DAVID FT. MURAT 10. STARA DOBRA - JAN PLESTENJAK 11. PLEŠI Z MANO - DMP 12. ORIGINAL - CARPE DIEM 13. BREZ POTI - TIM KORES FT. TRKAJ 14. PIKNIK - SIDDHARTA 15. V SRCE -COVERLOVER 16. ILUZIJA - ESKOBARS 17. POPOLN DAN - SELL OUT 18. TO JE TO - ELI FT. ZLATKO 19. GOZDNA VILA - HULAHOOP 20. ZADNJI POLJUB - NUDE & URŠKA TEKAVC melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 2. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 3. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Nejc Jezer-nik, 11.15 Tedenski osir -ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Celje) Po slovensko s Katrco 1. Klateži: Domači kraj 2. Ans. Tonija Verderberja: Kaj bi jaz brez tebe 3. Ans. Roka Žlindre in Franca Miheliča: Nasmehni se 4. Črna mačka: Če boš Štajerca vzela 5. Moment: Midva bova skupaj novi tednik PONEDELJEK, 4. januar_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Nejc Jezernik, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 5. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 6. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) KINO CINEPLE Spored od 31. 12. do 6. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Božič pri Cooperjevih - komedija četrtek: 18.10 od petka do srede: 18.10, 20.20 Dobri dinozaver - animirani četrtek, sobota: 13.20, 15.20 petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.20 nedelja: 12.00, 13.20, 15.20 Dobri dinozaver - animirani, 3D četrtek, sobota, nedelja: 14.10 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. četrtek, sobota: 15.00, 16.50 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 nedelja: 12.50, 15.00, 16.50 Mali princ - animirani, sinh. Parkelj - grozljivka, komedija četrtek: 18.40 petek, sobota: 18.40, 20.40, 22.45 od nedelje do srede: 18.40, 20.40 Peklenski val - akcijski četrtek: 14.00, 16.15, 18.30 petek: 16.15, 18.30, 20.45, 22.30 sobota: 14.00, 16.15, 18.30, 20.45, 22.30 nedelja: 14.00, 16.15, 18.30, 20.45 od ponedeljka do srede: 16.15, 18.30, 20.45 Pesem morja - družinska animirana pustolovščina sobota, nedelja: 15.55 Sestri - komedija četrtek: 15.30, 17.50 petek: 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 sobota: 13.25, 17.50, 20.10, 22.30 nedelja: 13.25, 17.50, 20.10 od ponedeljka do srede: 15.30, 17.50, 20.10 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani četrtek, sobota: 14.30, 16.30 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 nedelja: 12.30, 14.30, 16.30 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani, 3D četrtek, sobota: 13.30 nedelja: 11.30, 13.30 Spectre - akcijski, triler od četrtka do srede: 16.10 V srcu morja - pustolovski, drama od četrtka do srede: 15.50 Vojna zvezd: Sila se prebuja - fantazijski, pustolovski četrtek: 15.40, 18.15 petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.15, 20.50 nedelja: 13.00, 15.40, 18.15, 20.50 Vojna zvezd: Sila se prebuja - fantazijski, pustolovski, 3D četrtek: 17.20 petek, sobota: 17.20, 19.00, 20.00, 20.30, 21.40, 22.35 od nedelje do srede: 17.20, 19.00, 20.00, 20.30, 21.40 Vsi na jug - komedija od četrtka do srede: 18.25 IIICirO|M»l TOREK in SREDA 19.00 Victoria - drama kriminalna KINO VELENJE PETEK 18.00 Pesem morja - družinska animirana pustolovščina 18.30 Morilka - akcijski triler 19.45 Vsi na jug - komedija 21.30 Skrivnost njihovih oči -triler SOBOTA 18.00 Pesem morja - družinska animirana pustolovščina 18.30 Skrivnost njihovih oči -triler 19.45 Peklenski val - akcijski triler 20.30 Morilka - akcijski triler 22.00 Vsi na jug - komedija NEDELJA 16.00 Pesem morja - družinska animirana pustolovščina Kulturne prireditve čETRTKU??!! 19.00 SLG Celje_ Vinko Möderndorfer: Nostalgična komedija izven abonmaja, silvestrska predstava 19.30 SLG Celje_ Michele Riml: Dokler naju seks ne loči izven abonmaja, silvestrska predstava 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Stand up for sLOVEnija silvestrska predstava Tadeja Toša 20.00 Dom kulture Velenje Vse o Šejkspiru silvestrska gledališka predstava, KD Gledališče Velenje SOBOTA, !. 1. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.30 Dom sv. Jerneja Vojnik Šege in navade v zimskem času na Vojniškem predavanje mag. Tomislava Kramarška 19.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Ljubljanski madrigalisti koncert 21.00 Mestna kavarna Metropol Kvartet Akord koncert NEDELJA, 3. 1. 16.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Novoletna.net otroška predstava v izvedbi gledališča Ku-kuc 18.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Godba na pihala Nova Cerkev koncert PONEDELJEK, 4. 1. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Vesolje, ki ga lahko vidimo predstavitev knjige Glej jih, zvezde 2016 in recital poezije o nebu in zvezdah - Ludvik Jevšenak in Tone Kuntner 18.30 Cerkev sv. Duha Celje Tradicionalni novoletni koncert Gimnazije Celje - Center z dekliškim pevskim zborom GCC, FaVoZo in zasedbo The Šlagers TOREK, 5. 1. 18.00 Knjižnica Rogatec Beremo ob kozarcu slat'ne prvo srečanje bralne značke za odrasle SREDA, 6. 1. 14.30 Glasbena šola Celje Pihala, sledi klavir, petje, komorne skupine in diatonična harmonika javni nastop tekmovalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pametni kozliček gledališka predstava v izvedbi lutkovno-gledališke skupine Vrtca Zarja 18.00 Peklenski val - akcijski triler 19.00 Skrivnost njihovih oči - triler 20.30 Vrnitev domov - ljubezenska drama PONEDELJEK 18.00 Vsi na jug - komedija 20.00 Zakon trga - drama Ostale prireditve ČETRTEK, 31. 1!. 11.00 Šlandrov trg Žalec_ Silvestrovanje za najmlajše Mojca Robič s plesalkami 18.00 Titov trg Velenje_ Silvestrovanje za otroke z M Dance 20.00 Špital za prjatle Celje Silvestrovanje 20.00 Igrišče v centru Vinske Gore Silvestrovanje na prostem z živo glasbo 22.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje na prostem s skupino Čuki 22.30 Šlandrov trg Žalec Silvestrovanje na prostem z ansamblom Golte 23.00 Pred Občino Zreče_ Silvestrovanje PETEK, 1. 1. 14.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline razstava 20.00 Hotel Evropa Celje Novoletni ples »kulinaričnih doživljajev« ples ob živi glasbi in kulinaričnih dobrotah SOBOTA, !. 1. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 10.00 Branibor club Celje Brezplačna otroška delavnica 20.00 Hotel Celeia Celje Novoletni ples z Modrijani PONEDELJEK, 4. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ... Pravljično Celje ČETRTEK, 31. 1!. 10.00 do 13.00 Glavni trg_ Pravljična dežela 10.00 do 19.00 Središče mesta Božično-novoletni sejem 10.00 do 19.00 Pred mestnim kinom Metropol Pravljični vrtiljak in vlakec in pravljični mini zoo 12.00 Glavni trg_ Pravljična dežela Slivestrovanje za otroke; gost: Vlado Kreslin 22.00 Krekov trg Silvestrovanje na prostem Rok Ferengja & Rok 'n' Band 19.00 Narodni dom Celje_ Novoletni koncert v izvedbi Pevskega društva upokojencev Celje z izvirno ljudsko pesmijo 19.30 SLG Celje_ Michele Riml: Dokler naju seks ne loči abonma po posebnem razporedu in izven NAPOVEDNIK 23 16.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3. leta, pripovedovala bo Maruška Škoda 17.00 Dom sv. Jožef Celje_ Pogovori o življenju in smrti voditeljici pogovorov: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 19.00 Narodni dom Celje_ Besede miru video prireditev o notranjem miru; govori Prem Rawat TOREK, 5. 1. 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta, pripovedovala bo Romana Bonno SREDA, 6. 1. 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove pravljice poslušanje pravljice in ustvarjanje slike kulture radio celje 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom od 3. leta, pripovedovala bo Metka Pivk Srdič 19.19 Knjižnica Velenje Štirje letni časi predavanje Matjaža Lesjaka Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana, do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: devetdeseta 1990-1999; do 31. 3. Pokrajinski muzej Celje: razstava Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ..., do 31. 12. Galerija Niko Ignjatič Celje: prodajna skupinska razstava likovnih del »Mala zimska razstava - Little winter exhibition«, sedmih umetnikov; do 31. 1. Galerija AQ Celje: razstava Bili smo KL(j)UB, do 29. 1. Galerija Kvartirne hiše Celje: slikarska razstava Izgorele podobe Andreje Repnik, do 31. 12.; razstava Mateja Čepina, Yellow king-winter, do 31. 12. Celjska kulturnica, Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij na temo voda v okviru XIV. Celjske fotografske razstave 2015, do 31. 1. Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon, Špitalska kapela: mednarodna skupinska razstava Sram te bodi, do 17. 1. Fakulteta za logistiko Celje: razstava slikarskih del članov neformalne likovne skupine Pro tempore iz Celja, do 10. 1. Avla doma sv. Jožefa Celje: Življenja ne moremo zaobjeti, slikarska razstava Davida Hol-zingerja iz Avstrije, do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev, do 30. 1. Grad Podsreda, galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu -Design studio Gry, do 31. 12. Galerija Velenje: razstava Pogledi na slovensko kiparstvo 1975-2015, do 30. 1. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Fmm Ш živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov POPUSTI IZ POSEBNIH Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI pizzmia/ ^ељопа/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA CELJSKA informaciji 041 616464 SLADA TflGOVSKO PODJETJE, d. o. o. ВПШШ mmuE RefaJha Mita 16 TMM tofeielliüln Mita 16 У THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI lesnina [хххШ Celjska Mohorjeva družba avtohiša škorjanec Rezervni deli In Servis Škorjanec TDPFIT center za zdravje in rekreacijo žurke< na starega leta dan temeljito počistili garažo.« In tu so še počitnice, kampiranja in smučanja. Za isto mizo, kjer je še vedno vsak dan družinsko kosilo, je še vedno najbolj prijetna priložnost, da podelijo svoje dnevne zgode in nezgode. V naslednjih letih ima Milan za svoj dom še velike načrte. Že poleti bo pri Ma-rinkovih mogoče poizkusiti domače pivo, kasneje se bodo lotili še viskija in drugih žganic na osnovi sadjevca. In če bo šlo vse po načrtih, bodo pod oboki bližnje stare hiše uredili še prostor za degustacije. Da bo v bližini tudi kakšen zimsko-letni vrt, kjer bo »Imamo se radi in staršema smo res hvaležni, da sta tako lepo poskrbela za nas. V bistvu sem zelo vesel, da sem se rodil v tej družini. Kljub temu da mi včasih mama reče, da sem posvojen,« se zareži dežurni šaljivec Andraž. še vedno postavljajo na ta dan, četudi je advent vedno bolj bleščav. »Večerja je bolj slovesna, pride še moja mama in včasih nam uspe oditi tudi k polnočnici,« o prazničnem večeru spregovori Mira. Fantje pa se malo namuznejo. Poudarek na uspe lahko pomeni tudi to, da ima človek dober namen, ampak veliko prijateljev na poti. V vsakem primeru je božični dan namenjen umirjenemu druženju z domačimi in počitku. In to so tisti dnevi v letu, ko je več časa za pogovor, odpiranje starih albumov, obujanje spominov in hkrati ustvarjanje novih. Pa darila? Puščajo dobri možje pri njih kaj posebnega? »Niti ne. Za božič si izmenjamo kakšno pozornost. Je pa k nam zelo dolgo hodil Miklavž. No, zdaj ga že med letom večkrat pocukajo za brado, pa decembra ni več tako zavzet,« smeje zaključita starša. SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA Luka igra bobne, Andraž kitaro, najbolj resno pa se glasbi posveča Peter s klavirjem. Ob vsem drugem jih povezuje tudi glasba. Trenutki, ko se vsi stisnejo na kavč v dnevni sobi in skupaj pogledajo kakšen film, so vse bolj redki, zato pa toliko bolj dragoceni. Tako kot v zgodbi o treh mušketirjih se tudi Marinkovi zavedajo, da je najbolj pomembno stati drug drugemu ob strani. I 30 REPORTAŽA Za celjsko športno družino usodr Predstavili so se Hrvoje, Brigita, Lovro in Lucijan Fižuleto Hrvoje Fižuleto Fiš iz Zadra je bil vrhunski skakalec v višino, olimpijec. V višino je skakala tudi Brigita Topole, atletinja Kladivarja, ki je bila članica mladinske jugoslovanske reprezentance. Lovro je košarkar, Lucijan rokometaš. Kje sta se našla mamica in ati, najbolje ponazorijo besede Igorja Topoleta. »Sestra Brigita je po sprejemnem izpitu na Fakulteti za šport odšla na morje, misleč, da je vse v najlepšem redu in da si bo na počitnicah nabrala moči pred začetkom študija. Potem se je zapletlo. Tedanja računalniška obdelava je bila klavrna, poleg tega so bili vneseni napačni podatki. Ko se je Brigita vrnila z morja, je izvedela, da ni opravila sprejemnega izpita. S pritožbo bi zagotovo uspela, toda rok je potekel. Eden od profesorjev, ki se je zavedal napake, se je dogovoril z zagrebško fakulteto, da je sprejela Brigito za eno leto, potem naj bi se vrnila v Ljubljano,« je pripovedoval Igor Topole. A Brigita se na srečo ni vrnila ... Hrvoje in Brigita s sinovoma Lovrom in Lucijanom Ura, dolga in kratka Celjska gimnazijka Brigita je torej študirala v Zagrebu. »Atleti smo se dobro poznali, se družili tudi izven štadiona, hodili na odbojkarske in košarkarske tekme. Zraven je bil tudi Fiš. In začelo se je ...« pravi Brigita, ki se lahko pohvali s petim mestom na mladinskem balkanskem prvenstvu. In kako je začetek videl Fiš? »Prvi zmenek? Aha, izvedeli ste. Res je, zamudil sem eno uro. Ne vem, kaj mi je bilo. Ali sem pozabil na zmenek ali me je kaj zadržalo. Ne spominjam se točno. Vem le, da sem vseeno šel na dogovorjeno mesto. Ona je še bila tam! Ups, sem pomislil. To pomeni nekaj več,« je priznal Fiš. Visoka obletnica za božič Po opravljeni diplomi se je Brigita vrnila v Celje, kjer jo je čakala služba. Celjani jo poznajo kot »najprijaznejšo sestro« v Zdravstvenem domu Celje. Prvega decembra je minilo tri- deset let, odkar se je pridružila ekipi zdravnika Rudija Čajavca na medicini dela, prometa in športa. Takoj po poročnem potovanju je sledil pogreb njenega očeta. Mama Marta še vedno vsak dan kuha za celotno družino. Kako nahraniti takšne moške? »Za hrano gre ena plača,« pravi Brigita. Božično večerjo so pojedli v Zadru, kjer je Fiševa mama Marija praznovala svoj devetdeseti rojstni dan! Nocoj bodo znova v svojem celjskem domu. Še prej bodo v središču mesta popili kavico s prijatelji, ki prihajajo predvsem iz atletskih vrst. Ta obred imajo sicer ob sobotah. Smrečica do stropa »Nismo hodili v cerkev in tudi božični prazniki, ko sva bila še pri starših, niso bili v ospredju. Sčasoma se je to spremenilo, še posebej, ko so prišli otroci. Zadnja leta smo za božič v Zadru,« pripoveduje Brigita. Vsako leto mora doma zagotoviti svežo smrečico, takšno visoko, do stropa. Tako želi Fiš. Njej je v spominu najbolj ostal film Najini mostovi, najraje posluša Gibonnija, občudovala je italijansko šampion-ko Saro Simeoni. Sama je pozno izvedela za žalostno novico, da dedka Mraza ni. »To mi je razodel brat, ko sem bila že v drugem ali tretjem razredu. Sinova sta to odkrila precej prej. Bila sta zvita. Molčala sta, ko sta v omari odkrila darila. Ko sva košarkarsko igrišče. »Žal >moje ekipe< ni več. Stopil sem do igrišča. Na njem je bilo pet mlajših. Videl sem, da potrebujejo še enega igralca za tri na tri.« In ga je eden vprašal: »Hoj, barba, greste zraven?« Pozimi sledi »obvezna« smučarija, enotedenski oddih v tujini. Fiša je smučanje navdušilo med študijem na športni fakulteti. Njegov oče je bil zaljubljen v ribolov. »Ni mi »S pritožbo na Fakulteto za šport bi zagotovo uspela, toda rok je potekel. Eden od profesorjev, ki se je zavedal napake, se je dogovoril z zagrebško fakulteto, da je sprejela Brigito za eno leto, potem naj bi se vrnila v Ljubljano.« jih položila pod drevo, pa sta nama očitala, da sva lažnivca.« Ne ribič - olimpijec in smučar Za svojega moža pravi, da je netipičen Dalmatinec. Nima čolna, rib ne lovi, a obožuje smučarijo. Na Ugljanu so sicer obnovili hišo Fiševih staršev in poletne počitnice so namenjene morskim užitkom. Toda Fiša vleče na tuje, kako uloviti orado, ribona, lignje. Skoraj vsak drug dan sva z očetom odrinila s čolnom proti Silbi in Mo-latu. Nekega dne pa sem se zadržal na srednješolski >fešti<. Ob treh, štirih zjutraj me je zbudil oče. Nekaj ur kasneje sem zaspal na čolnu z laksom v roki. In oče je nato obupal nad mano.« Bil pa je Miljenko ponosen na sina, olimpijca. Dva meseca po olimpijskih igrah leta 1984 je umrl ... Soigralci na nedeljskem nogometu so Fiša, ko je pred dobrima dvema letoma praznoval abrahama, posadili na oslička, značilnega za dalmatinsko območje. Brez pomislekov je jahal po atletski stezi celjskega štadiona. REPORTAŽA 31 ia napaka na ljubljanski fakulteti Iskal blazine po Zadru Osem let prej je Hrvoje pri stari mami na Ugljanu gledal televizijo. Začel se je prenos finala skoka v višino na olimpijskih igrah v Montrealu. »Povsem so me prevzele tiste velike, mogočne in mehke blazine, na katerih so pristajali najboljši skakalci sveta. Jeseni sem začel obiskovati osmi razred. Po pouku sem se odpravil po mestu. Iskal sem takšne blazine. In sem jih našel. Manjše vadbišče je bilo na Jazinah, ob legendarni košarkarski dvorani. Možakar mi je rekel, naj skočim. Mesec kasneje sem se pridružil klubu.« Od začetnih 145 centimetrov je v kratkem obdobju napredoval do 185. Naslednje leto je s 195 cm imel pionirski rekord, hrvaški ali celo jugoslovanski. Talent je bil nesporen, ogromen potencial pa je dokazal z jugoslovanskim rekordom za mlajše mladince - 215 cm! Norma v zadnjem trenutku Po srednji šoli je sledilo zapravljeno leto glede športa - služenje voja- Brigita, tedaj še s priimkom Topole, je bila odlična skakalka v višino kot mladinka je bila članica jugoslovanske reprezentance. Njen trener je bil štiri leta starejši brat Igor. škega roka v Nišu in Kruševcu. Med študijem je postal članski reprezen-tant. Grb na dresu je nosil med dvajsetim in šestindvajsetim letom. Na evropskem dvoranskem prvenstvu v Göteborgu je osvojil peto mesto! »V dvorani je bilo toplo, tekma se je začela po- zno popoldne. Nasploh mi je odgovarjalo, če so bila tekmovanja čim kasneje.« Novica Čanović in Sašo Apostolovski sta bila njegova huda tekmeca v bivši državi. Kdo naj bi potoval v Los Angeles? »Postavil sem državni dvoranski rekord, ko sem preskočil 225 cm, toda olimpijska norma je bila za centimeter višja. Vedel sem, da jo >imam v nogah<, a se mi je vselej izmuznila. Preostala je le še ena priložnost.« V Bruslju je bil 1. julija troboj reprezentanc Jugoslavije, Belgije in Anglije. Fiš je vse višine zmogel v prvih poskusih, tudi 226 cm. Čeprav je bil čustveno izpraznjen, je letvico na višini novega državnega rekorda (228 cm) skoraj preletel v tretjem poskusu. I Devetnajsto mesto na OI Na zahodni obali Združenih držav Amerike se je izkazalo, da Fiš res ni »jutranji tip«. Kvalifikacije skoka v višino so bile dopoldne. »Pred potjo sem bil v vrhunski formi. Dobro sem se pripravil na največje tekmovanje. Žal z mano ni potoval trener Petar Korica, ki mi je pomenil vse in ki je bil zaslužen za moje dosežke. Počutil sem se osamljeno. Izdal me je tudi bioritem. Zapletlo se je pri 210 cm.« Dvakrat je podrl letvico. »Hrvoje, pa ti boš zadnji. To sem pomislil in se zbral. V tretjem poskusu je šlo.« Z 218 cm je zasedel 19. mesto. Za 21-letnika je bil to spodoben dosežek. Ambicije so bile še naprej visoke, toda napredka ni bilo. »Imel sem v glavi, da bom preskočil 230 cm. Ko se je cilj oddaljeval, je moj motiv na treningih upadal.« Trener že četrt stoletja Fiš je po absolventskem stažu končal fakulteto in ker je bila Brigi-ta že zaposlena v Celju, se je moral odločiti. Ko so mu ponudili službo profesorja športne vzgoje v Srednji šoli Borisa Kidriča v Celju, je bilo glede dokončne selitve lažje. Konec osemdesetih let se je odločil, da ne bo več tekmoval. Vajen je bil trenirati v skupini, pri Kladivarju pa tedaj ni bilo primernih sotekmovalcev. Pred 25 leti je postal trener. Skrbel je za Anjo Valant, Alena Topolovčana, Marka Lenka, Deso Čalasan, Marušo Černjul, Andreja Batagelja ... Petnajst let je predsednik strokovnega sveta pri AD Kladivar. »Imamo že tri olimpijce za Rio de Janiero, Roberta Rennerja, Luko Janežiča in Martino Ratej. Če bi sreča glede zdravja služila Marini Tomič, bi se tudi ona lahko priključila. Slovenija je čudežna glede športa. Če pa ima še kopico vrhunskih atletov, me to posebej radosti.« Košarkarji, ponos Zadra Fiš prizna, da mu je med študijem vse skupaj uspelo usklajevati tudi zaradi bližine treh lokacij: ob Savi so bili skupaj študentski dom, fakulteta in štadion. Vzornika Dwi-ghta Stonesa je bilo kakopak težko doseči, a se mu je izpolnila velika želja v košarki. Veliki navijač, Za-dra seveda, se spominja leta 1986 in pete, odločilne tekme finala državnega prvenstva v Zagrebu proti Ciboni: »Pol dvorane je bilo >nji-hovih<, pol pa >naših<. Vsi, ki smo navijali za Zadar in smo bili z juga, Lucijan Fižuleto (186 cm) je član Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško kot organizator igre. smo skupaj odšli do dvorane Doma športov. Upanja sicer ni bilo veliko, toda ko je začel s trojkami Petar Po-pović ... Senzacijo smo proslavljali do jutra, bili smo zelo ponosni na hrabre košarkarje, ki so ugnali najboljši evropski klub.« Ni bila sicer znanstvena fantastika, na katero prisega v filmih, pri čemer omeni Osmega potnika in doda - prav tako kultni - Let nad kukavičjim gnezdom. V glasbi ceni energijo, ki jo nudi AC/DC s Thunderstruck in Highway to hell. Na koš in v gol Lovro je visok 198 cm in je košarkar, ki je bil na širšem spisku slovenske kadetske reprezentance. Po štirih sezonah na Polzeli je igral še za Škofjo Loko in v prejšnji sezoni v 2. ligi za Celje. Vzornik študenta Fakultete za šport je bil Dražen Petrović, najbolj všeč mu je Gospodar prstanov 2, svoj prstan pa bo morda čez čas izročil Izi Mlakar, izvrstni odbojkarici mariborskega Branika. Le dobro leto mlajši je Lucijan (znova usoda - kot njegov oče tudi on ni bil ravno »načrtovan«) in je član Celja Pivovarne Laško. V klub se je vrnil za zadnje tekme v prejšnji sezoni, v tej pa je v ligi prvakov igral proti Bešiktašu (prvi gol), Flensburgu (kjer je bil drugi najboljši strelec Celja) in dvakrat proti Parisu. Občudoval je predstave pokojnega Iztoka Puca, zdaj si pozorno ogleduje Andyja Schmida, Arona Palmars-sona in Domagoja Duvnjaka. Želi si zaigrati v prvi postavi kluba iz Zlatoroga. »Pritisk« deklet na vrhunske športnike je močan, a Luc, Lučko ali zdaj že tudi Fiš (tako ga kliče trener Branko Tamše) ga še obvlada. Od filmov je omenil Vojno zvezd - morda bo na parketu sodeloval v njej. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA 32 PORTRET Naravo odkril in vzljubil že kot otrok Priznan florist Simon Ogrizek prisega na vse, kar je lepo - Še tako bujno in razkošno cvetje se »izgubi« v neurejenem in nepospravljenem prostoru Ko se povsem brez predznanja šele v srednjih letih človek loti vrtnarjenja, potem je željan vsakega nasveta. A pri tem naleti na nepremagljive ovire: poljudni nasveti so primerni za tiste, ki že nekaj znajo; če brska po strokovni literaturi, je ta zapisana tako, da večine ne razume; če se obrne po pomoč k strokovnjakom, bi spet potreboval prevajalca ... Svetla izjema, ki izstopa iz kroga slovenskih vrtnarjev in cvetličarjev, je zagotovo Simon Ogrizek. Kljub vrhunski strokovnosti - nenazadnje je sodnik na mednarodnih florističnih tekmovanjih in generalni sekretar evropske cvetličarske zveze Florint - je še vedno vesel, če ga kdo na ulici pocuka za rokav in poprosi za nasvet. O tem, kako skrbeti za vrt in kako ravnati s cvetlicami, da nam bo oboje v veselje, pa govori v »razumljivem« jeziku. S predanostjo in z zavzetostjo, kakršni le redko začutiš. Tudi zato v tem predpraznič- ob koncih tedna in med počitni- »Kaj je potem bolj logično, kot to, da odideš v cvetličarsko-vrtnarsko šolo v Celje?« Ko kovačeva kobila ni bosa Vrt mora biti urejen, a osnova je seveda čisto in pospravljeno okolje. »Na kupe gradbenega materiala ne aranžmaji vselej prilagojeni letnemu času. Prvi cvetlični aranžma vas pri Ogrizkovih pozdravi že v veliki veži, ki jo ta mesec krasijo božične zvezde in dišeči iglavci ter okrasje iz bližnjega gozda. Cvetje mora biti še vsaj v treh, štirih sobah, zagotovo pa Ogrizkovi ne sedejo k jedilni mizi, da na njej ne bi bilo šopka cvetja. nem času velja prisluhniti njegovemu nasvetu, kako okrasiti dom, če želimo biti zadovoljni. »Najprej poglejmo prostor, opremo in barve v njem. To naj nam bo vodilo, kasneje pa iz narave prinesimo čim več vejevja dišečih smrek, iglavcev, plodov, ki so na voljo ob koncu vegetacije, ter zanimivo razraščenih vej,« Simon Ogrizek takoj razkrije svoje nagnjenje do naravnih materialov in sožitje, v katerem živi z naravo. Otrok blokovske soseske in travnikov Že kot fantič je svoje življenje delil na dva dela - dopoldanski je bil velenjski, ko je iz blokovske soseske odhajal v šolo, medtem ko se je pravo življenje zanj začelo popoldne, cami, ko je prav vsak dan obiskal stare starše v Lokovici pri Šoštanju. Prav na domačiji, kjer zdaj tudi živi s svojo družino, je odkrival naravo in lepote, ki jih ta ponuja vsakomur, ki jih le želi videti. In tam se je tudi začrtala njegova življenjska pot. Doživetja s travnikov in iz gozdov v soseščini mu še danes veliko pomenijo, enako tudi to, da ga starši in stari starši pri raziskovanju okolice niso omejevali. »Če danes štiriletnik ne sme ven, niti na travo, sem sam vedel, kje bodo zacveteli prvi zvončki ali divje narcise, kje bom lahko nabral prve gozdne jagode,« pravi in dodaja, da je ob tem imela njegova babica tudi izjemno bogat vrt. Cvetje, ki ga je kombiniral z divje rastočimi rastlinami, je krasilo vse sobe, vključno s kapelico pred hišo. »Celjska šola je prva stopnička, odskočna deska za bodoče cvetličarje in vrtnarje, saj daje izjemno strokovno znanje o rastlinah, njihovem izvoru, kako posamezna deluje v prostoru, kako cveti, kakšno strukturo listov ima, kakšno zemljo potrebuje za rast...« moreš postaviti še tako lepe zasaditve. Nič ne pomeni. To nima smisla,« pravi Simon, ko opisuje domač vrt. Ta se na eni strani stika s travniki, na drugi z gozdom. Zasaditve na eni strani so v modri in beli barvi, z rastlinjem s sivim poprhom listov, na drugi strani je kontrastno povezana zasaditev v rumenih, vijoličnih in rožnatih barvah. »Na sredini ju povezuje hiša, v kateri prav tako ne sme manjkati cvetja,« v smehu pove Simon in doda, da so cvetlični Brez zahtev, a tudi brez omejitev Svojo letos že 20-letno kariero flo-rističnega strokovnjaka je začel v takratni srednji cvetličarski in vrtnarski šoli v Celju, na biotehniški fakulteti je nato najprej diplomiral iz agronomije, kjer je pod drobnogled vzel sadjarstvo in vrtnarstvo, ter ob delu nadaljeval študij in diplomiral še iz hortikultu-re. Nikoli ga ni zamikalo, da bi šel na svoje. »V velenjskem podjetju PUP delam, kot da bi bilo to moje podjetje, Simon Ogrizek je v svoji dolgoletni flori-stični karieri letos prvič postavil adventno razstavo. Čeprav so ga poklicni kolegi z vsega sveta spraševali, kaj in kje pripravlja za advent, je vsako leto znova skomignil z rameni in odvrnil, da nikjer nič. »Tega se ne moreš lotiti na silo. Ko sem prišel v čarobne sobane dvorca Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju, pa sem preprosto začutil, da adventna razstava sodi v ta prostor,« je dejal za čarobno Adventno pravljico. čeprav nisem niti solastnik,« pravi vodja poslovne enote vrtnarstvo, ki je podjetju zvest vso svojo poklicno pot. Že kot 17-letne-ga dijaka so ga v podjetju - ker so imeli kadrovske težave - povabili, naj za tri tedne prevzame vodenje cvetličarne, potem se je kot dijak in študent ves čas vračal in občasno pomagal pri delu. Med pisanjem diplomske naloge je sledilo povabilo, naj pride v službo. »Tako sta sicer odpadla absolventsko leto in načrtovano potovanje, a kot vodja proizvodnje sem prišel v naravnost idealno okolje,« pravi Simon in dodaja, da mu nikoli nihče ni rekel, kaj naj počne, hkrati pa mu pri njegovih odločitvah tudi nihče od vodilnih ni nasprotoval. Prenova in rast »Le tu in tam je kdo od zaposlenih dvignil obrvi, češ, saj to vendar počnemo že 30 let, kaj bi zdaj spreminjali ...« pravi in dodaja, da je svoje delo zastavil tako, da »je obračal na glavo tisto, kar se mu je že prej kot dijaku in študentu zdelo nesmiselno, premalo rentabilno ...«. V vrtnariji, ki je bila prej ena najpomembnejših pridelovalk asparagusov, kalij in podobnih cvetlic, so bili leta 1995 rastlinjaki napol podrti, podjetje je imelo tri cvetličarne. PORTRET 33 Praznični aranžma, s katerim je Simon Ogrizek sledil svojemu vodilu, da morajo biti prav vsi detajli v prostoru usklajeni med seboj. Tudi en cvet v vazici - sploh če je teh veliko v istem prostoru, kot je primer tudi Hotel Evropa v Celju - je lahko dovolj. Približno v desetletju so povsem obnovili vrtnarijo in imeli že 12 cvetličarn. »V drugi polovici 90. let smo tudi močno prenovili program in zamenjali sorte, ki se niso več prodajale,« pove takratni tehnični vodja poslovne enote vrtnarstva. Kmalu je uvedel tudi celovito ponudbo urejanja okolja in leta 1997 je PUP že dobil večje projekte urejanja okolja. »Postali smo daja, da so sledili še posegi v cvetličarstvo, sodelovanje in seveda uspehi na tekmovanjih. Velik izziv je bila tudi zagotovitev lastnega uvoza, da so imeli v podjetju prvi »drugačno in kakovostno blago«. »V približno desetletju smo za 300 odstotkov dvignili pridelavo, v kratkem času več kot podvojili prihodke, temu je seveda sledilo tudi zaposlovanje dodatnih sodelavcev.« Tako se tudi gospodarska kriza podjetju prva leta še ni poznala in je še naprej raslo, a z zaostrovanjem je vendarle leta 2012 udarila tudi po cvetličar- pravi, da se je obseg dejavnosti skrčil za četrtino, sledil je tudi padec zaposlenih s 45 na 28. A ker je prav vsak član ekipe angažiran in vrhunsko usposobljen, se za vrtnarje in cvetličarje spet počasi začenja rast. Tudi zato, ker so ves čas sodelovali na tekmovanjih in kljub krizi v podjetju nikoli ni zmanjkalo ne volje ne denarja za dodatno izpopolnjevanje. V Slovenijo, Evropo, svet Simon Ogrizek je dejaven predsednik slovenske sekcije cvetličarjev, član upravnega odbora evropske agencije za poklicno izobraževanje »Upam da me ljudje, s katerimi delam, ne poznajo kot sitnega, nataknjenega in slabe volje. Včasih že pade kakšna težka beseda, ampak takoj za njo sta že smeh in veselje. Mislim, da so pozitivnost, smeh in veselje vodila za kakovostno življenje. Prepričan sem, da je to praznično obdobje čas, v katerem ni prostora za slabe in negativne misli. Naredimo vse, da se bomo počutili dobro, da se bomo izognili negativizmu, in pojdimo svojo pravo pozitivno pot.« »Kar zmrazi me, ko me kdo vpraša, kateri program uporabljam za načrtovanje. Ne uporabljam nobenega programa, ampak imam znanje. Ko si v prostoru, na terenu, moraš preprosto videti končno sliko, vanjo pa >iz glave< umeščati rastline. Če imaš dovolj znanja , o rastlinah, potem je rezultat zagotovljen. Z računalnikom si pomagam le, ko je treba narediti končno skico. To bi bilo vendarle preveč zamudno le s svinčnikom oziroma z barvicami na papir.« »Življenje si lahko olepšamo tako, če skušamo na vse stvari gledati pozitivno. Tudi ko stopajo proti nam stvari, ki bi morda bile negativne, jih sprejmimo in preoblikujemo tako, da bodo dobre. Ko bomo dosegli raven, ko bomo negativen stres sprejeli, predelali in ga preoblikovali tako, da ga bomo v okolje posredovali kot pozitivnega, bo to stopnja, ko se nam ne bo treba bati ničesar več.« Cedefop, generalni sekretar Evropske floristične asociacije Florint ... »Prihodnje leto bo 60-letnica Florinta in za praznovanje diamantnega jubileja pripravljamo osrednji dogodek,« pravi in dodaja, da evropske prestolnice gostiteljice še niso izbrali. Ker mora biti mesto srečanja čim bolj dostopno, jubilej ne bo v Strasburgu, kjer je bila zveza ustanovljena. A do vseh teh funkcij je bila vendarle dolga pot. »Strokovna pot je temelj, na katerem lahko gradiš. Ko začutiš, da vendarle že imaš nekaj strokovnega znanja, lahko začneš sodelovati na različnih dogodkih, razstavah, vodenjih ... Ko doma že veliko narediš, te zanese tudi v mednarodno okolje. V sekciji cvetličarjev smo te možnosti utrjevali in leta 2007 smo bili v Velenju gostitelji evropskega prvenstva cvetličarjev,« se spominja in dodaja, da je bil to izjemen dogodek, ki so ga organizatorji dobro izvedli. Sledilo je povabilo v upravni odbor te asociacije, kjer je Ogrizek nekaj časa deloval v odboru za izobraževanje, zdaj pa je že dve leti njen generalni sekretar. K temu seveda sodi tudi preboj preko meja Evrope, na druge celine. Letošnje leto je začel v Avstraliji, pred kratkim se je vrnil iz Južne Amerike. Stroge sodniške oči V svetu ima cvetličarstvo izjemen pomen. Kot mednarodni floristični sodnik ima Simon pri ocenjevanju vselej pred očmi, da cvetličarstvo temelji na kulturi in umetnosti domačega okolja. »Tako ločimo različne sloge, vsak pa se odlikuje po nečem posebnem,« našteva, da je za Skandinavijo značilno drobno filigransko delo; za cvetličarje iz Sredozemlja razkošje zelenja z nadgradnjo cvetja ter razkošni veliki aranžmaji z dodanimi plodovi; anglo-saksonski slog odlikujeta pridih angleškega podeželja in klasika . V vse sloge mora cvetličar vnesti svojo kreativnost in to velja le ceniti. »Pri tehnični izvedbi, kjer so pravila zelo natančna, pa smo sodniki zelo strogi, saj ne dopuščamo nobenih odstopanj.« Pri tem pohvali slovenske cvetličarje in skromno pritrdi, da je bilo za ponoven vzpon cvetličarstva res veliko narejenega. Nenazadnje imamo v Sloveniji na 1.700 ljudi cvetličarno, drugod je ena na 5 do 10 tisoč prebivalcev. »In to cenijo tudi v svetu. Slovenija je kljub svoji majhnosti v cvetličarstvu velika.« »Polnjenje baterij« »Sprehodi po okolici, vsaj trikrat tedensko intenzivna telesna vadba,« Simon na kratko razloži, kako si »polni baterije« za zahteven delavnik. Pri tem ne skriva, da je njegova največja ljubezen planinarjenje, saj mu srce zaigra vselej, ko se pripelje do Ljub-nega. »Vem, da me že čez nekaj minut čakajo skale, da me bodo pozdravili cvetoči rožnati alpski šipek, dišeči alpski klinčki, kakšna planika .« To ga napolni z energijo in za to si vzame čas. V visokogorje ga včasih pospremi starejši sin, sicer se družina na njegov ropot po hiši med tretjo in četrto uro zjutraj ne odziva. »A je vredno, saj sem ob pol osmih že na vrhu Brane ali ob šestih na Okrešlju, nato pa naprej proti Kamniškemu sedlu. Jutra, ko se narava prebuja, so najlepša - potem ko je gneča, te lepote ni več.« Urejen tudi za sprehod v gozd Pri opisovanju Simona Ogrizka bi najbrž še najmanj zgrešili, če bi dejali, da je velik estet, ljubitelj vsega lepega. K temu, v smehu prizna, sodi tudi skrb za lastno urejenost. Tako ga je v javnosti skorajda nemogoče videti brez šala ali rute okrog vratu, pogosto obleče telovnik ali pisane nogavice. »Kadar delaš s stvarmi, ki odražajo estetiko, moraš tudi sam odražati harmonično urejenost. To je predpogoj za dobro delo, pa naj gre za barve, naj bo to slog oblačenja ... Tudi v gozd ne grem neurejen, takšen sem in le tak se počutim dobro,« pove in doda, da je to skrb prepoznal tudi njegov zvest spremljevalec na sprehodih v naravo, yorkshirski terier, ki svoje energije nikoli ne porabi. Ko v veži zgrabi šal in košaro, kuža ve, kaj ga čaka - za razliko od drugega hišnega štirinožca, maltežana, ki je pri svojih skoraj 18 letih že star gospod in temu primerno kraljuje v hiši Ogrizkovih. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA 34 INTERVJU »Tudi v domačih kuhinjah se dogaja revolucija« Edini slovenski chef z Michelinovo zvezdico je vesel, da so kuharji danes osvobojeni okov rutine Andrej Kuhar je po šolanju v gostinski šoli v Radencih leta 1969 odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal precej časa. Leta 1984 je naredil mojstrski izpit. Prvo Michelinovo zvezdico je osvojil v restavraciji Gasthaus Fäth in jo ohranil med letoma 1990 in 1994. Leto kasneje se je z ekipo preselil v Hotel Ölmühle, kjer je zvezdico obdržal do leta 1996. Po vrnitvi v Slovenijo je kuhal v Vili Bled in restavraciji Promenada. Bil je tudi chef ljubljanskega Maksima, zdaj pa je glavna ustvarjalna moč Vile Herberstein. Vstal je ob petih zjutraj in tri ure kasneje z žarom v očeh pripovedoval, da bo gostom ta dan med drugim ponudil hobotnico, goveje ličnice in še druge dobrote, ob katerih se človeku že v mislih pocedijo sline. Andrej Kuhar, prvi in tudi edini Slovenec, ki si je doslej prislužil Michelinovo zvezdico, je danes šef kuhinje v velenjski Vili Herbenstein. Izjemen kuharski mojster pravi, da ne bo nikoli povsem »izklopil«, saj je vihtenje kuhalnice njegova velika ljubezen. In ko ga vprašamo o trendu slovenske kulinarike, kot iz topa izstreli, da je to zdrava prehrana. In pika. Za Andreja Kuharja se glede na njegov priimek zdi, kot bi mu bil poklic položen v zibelko. Ko so njegovi starši odšli na majhno njivo, so fantiča pooblastili za šefa kuhinje. »Skupaj sem spravil kakšno prežganko, kakšno drugo juho ali kuhan krompir. Včasih sem tudi pozabil na svoje obveznosti, saj sem bral Vinetouja. Ko sem videl, da se družina vrača domov, nisem imel še nič pripravljeno in je bilo treba improvizirati.« Dodaja, da je nanj zagotovo vplivalo tudi okolje. Rojen je namreč v Petanjcih. Čez Muro je zdravilišče Radenci in v tamkajšnjo kuhinjo je vsak dan nosil mleko domače simentalke. Tako se je srečal z gostinstvom in s pridnimi kuharicami, ki so mu včasih dale kakšen košček torte. Že takrat se je odločil, da bo po poklicu kuhar in nič drugega. Kako se spominjate svojih prvih praktičnih ur? Izobraževanje v gostinski šoli v Radencih je bilo zasnovano tako, da smo imeli v omenjenem kraju trikrat na teden prakso, poleti sem šel delat tudi na morje ali kam drugam. Moje kolegice, gostinsko šolo so namreč obiskovale večinoma ženske, so se raje skrile v kot, čistile »Navdušuje me kuhinja po vsem svetu. Zanimivi so Italijani, ko na primer gospe doma delajo rezance. Eno uro lahko govorijo o svoji pašti. Gre za to, da delajo z ljubeznijo in s strastjo. To je lepo. Nekdo svoj poklic opravlja z voljo in tako, da mu je všeč. To je kakovost življenja in ne da delaš zato, da izpolniš osem ur.« solato in so imele raje, da so jih pustili na miru. Mene je od začetka privlačil štedilnik, ki so ga kuharice kurile na drva, plošča je bila žareča, rdeči pa so bili tudi obrazi teh močnih žensk. Kot malo klobasico so me stisnile med sebe in mi dale priložnost. Takrat sem se naučil, da me ne sme biti strah. In še nekaj zelo pomembnega - naučil sem se delati pod pritiskom, za veliko število gostov. Nekateri vse življenje čakajo na Micheli-novo zvezdico. Kako vam je uspelo, da ste jo obdržali šest let? Zame je bila pomembna prelomnica opravljen mojstrski izpit v Frankfurtu. Moje delo nato ni bilo načrtno usmerjeno v to, da bi pridobil zvezdico. Prinesla so mi jo leta dela, ko sem postajal vse boljši v svoji restavraciji v Nemčiji. Predstavili so me v enem časopisu, nato v drugem ... Tako so prišli tudi ocenjevalci, ki odločajo, kdo se znajde v rdeči bibliji. A treba je vedeti, da oni restavracijo obiščejo že kakšna tri leta prej, preden nekoga uvrstijo v ta slaven vodnik. Ko je test končan, se ocenjevalec vrne v restavracijo, se predstavi in pove, da je bil pri tebi na kosilu, ter se s teboj malce pogovori. Drugič pride ocenjevalec z drugega konca države, sistem je zelo pregleden in korekten, ocenjevalci tudi plačajo to, kar so pojedli. Sredi novembra pa vsako leto sledi veliki spektakel, ko razglasijo, kdo zvezdico dobi in kdo izgubi. Kako to, da Slovenci ne pridemo zraven? Smo premajhni ali nismo dovolj dobri? Podeljevanje nekoliko diktirajo Francozi, zdi se, kot da mora biti v tej državi največ zvezdic. Res je, da so sicer letos kar nekaj japonskim restavracijam v Tokiu nadeli po tri zvezdice. Srednjo Evropo pa držijo v ravnovesju. Če podelijo šest novih zvezdic, jih zagotovo nekje INTERVJU 35 Odkar je v tem poslu, se je najbolj spremenil način priprave hrane, je pojasnil. Danes na primer ni več težkih, mokastih omak, način kuhanja je nasploh mnogo bolj zdrav, je prepričan. Kot izjemno prednost današnjega časa je izpostavil, da ima kuhar danes vso ustvarjalno svobodo. Medtem ko je bil nekoč pogoj za mojstrski izpit obvladanje 250 garnitur, ki jih je bilo treba znati na pamet. Predpisane so bile tudi cene jedi, a tudi teža posameznih sestavin. težko napredujejo. Včasih jim uspe najti delodajalca, ki to vidi in jim da kakšen evro zraven. Lepo je, če sodelavca pohvališ, vendar je denarna nagrada prav tako pomembna. V Sloveniji je problematično tudi kuharsko izobraževanje. V Avstriji in Nemčiji obstaja sistem vajeništva, za otrokovo prihodnost so tam odgovorni starši, šola in mentor. Začne se pri osebni higieni in pri osnovah, drugo leto si že za štedilnikom, tretje leto pa moraš biti kuhar v pravem pomenu besede. Vse je odvisno od tega, kako omenjena trojka usmerja odraščajočega otroka, da ta razume svoj poklic. Mladi, s katerimi imam opravka pri nas, ga žal ne razumejo. Vendar niso sami krivi za to. Nič ni narobe, če mi rečejo, da še v življenju niso videli tega, kar delam v svoji kuhinji. A sem žalosten, ko jih vprašam, kdaj so si kupili zadnjo knjigo, in je njihov odgovor, da že zadnjih nekaj let ne. Veliko denarja na primer porabijo za mobitele, za kuharske knjige pa ne. Naši sosedje Avstrijci niso nič boljši ljudje kot mi, a poglejmo, kakšne ugledne kuharje imajo, znani so po vsem svetu. Menim, da je pri tem odločilno disciplinirano osnovno izobraževanje in seveda potem nadaljnje vlaganje v svoje znanje. Kakšna je po vseh vaših izkušnjah vaša osnovna filozofija pri delu? ga je kmetica zame z njive pripravljena izkopati predčasno, ne morem ponuditi enakega plačila kot za tistega trdega, lesenega in brez vonja, ki v Slovenijo pride z vagonom od kdo ve kje. Seveda ne morem gostom tega vsega podariti, zato ta jed stane nekaj centov več. Tukaj pa je naslednje pravilo - ko pripravimo kakovostno jed, jo moramo torej tudi ustrezno zaračunati. Sicer bankrotiramo, preden začnemo. Lahko k uspehu pripomore tudi kuharje-va karizma? Že nekaj časa kuharji niste več strici iz ozadja. Prej so bili kuharji v kleti kot ščurki. Na plano jih je privlekel stari mojster francoske klasične kuhinje Paul Bocuse, ki jim je zabičal, naj pozdravijo goste. Tega so se vsi bali, on pa je bil prvi, ki se je postavil pred kamero. Danes je pomembno, da kuhar komunicira z gosti, ne gre za to, da se baha, ampak da spoznava njihove želje, tako se vzpostavi bolj prijetno vzdušje. Tudi Italijani so v tem pravi mojstri, ko odprejo restavracijo, »ofirajo«, na glas pozdravljajo, z izjemnim žarom predstavljajo svoje jedi. Tudi sam skrbim, da vajenci, ki delajo v moji kuhinji, premagajo strah pred gosti. V čem po toliko skuhanih obrokih in vedno novih pristopih še najdete svežino? Čemu se posvečate trenutno? »V Vilo Herberstein me je povabil Franjo Bobinac. On je pravi gurman, živel je v Franciji in želi iz te vile nekaj narediti. Gosti ljudi iz celega sveta, ta restavracija pa je tudi prepoznavni znak za Gorenje. Slednje se vključuje na področju športa, na primer smučanja in rokometa, zakaj se ne bi propagiralo tudi na področju gostinstva?« »Poglejmo, koliko avtomobilov je na cestah. In to sami dobri. Avtomobilska industrija si je znala vzeti svoj kos pogače. Tudi mesarji imajo svoj posel, oni znajo. Gostinci pa tega ne znamo, prešibki smo, ker nismo povezani in ker se ne znamo prodati. Govorim o pošteni kakovosti za pošten denar. Šef restavracije tako ne potrebuje le znanja o kuhanju, ampak tudi znanje o poslovanju.« drugje šest odvzamejo. Avstrijcem so pobrali vse, saj so vodič tam preslabo prodajali. Mi pa lahko le sanjamo, da bi nas uvrstili vanj. Poskušal sem, da bi nas vanj priključili skupaj z Južno Tirolsko ali skupaj z Italijo. Vsaj 20 naših restavracij, ki so jih ocenili za vodič Gault & Millau, se trudi za to. Vendar so te ocenjene z eno ali dvema kapama, kar ni isto kot Miche-linova zvezdica, ne gre za enako avtoriteto. V Sloveniji je največji problem torej v tem, da nimamo vodiča. Nekaj kolegov je danes dovolj sposobnih, da bi lahko kuhali na takšni ravni, morda bi potrebovali le nekaj izboljšav. Kaj pravzaprav najbolj šteje pri Micheli-novi zvezdici? Ko gost stopi v restavracijo, ga mora osebje ustrezno sprejeti, ga voditi k mizi, poskrbeti za njegovo garderobo, mu odmakniti stol. Sledita priporočilo za aperitiv in jedilni list, nato je na vrsti strežba. Ko gost plača, se je treba od njega pravilno tudi posloviti, mu odpreti vrata in zaželeti lep dan. To je le prvi korak, nato štejeta kakovost kuhanja in predstavitev krožnika. Lastnikom restavracij rečem, naj gredo delat v tujino, da bi spoznali ta ritual. Michelin ne pomeni, da moraš imeti na jedilniku jastoga. Vse, kar ponujaš, pa mora biti perfektno. Ocenjevalci so namreč kuharski mojstri. Takoj jim je jasno, ali je omaka mastna, če je povezana z moko ali če ji je dodana kakšna umetna sestavina, na primer ojačevalec okusa. Šteje tudi to, če je krožnik topel, če je čist ... V rokavu imajo tisoč trikov, pri katerih lahko takoj padeš. Če si zvezdico že osvojil in jo izgubil, je to katastrofa. Odrazi se v tem, da moraš po vsej verjetnosti odpustiti pol ekipe, saj se drastično zmanjša tudi obisk. Če jo osvojiš šestkrat, je učinek zagotovo nasproten. Odpira nove možnosti? Tako je, saj to pomeni, da si prva liga. Prihajajo vabila za velike zgodbe, kjer sodelujejo kuharji, ki so osvojili eno, dve ali tri zvezdice. Gre za pogovore o prihodnosti kulinarike, o trendih . Michelinova zvezdica ne seže le do gostov, odzovejo se tudi mediji in gospodarstvo. S tem se odpira nov pristop do prodaje storitve. Že ko sem na steno svoje restavracije obesil diplomo mojstrskega tečaja, sem postavil drugačne cene kot prej. Prej sem bil samo kuhar »Sem povsem preprost. Zelo zadovoljen sem z dobro enolončnico z veliko zelenjave, s piščancem ali teletino. Seveda imam rad še tisoč drugih stvari. Zelo malo je jedi, ki jih ne jem.« in še Balkanec za nameček. Od mene so vsi pričakovali hrano z žara. Sam pri sebi pa sem si obljubil, da bo goste kar hitro minilo do tega. Vam je preboj uspel v Nemčiji. Kako zdaj, po nekaj letih, ko ste se vrnili v domovino, gledate na tisto obdobje? Je kruh v tujini bolj bel kot doma? Kruh je bolj bel takrat, ko si priden in ko si ga zaslužiš. V Sloveniji pa si lahko prav tako priden, a zato ne dobiš ustreznega pri znanja. Moj največji problem je » N[n na primer, kako motivirati sodelavce. Gre za to, da Bledu sem so nekateri predobro plačani, čeprav nji- hovo delo ne ustreza njihovi nagradi. Nekateri pa bi za svoje delo morali prejemati mnogo boljše plačilo, a ga ne dobijo. Zaradi tega trpijo in Izbral sem si način, ki je všeč meni in mojim gostom. Trudil sem se prilagajati povpraševanju, pri čemer sem ponujal tudi stvari, ki še niso bile znane. Novinarji so me vedno spraševali, kakšni so novi trendi. Sam jih mirim, da ne gre za to, kar kuhajo Japonci ali Korejci. Trend slovenske kuhinje je zdrava prehrana. To govorim že zadnja štiri leta, a se mi zdi, da me nihče ne jemlje resno. A vendarle vidim, da je to tema, ki je še kako pomembna in aktualna, saj nas je industrija povozila. Že v Nemčiji sem imel težave zaradi nekaterih svojih izjav, saj sem opo- kuhal za bogate Ruse, zoril na to, kako nezdrava ki so za jedilnik brez pijače plačali 850 evrov. Pripravil sem karibskega raroga, evropskega jastoga, mlečne pujske in tako dalje. Ko sem povedal ceno, so naši iz prodaje menili, da se mi hrana je kebab. Našim ljudem in našemu gospodarstvu bi lahko mnogo pripomogli, če bi se osredotočili na lokalno pridelana živila in če bi zanje ustrezno plačali. Za korenček, ki Posvečam se starim že skoraj pozabljenim živilom. Kutina se pri nas na primer še vedno ni prebila v ospredje, še vedno leži pod drevesi, ljudje pa mislijo, da lahko iz nje delajo samo marmelado ali džem. Največja težava v Sloveniji so vrste krompirja. Sami na primer ne znamo pridelati posebnega mokastega krompirja za pirejevo ali krompirjevo testo, tisti v trgovini pa je groza. Vedno več pozornosti posvečam tudi našim sladkovodnim ribam, ki so pozabljene. Gostom prodajamo brancina, vsi bi jedli romba, kaj pa ščuka, postrv? Na trg seveda prihajajo tudi vedno nove vrste zelenjave, na primer mini pak-choi, ki ga le malo blanširamo, podušimo in nastane krasna jed. Tudi vijolični krompir, za katerega sem pred leti nekemu kmetu na Gorenjsko prinesel semena, je že danes skorajda šel v pozabo. Seveda vsak dan odkrijem kakšna nova presenečenja, ko se vprašam, kako bi lahko pripravil določena živila, pri tem je seveda treba eksperimentirati. Ne obstaja le pečenje, možnosti je nešteto. TINA STRMČNIK, foto: GrupA Andreju Kuharju je garanje v kuhinji v navadi. Seveda ima tudi druge konjičke, na primer športni ribolov in fotografiranje, rad obišče tudi tuje države, a pravi, da bo za to še imel čas. Njegov edini problem trenutno je, da želi najti in usposobiti človeka, ki ga bo zamenjal, ko bo končal svoje V poslanstvo v velenjski Vili Herbenstein. Išče idealista, ki bi mu mirne volje prepustil svojo kuharsko zapuščino. 36 NAŠE LETO Še eno leto s kopico zanimivih prigod novi tednik radio celie Leto je pri koncu in pred vami je še zadnja letošnja številka Novega tednika. Ekipa novinarjev in urednikov, ki je ob pomoči vseh ostalih sodelavcev v hiši in izven nje »prikrmarila« barko do 52. številke, je tokrat obudila spomin na tiste najbolj zanimive trenutke iztekajočega se leta. i Eni so bili veseli, drugi malo manj, vsi pa so bili odraz dela med ljudmi in za ljudi. Tako bo tudi v prihodnje, ko bomo iz tedna v teden iskali nove zanimive teme, s katerimi bomo polnili strani časopisa. Verjamemo, da boste tudi v prihodnje z nami! Srečno! Marjetka Rauši Lesjak: »Kljub urednikovanju me zelo >vleče na terene, med ljudi, med življenja in zgodbe, ki se pišejo izven zidov pisarne. Še posebej rada beležim zgodbe tistih, ki so v določenem trenutku postavili vse na kocko za svojo idejo in jo zgledno uresničujejo. Takšna je zgodba mladega sirarja Boštjana Vrežeta. Navdihujoča. S takšnih >terenov< se vrnem napolnjena z novo energijo. V posebej lepem spominu mi bo ostalo tudi jesensko dopoldne v vrtnariji Vengust, kjer so nagrajenci našega nagradnega natečaja prevzeli nagrade za najlepše balkonsko cvetje. Domači, ki pridno in trdo delajo v svoji vrtnariji, so nas pričakali odprtih rok in ob obloženi mizi. Ponosna sem na sodelavce, tako tiste, ki teden za tednom s peresom ali fotoaparatom odstirajo svetle in temne plati dogajanja v naši regiji, kot tiste, ki delajo v naši medijski hiši. Šele vsi skupaj vsak teden sestavimo 48-stranski mozaik in vam ga ponudimo v branje. Tudi bralci ste nepogrešljiv del našega dela.« Foto: SHERPA »Veliko vsega se zgodi v enem letu. A v spominu ostanejo le posebni trenutki. In teh tudi v letu, ki se počasi poslavlja, ni manjkalo. Poseben je bil vsak dan, ko smo se s poslušalci in bralci družili na terenu. Poseben je bil vsak trenutek, ko smo odkrili kakšno pozitivno zgodbo in o njej poročali, ali ko smo kateri od izgubljenih živali pomagali najti dom. Posebna so bili tudi vsi objemi, ki smo jih delili in prejemali v prazničnem Janja Intihar: »Naša fotografa Eda Einspie-lerja in Andraža Purga bi lahko prosila, naj iz svojega bogatega letošnjega arhiva fotografij poi-ščeta katero, kjer se pogovarjam s katerim od direktorjev podjetij na Celjskem. Lahko bi tudi napisala kakšno >zgodbico<, ki sem jo neuradno izvedela ... ampak ne. Za svojo delovno fotografijo sem tokrat izbrala nekaj, kar pravzaprav sploh ne sodi v moj običajni krog delovnih obveznosti. Vendar gre za obveznost, ki sem jo opravila z velikim veseljem. Pred kratkim sem namreč spraševala skrbnike psov v Celju, kako skupaj s svojimi ljubljenčki trpijo ob glasnem pokanju petard. Pri tem mi je bil v veliko pomoč naš pes Vili, sicer moj zvesti spremljevalec na popoldanskih sprehodih, ko si bistrim glavo po napornem delu v službi.« Foto: SHERPA Zabavno presenečenje ob odhodu - »kopačke« za lažjo košnjo trave Ivana Stamejčič: »Novinarstvo mi je tudi v letu, ki se izteka, ponujalo številne priložnosti spoznavanja izjemnih ljudi, s kakršnimi se mi najverjetneje življenjske poti drugače ne bi prekrižale. Tudi zato je bila, potem ko sem preživela dve tretjini življenja v istem poklicu in isti medijski hiši, odločitev za odhod zagotovo težka in zelo pretehtana. Sama sem jo spre- jela kot izziv, saj verjamem, da mi jih prihodnost prinaša še kar nekaj. Kljub temu da bom v letu 2016 priložnosti iskala (in, upam, našla) na drugih področjih, moje slovo od Novega tednika ni dokončno - iz skupine soustvarjalcev časopisa se bom le preselila v mnogo večjo družino njegovih bralcev.« Foto: SHERPA Septembra s Tomažem Barado, mojstrom tekvondoja in kikboksa, ki je podpredsednik OKS, po ultramaratonu od Celja do Logarske doline. Dean Šuster: »Na Ostrožnem je bil judo turnir v parterju. Ob robu blazin pa že na daleč prepoznavna gosta iz daljne Azije. Japonca? Novinar, ki je tudi snemal s kamero, in prevajalka. S Televizije Tokio. Ko sta opravila z Marjanom Fabja-nom, sta tudi mene prosila za pogovor. Da bo reportaža o slovenskem judu dolga dve uri in da potrebujeta še dodatno mnenje. Po klasičnih vprašanjih je sledilo »zasliše- vanje: kaj počne Fabi na treningih, zakaj mu tako dobro uspeva, ali poznate njegov recept, ali je res oster in neizprosen, kako prepozna talentirane tekmovalce in zakaj jih uspe izbrusiti v šampione ... Japoncem marsikaj ali nič ni jasno. Telovadnica na Lopati kljubuje svetovni velesili. Prijetno je bilo v meni nenavadni vlogi naštevati uspehe in napovedati medaljo v Riu. Recept? Vsi ga poznamo, obenem pa nihče.« Foto: SHERPA NAŠE LETO 37 S slavnostne akademije ob 70-letnici Novega tednika v družbi Toneta Vrabla I ■ v ■ v tincic: decembru. Prav tako trenutki, ko smo se sodelavci kljub obilici dela znali sprostiti in poveseliti, nato pa spet zavihati rokave. Prav vsak dan je bil zaradi nečesa poseben. Tudi zaradi poslušalcev, ki dneva ne začnejo brez Radia Celje, in bralcev, ki si četrtkov ne znajo več predstavljati brez Novega tednika. Hvala vam za te posebne trenutke. Naj jih bo čim več tudi v letu, ki prihaja!« Foto: SHERPA Z Nilsom Hubnerjem v zavetišču Zonzani Tatjana Cvirn »Včasih je kar težko najti vsak teden zanimive sogovornike, ki bi nastopili v rubriki Živalski svet. Zvrstilo se je že veliko znanih ljudi, ki imajo živali, zadnje mesece pa tudi cel kup vzrediteljev. Pri izbiri sogovornikov so pomembna tudi naključja, kakršno je bilo tisto jesensko soboto, ko smo se prijateljice vračale z daljšega sprehoda. Zadnji del poti nam je popestril kuža, ki se je očitno izgubil. Ko sem navezala stik z zavetiščem Zonzani, sem ugotovila, da je njihov uslužbenec, ki je prišel po psa, tujec, ki živi pri nas in se muči z učenjem slovenščine. Seveda sem ga povabila, da bi ga predstavila v rubriki, in nastal je zapis o nizozemskem veterinarskem tehniku Nilsu Hubnerju. Na srečo je izgubljeni pes Boro, kot so našega najdenčka poimenovali v zavetišču, kmalu našel nove lastnike.« Foto: GrupA Saška T. Ocvirk: »Pa ne, da je že spet okrog?! Za vas ne vem, ampak meni gredo dnevi, kot da sem na vrtiljaku. In tale >ringlšpil<, imenovan leto 2015, si bom zapomnila po samih lepih stvareh. Zdaj sem že dovolj stara, da vem, kako nesmiselno je s seboj vlačiti karkoli drugega. Letos sem se na primer naučila, da te tudi zelo veliki psi ne požrejo na Robert Gorjanc: »Najbolj sem si zapomnil tako imenovano >afero antraks< v Termoelektrarni Šoštanj. Nekaj minut pred začetkom novinarske konference je direktor Teša Matjaž Eberlinc dobil sumljivo pošiljko z belim prahom. Zaradi suma, da gre za antraks, so smeli v stavbo le gasilci s posebno opremo, da so prevzeli sumljiv vzorec. Do ugotovitve rezultatov testa vzorca je v poslovni stavbi za štiri do pet ur ostalo zaprtih nekaj novinarjev in osebje Teša. Sam sem po naključju ostal zunaj in še dobro, da sem imel pri sebi snemalnik in mobilni telefon, da sem se lahko oglašal v program in snemal pogovore. S fotoreporterjem Andražem Purgom sva se v začetku leta prav tako udeležila novinarske v Tešu, po kateri je bil voden ogled zgrajenega šestega bloka. Na vrhu nove stavbe sva naredila Simona Šolinič: »Tudi leto 2015 mi je pokazalo, da sem pravilno izbrala svoje novinarsko poslanstvo. Na koncu leta je treba potegniti črto in obračunati s seboj. Vsako leto mora biti uspešno. Nič več. Nič manj. Vmes? No, vmes se dogaja marsikaj. Brez humorja in potegavščin ne zmorem. Vsako jutro si zadam, da bom nekomu zvabila nasmeh na obraz. Ker mi veliko pomeni sproščeno delovno okolje, so moje tarče seveda največkrat sodelavci. Zato mi je pri srcu predvsem spomin na 1. april 2015, ko so zaradi ušpičene prvoaprilske šale ne- kateri skoraj posiveli. Mala šala z zalepljenim spodnjim delom računalniške miške, ki zaradi tega ni delala, je kot nalašč, da pritisneš na nevrotični gumb novinarjev, ki se jim vedno mudi pisati in oddajati članke. S hudomušnostjo bom seveda svojim sodelavcem sivila lase tudi v letu 2016. Imam še kar nekaj potegavščin na zalogi, ki jih moram še udejaniti. Nekaj pa jim imam pripravljenih tudi za bralce Novega tednika in poslušalce Radia Celje...« Foto: GrupA »Tudi v najhujšem mrazu se vozim v službo s kolesom. V Zgornjo Savinjsko dolino, ki jo prav tako pokrivam, je s kolesom seveda predaleč.« Brane Jeranko: »Po novinarski plati je bilo zame leto 2015 zanimivo. Nekaj tednov pred koncem leta 2014 sem izvedel, da bom po novem pokrival Zgornjo Savinjsko dolino ter skrbel za novice iz tega zanimivega ter nekoliko bolj oddaljenega območja. Po dolgih letih Kozjanskega ter nekaj letih pokrivanja širšega konjiškega območja sem se začel posvečati novim krajem in novim ljudem. Alpske doline so zaprte in takšni naj bi bili tudi alpski ljudje, vendar to za Zgornjo Savinjsko dolino ne velja. Novinarji seveda potrebujemo odprte ljudi in k sreči se je izkazalo, da tam živijo ravno takšni. Zanimivih in odprtih ljudi ter z njimi zanimivih novic zato iz Zgornje Savinjske doline zares ne zmanjka. Največja (posredna) pohvala zame je bila, ko mi je bivša urednica, sama Zgornjesavinjčanka, po nekaj tednih pokrivanja te doline rekla, da to območje »že nekoliko šprica ven«. Uredniki seveda morajo skrbeti za uravnoteženo poročanje iz različnih delov našega območja. Foto: GrupA prvo žogo. In da moraš slinjenje vsepovprek včasih pač vzeti v zakup. Spoznala sem, da je človekova karizma lahko nekaj tako otipljivega kot stisk dlani med prijatelji. In spomnili so me, da nekateri najbolj modri ljudje še vedno črpajo iz pravljic in domišljije. Jelka Reichman mi je toplo priporočila, naj negujem hvaležnega duha v sebi. In zato z zaupanjem zrem naprej in se sprašujem . le kaj se skriva v bonbonieri, na kateri piše 2016?« Foto: GrupA Tina Strmčnik: »Priznam, služba je včasih res naporna. A ko na urniku odkljukam< klepet z režiserjem, ki pri komaj 21 letih za ustvarjanje na ljubiteljskem gledališkem odru prejme številne nagrade, si ne morem kaj, da se ne bi nalezla malo njegovega mladostnega nemira. Ko skušam pomen Primoža Trubarja ob dnevu reformacije prikazati skozi pronicljive misli dvojnega doktorja in našega rojaka Igorja Grdine, ne gre brez tega, da ne bi bila ponosna na svoje korenine. In ko ob podelitvi Veronikine nagrade nekaj minut ukradem velikanu naše kulture Cirilu Zlobcu, mi srce zapoje ob spoznanju, da mi je dano razumeti, kaj V družbi s Cirilom Zlobcem pomeni biti človek. Biti ljubeče, čuteče bitje, četudi malo lahkoverno, otroško zasanjano. In prepričano v čudeže. Le kako ne, če pa se mi dogajajo vsak dan? Tudi vam naj jih pričara leto 2016!« Foto: SHERPA Lea Komerički: »Veliko je v vsem letu terenov, pogovorov, intervjujev, nepozabnih doživetij. Še več je neverjetnih oseb. In prav sogovorniki, ki jih pri delu spoznam, se velikokrat zasidrajo globoko v spomin, ne- »Selfie« na vrhu šestega bloka Teša: levo fotoreporter Andraž Purg »selfie« za spomin, danes pa se sprašujem, kako bi bilo, če bi zaradi takšne ali drugačne afere ali okvare morali za nekaj ur obstati na tej višini na prostem, v mrazu in vetru.« kateri tudi v srce. Letos se me je zagotovo najbolj dotaknila zgodba malega junaka Jakoba iz okolice Rogaške Slatine in njegove družine. Pogum, neomajnost, prijaznost in pozitivna energija njegovih staršev so ob neverjetni podpori vseh Slovencev Jakoba popeljali do Amerike, kjer je že uspešno prestal zahtevno operacijo in je na dobri poti da doživi svoje sanje. Potem so sogovorniki, ki te preprosto navdušijo s svojo preprostostjo in iskrenostjo, kot me je nedavno dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana, igralka Ljerka Belak. Mi bo pa v spominu ostal tudi decembrski pogovor z vsestransko Nino Vodopivec.« Foto: GrupA 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Zima: od strahu k veselju Medtem ko letos prava zima spet zamuja, se bomo preselili v zgodovino in bomo v nadaljevanjih pogledali, kakšne so bile njene podobe nekoč, predvsem pa, kako se je podoba zime ob prehodu iz 19. stoletja v prvo polovico 20. stoletja spreminjala. Po uspešni postavitvi v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje, kjer je bila razstava Zima: od strahu k veselju prvič predstavljena ob koncu leta 2010, je v naslednjih letih gostovala še na Ptuju, v Sarajevu, Zagrebu in Štrigo-vi. Razstava se je zaradi zanimanja, ki ga vzbuja izvirna interpretativna zamisel, sredi lanske zime še v prilagojeni obliki »preselila« na portal Kamra in z začetkom koledarske zime še v obliki podlistka v časopis Novi tednik z željo, da bosta njena sporočilnost in doseg večja. Različno doživljanje zime Spletna razstava pred obiskovalca postavlja raznolike in kontroverzne podobe zime. Predstavi tisto zoprno in ono drugo, radostno plat. Je bila zima pri ljudeh v preteklosti osovražena, so jo imeli radi? Kakor kdo in kakor kdaj. Izvirno sporočilo razstave hkrati začetno vprašanje še poglablja - pokazati želi tudi na spreminjajočo podobo o zimi. V družbi na Slovenskem so se namreč na prehodu iz 19. v 20. stoletje začeli spreminjati vzorci sprejemanja, doživljanja in tudi interpretiranja zime. Ljudje so se z zimo začeli precej bolj zbliževati kot prej, niso se je več tako bali, se pred njo zgolj varovali, skrivali, ampak so jo začeli vedno bolj tudi občudovati in se je veseliti. Prostega časa vedno pogosteje niso preživljali le v ogretih prostorih, ampak so odhajali ven. Zima se skozi historične raziskave v dolgem loku še zdaleč ne kaže več kot del nekih statičnih tradicionalnih kulturnih vzorcev, ampak se odraža tudi kot proces njihovega spreminjanja. Mraz ni bil več strašen Prevrednotenje zime je prinesel nov z romantiko in avanturizmom prežet pogled nanjo, v praksi pa spremembo še najbolj izrazito pokaže uvajanje novih zimskih špor- tov od druge polovice 19. stoletja. Sankanje, drsanje in smučanje so prinesli v vsakdan meščanov povsem nov tip življenjskega sloga. Razvil se je nov tip družabnosti, ki ni bil več tako enopomensko vezan na sezono zaprtega prostora. Zima je vedno veljala za sezono gledališč, plesov, vsakdanjih posedanj v imenitnih kavarnah, gostilnah, po drugi strani pa tudi v raznih cenenih »pajzlih« in zakajenih beznicah. Del moderne meščanske kul- ture se je medtem povsem spremenil. Ljudi mraz ni več zgolj strašil, ampak so v njem začeli tudi uživati. Še dolgo v noč so na razsvetljenih drsališčih prebijali čas na prostem in se zabavali ob priložnostnem igranju raznih glasbenih kapel ali se razvedrili le z glasbo iz »umetne zvočne aparature«. Na mrazu so oviti v modne »cape« in pokrivala razposajeno drsali, se družili ob baraki, kjer so stregli raznoliko pijačo, in se morda spoznavali tudi do te mere, da se je na drsalkah rodila tudi kakšna nova ljubezen. Vir: Muzej novejše zgodovine Celje, fototeka Josip Pelikan. Mlajša športna izuma sankanje in smučanje sta to novo radostno podobo zime le še bolj poglobila. Novi zimski športi so pripeljali zimo celo tako daleč, da so je ob novih pogledih na telo, naravo in na vzgojo, ki so idejno koreninili v razsvetljenski miselnosti, začeli opazovati celo povsem diametralno nasprotno. Vse več na prostem Zima, ki je bila prej razumljena kot eno samo zoprno čakanje na pomlad, je postala čas, ki bi ga bilo škoda Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje zabiti med štirimi stenami. Človek je vedno bolj silil na prosto. Zima nikakor ni bila več razumljena zgolj kot prinašalka prehladov, bolezni, v literarnih prispodobah celo kot sinonim smrti, ampak je postala pravo nasprotje vsega tega - zimo so ljudje začeli gledati celo kot zdravnico. Strukturne spremembe v doživljanju zime se seveda niso zgodile čez noč in kot lahko opazujemo še danes, nikakor niso šle v skrajnost, da bi prav vsi pod milim zimskim nebom ta letni čas vzljubili. Mnogi ga še vedno sovražijo, a občasno se jim v isti sapi ta zimski svet v izbranih podobah zagotovo kdaj zazdi vsaj malo romantičen, idiličen. Tudi te podobe so brez dvoma produkt časa na prelomu v 20. stoletje, ko vizualne impresije zimskega sveta -posebej po zaslugi vedno bolj razširjene fotografije -z voščilnic in iz časopisnih prilog preplavijo ta naš svet na sončni strani (zasneženih) Alp in prinesejo novo estetsko odkritje zime. Glasovi, da je zima krasna in čarobna, so vse pogostejši in glasnejši. Redki posamezniki, ki so se s temi podobami prvi zbližali in jih ustvarjali, so sicer v začetku še vedno veljali za bolne ekscentrike, a pri zapečkarjih so kmalu dobili vsaj občudovalce, če že ne posnemovalcev. Dr. BORUT BATAGELJ, Zgodovinski arhiv Celje Nadaljevanje prihodnjič ... Iztok Vrenčur: Ouš in Zija iz Potočke zijavke S pravljicami po znanje Ni ravno običajno, da se na tem mestu znajde otroška knjiga oziroma pravljica. Toda zbirka devetih kratkih pravljic pod skupnim naslovom Ouš in Zija iz Potočke zijavke ni navadna otroška knjiga. Osrednja lika zbranih pravljic sta mlada jamska medveda Ouš in Zija, ki bralca ne glede na starost na zanimiv in igriv način popeljeta v zgodovino in predstavita življenje v mlajšem paleolitiku in arheološke najdbe v Potočki zijavki. Pravljice prikazujejo medvedovo leto in - kot se je ob predstavitvi slikovito izrazil avtor Iztok Vrenčur - resnično predstavljajo poljub med fikcijo in znanostjo. V knjigi so navedeni številni podatki in dejstva o življenju jamskih medvedov v Potočki zijavki in avtor nas v uvodu opozori na to, da se v Sloveniji premalo zavedamo pomena arheološkega najdišča svetovnih razsežnosti. Pravljica bralca vabi, naj se pridruži dogodivščinam med- O avtorju: Iztok Vrenčur sodi med mlajše literarne ustvarjalce. Je diplomirani arheolog, vešč pisanja in obračanja besed. Pred tremi leti je prejel glavno nagrado Festivala mlade literature Urška in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti mu je za nagrado natisnil njegov knjižni prvenec, roman Odrekanje svetlobi. Venčur redno sodeluje s celjskim pokrajinskim muzejem, ki je v sodelovanju z Občino Solčava tudi izdal knjigo pravljic o Oušu in Ziji. Čeprav je sprva sodelovanju pri projektu zavrnil, je danes vesel, da se je pustil prepričati v zapis zgodb za otroke. Knjiga Ouš in Zija iz Potočke zijavke je tako njegov »otroški prvenec«. vedjih mladičev Ouša in Zije, njunih starejših sorodnikov in ostalih živali, ki so v starejši kameni dobi živele v Alpah. Medvedi v pravljici so bili vedno lačni, iskali so hrano, se učili, spoznavali, ovohavali, borili, potovali in celo plesali. V pravljicah je namreč vse dovoljeno in v tem primeru gre za pravljico, osnovano na zgodovinskih dejstvih. Sprva spoznamo mladega zaspanega Ouša, ki je obsijan s pomladnim soncem veselo poležaval na pobočju gore Olševe in sanjaril o debeli javorjevi veji, iz katere v curkih teče sladek meden sirup. Njegov ded Silvo je bil pristaš stroge vzgoje in ni prenašal tovrstnega sanjarjenja, zato je mladega smrčača hitro postavil na realna tla. Ouš je nato med pohajkovanjem po gozdni jasi in zobanjem sladkih jagod spoznal majhno prestrašeno medvedko Zijo. Ta mu je razkrila svojo žalostno zgodbo, ko so ji goliči, kakor v zgodbi imenujejo praljudi, pobili mamo in tako je ostala povsem sama. Ouš jo je kot pravi medvedji kavalir povabil k sebi. Mama Medika jo je brez vprašanj sprejela. Enako tudi ostali člani medvedje družine, ki je topel del leta preživela na in pod pobočji Olševe, ko pa je v deželo prišel mraz, si je zavetje poiskala globoko v jami. Z opisom vsakoletnih medvedjih premikov po gori in njeni okolici tako medvedji mladiči kot tudi bralci spoznavamo še ostale takratne prebivalce tega območja in njihovo porazdelitev na hierarhični lestvici. Tako se srečamo na primer z ogromnim, a nenapadalnim mamutom in jamskim levom, ki ima povsem drugačen, precej bolj napadalen značaj. Izjemno zanimivo je opisano tudi srečanje medvedje družine z go-ličem. O njem so veliko vedeli, a videli ga do takrat še niso. Čeprav ta na prvi pogled ni bil videti tako nevaren, je njegov vonj medvedjim silakom narekoval, da bo bolje, če se umaknejo. Tako nas medvedja mladiča vodita od pomladnega prebujanja do poletne vročine in lenarjenja, vse do jesenskega prenajedanja in priprave na dolgo zimsko spanje. Še pred prvim snegom so si medvedje poiskali vsak svoj kotiček, mladiča sta se z mamo zvila v kosmat medvedji klobčič. Ko so tako veselo smrčali in sanjarili o večni pomladi, je zunaj bril leden veter in razna-šal snežinke. Potočka zijavka je zaprla svoja kamnita usta in zavarovala spečo medvedjo družino, ki je v jami za kosti in spanje sanjala svoje medvedje sanje. Človeških mladičev morda zgodba zaradi zanimanja in poslušanja z odprtimi usti ter preštevilnih vmesnih vprašanj sicer ne bo zazibala v sladek spanec, bo pa zagotovo dober navdih za kakšen družinski izlet. LK ZA ZDRAVJE 39 Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Ko astma zagreni življenje Ustrezna preventiva lahko olajša bolezen in prepreči napad Glede na visoko onesnaženost, ki smo ji te dni priča v tem delu Evrope, pogosto pozabljamo, kakšne katastrofalne posledice lahko ta prinaša za zdravje, čutijo pa jih najbolj tisti, ki že imajo zdravstvene težave. V to ranljivo skupino spadajo predvsem astmatiki. Slabši zrak in nizke temperature so zanje alarm in pomenijo tveganje za astmatični napad, zato morajo imeti ves čas s seboj tudi zdravila za lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takšnih primerih morajo tudi takoj poiskati zdravniško pomoč. Imeti astmo pomeni imeti kronično vnetno bolezen dihalnih poti. Te se namreč pod vplivom različnih dražljajev zožijo in vnamejo. V bronhijih se ob tem nabira sluz, zaradi česar astmatiki težko dihajo, stiska jih v prsnem košu, zaradi kašlja pa se tudi ponoči ali zgodaj zjutraj pogosto zbujajo. To obolenje ne izbira, čeprav se največkrat pojavi v zgodnjem otroštvu, a na splošno lahko zbolijo starejši in mlajši. Za astmo je značilno, da se težko dihanje pojavi predvsem ob naporih, pri čemer ima oseba občutek, da ji zmanjkuje zraka. Pri tem ji lahko piska v prsnem košu, kadar izdihuje. Eden od simptomov je pogosto tudi stalen kašelj, suh in dražeč, čeprav Astmatiki to zelo dobro poznajo ... ne kaže na prehlad ali gripo. Torej oseba kašlja, četudi se počuti dobro. Največ težav imajo astmatiki v jutranjih urah. Toda včasih so simptomi lahko tudi dvoumni, saj je za astmo značilno, da poteka v tako imenovanih epizodah. Z drugimi besedami gre za to, da se izmenjujeta obdobje brez težav in obdobje simptomov. Nekdo lahko tako misli, da je le prehlajen, čeprav samo kašlja, vendar bi moral biti to že razlog za obisk zdravnika, še posebej, če se mu takšen simptom pojavlja dlje časa. Sprožilci napada Kot pri vsaki bolezni obstajajo tudi pri astmi dejav- niki tveganja. Bolnik, ki se že zdravi zaradi astme, tako skozi zdravljenje spozna, kateri so dejavniki tveganja za nastanek napada, in se jim dejavnikom nato poskuša izogniti. Glede na statistiko in raziskave o okoliščinah oziroma alergenih, ki lahko astmo poslabšajo in sprožijo napade, so najpogostejši: stik s pelodnim prahom, z izločki pršic, s plesnijo, z živalsko dlako, cigaretni dim, telesni napor in kemične snovi. Med sprožilci astmatičnega napada so lahko tudi različne snovi, s katerimi pridejo bolniki v stik na delovnem mestu, na primer živalske beljakovine, insekti, platina, nikelj ali lesni prah. V izogib astmi in napadom je dobro upoštevati naslednje. Doma pri čiščenju je priporočljivo uporabljati sesalnik s popolno zatesnjeno-stjo ohišja in z izredno zmogljivimi filtri za drobne delce. Ti namreč preprečujejo, da bi se pri izpuhu sesalnika drobni delci in alergeni sproščali nazaj v zrak. Za brisanje prahu pa so dobre krpe iz mikrofiber, saj preprečujejo, da bi se prah raznašal po prostoru. Ker močni vonji dražijo sluznico dihal, pri čiščenju ljudje ne bi smeli uporabljati kemikalij z močnim vonjem. Domače živali, plišaste igrače, knjige, obleke, preproge in talne obloge iz blaga morajo biti v hrambi izven spalnic. Vzmetnice, blazine in odeje bi morale biti neprodušno zaprte v poliuretanskih prevlekah. Alergeni so tudi na obleki in obutvi ljudi, ki imajo doma živali. Te namreč prenašajo iz domačega okolja v vrtce, šole in druge javne prostore. Pred odhodom od doma bi moral tako vsak skrtačiti obleko. Po vsakem čiščenju je treba prostor dobro prezračiti. Marsikdo ima težave doma s plesnijo. Pojav plesni se da M THERMANA lAŠka OSTEOP ATSKA-K1ROPRAKT1ČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1N.ANDREJ@GMA1L.COM Astma se poslabša tudi zaradi močne čustvene reakcije v določenih trenutkih ali celo zaradi različnih dodatkov v prehrani. Tudi nekatera zdravila so lahko sprožilci napadov. Kadar posameznik vdihne samo neznatno majhno količino takšnega alergena, lahko pride do akutnega in takojšnjega napada. Pregled pri zdravniku je zato pomemben, ker ravno zdravniki bolnike poučijo, kako ravnati v času napada in kaj je pri tem treba vedeti. Ena ključnih stvari, ki se jih morajo astmatiki zavedati, je tudi ta, da stik z alergenom oziroma s sprožilcem astmatičnega napada lahko poslabša osnovno bolezen tudi za nekaj dni ali tednov. Astmatikom zdravniki zato povedo, da je za njihovo zdravljenje priporočljivo, da se čim bolj športno in fi- Najnovejše raziskave kažejo, da pravočasni ukrepi v domačem bivalnem okolju preprečujejo zgodnje simptome astme pri otrocih. zično udejstvujejo, saj to izboljšuje bolezensko stanje, kar pomeni, da bolnik čim manjkrat uporabi zdravila, ki jih stroka poimenuje »olaj-ševalci« ali »preprečevalci« astmatičnih napadov. Poslabša kakovost življenja »Astma predstavlja pomembno breme zaradi slabše kakovosti življenja. Sodi med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen, prizadene tudi številne odrasle. Ni samo javnozdra-vstveni problem za razvite države, ampak se pojavlja v vseh državah ne glede na stopnjo razvoja. Za mnoge bolnike ima astma velik negativen vpliv na vsakdanje življenje. Zato je v ospredje obravnave postavljena urejenost astme in ne predpisovanje zdravil. Z večjo pojavnostjo astme so povezani naslednji dejavniki tveganja: ženski spol v odrasli dobi, medtem ko v otroštvu bolj zbolevajo dečki, astma pri starših, senzibilizacija na določene alergene, infekcije spodnjih dihal, manj kot trije sorojenci, nizek social-no-ekonomski status, kajenje, debelost, seneni nahod, prisotnost domače živali, okoljska izpostavljenost ter genetski, prehranski in biološki dejavniki,« pravijo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kako preprečiti astmatične napade? Zelo primerno je spremljanje vremenskih pogojev. Onesnaženost zraka pomeni večjo možnost za astmatični napad. Bivalne prostore je treba učinkovito prezračiti, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Temperatura zraka v bivališčih naj bo pod 21 stopinj Celzija, vlaga pa pod 50 odstotkov. Prostore prezračujemo običajno v zgodnjih jutranjih urah, pred prometno konico, ko je onesnaženost zraka najmanjša. »V času večje onesnaženosti je treba prav tako omejiti bivanje na prostem. Ali pa se izogibati bližini prometnic. Tudi kajenja ali prižiganja sveč v zaprtih prostorih ne priporočamo. Ljudje bi morali biti pozorni na simptome in znake, kot sta kašelj ali pomanjkanje sape. To sta namreč opozorili, da je treba napore zmanjšati,« še svetujejo v Nacionalni inštitut RS za javno zdravje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) tus NOVO NA POLICAH S ŠPORTNO PREHRANO Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in eden glavnih razlogov za šolsko odsotnost zaradi bolezni. Z astmo se dnevno srečuje kar 15 odstotkov slovenskih otrok, ki so zaradi svoje bolezni pogosto izključeni iz športnih dejavnosti in drugih aktivnosti. Kar 14 odstotkov otrok na svetu trpi zaradi simptomov te bolezni. Na svetu naj bi bilo več kot 334 milijonov astmatikov. Še nekaj preventivnih nasvetov preprečiti s pravilnim ogrevanjem in prezračevanjem prostorov. Če se zidna plesen vendarle pojavi, je najbolj učinkovit boj zoper njo s klorovimi preparati. Kadar ima kdo od otrok astmo, morajo biti starši uvidevni in v prostorih ne smejo kaditi, prav tako ne smejo uporabljati parfumov in dišav, ker ti dražijo dihala. Izbirate lahko med izdelki, ki so namenjeni za uživanje pred, med in po samem treningu tako za rekreativne kot vrhunske športnike. Athlete izdelki so namenjeni vsem, ki: • želijo doseči vrhunske športne rezultate brez škodljivih substanc oz. dopinga, • uživati športno prehrano iz naravnih sestavin, kontroliranega porekla in brez gensko spremenjenih organizmov, • ohranjati zdrav in vitalen življenjski slog, • imeti uravnoteženo dieto za izgubo odvečnih maščob • uživati športno prehrano z minimalno vsebnostjo laktoze, ki je primerna tudi za alergike. Izdelki so na voljo v izbranih poslovalnicah Tus. Vir: www.athlete-nutrition.si 40 BRALCI POROČEVALCI Na snemanju in v dobrodelni akciji Učenci OŠ Slivnica pri Celju so že večkrat uspešno tekmovali v priljubljeni TV-oddaji Male sive celice. Na septembrskem predtekmo-vanju v šoli pa je televizijce navdušil nastop pevskega zbora. Ta je namreč za dobrodošlico tekmovalcem in njihovim mentorjem ob spremljavi šolskega banda zapel pesem, ki ji je zboro-vodkinja Metka Bevc spesnila besedilo, melodijo pa nam je posodil Veseli tobogan Rudija Pančurja. To pesem so televizijci poimenovali kar himna Malih sivih celic in nastopajoče povabili na snemanje v Ljubljano. Za vse je bila to zelo zanimiva izkušnja, saj so pevci in inštrumentali-sti novembra prvič doživeli snemanje zvoka v radijskem studiu. Takrat so jim razka-zali tudi televizijske studie in razstavo starejših aparatur. 16. decembra so pevci mladinskega in mlajšega mladinskega pevskega zbora oblekli pevske majice in z bandom to himno posneli še v sklopu novoletne oddaje Malih sivih celic. Osmošolke Brina, Maja, Nika in Patricija pa so ustvarile koreografijo. Oddaja je bila na sporedu v soboto, 26. decembra, na SLO 1. Manjša skupina pevk in pevcev, ki so zaigrali tudi na glasbila, pa se je odzvala povabilu Marka Soršaka Sokija, ki je s svojim projektom »20 za 20 za šole s posluhom« z glasbili obdaril že 20 slovenskih osnovnih šol. Pri tem so mu pomagali številni slovenski glasbeniki, s katerimi je sodeloval v več kot 20 letih svojega glasbenega delovanja. Med obdarjenimi je tudi slivniška šola in aprila, ko je predsednik republike za edinstveno idejo odlikoval Sokija z jabolkom navdiha, so slivniški pevci peli in igrali tudi v predsedniški palači v Ljubljani. V četrtek, 17. decembra, pa so se s podarjenimi glasbili predstavili v Špitalu za prja-tle v Celju in Sokiju pomagali zbirati sredstva še za kakšno šolo. Nastopili so tudi mladi glasbeniki iz OŠ Glazija in OŠ Žalec, vsi pa so se ponosno fotografirali s priznanimi slovenskimi glasbeniki, ki so sodelovali v Sokijevem projektu. MB Ponovno izbirali glasbene talente Pred počitnicami smo v OŠ Hudinja lahko spremljali čudovito glasbeno prireditev, ki se lahko v marsičem primerja s televizijsko oddajo Slovenija ima talent. Prireditev Bodi idol Hudinje, kjer tako občinstvo kot tudi strokovna žirija iščeta najboljšega pevca, sta povezovali devetošolki Sara Šarlah in Ines Ermenc. Simpatični dekleti sta se trudili, da bi osvojili srce in naklonjenost glasbenega gosta Žana Libnika, ki je še prejšnjo nedeljo sodeloval v znani oddaji Slovenija ima talent in osvojil drugo mesto. Nista bili le voditeljici tisti, ki sta nam pričarali nepozaben večer. Za popolnost trenutkov so poskrbele tudi odlične plesalke: Vita Čoklič, Nika Tratnik, Deja Podergajs, Alina Travner, Maja Ocvirk in Ana Šegota. Da se je temperatura v telovadnici resnično začela dvigovati, čeravno ne do vrelišča, so poskrbeli naši pevci: najmlajša udeleženka Idola, petošolka, Maša Polšak, šestošolke Tia Maria Turk, Ana Dujakovič in Lara Bobnar, sedmošolke Leja Umek, Eva Jazbec in Maja Vavdi ter osmošolci Tajda Skalicky, Larisa Košto-maj in Urh Feldin. Ure priprav Takoj po jesenskih počitnicah smo v šoli izvedli avdicijo, na katero so se lahko prijavili učenci od 5. do 9. razreda. Prijavilo se je kar veliko učencev, 10 pa je bilo takšnih, ki so avdicijo uspešno prestali. In potem so se začele vaje. Ure in ure treniranja mladih glasov in dolgi pogovori o tem, kako odpraviti tremo pred nastopom. In ko se je dogodek končno zgodil, so bili prav vsi pevci izvrstni - res so se izkazali po svojih najboljših močeh. Nato je bilo na vrsti glasovanje. Prvi del glasovanja predstavljajo glasovi učencev, drugi del so glasovi strokovne žirije, ki so jo letos sestavljali: Eva Šorn, lanska zmagovalka Idola, Tina Svet, profesorica v glasbeni šoli v Celju, in Žan Libnik, glasbeni gost. In seštevek vseh glasov je pripeljal do naslednjega rezultata. Urh Feldin je s svojim nastopom in pesmijo z naslovom Let me go najbolj prepričal in tako osvojil laskavi naslov letošnjega idola Hudinje. Drugo mesto je pripadlo Larisi Koštomaj, ki nas je očarala s pesmijo Hallelujah, tretja pa je bila Leja Umek, ki je s pesmijo Uncover skrivnostno osvojila srca občinstva in žirije. Bodi idol Hudinje je pevska prireditev, ki je bila letos že 12. leto zapored. Učencem tovrstni nastopi pomenijo neponovljive izkušnje, zato se že zdaj veselimo novih glasbenih talentov v prihodnjem letu. MATEJA HRASTNIK Žan Libnik (levo) iz oddaje Slovenija ima talent in Urh Feldin, zmagovalec letošnje prireditve Bodi idol Hudinje Nekaj ti moram povedati ... V torek, 8. decembra, je bil v Petrovčah dobrodelni koncert z naslovom Nekaj ti moram povedati. Organizirali sta ga OŠ Petrovče in POŠ Trje. Naslov smo si simbolično sposodili od letošnjega poimenovanja tedna otroka. V prvem delu so se tako prepletale plesne, pevske in inštrumentalne točke učencev, ki so jih v rdečo nit sočutja, poslušanja in zaupanja povezovali štirje učenci, ki so nato predali besedo dvema učiteljema. Drugi del koncerta je bil namreč prav poseben, saj so naše folklorist-ke na oder pospremile bivše učence naše šole, ki so danes že uveljavljeni v svetu glasbe. Med Gališkimi dekleti je tako lahko kdo od učencev videl svojo mamo, teto ali znanko, saj pevke prihajajo iz naše okolice. Prav tako so se prijazno odzvali našemu vabilu M. J. A. V., Oktet 9, Zeus, Earth Shock, Matic Nareks, ansambel Vihar in ansambel Falant. Učenci in tudi obiskovalci so bili prav presenečeni, ko so videli, kdo vse je gulil klopi v naši šoli. Ker je bil to dobrodelni koncert, smo v večernih urah odšli proti domu zadovoljni, saj smo ne samo uživali ob odlični glasbi, ampak smo tudi pomagali drugim. S kupljeno vstopnico so namreč starši in drugi zunanji obiskovalci pripomogli, da bo šola lahko pomagala socialno šibkim učencem in njihovim staršem. Sredstva za šolski sklad smo sicer zbirali tudi že nekaj dni prej, saj smo v četrtek, 3. decembra, na božično-novoletnem sejmu prodajali izdelke, ki smo jih sami izdelali. Res je, da je december mesec, ko smo vsi bolj ali manj še bolj dovzetni za stiske otrok, staršev, a v naši šoli smo humanitarni celo leto, saj se pridružujemo različnim dobrodelnim akcijam z upanjem v boljši jutri. ALISA ŽAGAR -SLEMENŠEK, 7. b OŠ Petrovče Foto: Darko Naraglav novi tednik | rad io celje 1 BRALCI POROČEVALCI 41 Zlati kelih ■ M v ■ v ■ in Božiček na Gimnaziji Lava Mladi gledališčniki Gimnazije Lava smo z gledališko predstavo za najmlajše popestrili tudi letošnje decembrsko vzdušje. Predstava Zlati kelih je nastala po dramski predlogi Gregorja Grešaka. Pripravljali smo jo dobra dva meseca in jo pre-mierno za otroke zaposlenih v Šolskem centru Celje odigrali v ponedeljek, 21. decembra. Osrednja oseba stare irske legende, po kateri je nastala priredba v verzih, je kralj Kormak. Tega so zlata jabolka, ki jih je na dvor prinesel Mannan McLir, tako zelo očarala, da je pozabil, kaj je v življenju najpomembnejše. Za vsako ceno jih je hotel imeti. Tako je izgubil hčer, sina in nazadnje še ženo, na dvoru pa je zavladala nesreča. Težkim preizkušnjam sledi srečen konec: ponovno snidenje družine. Sporočilo predstave je simbolno in večno: zlato ne prinaša srečne družine in zdravja, zlato ne rešuje težav ... Zlati kelih simbolizira kelih modrosti, ki ve in nas uči, kako pust in temen je svet brez čiste, iskrene ljubezni. Nastopili so Jan Inkret (kralj Kormak), Lucija Kos (kraljica Enia), Urh Planko (princ Eli, zli duh), Patricija Rossi (princesa Alba), Veronika Slapnik (minister Bin, zlati kelih), Maks Ivo Moser (Mannan McLir), Eva Gru-dnik (filozof Kaktus), Matic Kričej (filozof Ricinus), Rok Petrovič (filozof Trolebus), Manca Knez (sluga Dole, zlati kelih) in Sara Štrk (sluga Jole, zlati kelih). Za glasbeno opremo je poskrbel Sven Ju-teršek s pomočjo mentorice Metke Jagodič Pogačar. Luč je oblikoval Simon Valant. Profesorica Marjeta Petriček iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja je zasnovala in izdelala rekvizite ter sceno, pri čemer so ji pomagali mojstri iz gradbenih delavnic. Za kostume smo poskrbeli vsi nastopajoči, pomagala nam je tudi Nina Markovič Korent, profesorica iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, dijakinje Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko pa so pod mentorskim vodstvom Maše Jurgelj in Bože Simšič izdelale kostume za zlati kelih. Predstavo je reži-rala mentorica Simona Jereb, sama pa sem se preizkusila v vlogi pomočnice režiserke in šepetalke ter pri oblikovanju gledališkega lista. Po končani predstavi so nas gledalci nagradili z bučnim aplavzom. Z otroki smo nato priklicali še Božička. Ta nam je pripovedoval zanimi- ve zgodbice, najpogumnejši otroci pa so mu zapeli pesmico ali mu povedali šalo. Dobri mož je seveda pohvalil pridnost vseh otrok in jih nagradil z lepimi darili. Predstavo Zlati kelih bomo v prihodnjih mesecih še nekajkrat uprizorili tudi izven šole. V sredo, 13. januarja 2016, bomo gostovali v celjski Knjižnici pri Mišku Knjiž-ku, nastopili pa bomo tudi v bližnjih vrtcih in osnovnih šolah ter v celjski bolnišnici. IZA PAJIĆ, Šolski center Celje, Gimnazija Lava, GL-3. C Uspešni v razvedrilni matematiki Na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike 28. novembra je 15 naših sodelujočih dijakov osvojilo kar 5 zlatih in 10 srebrnih priznanj. Prvo mesto v državi, zlato priznanje in prvo nagrado je osvojila Klara Drofenik, 3. letnik. Zlato priznanje z drugo nagrado je dobil David Opalič, 2. letnik. Zlata priznanja so dobili še Neja Fajdiga, Ana Pilko (obe 1. letnik) in Timen Stepišnik Perdih, 3. letnik. Srebrna priznanja so prejeli Vita Komel, Reneja Sara Centrih, Iza Doberšek, Miha Ambrož, Tim Zaveršek, Rene Ratej, Rok Bosil, Eva Petauer, David Horvat in Nika Zaveršek. NP, foto: Jože Petrak Zajc Otroci pomagajo živalim Kot smo obljubili, smo semena in pogače za ptičke, ki jih je Društvo proti mučenju živali Celje zbiralo v trgovini Mercator Štore, podarili Vrtcu Lipa. Prav tako smo otrokom podarili ptičji hišici, saj nam jih je veliko podarilo podjetje iz Izole. Da je bilo presenečenje še lepše, smo predstavili rešenega mucka, ki ga je z mostu v Laškem rešila in posvojila naša članica Jasmina Galinec. Sledila so zanimiva vprašanja in sodelovanje v pogovoru o živalih, ki jih imajo otroci doma. Podobno druženje smo imeli tudi v II. osnovni šoli v Celju, kjer so otroci s starši zbrali velik kup priboljškov, hrane, odej in igrač za živali, ki potrebujejo pomoč, da bi jim polepšali praznike. Izkazali so se tudi v Osnovni šoli Frana Roša. Podobna srečanja v šolah bomo imeli tudi v prihodnje. VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje Na obisku pri šolarjih II. OŠ v Celju 42 VRTNARIMO Božično cvetoče sadno drevje Visoke, nič kaj decembrske temperature so že sprožile dogajanje, neznačilno za te dni. Cvetoče trobentice niso nič nenavadnega, bralec Boris Skalin iz Žalca pa nam je poslal še fotografije cveta na drevesu slive. Odprl se je prav na božič. »Brez komentarja - spremembe so tu!« je ob tem zapisal. \ Kalčki Kaj pa vem, kje me je prvič zadela ideja o tem, da bom jaz - žena, mati, delavka - za katero bi moral dan šteti 48 ur, doma gojila (in jedla) kalčke. Nekje sem zagotovo prebrala, da je seme, iz katerega v nekaj urah ali dneh pokuka kalček, tako zdravo, da mu ni para. In nekaj me je prepričalo v to, da je gojenje preprosto, enostavno in ga lahko prakticiraš na domačem oknu ali pod kuhinjsko krpo. Ker sem tiste sorte ženska, ki se, preden se neke zadeve loti, o vsem temeljito poduči, sem na nekem spletnem portalu nabavila celo nekaj desetletij staro literaturo, v kateri je dobesedno »vse«, kar zadeva te mini vitaminske bombe. Od tega, kako se lotimo zadeve in kaj potrebujemo, do pike natančno je opisan zapleten proces kaljenja, pri semenih sem brala o tem, od kod prihajajo, vse o njihovi zgodovini ... Skratka, vedela sem vse, se mi je zdelo. In sem začela. Kupila sem semena, »ekstra bio«, da v svoje »telesce« ne bi vnašala strupenih snovi. Poiskala sem kozarec za vlaganje, ga prekuhala, sprala semena, odcedi-la in dala v kozarec kalit. Čez sem položila gazo in jo pričvrstila z gumico. Še to. Začela sem izjemno pogumno. V prvi »rundi« sem se lotila kalitve kar treh različnih vrst semen, kar pomeni, da sem dala po približno jedilno žlico vsake vrste v posamezen kozarec. Kot sem se podučila, je bilo treba semena vsak dan spirati. In tu je že nastala prva težava. Tisto spiranje mi kar nikakor ni šlo prav od rok. Pa dobro, sem si mislila, tudi to se bo uredilo s prakso. Potem se je začelo dogajati to, česar sem se bala. Ena semena so vzklila, druga ne. Hmm ... Kaj zdaj? To je bil resen za-četniški problem. Spet sem nekje prebrala, da so nekatera semena tudi strupena, če niso dovolj nakaljena ali če so preveč. Kako naj zdaj vem, kaj je prav? V upanju na neko nedefinirano razsvetljenje so kalčki v tistih treh kozarcih narasli do nepričakovanih razsežnosti. In tam obstali. Približno tretji ali četrti dan sem celo nehala spirati. Čez kakšen teden so začeli vidno propadati. Skupaj z mojo željo in voljo po okusnih in zdravih solatah, obogatenih s kalčki. Dokler niso umrli. Z njimi pa tudi volja po domači pridelavi celo leto sveže zelenjave. Kmetijstvo, ki uporablja strupe, uničuje svoj narod Poglejmo primer učinkovine glifosat, ki jo najdemo v herbicidu Roundup, v kar 93 herbicidih, ki jih prodajajo kmetom, 51 pripravkih, ki jih prodajajo vrtičkarjem, tudi na primer v dobro znanem Boom efektu ... Proizvajalec glifosat hvali celo s trditvijo, da ga »okolje zelo dobro prenaša«. Na spletu najdemo celo vrsto informacij o nasprotnem. Svetovna zdravstvena organizacija je objavila, da glifosat verjetno povzroča raka. Študije znanstvenikov prof. G. E. Serali-nija, prof. Davida Schuberta in prof. Dona Huberja potrjujejo zvezo med glifosatom in rakom pri človeku, a tudi zvezo med glifosatom in razvojem več kot 40 drugih bolezni. Glifosat povzroča neplodnost, splav, razvoj alzheimerjeve bolezni, diabetes, raka, depresijo, srčni infarkt, težke poškodbe jeter in ledvic, deluje mutageno in spreminja DNK. Nevarnosti ne prinaša le človeku, temveč tudi živalim in okolju. Nemški Agrar-Info poroča, da vedno več molznic bedno poginja, vedno več je mrtvorojenih telet, butalizma kot posledice zastrupljanja z glifosatom. Vedno več je pomorov čebel, težav s plodnostjo zemlje, ker škoduje tudi insektom in mikroorganizmom v tleh. Alarm so sprožile ugotovitve preiskav krav na Danskem. Pri obdukciji 240 živali, ki so imele v urinu glifosat, so leta 2013 našli poškodbe jeter in celičnih membran mišic. Analize, ki so jih nato opravili pri 182 prebivalcih večjih mest 18 evropskih držav, so pokazale, da je imelo takrat 70 odstotkov testiranih v urinu glifosat - zdaj imajo vsi testirani prebivalci Evrope glifosat v urinu. Glifosat je danes tudi v zraku in vodi. TEMELJI BIOLOŠKODINAMIČNEGA GOSPODARJENJA Morija Thun Tudi v materinskem mleku vseh testiranih mladih mamic so ga našli, in sicer v višji koncentraciji, kot je dovoljena za pitno vodo. Glifosata je tem več, v čim večji meri uživa človek ali žival hrano, ki jo kmet pridela na površinah, kjer škropi s herbicidom, ki vsebuje glifosat. Zelo veliko ga je v gensko spremenjeni soji in koruzi ter v vsej krmi in hrani, ki se ji ta dodaja. Torej v močnih krmilih, ki jih kmetje uporabljajo. Angleži so ga našli v 34 od 40 testiranih vrstah moke in krušnih izdelkov, nemški ÖkoTest v Nemčiji podobno. Le v pridelkih iz ekološkega kmetovanja glifosata ni. Pri nas ne bo drugače. Glifosat so na Šrilanki prepovedali. Za mnoge kmete žal Ay* Л/ Založba AJDA Tet. št. 01/7540743 www.ajda-vrzdenec.si prepozno. Pred tem je zbolelo približno 400 tisoč ljudi in jih približno 20 tisoč zaradi »neznane« bolezni ledvic umrlo. Koliko ljudi bo moralo do prepovedi umreti pri nas? Zeleno luč za odobritev uporabe glifosata daje evropski komisiji Evropska agencija za varnost hrane. Tudi za gensko spremenjene organizme in aditive. Vse brez preverjanja, le na zagotovilo proizvajalca. Kdo to potrebuje in kdo potrebuje kmetijstvo, ki temu slepo sledi? Pri tem vsi ti strupi v kmetijstvu sploh niso potrebni. Dolgoročno se izkaže, da ne prinašajo napredka niti kmetu niti državi. Da gre pri tem pravzaprav za dobro premišljeno Demeter www.demeter.si strategijo, ki spravlja zemljo, rastline, živali in človeka v bolezni in popolno odvisnost od tujine. Zakaj temu sledimo, če tudi slep lahko vidi, kam vse to pelje? Začnimo raje spet zdraviti. Zemljo in rastline in živali in sebe. Znanje je tu. Na voljo so vam društva za biodinamično gospodarjenje Ajda širom Slovenije, na voljo vam je združenje Demeter kmetov in literatura za pridobivanje novega znanja Založbe Ajda. Kmet, varuh naše zemlje in zdravja: pogum velja! Promocijsko besedilo Setveni koledar ^ Čas za presajanje je od 31.12. do 8.1. ob 19. uri 31. ČE plod 1. PE korenina 2. SO cvet 3. NE - 4. PO - 5. TO cvet 6. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. ŽIVALSKI SVET 43 Štiri labradorke in njihovi vzreditelji iz Pongraca nad Grižami. Z leve: Samanta, Vito in Danaia Kraner, manjka hči Maša. Vedno lačni Priljubljeni labradorci so ne le družinski, temveč tudi reševalni psi Kar nekaj vzrediteljev in različnih pasem psov smo v minulih mesecih predstavili v tej rubriki. Kot zadnjo v tem letu predstavljamo pasmo, ki naj bi bila po nekaterih podatkih na spletu najbolj popularna in razširjena v svetu. To je labradorec. Po-bliže so nam jo predstavili Kranerjevi, Vito in njegova žena Samanta ter hči Dana-ia, študentka, medtem ko je bila osmošolka Maša v šoli. V Pongracu nad Grižami se že nekaj let ukvarjajo z vzre-jo teh inteligentnih psov, ki jih lahko lastniki uporabljajo za zelo različne namene. Za nameček smo lahko občudovali še sedem črnih štručk, ki so bile ob našem obisku stare šele deset dni. Mladički so pridno spali v kotu hiše, ki ga Kranerjevi dodatno ogrevajo. To je drugo leglo njihove psičke Prin, medtem ko je najstarejša Romy imela že štiri legla in je pri osmih letih odslužila svoje, tako da zdaj samo še uživa. Pri hiši sta še dve mlajši kosmatinki, Senna je črna in izhaja iz legla Prin, medtem ko je Lenny rumena in si jo je zaželela Maša. Za spremembo, da ne bodo pri hiši samo črne psičke. Najprej ograja ... Sicer je za vzrejo labrador-cev »kriva« Danaia, ki si je želela to pasmo, saj se ji ti psi zdijo najlepši, poleg tega so prijazni, idealni za družine. Ko so Kranerjevi še živeli v bloku v Žalcu, so imeli me-šančka, ki selitve v hišo visoko nad Grižami ni dočakal. Nekaj časa je družina živela brez psa. »Videli smo, da to ni življenje,« se spominja Sa-manta tistega časa in na hitro sta zato z Danaio našli Romy, ki je prišla k njim s Primorske. Vito je želel, da bi najprej naredili ograjo in nato kupili psa, vendar so ga ženske prisilile, da jo je končal v dveh dneh. »Psu moraš zagotoviti življenjski prostor,« je prepričan in Leglo mladičkov in skrbna mamica Prin. Že zgodaj se vidijo razlike v značaju psov in zato lahko Kranerjevi svetujejo novim lastnikom, kateri bi bil zanje najprimernejši. tudi zato so njegove psičke ves čas spuščene in se lahko igrajo okrog hiše. Kljub temu jih hčeri večkrat odpeljeta še na dolg sprehod. ... nato še vzreja O vzreji teh psov sprva niso razmišljali. K temu jih je spodbudil sodnik na prvi razstavi, kamor so peljali Romy. Osvojila je naslov šampionke in sodnik je zato menil, da bi bilo dobro, če bi imela mladiče. »Dekleta so bila navdušena,« se spominja Vito, ki tudi priznava, da takrat še niso veliko vedeli o vzreji. Prepričani so bili celo, da so labradorci le črne barve. S prebiranjem literature in informacij na spletu ter s članstvom v žalskem kinološkem društvu Pluton ter v Slovenskem klubu retrieverjev so se njihova obzorja zelo razširila. Tako so danes vsakemu novemu lastniku njihovega psa v pomoč in svetovanje. Z lastniki tudi ohranjajo stike, saj jim ni vseeno, kako živijo psi iz njihovih legel. Mladiči so večinoma ostali v Sloveniji. Pred časom so na primer dobili fo- tografije iz Bohinja, kjer so se po naključju srečali lastniki dveh njihovih mladičkov. Čeprav sta bila iz dveh različnih legel, sta bila povsem enaka. Proseči pogledi za hrano ... Med tokratnimi sedmimi mladički je večina že oddanih. Za labradorca se ne odločajo le družine, ker je to zelo prijazen pes, idealen za družbo otrok, temveč tudi tisti, ki jih uporabljajo kot reševalne ali lovske pse, vodnike slepih ... V daljšem pogovoru želijo Kranerjevi o novih lastnikih izvedeti čim več, so pa že imeli primere, ko so kupce zavrnili. »Izjava človeka, da je mislil, da je prišel po rotvajlerja, je povedala vse. In tudi par, kjer se ona ni želela dotakniti psa, smo zavrnili.« Še največjo preizkušnjo pomeni za novega lastnika obvladovanje pasje požre-šnosti. To so namreč psi, ki imajo velik tek. Upiranje nji- V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE O ješčosti labradorcev pove več naslednja prigoda: za 15. rojstni dan sta Vito in Samanta želela Danaio presenetiti s torto. Ko je Vito dvignil škatlo s torto, ki je bila shranjena v kleti, se mu je zdela nekam lahka. Pogledal je pod pokrov in notri je bil samo še rob torte. Romy je bila očitno v akciji. Pojasnjena je bila uganka, zakaj tisti dan prvič v življenju ni pojedla svoje večerje ... Življenjska doba labradorcev je od deset do štirinajst let, odvisno od tega, kako zanj skrbi lastnik. Tako kot še nekatere druge pasme imajo lahko tudi labradorci težave z displazijo kolkov in komolcev, da bi bilo čim manj ostalih zdravstvenih težav, pa skušajo vzreditelji zagotoviti s skrbnim izborom samcev, ki jih iščejo v tujini. hovim prosečim pogledom je lahko zelo težka preizkušnja za vsakogar, čeprav se je treba zavedati, da so priboljški od mize slaba usluga za zdravje psa. »Romy smo samo enkrat dali nekaj, ko smo sami jedli, in od takrat vedno sedi pri mizi, dokler ne pospravimo krožnikov. Pri Prin tega nismo naredili in je tudi ne zanima, kaj mi jemo,« pojasnjujejo sogovorniki. ... in čofotanje Skrb za pse zahteva kar nekaj časa. Samanta je doma in poskrbi zanje tiste dni, ko je Vito v službi v Ljubljani, pomagata pa tudi hčeri. Psičke lahko s seboj vzamejo kamorkoli, saj so opravile pasjo šolo, in z njimi ni težav. »Ko gremo na morje, se menjamo in tako se tudi vse psičke zvrstijo v kampu, kamor hodimo že nekaj let. Zelo rade imajo vodo in zato smo prikolico dali malo stran od morja, da nimajo ves čas pogleda nanj, ker bi jih to preveč vznemirjalo,« pravi Vito, Danaia pa doda, da je tudi najbolj skromen potok dovolj, da labra-dorka leže vanj. Živahne, igrive, vedoželj-ne, prilagodljive na različne okoliščine, takšne so Kra-nerjeve labradorke. In še eno dobro lastnost imajo, sploh če si takšnega psa izberejo ljudje, ki živijo v bloku: psi skorajda ne lajajo, kar se je izkazalo tudi ob našem obisku. »Romy zalaja samo, če se dogaja nekaj nenavadnega, in takrat preverimo, kaj je narobe. Prin laja, ko hoče nekaj povedati. Mlajša Senna pa se ponavadi oglaša brez razloga, zato, da jo opazimo,« jih opisujejo vzreditelji, ki so jim očitno prikupni štiri-nožci zlezli pod kožo. Tako kot še marsikomu, ki se odloči za to pasmo. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA www.vb-sentj ur.si veterinarskabolnicašentjur Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! ™ NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! 44 MLADI ZA MLADE Za lepši danes in boljši jutri Dobrodelni koncert Vsak mora po svojih zmožnostih sodelovati in prispevati svoj delež v mozaik našega bivanja, ki bo veliko lepše, če bo imelo veliko raznovrstnih kamenčkov. Dobrodelna prireditev je priložnost, da se odpro zakladi našega srca. Nastopajoči razmišljajo o svojem poslanstvu ... Karli Češnjaj: »Biti glasbenik je, kot da si prinašalec sreče. Najboljše se mi zdi, da lahko z glasbo pomagam tudi tistim, ki potrebujejo denar za vsakdanje preživetje. Glasba ponavadi na nas vpliva pozitivno. Kadar gre za človeka, ki uživa ob glasbi, je po mojem mnenju tudi pomembno, da mu z njo pomagamo, da pozabi na svoje težave ali stiske. Ustvarjalci velikih glasbenih dosežkov pravijo, da glasbe niso ustvarili zavestno, temveč je prišla iz njih kot skozi odprti kanal od nekega drugega izvora, in prepustijo se toku. Največkrat v glasbi izrazimo to, kar nas ali muči ali pa želimo spraviti iz svoje podzavesti. Mislim, da je vredno ustvarjati in izvajati glasbo tudi takrat, ko je nam ali drugim težko.« Gašper Lenart: »Občutek, ko stojiš na odru, je neopisljiv. Glasba že na splošno človeku poživi dušo, če pa si sam tisti, ki izvajaš to glasbo, je občutek še bolj globok. Ko stopiš na oder in pred sabo vidiš občinstvo, ki z navdušenjem opazuje in spremlja dogajanje, ti srce kar poskoči od veselja. Najlepši občutek je, ko po nastopu ljudje ploskajo in veš, da si dosegel uspeh v gledalčevih očeh ter da si ljudem z nastopom polepšal del dneva ali morda del težke življenjske situacije. Ravno zaradi tega z veseljem nastopam na različnih koncertih in prireditvah, tudi dobrodelnih.« Joži Češnjaj: »Kot glasbeniku mi glasba veliko pomeni in uživam v lepih glasbenih melodijah. Mislim, da je glasba ena od stvari, ki iz duše odpravijo umazanijo vsakdanjega življenja. Ampak ne samo to, spravi nas na noge in nam da nekakšen navdih in energijo za naprej. Glasba nima meja, nas združi v neko celoto in nas nahrani z ljubeznijo. Kot nastopajočemu na dobrodelnih koncertih mi to veliko pomeni, saj lahko na nekakšen način pomagam in se pri tem hkrati tudi sam veselim. Tudi v prihodnje sem pripravljen sodelovati in pomagati, saj vem, da delam dobro delo za ljudi, ki potrebujejo pomoč.« Rubriko Mladi za mlade so pripravili dijaki Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Vtisi gledalcev po koncertu Zares zanimivo torkovo popoldne, predvsem pa kakšna ura pouka manj, smo si mislili dijaki, ko smo 2. decembra popoldne prihajali skozi vrata velenjskega kulturnega doma. To popoldne smo namreč preživeli v šoli. Prisostvovali smo raznim dejavnostim, za konec pa naj bi si ogledali in prisluhnili dobrodelnemu koncertu. S temi »nadurami« smo nadomestili pouk 24. decembra. V mesecu solidar- nosti in dobrodelnosti smo se v naši šoli že četrtič odločili, da bomo organizirali koncert, na katerem bomo pridobili sredstva za šolski dobrodelni sklad. Organizatorji so letošnji koncert poimenovali Za lepši danes in boljši jutri in priprave nanj je bilo mogoče čutiti že kar nekaj časa, saj se je veliko dijakov pridno pripravljalo na nastop. Kar veliko ur so morali opravičiti razredniki nekaterim dijakom zaradi vaj, opravičeno seveda. Vznemirjenost se je stopnjevala iz dneva v dan, napovedan je bil bogat program. Od glasbenih do komičnih točk V začetno vzdušje koncerta nas je popeljal film o zgodovini elektro in računalniške šole. Nekako smo pomislili, da je film sicer zanimiv, vendar, saj ne sedimo v učilnici pri zgodovini. Ne. Na oder sta samozavestno prikorakala in presekala umirjeno atmosfero akrobata Filip in Blaž, ki sta s svojimi dih jemajočimi akrobacijami popolnoma navdušila občinstvo. Z ljubljanskega odra talentov na velenjski oder. Zatem je sledil nastop Mihe Un-terlehnerja, ki je z zaigrano Beethovnovo simfonijo pokazal, da je pravi virtuoz na klavirju in da vsi mladi danes le ne igrajo samo harmonike ali kitare. Iz glasbe v ples pa sta nas popeljala Timetjan Lesjak in njegova soplesalka Iza Sila, ki sta se ob ritmih glasbe zavrtela tako, kot lahko marsikdo med nami samo sanjari. Da nam v šolskem centru prav zares ne primanjkuje pevskih talentov, je dokazal pevski zbor, ki je nastopil naslednji. Vrhunsko je izvedel dve pesmi, ki sta zazibali občinstvo, pri čemer so kolena nehote sledila melodijama levo in desno. Sledil je še en odličen glasbeni nastop dveh dijakov. To sta bila Aljaž Dremel in Gašper Lenart, ki sta se pokazala z zimzeleno uspešnico New York, New York. In čas je bil za gospodične: na odru je s pesmijo zablestela Katja Stropnik z Gimnazije Celje - Center, na klavirju pa jo je spremljal ravnatelj te šole. Tudi za smeh in dobro voljo je bilo poskrbljeno; stand up komik Uroš Kuzman nas je s svojimi šalami, tudi na račun Velenja ter sosednjega Šoštanja, dodobra nasmejal. Po obilici smeha je povezovalec prireditve Anej Podkrižnik na oder pripeljal pevko Laro Krneža. Ta je odlično zapela dve pesmi. Za piko na i sta na oder prišla še dva bivša dijaka, zdaj priznana glasbenika Boris Golavšek in Boštjan Dermol, ki sta izvedla svojo akustično priredbo znane pesmi Rožica. Za zaključek je namen koncerta povzel še ravnatelj Simon Konečnik, ki se je vsem nastopajočim iskreno zahvalil. Hvaležni in zadovoljni smo bili tudi mi, dijaki, ki nam je koncert resnično polepšal popoldne. Če sva napisala na začetku, da smo dijaki prihajali v dvorano tudi z mislijo, da nadomeščamo pouk, se je ta ob prijetnih občutkih, ki smo jih doživeli, kar hitro razblinila neznano kam. Lep je bil za nas tisti 2. december. Upava, da smo naredili tudi komu lep jutri. DENIS in LEON HABOT Utrip ljubezni Slovenski film Utrip ljubezni je simpatičen in lahkoten film za vse generacije. Opisuje življenje najstnikov, ki prosti čas namenijo rapanju, uresničevanju svojih sanj. V zgodbi se težave ljubljanskih najstnikov kar vrstijo. Pojavijo se dvomi o prijateljstvu, ljubezni, vendar se kljub zapletom fantje znajdejo in si utrejo pot do uspeha. Mlajše generacije bi se lahko iz filma naučile marsikaj, starejšim gledalcem pa film obudi spomine iz časov lastne najstniške naglice. Filmsko sceno je popestril raper Zlatko. Po ogledu filma sta nas v kinodvorani presenetila eden glavnih igralcev Zlatan Čordić - Zlatko in režiser fil- ma Branko Petković, ki smo jima zastavili nekaj vprašanj. Na vprašanje, kako je bilo delati z Zlatkom, je režiser odgovoril: »Vlogo je sijajno odigral, tudi super je bilo delati z njim. Če malo poznate njegove skladbe, se čuti, da je človek, ki je izjemno dober kot pesnik, izjemno dobro začuti energijo družbe, prostora, ljudi ... Ko smo prišli do neke scene, sem mu razložil, kako se je zgodilo, in je takoj rekel: >Vem, vem ...< Ima občutek, kar se pozna pri tekstih, ki jih je napisal za film, a tudi drugače.« Zlatko nam je povedal tudi nekaj o snemanju filma. »Celotna zadeva mi je bila super. Komaj sem čakal, da se začne dan, ne glede na to kaj smo delali, kje smo snemali, vse mi je bilo zabavno. Ker se zavedam, da je ogromno takšnih, ki bi si to želeli delati, šolanih za to. Mogoče zgledam na trenutke neresen, ampak ko je treba delati, me pa samo delo zanima! Vsak dan, ko sem prišel na snemanje, sem se moral obriti, da sem zgledal mlajši. Marsikaj v življenju sem si želel, najboljši trenutki pa so spontani. Kar ti je usojeno, ti ne bo pobegnilo, se kar zgodi. V življenju nisem pomislil na kakšno avdicijo, o tem, da bi bil igralec. Ko pa sem dobil priložnost, sem jo takoj zgrabil. Prepričan sem, da moraš delati tisto, kar ti je usojeno, te veseli, s svojim delom ne škodovat ostalim, to mi je vodilo. Enkrat zgrešiš, pa spet zgrešiš, ampak potem nekaj obrneš in se vse lepo spelje.« DOMEN OSOJNIK, BORIS PIREČNIK, JAN REMŠE O rapu Zlatko pravi: »Definitivno se spreminja. Vsi vemo, kje se je rodil, kje so začetki hip hopa, ampak poslušalci ste različni. Enemu sede to, drugemu nekaj drugega, tako tudi naša slovenska rap scena gre naprej, prihajajo mlajši obrazi, novi izvajalci. Je pa res, da po naših klubih še vedno lahko slišite 90 odstotkov glasbe, stare dvajset let. Jaz še vedno poslušam starejši rap.« Zlatko o velenjskem rapu: »Velenje je plod slovenskega hip hopa, je ogromno super MC-jev, s katerimi sem že sodeloval. Lepo je, da podpirate velenjski rap. Artist da v svoje delo svoje srce, izkušnje in to deli s poslušalci. Slovenski raperji nimamo dovolj financ za kakovostne spote. Žal. Lahko pa spremljate ameriški rap, kjer imajo stokrat večji proračun. Verjamem, da je zabavno gledati napol gole punce, dobre avte, moram pa vas razočarati, nič, kar vidite v teh spotih, ni njihovo, prah nam mečejo v oči. Domači raperji pa predstavljajo 70 odstotkov krute resnice, tako da podpirajte domače!« OTROŠKI VRTILJAK 45 Otroški' vrtiljak e . nova , rubrika ' Novega , ka kjer tffPO'prOISIt aktlvno'Sti'preAsoiskin- otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z vesel veseljem' vas bomo obiskali. Ko še ni bilo stikala za luč in kruha v trgovini Otroci iz Vrtca Lipa v Štorah so obiskali kmetijo Pri starem mlinu v Šentjanžu nad Štorami Dogajati se je začelo že v igralnici, pravzaprav v vseh kotičkih. Že ob pogledu na police v igralnici je bilo mogoče videti, da so otroci zavrteli čas nazaj, v čas dedkov, babic, morda še malo dlje v preteklost. Posvetili so se namreč temi ljudsko izročilo v pesmi, pravljici in igri. V sklopu tega so otroci spoznavali in ugotavljali razlike med življenjem nekoč in danes ter spoznavali bogato slovensko dediščino skozi ljudske pravljice, pesmi in rajalne igre. Tako jih je pot odpeljala tudi na kmetijo Pri starem mlinu v Šentjanžu nad Štorami. Skozi otroške oči je bila to res posebna, svojevrstna izkušnja, saj so videli veliko zanimivosti, najbolj pa se je otrokom vtisnil v spomin mlin, ki ga je poganjala voda, ki priteče iz srca gozda. Kot v ljudskih pravljicah, ki smo jih brali v vrtcu. Otroci so si tako lahko ogledali, kako so včasih s pomočjo vode mleli moko, si ogledali domače živali, ki so se pasle na strmini, kjer je že skoraj vse pripravljeno za žive jaslice, pomagali so pri hranjenju živali in v nekem trenutku pristali v času še pred odkritjem elektrike. Gospod Janez Čretnik, lastnik podjetja Mediacor in idejni vodja in pobudnik zdravega načina življenja ter kakovosti človekovega bivanja, ki ga ponujajo različne aktivnosti na kmetiji Pri starem mlinu, nam je namreč prikazal mletje žita na mlin ob vpregi konja, po domače mletje žita »na gepl«. Otroci so tako lahko res začutili, kakšno je bilo življenje nekoč, hkrati pa so lahko jezdili tudi kobilo Rubi, ki ima na kmetiji posebno mesto. Nedvomno je »Kmetija pri starem mlinu« odlična priložnost za vse, ki bi želeli čas zavrteti nazaj in uživati v darovih narave. Naši otroci so tam uživali in Vrtec Lipa iz Štor pozdravlja tovrstne ponudbe, saj z obiskom bogatimo otroštvo otrok in prispevamo k spoštljivemu in odgovornemu odnosu do dediščine. KATJA ANDERLIČ, DITKA REDNAK LNICA 21. decembra je bila najdaljša noč v letu. Odslej bo svetloba počasi, počasi pridobivala moč. V decembru ji lahko pomagamo tudi z lučkami, ki jih sami izdela- ♦ • v __ mo in prižgemo. Tako so posodice za svečke izdelali otroci iz vrtcev na Kalobju in na Ponikvi. 46 RAZVEDRILO ANEKDOTE M Užitki takšni in drugačni Z druge strani redakcije se je zaslišal glas Tee Podpe-čan: »Tatjanica, uživaj!« Tina Strmčnik: »A greš na dopust?« Tatjana Cvirn: »Ah, kje pa. Tea mi je v branje oddala napovednik prireditev ...« Čakanje Tatjana Cvirn v pričakovanju tekstov o silvestrovanjih na prostem: »A še čakam kakšno silvestrovanje?« Bojana Avguštinčič: »Na vse še čakaš, kolikor vem ...« MODROSTI Sovraštvo zlobnih ni tako nevarno kot njihovo prijateljstvo. (Branislav Nušić) ШгЛШГОЛА Spraševali smo vas, od kod smo prejeli fotografijo zmagovalnega adventnega venčka. Pravilen odgovor se glasi: z Ljubečne. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Roka Mastnaka z Grobelnega, ki mu bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Katero temo smo začeli predstavljati v rubriki Kamra? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 5. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC. 6 3 5 2 6 9 7 5 1 9 5 4 4 7 8 2 9 7 6 6 1 4 7 2 Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Nekdanji britanski premier David Lloyd George (18631945) je nekoč v parlamentu kot vodja liberalne stranke jezno napadel konzervativce. Neka dama mu je takrat besno rekla: »Če bi bila jaz vaša žena, bi vam nasula strup v čaj.« »Če bi bil jaz vaš mož, bi ta čaj tudi popil,« je odvrnil Lloyd George. Selitev Kaj se zgodi, ko se blondinka preseli iz Maribora v Ljubljano? V obeh mestih se dvigne IQ. Kupi si uro Francelj se je peljal z avtobusom, ko ga je mladenič na sosednjem sežu vprašal, koliko je ura. Francelj je pogledal na uro in ni rekel nič. Mladenič: »Zakaj pa mi ne poveste, koliko je ura?« Francelj: »Če ti povem, koliko je ura, se mi boš zagotovo zahvalil in me vprašal, kam potujem. Povedal ti bom, da v Spodnji Duplek. Vprašal me boš, koga imam tam, in povedal ti bom, da ženo in hčer. Potem me boš vprašal, koliko je stara hči, in povedal ti bom, da dvajset. Vprašal me boš, ali je moja hči lepa, in odgovoril ti bom, da tako lepotico malokje lahko vidiš. Potem boš hotel z menoj v Spodnji Duplek, da jo spoznaš, in odpeljal te bom domov. Ko jo boš videl, jo boš takoj zasnubil, jaz pa te bom poslal nekam, ker ne morem imeti zeta, ki nima ure!« Basen Vrana sedi na drevesu in ne počne nič. Mimo pride zajec in vpraša: »Ali lahko tudi jaz takole sedim cel dan in ne delam nič?« »Poskusi, zakaj pa ne,« mu odgovori vrana. Zajec tako nekaj časa sedi ob drevesu in ne dela nič. Mimo pride lisica in ga zgrabi ter požre. Nauk: da bi lahko sedel in ne delal nič, moraš biti dovolj visoko. Varčen Žena se nekje na Gorenjskem sredi zime vrne domov in vidi otroka v sami majici in kratkih hlačah na dvorišču tekati po snegu. Hitro ga odpelje noter in nadere moža: »Ali se ti je zmešalo!?! Takšnega otroka pošlješ na sneg?!« Gorenjec pa: »V omari sem našel tablete Daleron, ki jim čez nekaj dni poteče rok trajanja. Pa da jih ne bi vrgli stran ...« Spal je z njo Na sprehajališču dregne študent prijatelja: »Ali vidiš tisto v mini krilu na oni strani ceste?« »Vidim, dobra mačka. Kaj je z njo?« »Z njo sem že večkrat spal ...« »Res? Kje pa?« »Na predavanjih.« Kot TV »Je bila tvoja žena jezna, ker si se včeraj zvečer tako pozno vrnil domov?« »Pa še kako! Danes je kot pokvarjen televizor.« »Kako to misliš?« »Slika je, tona ni.« Padla Ko je študentka odgovarjala na izpitu, se je profesor gugal na stolu in naenkrat se je stol zlomil, on pa je padel. Študentka si ni mogla kaj, da se ne bi smejala. Profesor je vstal in si čistil hlače, vmes pa besno dejal: »Joj, kolegica, kako sva midva padla!« Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Sodobni časi Ali sploh znate katero telefonsko številko na pamet? Mnogi še svoje ne vedo. Zakaj le, vse lahko shranite v svoj telefon in pogledate, kadar kaj potrebujete. No, svojo vem, tu pa se moje vedenje tudi konča. Še domače stacionarne številke ne vem, sicer pa sebe res ne kličem, ker tako nisem veliko doma ... Znate priti na drug konec Slovenije, tako da na zemljevidu preučite pot? Zakaj le, če pa je v avtu navigacijski sistem, ki vas pripelje na želeni kraj, čeprav se vedno ne morete zanesti, da bo šlo res po načrtih. Sem že slišala za primere, da jih je to čudo pripeljalo na rob gozda ali njive, kjer se je cesta končala... Pa se takratznajdite, če se znate! Cel kup tehnoloških čudes naj bi nam lajšalo življenje, zaradi njih naj bi imeli več časa za svoje konjičke in za stvari, ki sproščajo. A res? Ko se nekoč nikakor nisem mogla spomniti kode za aktiviranje telefona, se mi je zdelo, kot da mi manjka pol glave, tako izgubljeno sem se počutila. Totalen stres, ne pa sprostitev, ker telefon nekaj ur ni zvonil. Se potem čudite, da ne počnemo skoraj nič drugega, kot to, da preverjamo, ali imamo kakšno novo sporočilo na telefonu, ali nam je kdo pisal na Facebook ali pustil elektronsko pošto. Pa ne samo v domačem predalu. Treba je preveriti še službenega, saj imamo ves čas povezavo, odgovoriti na vse, kar je prispelo, in kot bi mignil, je ura našega prostega časa mimo. Ko se skušamo spomniti, kaj smo pametnega počeli, ko smo bili prosti, nam seveda na pade na misel nič posebnega. Aja, morda bi veljalo pogledati opomnik na telefonu . REŠITEV SUDOKU 184 5 1 8 9 6 3 7 4 2 6 9 4 7 1 2 5 8 3 7 2 3 5 4 8 9 1 6 4 5 2 3 7 1 6 9 8 3 7 9 2 8 6 4 5 1 8 6 1 4 9 5 2 3 7 1 3 7 6 5 4 8 2 9 2 4 6 8 3 9 1 7 5 9 8 5 1 2 7 3 6 4 V teh dneh se v službi učimo vnašanja vsebin na novo spletno stran. Napredek zahteva svoje in treba se je prilagoditi, da te čas povsem ne povozi. Da bomo zaradi tega še več ur prese-dli za računalniki, je seveda jasno. Ko se bomo končno privlekli domov, bomo seveda najprej prižgali domači računalnik in preverili, če se je v zadnje pol ure zgodilo kaj pretresljivega - če seveda že med vožnjo ne bomo tega ugotavljali na pametnem telefonu. Vmes bomo za vsak primer prižgali televizijo, da ne zamudimo dnevnika, na spletnih portalih dnevnih časopisov in ostalih medijev pa bomo preverjali, kaj so zabeležili. Potem bomo napisali še kakšen članek ali dva za novo izdajo časopisa in v poznih večernih urah padli v posteljo s knjigo v roki -ker za nekaj branja leposlovja je vendarle še treba imeti čas. Naslednji dan se bo zgodba ponovila s prižigom radia navsezgodaj in s preverjanjem telefona, če je kaj novega. Če so se naše babice mučile z ročnim pranjem perila, dolgotrajnim kuhanjem obrokov in s pospravljanjem, je nam vsekakor lažje. Vklopimo pralni stroj in nato še sušilnega, da ni treba niti likati, kupimo pripravljene jedi, ki jih pogrejemo, ali pa jemo v gostilni, vmes pa nam robotski sesalnik počisti stanovanje. Peš skorajda ne hodimo, temveč se povsod peljemo s svojim avtom, da ne bi izgubljali dragocenih minut. Delamo po dvanajst ur na dan ali več, saj bi sicer težko odplačali vse te novosti sodobnega časa, v načrtu imamo nakup novega avta, kar pomeni, da bo treba še malo stisniti . Pa še nekaj dragih daril, ki smo jih te dni kupili na spletu, bo treba plačati. In kaj počnemo s časom, ki nam je ostal zaradi vseh teh novodobnih pogruntavščin? Kdo pa pravi, da nam ga je kaj ostalo? Kar se mene tiče, je dan prekratek. Prihodnje leto bo treba nabaviti še kakšno novo »mašinerijo«, zagotovo bo potem lažje. TEHNIČNA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SOBO-SLIKARSKA OBRT MOLJU PODOBEN METULJČEK KJER SE LOMI KAMEN ŠAHOVSKA ZMAGA 20 HRVAŠKI PEVEC (PETAR) POTUJOČE LJUDSTVO FR. MARŠAL (ADOLPHE) DALJŠE VRHNJE OBLAČILO AM. REKA S SLAPOVI SIGNALNA NAPRAVA 7 KRAJ OB SOČI KDOR REZBARI ALBANSKA REKA NASILNA TATVINA ELEKTRONSKA POŠTA (ANG.) VIJOLICA (ZASTAR.) 15 SE TRUŠČ (EKSPR.) SODRŽAVLJAN DUMASOV MUŠKETIR MESTO V FRANCIJI GLAVNO MESTO JUŽNE DAKOTE IGRALKA TIČ RALIJAN KMETIJSKA ZADRUGA JAP. PISEC (ROHAN) SL. PEVEC (BRACO) ČEŠKI REŽISER (FRANTIŠEK) 10 KIT UBIJALEC GLAVNO MESTO NORVEŠKE LANA TURNER VILI RESNIK KDOR PRAZNUJE JUBILEJ ŠKOTSKA IGRALKA (MARY) DEL BESEDE HOKEJIST ZUPANČIČ RUSKA PIJAČA 12 POLITIK REJC STARI OČE RAČUN V KNJIGOVODSTVU NICHOLAS RAY ORGANSKA MOTNJA STRNIŠEVA PESEM FRANCOSKI REŽISER (CHRIS) NASPROTJE MIKRA DRŽAVA V SEVERNI EVROPI Nagradni razpis 1. nagrada: bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju in bon za kosilo za dve osebi v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku 2. nagrada: bon za pedikuro v Lepotnem studiu Kristal v Petrovčah 3. nagrada: bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 5. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 51 Vodoravno: WITT, KILO, INDIKATOR, NF, STRAŽA, DONAVA, AL, SRH, OKNO, BOM LAHKO, VERB, POET, NOVO-LES, IGOR, IS, OPIČAR, EROS, STOP, REZ, RJAVOST, LETA, DRIM, ENA, OLIVER, KARAVLA, VPLIV, SD, AT, ČLANKAR, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 križanke in zabavo. Ona: Doživeli boste izredno prijetno presenečenje, ki ste ga na nek način celo pričakovali. Izkoristite dobre novice in si utrdite mesto v družbi. To je vsekakor vaše izredno uspešno obdobje. On: Nežne besede in romantični sprehod vas bodo zazibali v občutek zaljubljenosti, kar ste že skoraj pozabili, kako prijetno je. Vse se bo odvijalo povsem po vaših načrtih in le stežka boste verjeli v srečo, ki bo vsepovsod okoli vas. Ona: Ne skušajte se zaslepiti s praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja in ga prosite za nasvet. Videli boste, da vam bo prav rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje, zapomnite si to. On: Ker vam je delo v pravi užitek, si ne boste privoščili niti najmanjšega počitka, četudi bi ga še tako potrebovali. Takšen način življenja vam sicer zagotavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomislite tudi na kaj drugega... TEHTNICA И Ona: Na delovnem mestu se boste soočili s precejšnjo težavo, a jo boste s pomočjo sodelavcev uspešno rešili. Toda nikar preveč ne proslavljajte doseženega uspeha, saj trenuten uspeh še ni vse, kar vas čaka. On: S partnerko se bosta odločila za precej ekstravagantno idejo, ki bo na vajino začudenje naletela na izredno pozitiven odziv iz okolice. Očitno se vaše ideje primejo celo bolje, kot to pričakujete. ШШ1 Ona: Posli so se začeli obračati na bolje in od vas je odvisno, ali jih boste uspeli obdržati na trenutni ravni. Prijatelji vam bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali vam bo tudi všeč. On: Nikar se preveč ne obirajte, saj se vam lahko priložnost hitro izmuzne iz rok. Nasploh imate še kar lepe možnosti, seveda pod pogojem, da ne stojite prekrižanih rok. To boste počeli kasneje, ko bo vse na svojem mestu. DVOJČKA ■ SIKELEC Ona: Naporen delovni teden se bo končal veliko prijetneje, kot bo kazalo sprva kazalo. S sodelavcem bosta spoznala, da se dobro ujemata tudi na drugih področjih, ne le po poslovni plati. Včasih je lahko prav prijetno, če si človek najde sorodno dušo. On: Nikar ne bodite tako zelo zaskrbljeni zaradi svojega ljubezenskega življenja, saj se bo vse uredilo še veliko prej, kot ste na nek način pričakovali. Pustite usodi svojo pot in ne bo vam žal. Ona: Zamujene priložnosti ni mogoče dohiteti takrat, ko je že mimo. Raje se podvizajte in izkoristite naslednjo, ki se bo kmalu pokazala. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi v zvezi z nekdanjim partnerjem. On: Neprijetno presenečenje vas bo ponovno odtrgalo od doma in vas prisililo k resnejšemu pristopu k poslovnim zadevam. Zašli boste v velike finančne težave in presneto se boste morali potruditi, da se boste izvlekli iz njih. Ona: So dnevi, ko imate občutek, da niste od nikogar ljubljeni in preprosto niste zaželeni. Le pogumno - prišli bodo povsem drugi dnevi, ko boste lahko tudi vi počeli stvari, ki si jih zdaj enostavno ne smete privoščiti. On: Prijetno presenečenje vam bo dodobra popestrilo dolgočasno vsakdanjost. Za nameček boste spoznali izredno privlačno osebo, ki vam bo popolnoma zmešala glavo. Vendar si ne ustvarjajte prevelikih iluzij, saj boste močno razočarani. KOZOROG Si Ona: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vas bo spravila v več kot dobro voljo. Prav zato boste storili nekaj, kar vam že dolgo ne da spati. Prijatelji bodo sicer presenečeni, vendar bodo kmalu stopili na vašo stran. On: Vrgli ste trnek, zdaj pa kot kip čakate, ali bo kaj prijelo. Poskusite se malo zmiga-ti - vaše možnosti bodo tako neprimerno večje, kajti nekdo komaj čaka na vaš konkreten predlog, ki pa ga ni in ni. SAŠKO, POLKA, ARTIST, KAN, PRLEK, SO, ŽENKA, VŠEČ JIM BO, AN, AMPER, HINKO, BI, ITI, NULA, SERIOZEN, TVOR, ORA. Geslo: čas Božička in dedka Mraza. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za refleksno masažo stopal v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju in bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Jože Arlič iz Šentruperta. 2. nagrado, bon za pedikuro v Lepotnem studiu Kristal v Petrovčah, prejme: Mateja Gobec iz Šentjurja. 3. nagrado, bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme Danijel Štor iz Kompol. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Končno se bosteposve-tili svojim ljubezenskim načrtom, ki so vse prej kot skromni. Le pogumno naprej, saj vam vaše trenutno pozitivno razpoloženje vsekakor zagotavlja uspeh na polni črti. On: Pred vami je konec tedna, ki si ga boste pošteno zapomnili predvsem zaradi prijetne neznanke, ki vam bo dobesedno postavila življenje na glavo. Toda kar brez skrbi, saj bo doživetje več kot prijetno. DEVICA Ona: Če teden ni idealen, to še ne pomeni, da morate biti slabe volje. Če bo vaše razpoloženje še naprej tako spremenljivo, boste izgubili vse prijatelje. In kdo sploh še ostane, ko odide še zadnji prijatelj? On: Nepričakovano se boste zaljubili in vse okoli vas se vam bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pomagali do te sreče. Kajti dobra prijateljica je včasih vredna več kot bežna ljubimka. VODNAR Ona: V službi boste izkoristili dobro voljo sodelavcev in jim predlagali idejo, ki vam že kar nekaj časa ne da miru. Sprejeti boste s precejšnjim navdušenjem, kar vas bo le še dodatno podžgalo. On: Nakopičilo se je veliko skrbi, vendar kljub temu ne smete zanemariti svojih čustev. Tudi ljubezen lahko dela preglavice in to ne samo vam, ampak tudi drugim. Obeta se vam prijetna avantura z osebo, ki jo že dolgo opazujete. Ona: Če si boste pametno porazdelili čas, ga bo dovolj tako za delo kot tudi za ljubezen in zabavo. Sicer pa boste ta teden stalno tako ali drugače zasedeni, zato se vam ni treba bati, da bi vam bilo dolgčas. On: Zgodilo se bo tisto, za kar ste še nedavno tega goreče zatrjevali, da se vam enostavno ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskusite rešiti, kar se da. Obetajo se vam dokajšnje težave z denarjem. NIKELJ 13 3 21 LITIJ 5 4 8 NOBELIJ 17 MOLIBDEN 9 16 HOD KONJA 11 18 48 RUMENA STRAN Zlata devetdeseta Zgodovinski arhiv Celje je AQ galeriji nedavno pomagal pripraviti odmevno razstavo Bili smo Kl(j)ub. Tokrat pa je s fotoreporterjem Edijem Einspielerjem poskrbel še za eno razstavo, ki pri ljudeh zbuja obilo nostalgije. Če ste pozabili, kaj vse se je zgodilo v devetdestih, naj vas spomnimo, da so takrat na Celjskem odpirali prve picerije, da so takrat svojo glasbeno pot začenjali fantje iz skupine Nude in da bele nogavice tedaj niso bile nič nenavadnega. Po čem pa ste si vi zapomnili to obdobje? TS, foto: TimE Božiček je imel veliko dela Božičkova tovarna daril je minule dni poskrbela, da lahko najmlajši še vedno verjamejo v lepši svet. Planet Tuš Celje in Humanitarno društvo Enostavno pomagam sta v dobrodelnem prazničnem projektu obdarila in polepšala praznike 275 otrokom iz socialno šibkih družin. Projekt so podprli tudi znani Slovenci, in sicer pevki Eva Boto in Špela Grošelj, koreograf in plesalec Sebastian, skupine Modrijani, Čuki in Carpe Diem, Klemen Bunderla, fotograf Tibor Golob, športnika Domen Dornik in Rok Marguč, Policijska uprava Celje in IPA klub Celje. NC, foto: arhiv organizatorja Edi Einspieler, vodja fotografske agencije Sherpa in sodelavec naše medijske hiše, je začel resneje fotografirati v legendarnem Kl(j)ubu oziroma mladinskem klubu. Tam je imel temnico, ki je kasneje postala skladišče pijače. Iz tistega obdobja je tudi črno-bel posnetek, ko je Einspieler nosil dolge lase. Z manevrom na tokratni fotografiji je pokazal, kako človek ostane večno mlad, ne da bi za to uporabil plastično operacijo ali photoshop. Časovni stroj devetdesetih sta z ogledom razstave zavrtela tudi kiparka Bojana Križanec v družbi slikarja Narcisa Kantardžića. Zagotovo se je od tedaj močno spremenil tudi pogled na umetnost. Nepalci in Novi tednik Glas o Novem tedniku očitno seže vse do Nepala. V našem časopisu ste lahko pred kratkim brali o slovenski pomoči šolarjem popotresnega Nepala. O tem sta govorila pred kratkim, med prireditvijo na Gorenjskem, tudi vsestranski kulturni delavec Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku in nepalski častni generalni konzul Aswin Kumar Shrestha. Žlaus mu je tudi pokazal članek o Nepalu, objavljen v Novem tedniku. Članek je vzbudil tudi zanimanje predsednika Nepalske planinske zveze Anga Tsheringa Sherpe (na fotografiji so od leve proti desni strani). Treba je povedati, da sta bila oba Nepalca že na obisku v Vojniku. BJ Foto: arhiv Jožeta Žlausa Četrt uspesne televizije 17. decembra je minilo 25 let od ustanovitve VTV Vaše televizije, ki jo je zasnoval Rajko Djordjevič. Ob 18. uri so si tisti dan lahko Velenjčani ogledali prvo oddajo Velenjske televizije. Ob tem jubileju so v domu kulture pripravili slovesnost, na kateri so s pomočjo arhivskega gradiva televizije prikazali vsebine, projekte in oddaje, ki so se v četrt stoletja zvrstile v programu. Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Za glasbeni del prireditve je poskrbel Šaleški študentski oktet. NC, foto: GrupA Lastnik, direktor in odgovorni urednik VTV Rajko Djordjevič (levo) ni skrival veselja, da je njegova zamisel izpred 25 let tako uspešna. Da je televizija, ki spremlja dogajanje v Šaleški dolini in širše, nepogrešljiva pri obveščanju ljudi, priznava tudi velenjski župan Bojan Kontič, ki je na prireditvi čestital ustvarjalcem. S svojimi darili so v projektu sodelovali tudi Modrijani in člana skupine Carpe Diem Miklavž in Matevž. Program ob jubileju so popestrili zabavni vložki, o čemer pričajo nasmejani obrazi številnih pomembnih gostov, ki so napolnili dvorano, med njimi smo ujeli šoštanjskega župana Darka Meniha in nekdanjega velenjskega Srečka Meha, ob Djordjeviču in Kontiču ministrico Julijano Bizjak Mlakar ter direktorico naše medijske hiše Anico Šrot Aužner (druga z desne).