V/fA N D f-yu&ice*.. NO. 101 jlmeriška Domovi ima P^cZi i0B^a $% ko je Amerikanec Bono paziti tudi, kaj se godi na , Fisher odklonil tekmo Piknik Misijonske znamkar-ske akcije preteklo nedeljo je lepo uspel. Glavne dobitke so njegovi meji s Kitajsko. ^ V Pekingu naj bi dolžili’Jv., W ^ J ^ j Park Dr.; afgan Mary Zupan- T tl ^ v . i • +. , cie, 439 E. 274 St; $50 Pavla Hanoi, da skusa s podporo j V. Kor enoj je hotel igrati pod iAdam-c ^ F 300 L_ ==J km = -Kata Barui ker živi v 156 St.; $25 (MALAJAh V Pekingu nič ne skrivajo svoje podpore Kambodži, ko se javno prepirajo z Vietnamom zaradi trdega nastopa proti kitajskim naseljencem v Vietnamu. Zaradi pritiska, zapostavljanja in poslabšanja življenjskih pogojev se je baje že preko 130,000 Kitajcev v Vietnamu odločilo za preselitev domov. Gre za Kitajce v južnem Vietnamu, zlasti za okoli milijon onih, ki so žive- predmestju Colon ter se u-kvarjali s trgovino in obrtjo. Vietnam je vsem tem zasegel v marcu in aprilu letos njihove trgovine in obrtne delavnice ter jim nakazal nova bivaliišiča pri obdelovanju zemlje daleč od njihovih dosedanjih bivališč. Trd nastop Hanoia proti kitajskim naseljencem je Peking skoraj prisilil k odgovoru, če ni hotel “izgubiti obra- Moskve vzpostaviti svojo ob- švicarsko zastavo — - Heien Hočevar, 31849 White last nad vso nekdanjo Fran-,Švici, pa je sovjetski zastopnik Rd ; grocerijo Jože 0vniC) Ge_ cosko Indokino ter morda še protestiral. preko nje, nato pa pomagati I Po posredovanju Svetovne ša-Moskvi pri ustvarjanju sov- bovške zveze, po katere pravi-jetskega gospodstva nad Azi- 'lih se bo boj vršil, ne bosta tek-j0. 'meča imela pred seboj nobene ’državne zastave, pač pa bodo Ti načrti zadevajo tudi ZDA,na odru razobešene zastave Fi_ in zato v Washingtonu s P°-,lipinoVj Sovjetske zveze večano pozornostjo sledijo ,tovne zveze. razvoju v Indokini in v vsej j ______n______ neva. Volitve za odpoklic župana D. J. Kucinicha— Povpraševanje demokratskega vodstva v okraju Cuyahoga pred 10 dnevi je pokazalo za jugovzhodni Aziji. Istočasno1 se Čuti sovjetski pritisk tudi v Prednji Aziji, odkar je v Afganistanu na oblasti z Moskvo povezana komunistič- ni Y Saigonu in njegovem^za”, kot pravijo temu v Azi-^na ylada._ . „ ‘ župana 40%, proti njemu 36%, m ve 24% pa neodločenih. Od tedaj i so mestni bondi izgubili ponov- —------ nc na svoji veljavnosti in mesto je vznemiril štrajk policije. Volitve bodo v nedeljo, 13. avgusta in dotlej se lahko še veliko spre-Pretežno sončno z naj višjo meni. Odločitev je pri “neodlo-temperaturo okoli .82 E L(28. C)., r čenih”. l V temenski prerok 1 \ /Imeriska Domovina Pk- Vt K: Wt ICPk' M— HO fM F mSSSSSSStm. _ »aEaSB«, CI.AIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 101 Tuesday, July 18, 1978 Zdanovščma Z imenom “ždanovščina” označuje kulturne razmere v domovini dr. Tine Debeljak, brez dvoma vodilni kulturni ustvarjalec v zdomstvu, predsednik Slovenske kulturne akcije’v Buenos Airesu v Argentini, pesnik in pisatelj, bivši kulturni urednik dnevnika “Slovenec”^in u-rednik kulturne revije “Dom in svet” v Ljubljani. Ce kdo med nami v zdomstvu, je on poklican in potrjen, da z avtoriteto govori o kulturnih vprašanjih med Slovenci doma in na tujem. Napisal je za “Svobodno Slovenijo” kratek esej o teh vprašanjih, ki je o njem vredno spregovoriti tudi v AD. Ždanov je bil v času Stalinove diktature partijski veljak, ki je dirigiral kulturo, v Sovietski zvezi. Uvedel je popolno diktaturo partije na področju kulturnega u-stvarjanja, obsodil in s silo zatrl vsako drugačno ustvarjalnost in angažital narodno kulturo za službo partijski dnevni politiki. Debeljak dokazuje s primeri in izjavami slovenskih sedanjih kulturnikov v domovini, ki. imajo vodilne položaje na tem polju, kako so na letošnjem sestanku slovenskih kulturnikov zahtevali povratek nazaj na “revolucionarno navdušenje” in na “partizansko kulturo”, ki je morala strašansko upasti zlasti v letih pred 1971, ko je potem padla na Jugoslavijo in Slovenijo znova trda roka partijske diktature na vseh področjih javnega življenja. Dr. Debeljak sklepa iz podatkov, ki so mu na razpolago/da je “zelo živa smer v Ljubljani tista, ki zahteva za pravo umetniško stremljenje: ločiti se od komunizma in njegovih predpisov v lastno individualnost in v lasten osebnostni izraz”. Ravno ta smer je bila tarča, v katero so letele vse puščice komunističnih kulturnikov na imenovanem “kulturnem kongresu”, ki se ga je udeležilo blizu 300 kulturnih delavcev. In zato je izzvenel kongres v resolucijo: “Nazaj k revoluciji osvobodilne borbe... revolucija še traja... in pluralizem in demokracija sta ji škodljiva.” Kot posledico take kulturne usmerjenosti po 1. 197J Debeljak našteva nekaj primerov neverjetne ozkosrčnosti, nestrpnosti in sovražnega razpoloženja do vseh tistih, ki so se komunistični revoluciji uprli doma, poten: pa se podali na težko pot begunstva ter ostali v zdomstvu, od koder nadaljujejo svoj upor. V tujem svetu nadaljujejo svoje kulturno poslanstvo, izdajajo liste, pišejo knjige, sodelujejo pri pevskih zborih, igralskih družinah, plesnih skupinah in drugih kulturnih narodnih ustanovah, ter na ta način bogatijo in širijo slovensko kulturo izven domovine. Njihova kulturna smer seveda ni režimu doma po volji, ker ni marksistično pobarvana. Debeljak pravi: “Zadnja leta opažamo nasilno dušenje sleherne omembe drugačnih kulturnih vrednot, predvsem emigracijskih.” In našteva nekaj zgledov. V Mariboru so odstavili z repertoarja gledališča Majcnovo (Stanko Majcen, odličen sodoben pisatelj) že naštudirano igro in odstopili od vzidave spominske plošče v rojstno hišo, ko so zvedeli, da je v inozemstvu pri emigrantski založbi izdal svoje pesmi pod psevdonimom. France Balantič, eden največjih sodobnih pesnikov jim ni samo belogardist in izdajalec, ampak tudi “spominjanja nevreden”. V “dopolnjeni” Janez Ravbarjevi Zgodovini slovenske književnosti so Balantiča zreducirali na štiri vrstice, Debeljaku je omenjeno samo ime, Javornik je pa popolnoma črtan. Poznamo te zdomske kulturnike, mojstre slovenske besede, katerim režimski kulturni petolizniki, v Zgodovini na široko opisovani, ne segajo niti do kolen, in to imenujemo ždanovščino. Toda Debeljak ve povedati še več. Pravi, da gre za velike osebnosti, ki naj jih pred ljudstvom zakrije — zapovedani molk. Letos jeseni, 29. oktobra, bomo praznovali 60-letm jubilej .dejanja 1. 1918, ki ga zgodovinar, univ. prof. Milko Kos imenuje “največje po sprejetju krščanstva”, namreč osvoboditev slovenskega naroda iz tisočletne germanske nadvlade. Kdo je to* osvoboditev vodil, ljudstvo ne sme vedeti, čeprav v letošnjem celjskem Mohorjevem koledarju pišejo, da je eden izmed slovenskih duhovnikov lavantinske škofije “dosegel celo najvišji položaj v administraciji države”. Njegovo ime zamolčijo, kljub temu, da je ta duhovnik ustanovil ljubljansko univerzo, najvišje narodno učilišče, in narodu dal vrhovno in znanstveno ustanovo — Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. To je dr. Anton Korošec, čigar ime se v slovenskem tisku doma ne sme pojaviti! Upravičeno Tine Debeljak svojo razpravo takole zaključi: “Postavlja se (doma) načelo, da je še tisto malo ustvarjalne svobode, ki se je pokazala v letih pred 1971, treba zatreti, in mladino — in predvsem za njo gre — u-smeriti v umetniško predpisan okus, angažirati jo v dnevno politiko, partijsko uniformiranost in udarnost. To pa je diktatura v umetnostni politiki, zatvor svobode in kvalitete, je obubožanje naprednih teženj in padec za deset- letje nazaj v čas partijske netolerance; nazaj v čas nečlo- jega jezika. Preteklost gre z večanskih metod “revolucije, ki še vedno traja”. V čas njim, če hoče ali ne — v do-“zdanovščine”, ki pa za mnoge nosi bolj razumljivo ime brem in slabem, (švicarski psi-— stalinizem.” hiater dr. Jung.) Tako dr. Tine Debeljak. Naš pripis je pa tak: Izseljenska matica v Ljubljani se trudi, da bi tako skozi marksistično sito precejeno kulturo, zavito v lepo popevko in zabavno igro, širila med zdomci zlasti v Ameriki in Kanadi. Prinašajo jo po režimu skrbno izbrani kulturniki pod vabljivo firmo kulturne izmenjave, ki pa za nas ni nikaka izmenjava. Je ždanovščina, ki jo kulturno dograjen in svobodoljuben človek načelno odklanja. L. P. Prav lepo pozdravlja vse, 1 berejo to “kavsanje”, “Toti Štajerc” IZ NAŠIH VRST IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA H OKOLICE ko žalostno sta mijavkali okrog in jih iskali. So pa matere, ki dajo v bolnišnicah odpraviti še la berila pri ski ma,ši. slovenski mladin- CHICAGO, lil. — Ljudje so na počitnicah, pri Ameriški Domovini so tudi za dva tedna zaprli vrata. Ljudje jo pa pogrešajo. Toda vseeno, iz srca privoščimo uredniku in osobju potreben oddih. Tudi'jaz dmarii počitnice. Kar dobrih 10 let, odkar sem v pen-zijonu.. Preje sem večkrat mahnil v slovensko Ljubljano, v Cleveland. Tam sem poklepetal z mojimi štajerskimi rojaki. Bili so to lepi časi, ko smo z otroci slovenskih staršev “šapali” po St. Clair ju, doma pa smo bili vsi skupaj kregani. Kaj delam sedaj, ko sem v penzijonu? Ne grem skoraj nikamor, letos nisem bil niti na ameriških Brezjah. Vedno je bilo kaj narobe, če ne drugega pa dež.' Doma je vedno kaj za postoriti, snažiti, prati, kuhati in — zalivati moj ograček. Kar lepo cvete in dehti pred bajto. Ko vse postorim, pa sedem na porč in pasem “firbec”. Sicer ne vidim mnogokaj. Kvečjemu se žabavam ob pogledu na sosedove pse, ki me včasih oblajajo, sam ne vem zakaj. Ko se naveličam sedeti, stopim na Cermak je žela priznanje. Skupino vodi Rd. in od tam opazujem ljudi, požrtvovalna ga. Corinne Le-Mlade in stare, vsak ima svojo ! skovar. Obiskali so tudi New Chicago, lil. — Spoštovani! Ker vem, da mi bo kmalu potekla naročnina, jo predčasno obnavljam, da Vam prihranim !delo in stroške. j Ameriška Domovina mi j^ zelo pri srcu in ne bi mogla biti brez nje. Veseli me, da se tudi drugi Slovenci oglašajo in jo pohvalijo, saj je res dragocena za nas, ki slovensko čitamo. Želim Vam mnogo novih naročnikov, da boste mogli nado- nerojena človeško bitja. Matere mestiti izgubo tistih, ki za ved-morilke ne potočijo niti solze, še no odidejo. Ne razumem pa, ka-navdušujejo druge ženske in ko to> da najnovejši novonase-dekleta, da storijo isto... Respond niso naročeni na ta lepi žalostno! | slovenski časopis. * I Naj še pripomnim, da zelo po- Izgubili smo — zopet zavedno | grešam sestavke č. sestre Lavo-slovensko družino, Bogo in Ma~ | dave z Lemontskega grička, rija Kranjec sta se preselila v j Ljubi Bog naj ji da dobro zdrav-bližino mesta Michigan, kjer .1e' sta vodila motel. Vso srečo! j Prisrčno pozdravljam, Vaša Hčerka Cinthyja je večkrat bra- zvesta naročnica “Toti štajerc” je te dni dopolnil 75 let življenja. Pred dvemi leti so mu že prisodili zadnjo uro. * Naša nadebudna mladina v ŠARC folklorni skupini je v juniju gostovala na slovenski prireditvi v Fairfieldu, kjer so nastopili v lepih slovenskih narodnih nošah (prekmurske, gorenjske, belokranjske) in odlično podali lepe slovenske narodne plese. Tpdi pevska skupina Kristina * Martinac govorico, čeprav ne blekne niti mu”. Nedolgo tega sem pozdravil z vso vljudnostjo neko gospo, ki bi tudi rada kaj napisala, pa ne zna. Niti “mu” ni rekla in namnšila šobo ter pogledala na drugo stran. Nasmejal sem se. Kaj drugega hočem. Vsak ima svoje muhe! Ko včasih tako sedim na por-ču in razmišljam o tem in onem, mi stopi pred oči debata o “kulturni izmenjavi”, ki se vodi predvsem na angleški strani Ameriška Domovine. Večinoma te)i, ki debatirajo, so takozvane višje klase. Imajo odlična mesta in se tudi učeno izražajo. Father Jože Božnar je pogodil pravo. Zadel je žebelj na glavo, kar je' zabolelo tiste, ki zagovarjajo “kulturno izmenjavo”. Dam Jožetu B o ž n a r j u stoprocentno prav. isto so mi rekli mnogi, s katerimi sem govoril. Nobenega popuščanja! Take neenake in za slovenske protikomunistične borce poniža joče izmenjave ne maramo. Nekateri so celo rekli, če bi lastnik lista popustil načelno v tem pogledu, bo list izgubil naročnike. Naš odgovor mora biti: Bojkot taki sramotni “kulturni izmenjavi”. Pika! * Naš naročnik g. Janko Bur j ek iz Cicera je nedavno obhajal 50-letnico rojstva. K srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitamo! še več srečnih križev tja gori do 90. leta in še čez! * Ameriška Domovina naj bo nevtralna, tako je napisal Nielsen, PhD. Prava reč! Če bi bilo _ po njegovem, bi postal naš ka-1 toliški dnevnik pravo sračje gnezdo. V načelih ne sme Ibiti nobenega popuščanja. Kam pa pridemo, če bo Ameriška Domovina nevtralna v tako važnem vprašanju, kot je resnična demokracija in pa brezbožni komunizem. Tudi učenjaki, kakor je PhD Nielsen, nimajo vedno prav. Je to kaj čudna filozofija. Jaz bi jo krstil “fižolofija” ... York.. Več o tem bo napisal naš dijak Tony Buh. * Na Slovenskem dnevu na Slovenski pristavi dne 2. julija je bilo zastopan tudi Chicago. Zastopale so ga članice zbora “Slovenska pesem”. Bile so: ga. Mihaela Simrayh in njena hčerka Magda, gdč. Vanda Gregorič in Naomi Trinko. Pravijo, da je bilo kljub dežju zelo lepo. Naš kaplan Fr. Bernard Kar-manocky bo deloval v državi jHonduras, tako so odločili njegovi predstojniki. Župnik p. Klavdij Okorn je odšel na zaslužene počitnice, j Kje jih preživlja, ni znano. Morda kje lovi ribe. Nadomestuje-jo ga patri iz Lemonta. Riverside, lil. — Cenjeno u-redništvo! Ker mi bo naročnina za Ameriško Domovino kmalu potekla, Vam prilagam ček za prihodnje leto. Naj lepša hvala za pošiljanje in lep pozdrav! (Dr. Antonia Rozman) Tončka Rozman * Euclid, O. — Cenjena Ameriška Domovina! Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo Ameriške Domovine, na katero sem naročen že mnogo, mnogo let. Želim Vam mnogo nadaljnega uspeha in Vas najlepše pozdravljam! Michael Telich ! . Minneapolis, Minh. — Spoštovani! Prejela sem Vaše ljubeznivo sporočilo, da mi kmalu poteče naročnina. Priložen je ček za eno nadaljne leto in dar v majhno pomoč. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in ji želim vse dobro v bodoče. Vas najlepše pozdravljam Vaša dolgoletna naročnica. Mary Korošec * Gilbert, Minn. — Spoštovani! Prisrčna hvala za opozorilo. Brez Ameriške Domovine 'bi bilo težko. Neredno bodli, a tega niste krivi Vi! Veliko uspeha v bodoče Vam želi in lepo pozdravlja. Anica Piusharjeva * Worcester, N.Y. — Spoštovani! Priložen je ček za obnovo moje naročnina in sedem dolarjev v pomoč listu. Na Ameriško Domovino sem narečen že mnogo let. Še vedno jo rad berem in ji želim veliko nadaljnega uspeha. Lepo pozdravljam! Leo Hren Cleveland,. O. — Spoštovani urednik! Tukaj Vam pošiljam ček za nadaljno enoletno nar >č-nino in se Vam obenem najiepše zahvaljujem 2& požrtvovalnost in trud, da nas redno razveselju-Ijete z Zanimivimi novicami. , , ,. . > • -• , . , j Ameriško Domovino vedno kljukastimi krizi, na drugi stra- L .v-, , . , . ° . tfeko-pričakanem m č’ T y' "S- z\ t 7 ! s- G. Aleksander Mokorel se je te dni poslovil iz Chicaga in poletel nazaj na svojo farmo ob Rio Negro v Argentini. Gotovo je odnesel dobre vtise. V Ameriki je večja svoboda kakor tam. Jj; V nedeljo, 9. julija, so ameriški nacisti spet imeli svoj dan v Marquette Parku. Uprava parka je zahtevala $60,000 varščine, kar je pa sodišče odbilo. Pritožba je šla celo na Vrhovno sodišče v Washingconu, ki je odločilo v prilog nacistom. Tako so lahko paradirali v Marquette Parku pod zaščito mestne policije. Na eni strani dvg ducata rjavih nacistov z zastavami in Izigravanje z lažjo in prevaro BUENOS AIRES, Arg. — Sodeč po zunanjih znakih, napetost v svetu narašča in brez dvo-se mednarodni položaj skoraj že nevarno zapleta. Državniki, vojaki in gospodarstveniki, ki bi kot usmerjevalci razvoja v zahodnem svetu, to je v svobodni Evropi in Ameriki, morali biti prav sedaj enotnih pogledov pri odločitvah, se še danes v marsičem razhajajo v svojih mnenjih. Toda naglica razvoja jih sili, da bodo v lastno obrambo morali čimpreje izoblikovati enotne poglede v temeljnih vprašanjih. V razvoj se vpletajo neprestano noivi dejavniki. V zadnjem času je Afrika nov dokaz temu. Na njej je pokazala velik interes Sovjetska zveza, direktno, ali preko svoje varovanke Kube. še svobodna Evropa ni mogla ostati brezbrižna do razvoja v Afriki, četudi istočasno zaskrbljeno gleda na kopičenje sovjetskega napadalnega prožja v satelitskih državah v vzhodni Evropi. Pri takem stanju se je nenadoma oglasila rdeča Kitajska, dedna svoražndca Sovjetske zveze. Pripravljena je sodelovati pri izgonu Sovjetske zveze iz Afrike. Je to pozdraviti? Vprašanje. Svobodni svet se ozira na ZDA kot prvo velesilo na svetu. Ni dvoma, da gre v osmo vi za obstoj ali ne obstoj svobodnega sveta. Vsem, ki smo doživeli in preživeli komunistično revolucijo in tistem, ki so živeli pod komunističnem. režimom, se je razvil nekak poseben čut jasnejšega opazovanja svobodnega sveta v boju za ohranitev svobode pred sovjetsko zavojevalno politiko. Bojimo se, da bi se napake preteklosti ponavljale. Zato je razumljivo, da s posebno pozornostjo gledamo na vsako potezo ZDA. Živo nam je še v spominu njen odločilen vojaški poseg v drugi svetovni vojni. Nismo pozabili na „naj-daijši dam v stoletju", ko je pod poveljstvom Eisenhower j a na tisoče ladij in avionov omogočilo naj večji armadi, ki se je v zgodovini človeštva kdaj lahko izkrcala in je v vojaški operaciji v Normandiji 'zadala smrtni udarec Hitlerjevi Nemčiji. Kmalu zatem pa je prav tisto Po izgonu je živel v ZDA in Mehiki. Študiral je način gverilskega vojskovanja, organiziranja sabotaž itd. Kazal se je kot največ j ega narodnj aka-nacionalista in demokrata, ki hoče le zrušiti Batistoivo diktaturo. Decembra 1956 je zbral 82 borcev za ekspedicijo na Kubo. Od 82 jih je ob izkrcanju padlo toliko, da m;U jih je ostalo le 12, s katerimi je v Sierra Maestra ustanovil glavni stan svoje gverile. Ta se je razširila in dobivala toliko materialne in moralne opore ZDA, da je januarja 1959 zmagoslavno vkorakal v Havano, potem ko je diktator Batista zbežal s Kube. Že v času gverile so nekateri dvomili v Castrov nacionalizem in ga sumničili, da je levičar. Pa je vedno to odloča zavračal. Ko pa je začel v začetku leta 1960 z množičnim1 pokolji, ustanavljanjem ljudskih sodišč, koncentracijskih taborišč, zapiranjem protikomunistov, mu je Einsenhower očital da se je izneveril kubanski re" voluciji, Castro pa je očital Eisenhower ju, da postopa kakor Hitler in Mussolini. V maj11 1960 pa je Castro javno priznal’ „Jaz sem marksist-lenin i st • ; Eisenhower mu je javno odg0' j vbrii: Izdajalec! Kuba pa ie | postala velepomembna za S°v' 1 jete. Komunizem ni le stopil n® ! ameriška tla, ampak je zgradi' svoje oporišče in to nevaim0 oporišče na pragu ZDA. Ali je obveščevalna služba tedaj odpovedala? Sovjetska zveza samo s tek1 oporiščem ni bila zadovolji13’ Poskusila je napraviti v d'U drugo Kuibo in nato v Argentini tretjo. Tisti, ki so ji v Čilu 111 Argentini to preprečili niso napravili nič dragega, kakor da so še pravočasno rekli ne. Pjl suhem razumskem ocenjevanj11 dogodkov Pinochet in Videla n1' sta storila nič drugega, kakor je poskušal Kennedy s Kubo, pote^11 ko se je tam komunizem uveljavil, pa se mu izkrcan]6 leta 1961, da vrže Castra, 111 posrečilo. Sovjetska zveza poraza v sti, ti’ in Argentini ne more preme; skuša ga prikriti in se maščeva Pri tem se je poslužila svojeg3 najmočnejšega orožja: laži, Pre vare in izigravanja. zavezniško poveljstvo izdalo svo- j S tem orožjem pa zna Sov]6' jim, zmagujočim generalom po-rtija ravnati tako, kakor nih66 velja, ki tudi niso običajna v drugi. Žanje uspehe, ker se sv°' vojaških operacijah. Tako se je ’ bodni svet zapleta v njeno mrež6 moral gen. Omar Bradley pri ' svojem prodiranju ustaviti pred j/ ni pa na tisoče demonstrantov proti nacističnemu izzivanju. Bilo je aretiranih kakih 23 pro-tidemonstrantov. D a v k oplače -vake je ta “špas” stal $175,000. Naj omenim še to žalostno dejstvo, da je tudi nekaj Slovencev še vedno naklonjenih Adolfu in se smatrajo kot “folkšdaj-či”. Nacisti pravijo, dq bodo še kje drugje poskušali srečo, dokler ne bodo dobili tega, kar zaslužijo. in vse, kar je z : njo v zvezi, ne ižgine s tein, da Mucki so pobili mladiče. Ka- jo nekdo zanika in se oprime tu- Narodnost njo v zvezi, ne mi je res v veliko veselje. Naj Vam ljubi Beg nakloni obilo dobre vbije in vstrajnosti pri Vašem zaslužnem delu. Da bi Ameriška Domovina prihajala v slovenske domove še mnogo let, je moja iskrena želja. Pozdravljeni! Ana Medved * Cleveland, O. --- Spoštovani! Prilagam ček Za obnovo enoletne naročnine za dnevno' izdajo Ameriške Domovine. Želim Vani vse dobro in Vas lepo pozdravljam! Rose Chandek i Berlinom in umakniti nazaj na Labo. George Patton je prihro-mel s svojimi divizijami že v predmestje Prage, pa je dobil povelje, da se mora umakniti in izprazniti celo Češko. Vsi protesti teh generalov so bili brezuspešni. Kako bi zglodala danes Evropa, če bi svoboda segla tedaj do tja, do kamor so, ali bi mogle prispeti zavezniške armade pod poveljstvom Einsenhowerja? Toda plen je bil razdeljen za zeleno mizo, predno je bila vojna končana. Ni trajalo dolgo, da je posta-palo jasno, kako so bili pred-, stavniki zahodnih velesil kratkovidni, ko so se pogajali s Stalinom za ureditev povojne Evrope. Celo Churchill je npr. verjel, da bodo odstotki na znanem listu, ki sta si ga prekladala s Stalinom v Kremlju 9. oktobra 1914 realizirani. Takole je bilo napisano: Romunija: Rusija SOC, ostali 10%; Jugoslavija in Madžarska: Rusija 50%; Bolgarija: Rusija 75%,. ostali 25%. Stalin je bil že tedaj odločen, da se tega ne bo držal, ampak da bo njegov vpliv v teh državah brez ozira na to, kako je čilo dogovorjeno, sto odstoten. Tako se je tudi Zgodilo. Ali ne gre Brežhiev danes ža istim ciljem kot Stalin? Ali ni med njima razlika le v tem, da je Brežnjev prilagodil 'svojo taktiko novim razmeram? Pri tem razi sijanju ne moremo mimo zgodovinskih dejstev, kako je postala Kolba komuni-: lična. Fidel Castro je bil izgnan iz Kube od diktatorja Batiste. K1 tudi posledlC^ na vsebibS- 1 in prevečkrat govori, piše in dela tako, kakor hoče Sovjetsh3 zveza z mojstrsko organizirani111 aparatom. Poglejmo odnos ZR4 do čila in Argentine. Ali se ^ ponavljajo tisto, kar smo doživ6'1 mi, ko je bil zločinec tisti, ki se je branil in hotel živeti, ne Pa napadalec. Danes izgleda, d3 ie obramba pred komunistični^ napadom že kršenje človekovi pravic. Besedi „človekove PU vice“ zgubljata vrednosti, kar je premišljene komunistične Pr° pagande. Drastično je to povedal ški upok. gen. G. SummU ki je pred kratkim zapustil roki položaj predsednika ari-er; ške zveze za obrambo. Ostro Jfc kritiziral politiko predsednik3 Carterja v odnosih Washingt0^ do Južne Amerike. Svojo kritij je, kažoč na Castra, ki ima ;f vedno pet do osem tisoč poidU hih jetnikov, povzel, s . sledeči^ besedami: ..Nastal je naravn6? grotesken 'položaj; zadostuje, d si diktator —-■ levičar in se a^0„ matično .spremeniš v brand6’1 človekovih pravic." Saj mi pri tčm stanju n-3 remo nič spremeniti, bo deF. marsikdo. Ni res. Moremo! rdtl , mi moremo doprinesti doprinesti skromni delež, da se nap5 preteklosti ne bodo p ona vij3 Razkrinkavajmo laž in preW^ mednarodnega komunizma’ k% 7 T’O rv /-J , i ^ . --- • A _ ■ ~~.-v /O 7 i in kadar moremo. Po'ssmez11 in skupnost! Izpolnili bomo lah- ko dolžnost, poslanstva. ki ie del n M- ašei S- Ne pozabite na ploščo “Lipa zelenela je 1ANADSO DOMOVINA 12 SLOVENSKEGA TORONTA Poletni odmor Julij je čas počitnic, vsak, kdor le more, se umakne iz testnega vročega zraka v kako ftiirno zatočišče na deželi. Naši r°jaki imajo različne priložnosti uživanje počitnic v raznih Predelih v okolici Velikega Toronta. Letovišče je redno zbirališče naših ljudi poleti, preneka-iori pa gredo v oddaljenejše kraje, bodisi k svojim prijate-ijem, ki imajo kako posest na Joželi, ali pa v kak drug znan, T'iren kotiček, kjer počivajo in zbirajo moči za nov spopad z življenjem. Četudi na splošno naši ljudje gospodarsko uspevajo, ker so Pridni, delavni in varčni, so tu iri tam le težave, ki jih je treba Vzeti resno, če naj jih uspešno Premagujemo. Kot naše sosede na jugu tudi nas tare inflacija, nas celo še riekaj bolj kot nje. Brezposelnost, ki je pri sosedih že precej Popustila, je pri nas šie vedno občutna. Hvala Bogu, med naši-nd ljudmi ni talio huda, kot jo Prikazujejo uradni viri, je pa Prenekateri mladi rojak in rojakinja, ki se prizadeva že dolgo, Ja bi našel zaposlitev v pokli- cu, ki si ga je izbral... XIX. Slovenski dan v Kanadi Letos bo ta narodni praznik dne 30. julija (zadnjo julijsko nedeljo). Posvetili ga bomo vzajemnosti svobodnih Slovencev v zdomstvu pod geslom “Z ROKO V ROKI”. Ze sedaj opozarjamo na to vsakoletno prireditev na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Prav lepo vabljeni Slovenci od blizu in daleč. Prireditelji 0. g, ir« JaM Kolariš 0.1» ifafomasnlk Proslava 60-letnice 29. oktobra in 30-letnice prihoda prvih povojnih političnih emigrantov v Kanado Proslava bo v nedeljo, 29. oktobra 1978, začetek s škofovo mašo v katedrali sv. Mihaela popoldne ob dveh. Prireja meddruštveni odbor Slovenske krščanske demokracije in Slovenske narodne zveze s podporo in sodelovanjem številnih drugih slovenskih organizacij in društev. Slovenski dan v Sedbuffli SUDBURY, Ont. — Kakor že Več let zaporedoma bomo Slovenci v Sudburyju in okolici Praznovali tudi letds 6. avgusta Slovenski dan. To bo obenem tudi dan otvoritve našega novega doma na letovišču. Dom je sedaj v gradnji in že skoraj končan. Z gradnjo smo Začeli jeseni. Zima nam je seveda delo ustavila, spomladi pa smo spet pridno prijeli za dete- Društvo Slovencev v Sudbu-rLju je ponosno, da smo končno Prišli do novega poslopja, kjer bo dovolj prostora za naše pri-reditve in se-nam ne bo treba k ati slabega vremena. Vljudno vabimo vse Slovence °d blizu in daleč, da pridete na Uaše letovišče v nedeljo, 6. avgusta 1978. Naš novi dom bo Prišel posvetit sam prevzvišeni žkof Lojze Ambrožič iz Toronta. Kvaležni smo mu, da se je od-2:val našemu povabilu kljub svojim (številnim obveznostim. Upamo, da se boste odzvali našemu povabilu tudi vi, dragi l0jaki po Kanadi in ZDA ter nam pomagali praznovati naš stovesni dan. Društvo Slovencev v Sudburyju vas bo z veseljem sprejelo in vsi boste dobrodošli. Praznik bomo pričeli ob lih s sv- mašo, ki jo bo daroval pre-yzviseni škof Ambrožič. Po ma-f1 nam bodo postregle naše kuharice z hue ob 2h se bo pričel kulturni tu zabavni program. Potrudili ‘Se bomo prirediti, kar se da, pi-‘jano zabavo, da ne boste razočarani. Naše letovišče leži ob Prijaznem privatnem jezeru. Kdor ljubi plavanje, naj ne pohabi kopalne obleke. Prostor je iudi 2a £ez no£ “camping”, č6 vcl° želi ostati pri nas več časa. Za boljše informacije se lah-v° °brnete na predsednika na-Ssga društva g. Erica Zimmer j a, tel- 705-575-62i6. M. Sluban Farska ¥ Lellridgeis LETHBRIDGE, Alta. — V cerkvi sv. Bazilija sta si v soboto, 15. julija 1978, obljubila večno zvestobo gdč. Leila Kveder in g. Piero Lavorato. Mlada nevesta je hčerka g. Pavleta in pokojne Tončke Kveder. Po poklicu je medicinska sestra. Veliko število ‘svatov se je zbralo ob treh popoldne k cerkvenemu obredu in zvečer k svatbi v Col Rancho Convention Centru, da se z novoporočence-ma poveseli srečnega začetka njunega skupnega življenja. Ge. Leili in g. Pieru iskrene čestitke in mnogo božjega blagoslova v zakonu. C. S. TORONTO, Ont. — Čas, v katerem živimo, je poln nejasnosti, dvomov, brezbožnosti, kriminalistike in drugih človeških zmot, ki počasi pa vidno razkrajajo človeško družbo in jo tirajo v nihilizem. Poslanstvo sv. Cerkve je v teh zmedenih in odločilnih časih prav zaradi tega zadobdlo -nov in svojski pomen, istočasno pa naložijo veliko odgovornost na' vse svoje ude, zlasti pa še na duhovščino, ki mora z vso jasnostjo in odločnim prepričanjem zagovarjati, braniti in širiti nauk, ki je bil po Učlovečenem Sinu božjem izročen v varstvo sv. Cerkvi. Na misel mi prihajajo moderni mučenci današnje Cerkve, ki so se odločno uprli napadom dialektičnega materializma, utelešenega v v brezbožnem marksizmu, ki danes z vso brutalnostjo vlada pol sveta in krati ne le versko svobodo svojih podložnikov, temveč jim zanika tudi vse osnovne človeške pravice, ki vsakemu že ob rojstvu pripadajo. Kot ob svojem nastanku, tako tudi danes sv. Cerkev potrebuje junaške in svetniške duhovnike, neustrašene borce za Kristusovo kraljestvo na zemlji, za njimi pa strnjene vrste laikov, če hočemo, da se zajezi poplava brezboštva, ki grozi poplaviti svet. PmMranjje olja iz oljnega posla vetje FORT McMURRAY, Alta. — Ob reki Athabasci so obsežna nahajališča oljnega ali katranastega peska, ki vsebujejo do 300 bilijonov sodov olja. Ta količina bi zadostovala za kritje kanadskih potreb za 500 let. V preteklosti so iskali možnosti najboljše in najekonomičnejše oblike j pridobivanja tega olja, za en _ _ krat je to še vedno drago, draž- : hov™ odjeme m rast. je od olja, ki je na razpolago na breškega župnika, ki me je krstil za Otmarja, do pokojnega kranjskega dekana Matije Škrbca in njegovih kaplanov in mojih katehetov žužka in Jožeta Vovka, pesnika in pisatelja in poznejšega župnika na Jezerskem, ki je napisal hudomušne “Za-plankarje”, do profesorja Slapi-ča, Ignacija Kunstlja v Angliji ter pokojnega prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki me je navduševal za duhovniški poklic (na žalost Mic v meni ni bil zadosti močan, da bi se mogel odločiti za tako pot,) in do gg. Janeza Kopača in dr. Jakoba Kolariča, ki sem ju spoznal v Torontu. Danes bi se rad spomnil g. dr. Jakoba Kolariča, ki je 2. julija letos praznoval svoj zlatomašni-ški jubilej; Petdest let dušno-pasfirske službe je lepa in dolga dolba. Preceniti pedestletno delo v kratkih odlomkih je nemogoče , lahko pa se zabeleži vsaj pomembnejše mejnike, ki niso le oblikovali g. Kolariča kot duhovnika, temveč so v svojem valovanju pustili za seboj trajne sledi, katere pač lahko vsak po svoje presoja in ocenjuje. [nega pastirja tukajšnih slovenskih imigrantov. V Torontu je deloval 11 let. -Svoje delo v Torontu je osredotočil na ustanovitev slovenske župnije z lastno cerkvijo in na dan S.decemihra 1954 leta je pokojni prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman opravil prvo sv. daritev v novo zgrajenem svetišču. Poleg tega monumentalnega dela pa je imel še veliko drugih načrtov, od katerih so se nekateri uresničili, drugi pa so ostali še za njegove naslednike. Vsi uresničeni načrti danes lepo služijo torontski slovenski skupnosti, M se je z njimi obogatila v različnih ozirih. Po odhodu na Koroško, kjer je pri sv. Jakobu v Rožni dolmi praznoval svoj zlatomašniški jubilej, se je lotil pisanja življenjepisa našega velikega in nepozabnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Petnajst let skrbnega zbiranja gradiva in snovi, dopi-scvanja, iskanja in pisanja ga je vzelo, da je bilo delo dokončano. Sad tega dolgoletnega dela 3o tri debele knjige, ki so lik pokojnega škofa osvetlile z vseh strani in ga prikazale takega, kot je resnično bil: Velik rodoljub, svetniški človek in du- za, toda poseg je na tem trgu v Izoli: Jože Frece; ysak dan zahtevnejši zaradi iz- v Rečici ob Savinji: redno ostre konkurence proizvajalcev pohištva iz dežel Srednjega vzhoda. S temi proizvajalci gre slovenska lesna industrija čedalje težje v korak, ker so cene njenih izdelkov previsoke. Slovenski proizvajalci načrtujejo, da ne bi prodajali na ameriški trg samo stolov, gugalnikov in miz, ampak tudi sobe in spalnice. hovnik, ki je v najhujših dneh V duhovnika je bil posvečen slovenske narodne zgodovine 29. junija 1928 leta od velikega slovenskega škofa Antona Bonaventure Jegliča v stolnici sv. Nikolaj a v Ljubljani. Kot mlad duhovnik doma iz Radomerja pri Ljutomeru, je najprej vršil avojo misijonsko- službo pri sv. Jožefu nad Celjem in leta 1930 Duhovno vodstvo je iz teh preprostih razlogov tako1 zelo važno, da razmišljajoč človek ne more priti do drugega zaključka. . , „ , . . , ,. . promoviral za doktorja teologije. Zato je nujno, da so tisti, ki fb „ , . .v ■ J ’ Kmalu potem je uu imenovan za ravnatelja bogosldvcev Misijonske družbe v Ljublj[ani, kjer je ostal vse do konca druge svetovne vojne. V maju 1945 se je z ostalimi slovenskimi begunci, ki so bežali pred rdečo poplavo, podal v tujino. V begunstvu je služboval v Institutu prebl. .Device Marije v Meranu na Južnem Tirolskem, v Rimu in Madridu kot ravnatelj slovenskih novincev, in bogoslo-cev Misijonske družbe, dokler ni 8. decembra 1948 leta prišel v Toronto in nastopil službo duš- i se, odločijo za službo Bogu in siv. Cerkvi, zares popolnoma predani svojemu vzvišenemu poslanstvu , in postanejo vzgled svojim vernikom, katerih duše so- jim zaupane v varstvo. To je velika odgovornost duhovništva, kar pravzaprav razlikuje duhovniški poklic od drugih poklicev. Morda je tabo gledanje duhovniškega poslanstva preveč simplistično ali idealistično, če ga hoče kdo tako- imenovati, ker so tudi- duhovniki končno le ljudje in je v sami sv. Cerkvi človeški element vedno navzoč. Kar postaja v|se bolj in bolj očitno, je dejstvo, da ta človeški element postaja v Cerkvi vse bolj viden in da se zlasti v zadnjih nekaj letih vidi posledice tega nezaželj enega in škodljivega pojava. S tega vidika zadoba gledanje duhovniškega poslanstva sv. Cerkve še poseben poudarek, ker je versko življenje ljudskih množic v veliki meri odvisno prav od dušnih pastirjev, ki imajo osebni kontakt s svojimi farani, žive v njihovi {sredi in skrbe za njihovo, du- svetovnem trgu. Doslej so dnevno pridobivali domačoTranLpopol- P^a oMi 75,000 so- dov olja, pretekli teden pa so dogradili obsežne naprave pri Fort McMurray družbe Syncrude Canada, ki bi naj ta teden začela pridobivati olje in postopno to povečala do 125,000 sodov dnevno, ko bo leta 1982 v polnem -obratu. Do leta 1975 je bila Kanada med izvoznicami olja. Zdaj ga uvaža povprečno okoli 590,000 sodov dnevno, pa bi naj do leta 1990 bila zopet sposobna kriti vse svoje potrebe z doma načrpanim in pridobljenim oljem. Dotlej upajo razviti in izpopolniti nove, boljše in cenejše načine pridobivanja olja iz oljnega peska. IVERI JU*io izgubiš, ako rešiš čast. VOLTAIRE .- h'vek! Nihalo si med solzami in smehom. BXKON O LAŽI — Vsaka tretja beseda je laž. Shakespeare -^rg°vcu je domovina njegov žep. j — Nikoli ne ver jemi človeku, CHINCHOIXE I ki p vsakomer govori dobro. * i Collins Zelo resničen je star sloven ski pregovor, ki pravi, da gre “po duhovnikih vera gori ali doli.” Slovenci smo imeli in imamo še veliko dobrih duhovnikov, ki z velikim idealizmom delajo tako doma kot v tujini, da bi še slovenski narod - versko ohranil in se ne izneveril v#č kot ICOO-letni krščanski tradiciji. Mnogi so fc-Hi nečloveško pomorjeni v času moral biti narodu svetilnik s svojimi jasnimi nauki in načeli in kot tak izpostavljen podlemu blatenju od strani OF in KPS. Zlatomašnik g. Kolarič je opravil s pisanjem življenjepisa pokojnega škofa ogromno delo za slovensko zgodovino, ki se bo nekoč pisala objektivno, brez primesi marksistične ideologije. Naj bodo te vrste skromna zahvala za 50-1 etn o duhovniško službo, za vse opravljeno delo v prid verskemu in narodnemu -ohranjevanju Slovenskih imi-gramtdv v Kanadi, obenem pa naj bodo tudi prošnja do Vsemogočnega, naj bi zlatcmašni-škemu jubilantu podaril zdravja in vseh milosti in ga po svoji -dobroti nagradil z bogatim, plačilom za 50-letnio delo v Njegovem vinogradu. G. Kolarič, Bog Vas živi še mnogo let! Otmar Mauser VESTI komunistične revolucije, - drugi' so trpeli dolga leta po ječah ali bili drugače trpinčeni, mnogi so morah okušati vse •bridkosti 'begunstva in trde srčnosti mrzle tujine. Mnogokrat jim tudi mi verniki delamo težke čase s svojo bodisi- upravičeno aid neupravičeno kritike. 'vse Ib je delež slovenskega dukevnika, ki je skozi ysg slovensko 'krščansko zgodovino delal za svoj nared, sga vodil, tolažili, vzpodbujal in izobraževal. Hvaliti moramo Bega, da med njimi ni bilo veliko Mikužev in, Finžgarjev,’ki ih klenih in sprejeli, “novi red", rdeče, revolucije Samo slika Letos se Tito ni udeležil kot prejšnja leta praznovanja “Dneva mladosti” v Beogradu, ki sovpada z njegovim rojstnim dnevom 25. maja, ampak je čestitke sprejemal, seveda sam brez žene Jovanke, kar v svoji počitniški rezidenci na Brionih pri Pulju. V Beogradu ga je na stadionu Crvene armije (Rdeče armade) nadomeščala velika slika, pred katero je 3,500 udeležencev izvajalo razne prizore ob refrenu “Tito, mi smo tvoji, ti si naš”. Kmet je le tisti, ki živi z zemljo Zbor občin in zbor združenega dela sta sprejela predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetij-skilt zemljiščih. - V predlogu zakona je obraz- dnevnem redu, znano vsaj 14 dni prej. Nov izvršni svet so kljub temu “takoj brez pripomb demokratično” izvolili, saj je spremembe naročila Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Dovolj elektrike Zadnji čas, ko je bilo dovolj vode v rekah in zbiralnih jezerih, je bilo dovolj elektrike, tako da so jo lahko nekaj izvažali. Mladinsko srečanje V Marijinem svetišču na Ptujski gori se je v začetku maja zbralo kakšnih 1300 bralcev in sodelavcev mladinskega lista Mavrica. Iz Štajerske in Prekmurja so prišli k mašni daritvi in podelitvi priznanj za sodelovanje. Med mašo so uredniku Mavrice pomagali pridigati o-loženo, da naj bi bil kmet tisti, j troci sami. Naštevali so, kdo vse ki mu predstavlja obdelovanje j jjh ima rad: starši svetniki, tete. Blizu 13,000 prijav za študij na univerzi V razpisnem roku za oddajo prijav — se je za vpis v 1. letnik študija na višjih šolah, visokih šolah, fakultetah in akademijah v študijskem letu 1978—79 prijavilo 12.762 srednješolcev. Naj večje zanimanje je za študij medicine. Stanko Piki. 19. junija V Ljubljani: Nežika Korce, Ljubo Havliček, Jakob Brumen, Viktor Kolar; v Kranju: Rozalija Stare, roj. Okretič; v Novi Gorici: Tončka Šegulin, roj. šiškovič; v Škofji Loki: Marija Mlinar; v Podnartu: Ivana Toman. 20. junija V Tenetišah: Anton Ponebšek; v Ljubljani: Amalija Selna, Ida Nagode, roj. Cesar, Vladimir Murovič, Antonij a Špindler, roj. Penko; v Novem mestu: Janez Škof; v Kranju: Jože Slavec. Stoletnica rojstva Zofke Kveder Pred kratkim so se spominjali, v Slovenskem kulturnem prostoru, stoletnice rojstva pisateljice Zofke Kveder. Predsednik društva slovenskih pisateljev Ivan Potrč je položil venec k spominski plošči, na pisateljičini rojstni hiši v Ljubljani. Lepša in varnejša vzpenjača Najisitarejša žičnica v Sloveniji, pohorska vzpenjača, je v splošnem popravilu, saj ji bodo zamenjali nosilno vrv, uredili avtomatsko upravljanje in s tem povečali zmogljivost za več kot 140 potnikov na uro. Ob tej priložnosti bodo namestili tudi nove kabine, saj so stare že popolnoma odslužile. Bled izgublja Biser slovenskega turizma se ne sveti tako kot se je nekdaj. V hitrih turističnih spremembah je malo zaostal. Bled je hljulb prizadevanjem počasi tonil V pozabo in v turističnem svetu ne pomeni več toliko kot je nekdaj. LASTNIK PRODAJA Veliko, moderno kolonial hišo s 4 spalnicami, bakrenimi cevmi, električno napeljavo v vodih, garažo za 2 avta s priključeno delavnico. Ne F.H.A. ali G.I., mora poskrbeti za lastno financiranje — 813,400. Se bo pogajal. E. 73 St., sev. od St. Clair Ave. Kličite za več informacij tel. 391-1748. (101-105) zemlje glavno dejavnost in da je za to tudi ustrezno usposobljen. Demokracija v Radovljici Delegat; yseh treh zborov občinske skupščine • sp šele na sej i izvedeli za predlog kandidatov ; Sloveniji okrog 4000 Sodelavcev za člane občinskega izvršnega Mavrice, sveta, ki So ga strici, bratje, sestre, pa tudi Mavrica in Družina. Med mašo je sodelovala s petjem vsa romarska družina. K obhajilu so .pristopili skoraj vsi. Po maši je bil še koncert verskih popevk. Urednik Mavrice je povedal,, da je v vsej V Sloveniji so umrli: 14. junija V Litiji: Franci Trampuž; v Škofji Loki: Jože Tušek; v Ptuju: Josip Urbančič; v Dravljah: Albina Ahačič; v Ljubljani: Stane Čemažar, Marija Zupančič, Frančiška Zupančič, Ivan Purkat; v Polju: Boža Gabrič; v Kamniku: Frančiška Vavpetič, roj. Koritnik; v Kresnicah: Alojz Bučar; na Drenovem griču: Lovro Mihevc; v Medvedovem selu: Upokojeni župnik Andrej Stakne. 15. junija V Litiji: Mihaela Damjan, roj. Baumgartner; v Ljubljani: Franc Seliškar; na Dolu pri Borovnici: Marija Debevc, roj. Francelj; Šentvidu pri Stični: Jožefa Smolič; v Zgornji Jablanici pri Litiji: Ivan Ivančič. 16. junija V Ljubljani: Jernej Skubic, Jože Cankar, Rudolf Kavčič. Lepoldina Zorc; v Borovnici: Albina Ramovš, roj. Arko; v Polju: Magda Žabjek, roj. Košak, Karolina Kocijančič (Košakova mama iz Studenca); v Radečah: Franc Rodič; v Domovi: Anton Jurkas; v Dravljah: Mišo Mihelčič. 17. junija V Postojni: Danijel Gril; na Malem vrhu (Šmarje-Sap): Uršula Puš, i'oj. Podlogar; v Ljubljani: Pavla Končar, roj. Lajovič, in Darko Končar, Katarina Čampa, roj. Maček, Jožica Fabič, roj. Križman, Marija Jakič, roj. Zakrajšek, Jože Cankar, Albin Bačar, Robert Frankovi č; morali izvoliti. in z'njo švebodo, ki je ootala Sedaj pišejo, da se na prihod- Sobe zb Ameriko le ca 'zarumenelem papirju. S njih volitvah kaj takega ne smel Za slovensko lesno industrije V mojem,'življenju so duhov-1več dogajati, češ da mora biti je ameriški trg še vedno najpo-nlki igrali veliko vlogo. Od pod- gradivo o vprašanjih, ki so na membnejši vzpodbujevalec izvo- Čitateljem na področju Velite ga Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vs&k dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do h popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 121 St, Euclid, Ohio 44.117. MALI OGLASI Famous designers wardrobe. Size 12 short. Dresses, skirts and tops. Call 731-0298 between and 12 a.m. (101-105) Lastnik prodaja v Euclidu Popolnoma novo, zidano, dvostanovanjsko hišo, 3 spalnice, velika dnevna soba, jedilnica, vse podkleteno. Še mnogo več. Neposredno na razpolago za vse- litev. Kličite 946-5149. (101-103) Škropitev dreves Rabim človeka, da bi mi poškropil 3 sadna drevesa na Neff Rd. 481-4712. (101) Preproga Dobro ohranjena preproga 13% ft. x 9 ft. poceni naprodaj. Kličite 431-3746 zvečer. —(101,102) Hiša naprodaj spalnicami in veliko kuhinjo je naprodaj v okolici St. Clair Avenue. Kličite tel. 531-2948 popoldne. (101-103) V NAJEM oddam 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico pošteni osebi, po želji garaža. , Kličite 361-0989 po 4. uri popoldne. (96-101) Novi zidani ranči i V Willcwicku nedaleč od Laka Shore Blvd, so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnica asi, v celoti podkletni. Kličite sa pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA E. 280 st: 731-1070 Odprte od 8, do 9. Help Wanted CUSTODIAN For lovely building- Mature couple. Good salary plus free apartment and free utilities. Call: 289-S484 General Office We have a growth position in. jour main office for a: SHARP v Zidanem mostu: Angela Kle-[person. Require 55 Yv.P.M. typ-novšek, roj. Meh; ing. Located at 49th and Lake- v Šentvidu (Ljubljana)': Marija j side Ave. Immediate opening. Rožič, roj. Perčič; Call 432-1609. v Vrtojbi: Rudi Marušič; j ((lOl-lOS) } AMERIŠKA IX)MUVIWA, JULY 18, 1978 mjmmmmsMMimmmsmmmmmm&m BREZ DOMA ( S Hektor Malot ^ Matija je molče korakal poleg ostal v varni razdalji. Matija bi mene. Nedvomno je razmišljal, odšel k materi Barberin in jo Nisem ga hotel motiti, zato sem zapletel pogovor. Če bi videl, da ¥ BLAG SPOMIN ■ prve obletnice, od kar nas je zapustila naša ljubljena i • mama, stara mama in prastara mati. molčal tudi jaz. Sicer pa sem tudi sam imel dovolj, da razmišljam. Kam naj krenemo ? Liziki sem obljubil, da bom obiskal najprej njena brata in Štefko, potem šele njo. Do zdaj še nisem razmišljal o tem, katerega izmed ostalih treh naj obiščem najprej. Benjamina, Alekseja ali Štefko? Lahko bi začel, pri katerem koli bi hotel, to se pravi, da bi lahko šel v Cevenne, v Charente ali v Picardijo. Ker pa sem zapustil Pariz na jugu, nisem zaenkrat mogel računati na to, da bi obiskal najprej Benjamina. Ostala sta mi Štefka in Aleksej. Imel sem nek poseben namen, ko sem krenil prav v to smer. Hotel sem namreč obiskati mater Barberin. Če je toliko časa nisem več omenil, s tem še nikakor ni rečeno, da sem pozabil manj o in da sem nehvaležen. Tudi iz tega se ne sme sklepati, da bi bil nehvaležen, ker ji nikdar je sama, bi ji povedal vso resnico, nato pa bi obvestil mene. S kakšnim veseljem bi tedaj stekel k njej in se ji vrgel v naročje! Če pa bi Barberin 'bdi doma, bi materi naročil, naj pride na kak določen kraj, kjer bi jo lahko pozdravil. To so bile misli, ki so mi rojile po glavi, medtem ko sem molče korakal ob Matijevi strani po široki cesti. Ta načrt je bil zame zelo važen in tudi ne tako preprost, zato je zahteval vso pozornost. Ni pa bilo dovolj, da sem razmišljal samo o tem, kako bom mogel pozdraviti mater Barberin, moral sem tudi ugotoviti, če je na naši poti dovolj večjih trgov in mest, kjer bi naša družbica imela kaj upanja na dober zaslužek. V ta namen bi bilo pač najbolje, da proučim zemljevid. Dospela sva že na odprto polje in sva se mogla ustaviti, ne da nisem pisal, odkar so me ločili bi se nama bilo treba bati, da od nje. ' l bi naju kdo nadlegoval. Kolikokrat sem mislil na to,! “Saj nimaš nič proti temu, da da bi ji pisal in ji dejal: “Še si tukaj nekoliko odpočijeva?” vedno mislim nate in te ljubim sem dejal tovarišu. z vsem svojim srcem.” Ubranil mi je to edinole strah pred Bar-berinom. Če Barberin iz pisma zve, kje da sem in me bo hotel “Gotovo ne,” mi je odvrnil in vesel smehljaj mu je preletel obraz. Ko sva se udobno usedla v znova prodati kakemu Vitalisu,1 travo, sem iz nahrbtnika poteg-ki pa ne bi bil podoben prvemu? , nil zemljevid in ga razgrnil pc Nedvomno je imel pravico to tleh. Dolgo sem se trudil, preden storiti. Samo zato mi je bilo j sem se mogel znajti na njem. ljubše, da bi mati Barberin misli-1 Končno pa se mi je le posrečilo, la, da. sem nehvaležen, kakor pa ( da sem začrtal pet, po kateri da bi prišel zopet v Barberinovo ^ naj bi potovala: Corbeil, Fon-oblast in bi me ta znova prodal j tainebleau, Montargis, Gien, Boah pa me obdržal pri sebi, da bi j urges, Saint-Amand, Montlucon. delal z njim na polju. Ljubše bi mi bilo, če bi umri od lakote ali kakor koli, kakor pa da bi se izpostavil tej nevarnosti. Saj sem že cb misli na to bil ves prevzet od groze. Če pa si nisem upal pisati materi Barberm, sem mogel zdaj, ko sem bil prost, skušati, da Nič težkega torej ni bilo priti v Chavanon in tudi precej upanja je bilo, da nam na tej poti ne bo treba umreti od lakote. “Kaj pa je to?” me je vprašal Matija in pokazal na zemljevid. Pojasnil sem mu, da je to zemljevid in čemu se rabi. Povedal sem mu skoraj z istimi bi jo videl. Posebno šs odkar | besedami, s katerimi mi je nekoč sem sprejel Matija v svojo ’druž- pojasnjeval Vitalis. bo‘, se mi je ta načrt zdel lahko j Pozorno me je poslušal in me izvedljiv. Poslal bom Matija na pri tem nepremično gledal., pozvedbo, medtem ko bi sam “Za to pa moraš znati čitati.” iUPLE mmis POULTRY & CATERIftQ 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina. Se priporočamo: M0Y HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA ’ 1053 East 62 St, 17010 Lake Sime 31 v d. 431-208* 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Eoad 531-1235 ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebnoj da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: .............. MOJE IME: Moj stari naslov: ..... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO mtmm mmm roj. Vehovec Njeno srce je prenehalo bili 19. julija 1977 Eno leto Tebe zemlja krije, Na grob smo Ti položili v tihem gmbu mirno spiš. rdečih vrtnic šopek lep Srce Tvoje več ne bije, kot dokaz ljubezni naše, bolečin več ne trpiš. da nam spomin je na Te svet. Žalujoči ostali: sin Albert z ženo Frances, sin Fred (Fritz) z ženo Ruth, hči Florence Zupančič z možem Ralphom, 10 vnukov in vnukinj te 2 pravnuka Cleveland, Ohio, 18. julij 1978. m-* r A- ■ A-l “Gotovo! Ali ti ne znaš čitati?” “Ne.” “Se hočeš naučiti?” ‘Pa še kako rad!” “Naučil te bom.” “Ali je na zemljevidu mogoče najti pot od Gisorsa do Pariza?” “Gotovo. Nič lažjega kot to.” Pokazal sem mu jo. V začetku mi ni hotel verjeti, da je tako blizu. “Saj sem to pot prehodil peš,” je ugovarjal. “Nedvomno mora biti daljša.” Pojasnil sem mu, kolikor sem pač znal, kako se na zemljevidu označujejo razdalje. Pozorno me je poslušal, vendar pa se je zdelo, da ni popolnoma prepričan o mojem znanju. Ker sem že odvezal svoj nahrbtnik, se mi je zahotelo, da bi pregledal, kaj imam v njem in bi vse pokazal Matiju. Vzel sem posamezne stvari iz njega in jih razložil po travi. “Ali grerpo malo po polju?” je vprašal ženin. “Vroče je”, je menila Berno-tovka. “Kaj boste hodili?” je pristavila Urša, “saj je pozneje še čas, sedaj si malo odpočijte!” Vsa družba se vrne proti hiši. Sedaj šele je Miklavž prvič ogovoril svojo nevesto. “Ti bo povšeči?” Na prvi hip ni odgovorila. “Veliko je!” je dejala potem polglasno in ne da bi se ozrla v ženina. “Pa se zmaguje!” je pristavil Miklavž. (Dalje prihodnjič) • ■ 7 ■' ’ v . V ZELO DRAG IN LJUBEČ SPOMIN OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEČEGA MOŽA IN PREDRAGEGA OČETA DOBREGA SINA, BRATA IN STRICA MARTIN VINGEG Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 13. julija 1977 v Sloveniji. Nikoli Te ne bomo pozabili, : življenju zelo smo Te ljubili. V našem domu, v katerem je bila Tvoja neizmerna ljubezen, in šrčna toplina, je zdaj le bolečina. Kar verjeti še ne moremo, da tako hitro nas zapustil si. še vedno iščemo Te okoli, zmeraj mislimo na Te in žalost trga srce, dragi mož in oče, Ti nepozabni nam! Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu! Prisrčna hvala vsem, ki se ga še spominjate in ste nam v tem težkem letu kakorkoli stali ob strani Iskrena hvala! Žalujoči: žena Elizabeth hčerka Elizabeth H. sinek Martin brat- Jože Vincec z družino mati Rozalija . oče Martin sestra Ana brat Ignac z družinami V Sloveniji ter ostali'sorodniki v Kanadi, Clevelandu in Sloveniji. ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $439.00 (+ tax) naprej .. -ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL 4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO! MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Bird. 365 E. 156th St. SE 1-9111 Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. X Par&irEd prostor. Zračevalni sistem. 24 erna ambu lanena posluga in aparat za vdihavanje kisika. m 1978 Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda! Z veliko srčno bolečino sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je po težki bolezni zapustil naš nadvse ljubljeni mož, cče, stari oče, tast, brat ERNEST ZUPAN Po božjem sklepu je odšel v nebeško domovino dne 15. junija 1978, ko je umrl na svojem domu na 6410 St. Clair Avenue. Umrli Ernest je bil rojen 10. januarja 1906 na Rakeku, Notranjsko, Slovenija. Od tam je prišel preko begunskih taborišč v Italiji in Nemčiji v Združene države koncem leta1 1949. V Sloveniji je imel lastno kleparsko delavnico na Rakeku. V Ameriki je bil lastnik EZ Co. za popravo hiš do upokojitve. Bil je član društva Presvtega Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, Baragovega doma, Svetega Imena fare sv. Vida in Slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu. Pogreb je bil 17. junija 1978 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš (oddelek 26, razdelek 1754 in ga položili v grob št. 3), kjer bo truplo čakalo poveličanega vstajenja. Z vso hvaležnostjo se zahvaljujemo g. Jožetu Simčiču, duhovniku pri Sv. Vidu, za vso duhovno oskrbo nam predragega umrlega ves čas njegove bolezni in za opravilo vseh cerkvenih pogrebnih obredov z mašo in srce segajočo pridigo. Zahvaljujemo se organistu Martinu Košniku za spremljavo maše z igranjem na orgle ter pevcem za lepo petje, v Žalujoči: Vsem prijateljem, ki so ga obiskovali v bolezni in ga prišli kropit v pogrebni zavod in njegovo dušo v molitvi priporočili Bogu, še posebej članom Društva Sv. Imena se iskreno zahvaljujemo. Prav lepo se zahvaljujemo za darovane vance in šopke in še posebej za darove v dobre namene. Zelo smo hvaležni vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje in z nami sočustvovali, se udeležili pogrebne maše in pogreba, posebno nosilcem krste, ter še nekaj časa po pogrebu ostali z nami pri popog-rebnem kosilu. Vsem, ki so se umrlega spomnili še posebej, smo razposlali zahvalne kartice in če bi ta koga ne dosegla, ga prosimo, da to našo javno zahvalo sprejme kot posebej njemu namenjeno. Zahvaljujemo se prav lepo Želetove-mu pogrebnemu zavodu na St. Clair Avenue za vso ljubeznivo postrežljivost in tako skrbno vodenje pogrebnega sprevoda. Mi, ki za umrlim dragim žalujemo, ostajamo v ponižni in zaupni molitvi: O Jezus, usliši našo vročo prošnjo, sprejmi dušo umrlega v rajsko veselje. To Te prosimo Gospod, v živi veri, da se Tvojim vdanim vernim s smrtjo življenje le spremeni, ne pa uniči in da po končanem bivanju na zemlji, dobe večno bivališče v nebesih, kjer naj se enkrat vsi snidemo ter ne bo nobene ločitve več. VERA, rojena STRŽAJ — žena; SLAVKO — sin, KATHY — snaha, JOE — vnuk, KATIE — vnukinja; EDVARD, BENEDIKT, IZIDOR, PAVEL — bratje, in ELA — sestra, vsi v Sloveniji, VERONIKA — sestra živeča v Avstriji ter vse ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, Slovenija in Avstrija, dne 18. julija 1978. --1 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA-JEDN0TA V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE Louise Cebron je umrla 18. julija 1968 Deset let ie že minilo, odkar si, mama, šla od nas, a vedno, lep spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas. Žalujoč): Hčerka Mary Ferrolli in družina Sin Louis Jurečič in družina Sestra Agnes Kosec Highland Hts., Ohio, 18. julija 1978. NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI » Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovo« (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj' stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv' nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pr‘ kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udel«' žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, III. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio GLORIA KREPEL, društvo št. 101, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio Kaw-wwu**** ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio r