Zgodovinski obrazci. Avstrijska ljudstva v starodavnih časih. M e m c i. Kakor nam stari, rimski zgodovinopisci pripovedujejo, so bili Nemci močnega života, višnjevih oči in rumenih las. Bili so vojskoželno ljudstvo. V očitnih zbirališčih so izročili slovesno mladenčem bojno orožje. S tem, da je smel mladeneč orožje nositi, imenoval se je mož. Tega orožja ni odložil ne v hiši, ne pri poljedelstvu, niti pri pojedinah in v zborih ne; in ko je umerl, pokopali so ga z orožjem vred. Pa tudi žene so šle v vojsko, da so možem v bitvah srčnost dajale. Ker so se Nemci radi vojskovali, imeli so pa tem manj veselja za kmetijstvo in obertnijo. Večidel morale so le žene polje obdelovati. Možje pa so o mirnih časih igrali, postopali in popivali. Bili pa so Nemci zvesti in pošteni; kar je kdo obljubil, to je tudi zvesto spolnil. Največje bogastvo Nemcev je obstalo v obilnih čedah domačih živali. To tem bolje, ker takrat ni bilo toliko mest in sel, in so bili velikanski gozdni pašniki, a zastran neugodnega obnebja o tistem času so imeli le malo njiv. Bele konje imeli so za svete, ktere so na občne stroške redili, in jih za delo niso rabili. Zraven solnca, lune, zvezd in zemlje so še po božje častili nTora", boga groma in »Vodana", boga vojske. Te svoje bogove pa niso častili v templjih ampak v gozdih. Hrast jim je bil sveto drevo. Ker so menili, da njih bogovi pri solnili studencih stanujejo, so se za pravico do teh studencev mnogokrat. med seboj vojskovali. Brati in pisati niso znali; toljko bolj pa so peli posrai, v kterih so svojo junake poveličevali. S petjra so se tudi od roda do roda za junaška dela vneuiali. 8 1 o v a n i. Velik del naše domovine je bil že v starih časih od Slovanov obljuden. V mnogo rodov razdeljeni stanovali so nn. Českem, Moravskem, Šlezkeiu, Gališkem, Ogerskem, HorvaSkcin, Kranjskem, Koroškem, Štirskeni in Primorskem. Iz več rodovin nastala so potctn Ijudstva, tako n. p. čehi, Hrvatjc, Serbi, Slovenci i. t. d. Bavili so se s poljedelstvom, živinorejo in čebelorejo. Z rokodelstvora so se na ta način bavili, da je več rodovin, ki so skupaj stanovale, le eno reč izdelovalo. Tako najdemo še dan danes, da se ljudje enega kraja z leseno robo, drugod z lončarijo in še drugod z železnino i. t. d. bavijo. Slovani so bili mirnega srca; niso se radi bojevali in so se le sovražnikom, ki so jih napadali, branili in domovino varnvali. Orožje jim je bilo: balta, sekira, meč, pušica in felada. Stari Slovani bili so malikovalci, in so častili dobre in slabc duhove. Po njih misli so bili dobri duhovi močneje od slabih, kteri so jim le z dovoljenjem dobrih škodovati mogli. Darovali so jini žgavne darove, in sicer več na gorah, kot v gozdih. Lipa jim je bilo sveto drevo. ,,Perun" je bil njih viSji bog, in nŽiva" bila je boginja narave. Stari Slovani so nosili halje s krasnimi pasovi prcpasano. Bili so pridni deiavci, in do druzih zelo gostoljubni. Prav r.uli so zbirali v veselih družbah, kjer so se z godbo, petjem in plesom krntkočasili.  (Dalje prili.)