Cerkvene zadeve. Slovo prec. g. p^ošta ptujskega od Jarenine. Nikdar se bolj ne pokaže Ijubezen ljudstva do dušnega pastirja, kakor ob njega ločitvi od župnije, kjer je delj časa plodonosno deloval. To se je pokazalo posebno ob ločitvi našega nepozabnega preč. g. dekana Jožefa Fleka, ki so bili od presvetlega cesarja iraenovani za prosta ptujskega. Čim bolj se je bližal dan njih odhoda, tem težje je bilo nam, njihovim zvestira ovčicam pri srcu in naša žalost je prikipela do vrhunca, ko so g. prošt v nedeljo, dne 14. nov. vzeli v cerkvi slovo od srčnovdane jim Jarenine. Ko so se v odhodnem govoru v ganljivih besedah prisrčno zahvalili Jarenineanom za vso jim v 11 letih skazano dejansko Ijubezen, udanost in zvestobo ter se priporočili v slovo v naše molitve, ga pač ni bilo očesa, ki se ne bi zasolzilo. Po sv. mači pa so domači pevci pod vodstvom učitelja g. Čonča zapeli ganljivo slovo, iz katerega besed }e lahko vsakdo spoznal, kaj so narn bili poslavljajoči se dušni pastir in koliko dobrot so nam skazali za svojega tukajšnjega delovanja. Popoldne po večernicah pa smo se zbrali v kaplaniji, kjer je čitalnica našega bralnega društva. Zunaj in znotraj je bilo Ijudstva vse polno. Najprej je gospod Čonč kot predsednik bralnega društva g. prošta zahvalil iskreno za vse, kar so storili za društvo, posebno da so mu brezplačno prepustili prostorno sobo za čitalnico. G. provizor je govoril besede zahvale v imenu cele jareninske župnije za vse, kar so za njo storili v verskem in narodnem oziru. Potem so se po vrsti zahvaljevali in poslavljali posamezni stanovi. V imenu mož je govoril naš župan in cerkveni ključar, g. Ign. Zupanič, ki je tudi obljubil, da bodo raožje vedno skrbeli, da bo v Jarenini tudi še dalje vladal katoliški in slovenski duh. V imenu žen je po izrečeni zahvali zagotovila g. prošla vrla žena Ivana Rotman-ova, da da bodo jareninske žene ostale vsak čas dobre krščanske in slovenske matere. Lorbekova Zefika se je v imenu deklet zahvalila za prekrasni kip lurške Matere božje, kakoršnega ni daleč okrog, ki so ga deklicam v najlepši izgled oskrbeli in lani slovesno kronali g. prošt; v imenu mladenčev pa Fr. Jančič za nežni kip sv. Alojzija, ki se je kot svetli uzor mladeničem po njih trudu omislil. Ulova Micka pa jim je po primernem nagovoru izročila podobo sv. bratov Cirila in Metoda kot dar doklet in kot spomin na Jarenino, v kateri sta pred več nego 1000 leti po tukajšnjem izročilu naša sveta aposlola učila naše prednike. Naposled ste še dve deklici deklamovali pesmici zahvalnici v imenu jareninske šolske mladine. Sedaj so se preč. g. prošt, ganjeni do solz po teb dokazih Ijubezni in udanosli, vsem po vrsti srčno zabvalili, še nam mnogo lepih naukov v slovo podali in nas zagotovili, da bodo Jarenino, katero s toli težkim srcern zapustijo, do zadnjega diha hranili v trajnem, najslajšem spominu. Pevci če zapojo tužoo slovo, da smo se jokali. V sredo, dne 17. nov. so nas g. proSt za vedno zapustili. Tužno so zvonovi peli tisti dan in z žalostjo napolnjevali naša srca. — SliSali smo, da ste, pree. g. prošt, bili kaj lepo vsprejeti v starodavnem Ptuju, zato Vam še slednjič zakličemo v slovo: 0 da bi srečno delovali, Saj mož izrednih ste vrlin, Tam za Boga vsa srca vžgali, Kot nekdaj sveti Viktorin ! Hvaležni Jareninčani.