Posamezna številka 10 vinarjev.
V Ljubljani, v soDolo 24. junija m
Velja po pošti:
Za eeio lelo naprej . . K 2G-— za ea meseo „ . . sa Uemčijo oeloletno ■ sa ostalo inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Za celo Jelo naprej . , za cn meseo „ . .
V	upravi projeman mesečno === Sobotna izdaja: ==
za colo leto......K 7-—
za Nemčijo celoletno . „ 0-— za ostalo inozemstvo. „ i2'—
„ 2-20 „ 2S--„ 35-_
dora:
K 24" — » 2— „ 1-80
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . i;5,, pri voč;ili naročilih primeren popust po donovoru.
——.-= Poslano: Enostolpna pttitvrstapo 00 vin
Izhaja vsak dan, Isv orašt nedeljo in praznike, b. uri pop,
Redna letna priloga vozni red
t^r Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6,111, Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega leloiona štev. 74. =
Upravništvo jo v Kopitarjevi ulioi St. G. — Račun 1'oštco iiranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-horc. št. 7563. — Upravuiakega tulcfona št, 188.
Kisttca in 58 le! pozneje.
Sredi bučečega hrupa največje vojne vseh časov obhajajo narodi naše častitljive monarhije, posebno pa trdni varuh in branik države — naša s slavo venčana armada 50. spominski dan na zmagovito bitko pri Kustoci. Takrat kakor pred enim letom je stopila Italija, ko je visoko nad severnim obzorjem habsburške države že visel veliki vojni oblak, na stran tistega, ki je bil po mnenju Italije močnejši, ter nam sunila v hrbet bodalo v času, ko smo bili v hudi stiski. Takrat kakor danes se je, predno je govorilo orožje, poizkušalo z izsiljevanjem, da bi nam na cenen način iztrgali dele naših dežel. Sadovi, ki so jih želi kasneje laški briganti, tudi niso dozo-jreli na polju časti, ne v sijajnih zmagah, marveč so jim padli v naročje iz druge roke kot sramotno plačilo za njihovo roparsko politiko.
Ko je bila z nemškim zaveznim skle-
5>om z dne 14. junija 1866 odrejena mobi-izacija nemških zaveznih čet, je mislila tudi Italija, da je prišel zanjo čas, ko naj se prizna za odkritega sovražnika monarhiji. Dne 20. junija je Avstriji napovedala vojno, Tako so zopet napočili težki časi za cesarja in državo; imeli smo vojno na dveh frontah, za katero so bili pogoji in razmere za nas iz vsega početka neugodne. Treba je bilo zastaviti vse razpoložljive vojaške moči, da zmoremo vsaj enega nasprotnikov. Nasproti Italiji je mogel uspeti samo hiter nastop, ofenziva, še predno bi se mogla zbrati sovražna vojska. Nadvojvoda Albreht se je zato odločil, da vkljub manjšemu številu svoje armade zgrabi sovražnika. Zbral je svojih 78.000 mož in 168 topov v trdnjavskemu četverokotu, ki je vsled svojih prometnih naprav omogočal hitro premikanje sil na to ali drugo ogroženo črto. Razen z glavno italijansko močjo je moral namreč računati tudi s Cial-binijevo pomožno armado, ki je prihajala od juga sem, in pa z garibaldinskimi prostovoljnimi krdeli, ki so imela podpirati glavno armado z vpadom na Tirolsko.
23, junija zgodaj zjutraj se je zvedelo, da je glavna italijanska vojska 120,000 mož in 280 topov, pri Goitu prekoračila reko Mincio, dočim je stala Cialbinijeva armada še ob Padu, Tedaj je nadvojvoda Albreht sklenil naslednji dan napasti Viktor Emanuelovo armado v levem krilu še tekom njenega razvijanja in tako izkoristi raztepenost italijanskih bojnih sil, V vsej tihoti, ne da bi sovražnik kaj opazil, so odredili vse priprave za odločilni udarec, V italijanskem glavnem stanu si še večer pred bitko niso bili na jasnem, da se je avstrijska armada potisnila naprej v kusto-ško gričevje. Ko so hoteli tedaj Italijani
Kdo v Ljubljani ni poznal pred leti umrlega viteza Zittererja. Ljubljansko meščanstvo jc viteza Zittererja, ko sc je kot vpokojenec naselit v našem mestu, poslalo v ljubljanski občinski svet. V ljubljanski mestni posvetovalnici je na podobi, kjer sc predočuje cesarjev sprejem lota 1895., v uniformi v ]>rvi vrsti. Polkovnik pl. Scbwarzleitner-Do-monkos opisuje junaško borbo L 18(36., katero se jc udeležil vitez Zittcrcr, naslednjo:
Pred nami loži Časa Cavalchina. Prihodnji dogodki so se tako hitro odigravali. da danes v svojem spominu zaman iščem časa zanjo. Utegnilo jc biti okrog 9. ure dopoldne.
Ljut obojestranski ogenj iz pušk jo preglasil vso drugo, naš stotnik in di-vizijski poveljnik je padel s konja krogla mu jc prodrla čelo. Tudi drugi častniki so padli.
Polk jo delal tu čudeže in kmalu smo udrli na dvorišče ('. Cuvalchine. Krog in kroir so ležali iečeči voia.ki,
24. junija udariti proti Veroni, niso bili malo presenečeni, ko srno jih nenadoma napadli. Na desnem krilu se je odločil boj nemudoma na korist Avstrijcev, ravnotako na levem krilu, kjer so ponovni napadi huzarjev »Princ pruski in Tranijevih ulan-cev vrgli obe italijanski krilni diviziji nazaj proti Villafranki, tako da si nista upali več nastopiti. Samo italijansko središče pri Kustoci se je držalo do popoldne. Toda ob 5. uri je bil uspeh čudi tu zagotovljen. Potek bitke je dokazal premoč avstrijskega vodstva, Kako odlična sta bila načrt in vodstvo v tej bitki na strani zmagovalca, dokazuje sodba Garibaldija samega, ki je primerjal strategijo nadvojvode Albrehta z ono najslavnejših vojskovodij ter dobesedno rekel: »Nadvojvoda Albreht je bil edini general pri Kustoci, ki jc zaslužil ime vojskovodje.« Uničujoča sodba za italijanske poveljnike.
Pol stoletja je preteklo od tega znamenitega dne pri Kustoci. Še jih je na tisoče med nami, ki so doživeli tiste dneve, ki so se borili na Laškem. Stari srd je zopet zagorel, stari srd proti Italiji, ki je tako sramotno prelomila priseženo zvestobo, se je znova razžarel in je bolj upravičen nego le kdaj prej. Nad leto dni nam stoji Italija nasproti kot dedni sovražnik v odkritem boju, ki ga je začela brez povoda edinoie v imenu »svetega egoizma«. Ne radi bram-be domovine, ne zato, da bi izpolnili sveto dolžnost, stoje sedaj italijanski vojaki v boju, marveč vodijo jih v klavnico zato, ker so možje, ki vodijo usodo Italije, brez časti ter ne poznajo niti trohice vesti. Za miljardo zvenečega zlata so se prodali angleškemu mešetarju ne oziraje se na to, da so s tem pahnili svojo deželo v sramoto in jo izdali zaničevanju cele Evrope. Pred 50 leti kakor pred enim letom so menili igraje opraviti z nami, toda britko so se zmotili. Sunek v naš hrbet je bil vselej krepko odbit. In tudi danes, 50 let po Kustoci, morajo verolpmniki priznati premoč našega orožja. Že so vlomljena ena železna vrata naših dednih sovražnikov, in čete, ki jih vodi nadvojvoda Evgen, nečak zmagovalca pri Ku.stoci, žc gledajo v ono zgornjeitalijansko nižino z mesti in vasmi Verona, Vicenza, Novara, Mortara iu Ku-stoca, dobroznana imena, ki vsa govore o zmagoslavnih činih naših čet. Ista volja do zmage, isti duh kakor pred 50 leti navdaja tudi današnje bojevnike in jih vodi do enakih slavnih činov orožja. Če si je tedaj mlad ritmojsier, baron pl. Bsrchioldsheim. s smelim napadom pri Oliosi zaslužil red Marije Terezije, jc pa danes mlad saper-ski poročnik Mlakar, s peščico mož v na- j skoku osvojil močno utrdbo in bil za svoj smeli čin odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega red?.. Duh in delo sla ostala ista, le osebe so druge.
24. junija se povrne petdesetič kuslo-ški dan. Slavne in obenem otožne spomine vzbuja ta beseda. Slavne, kajti zmaga pri Kustoci je bil sijajen čin orožja proti močnejšemu nasprotniku ter je odbil sunek, ki je bil z juga naperjen proti srcu monarhije — ravnotako, kakor so sedaj naši junaki na jugozapadni meji izvili bodalo iz sovražnikovih rek; otožni obenem so naši spomini, ker so dogodki na severu oropali zmagoslavno orožje nadvojvode Albrehta zasluženih sadov. Pa Italija je pač odnekdaj živela od tujih zmag in računa tudi sedaj na to. i oda topot se bo zmotila v svojih računih in v tej zavesti praznujemo z dvojnim veseljem spomin slavne zmage pri Kustoci.
Zgodovina pišo o junaštvu slovenskih polkov v bitki pri Kustoci. Nižina zgornje Italije je prepojena s krvjo in prepletena s slavo naših očetov. Tam počivajo naši najslavnejši junaki, vedno zvesti cesarju in domovini. O, zgornja Italija in Kustoca, kako globoko si zapisana v srcu našega slovenskega naroda. Naši očetje, junaki pri Kustoci, živijo v nas, kri njihove krvi smo, kes t cc! njihove kosti, junaštvo iz junaka, zvestoba iz zvestobe. Slovenska domovina in njena prestolica tiho slavi sveti spomin svojih očetov. Poleg cesarske plapola slovenska trobojnica. Za cesarja in domovino so naši fantje in očetje že dve leti v boju na vseh bojiščih, nikjet in nikdar zadnji. Prebili so Galicijo, vzdržali Karpate, utrdili Kras in Sočo domačo in na cesarjev klic odšli čez tirolske gore proti oni zemlji slavnih in žalobnih spominov. Zvestoba b: zvestobe, junak iz junaka. Za očeti so šli. Za cesarja in domovino takrat, za cesarja tudi danes povsod, in za domovino tudi. To je klic današnjih slovenskih junakov na vseh frontah in posebno onih, ki gledajo proti Kustoci. Tudi doma bomo zvesti domovini. Slovenec se ne zataji. Skozi stoletja je enak. Mrtvim junakom bomo mi dali življenja.
M spiliiska doeva.
Italijanska vojna napoved pred pol stoletjem. Biš k a pri Kustoci,
Ko jc Italija lr.ni o binkoštih zagrešila verolomsivo, »kakršnega ne pozna zgodovina«, je opomnil, cesar Franc Jožef narode v oklicu, da zavratni sovražnik na jugu avstro-ogrski vojski ni nov nasprotnik. Vladar jc pokazal na velik? spomine o premagani Italiji in jc imenoval duha junakov tedanje dobe jamstvo, da se bodo uspešno ubranile meje proti jugu.
Te dni oživi iznova spomin na Kusto-co in V/is, na nadvojvodo Albrehta in admirala TegethoFa, zak?.j dne 20. junija sc je petdesetič ponovil dan, kar je ded se-
ninogi s strašnimi ranami. Pri vodnjaku jc zdelo zdelano moštvo. Stotnika sosedne stotnije so ravno krepčali, \v.e je bilo pomešano. Neki poročnik je držal dva razorožen;! italijanska vojaka, ki ju je bil ujel. Takoj sta tožila tudi meni, da so dobivali, odkar so sc vkrcali v Neaplju in tudi na marših po kopnem iz Genove do semkaj, komaj najpotrebnejšo množino riža. Na previjala sta ros boren vtis. Kakor pa slučaj večkrat tako čudno nanose, me jo obiskal is!i poročnik j>o tednih v bolnišnici v Veroni. Vračal se jo iz Fine-strelle po izmenjavi vojnih ujetnikov.
Po čisto kratkem odmoru smo se pred poslopjem znova zbrali. Nadporočnik Z i 11 e r c r je poveljeval slotni-ji, in kmalu so oglasi obvestilo: »Četrti vod v verigo«. To se jc tikalo meno. Razvili smo so v smeri na palačo Baffi in šli znova proti sovražniku, komaj nekoliko krili po turščičnom steblovju, ki jo bilo od krogci razcefrano. Mogel bi vstaviti obrabljeni izraz »pogumno«, a sle; i i naj rajo hitro, kar so prineslo naslednjo minuto.
Na voglu poslopja mi jo zaklical stotnik pl. Scbiller, ki je s i al na krilu svojega bataljona: »Kaj pa hočete proti tem?« iu pokazal na sovražno grena-divje, ka levili je Idi luorcla cel bataljon ter .-o ncDre .tano streljali na nas. Ne-
prenehoma menjajoč s\ojo postojanko, so živahno skakali sem in ijc.
Le predobro som spoznal, da s svojim vodom, v katerem jih je že več padlo, nc bom daleč prišel. Vsled prejšnjega prenočevanja na mokrem pod milim nebom som bil hripav in nisem mogel več spraviti iz grla nobene glasne besede; zato sem v, roko pokazal na glavni dol stotnije, ki som ga imel kriti.
Govori in čila se o dežju krogel. Taka nevihta išče na prostem polju mnogokrat svojih žrtev in grozljivo prasketa. Kroglam greš nasproti, slišiš posamezno brneli po zraku, vse skupaj pa napravljhjo čuden šun». Strel poči, toda izstreljena krogla no prasketa več tako, marveč žvižga in brni.
Tu no misliš veliko. Kdor jo vajen vojno, pač tudi iznije požirek iz vojne steklenice. Ko som videl gibljive postave grenadir.jev komaj sto korakov prod seboj, tudi nisem mislil na smrt in nevarnost. Nchoie mi je prišlo na misel zadnjo pantomimsko gledališče v Mon-tovi, ki jc v svojih bojih z briganti točno iu natančno predstavilo današnjo bojno igro. Torej sin,-m pač reči, da som šel »mirno« naprej.
Toda žo so pri četi spoznali naš nastop kot popolnoma brc/koristen in zadouel jo znak »nazaj«.
danjega laškega kralja napovedal vojno našemu cesarja. Ob berljah francoske pomoči (do danes »neodrešeno« Nizzo in rodno Savojsko mu je moral plačati zato) je »vzel« Viktor Emanuel leta 1859. I.ombar« dijo. Ko so sc spomladi leta 1866. poostrila nasprotja med Prusko in Avstrijo tako, da je grozila vojna, je hotel takisto, to je, z zavezo z našim nasprotnikom pridobili Benečijo. Dne 11. rnarca se je Italija jela pripravljati, sredi maja premikati čete proti avstrijski meji in 20. maja je napovedala vojno.
Dve vojski jc postavila proti nam. Eni je poveljeval kralj, drugi general Cialdini, Prva, 126,000 mož, naj bi od zahoda čea reko Mincio, druga, 84.000 mož, od juga čez Pad vdrla v Benečijo. Čela Garibaldi-jevih prostovoljcev, 30.000 mož, sc je zbirala med Brescio in Rocca d' Anfo, da bi vdrla na Tirolsko.
Italijansko vojno vodstvo je namera« valo menda zasesti z armado ob Minciju gričevje pri Somma campagni in zadrževati avstrijsko vojsko, katero je domnevala za Adižo, tako dolgo, da bi general Cial-dini prekoračil Pad in Adižo in prijel nasprotnika v levem boku.
Na avstrijski plati, kjer je poveljeval nadvojvoda Albreht, se je že prvotno smatrala odločilna vojna na severu. Zato jc ostala južni armadi za Benečijo le avesed-minska sila vse armade, to je 138.000 mož, Od teh je bilo treba cdšieti razne posadke, vojujoča se vojska je štela zato samo 71.800 mož, torej manj kakor katerasibodi od obeh laških vojsk.
laška vojna napoved je odločila za pričetek sovražnosti tridnevni rok.
Edino upanje na ugoden izid je dajala ločena sovražna sila. Da se obrani ločena še dalje in Lahi utrdijo v misli, da pride do boja za reko Adižo, jc ostal nadvojvoda, še dva dni v stališču na levem bregu Adiže pri Veroni, Nadejal sc je, da privabi nase glavno vojsko ter jo prisili k bitki, do-čim bode Cialdini še bredel po ozemlju dolenjega Pada. Laška glavna vojska jc ponoči na 23. junija jela potiskati čete preko Mincia. Nato jc zasedla cesarska armada gričevje pri Sommacampagni. V opazovale Cialdinijevc vojske sta ostala ob Padu lc bataljon lovcev in oddelek konienice.
Ker sc Lahi bitke takoj prvi dan niso nadejali, so mislili, da sc izpreminja dne 24. junija samo ctalHčc nosanie.mih edde-kov med seboj. Nadvojvodi se je nameravano presenečenje torej posrečilo popolnoma. Laški kralj ni bil pripravljen čisto nič in je jezdil na izprehed, ko sta v prvih bojih trčili skupaj sovražni vojski.
Konjeniška brigada polkovnika Pulza je vdarila prva. Vihravo drzni so se vrgli junaški ulanci in huzarji na sovražnika
Obrnili smo se, tod:, nisem imel voč Ča-sa, zbirati nove slike'; strahovit udarce na kost me lonii-.-i povzroči, da omahnem. Šo zn kličem možu poleg sobo, zakaj iii previdnejšo ravnal s svojo puško — mislil som namreč, da mo je nehote zadel m kopitom; tedaj priskoči k meni moj brat. ki jo služil v 18. stot-niji in stal v bližini, ter mc podpre. Kot ITletni mladenič je bil začetkom vojno vstopil v polk. V kleti (...sa. C.avalchi-ne, kamor me je privede! moj brat, som si kmalu zopet, opomogel j z omotice, katere ni bila povzročila san.o bolečina zaradi udar. a, marveč t mi i /»-nčn vročina, vkljub kaieri smo morali biti oblečeni v predpisano plašče.
Moj brat je šol pogledat, kal-o potoka, boj, in spoznala sva, da jc naš polk odšel in da se nahaja, tu le nekaj razprsoneev. S temi jo branil nadporočnik Zilierer bi'o. Bilo jo v kuhinji v prizem! ju. \ zgornjem na tisi mp ju je bilo pa več italijanskih častnikov, ki jih jo imel zaprte, jir.-.ii sem klel in so slavil ZiUeivrju na razpolago.
Neki narednik je ravno poučeval listo malo mož, ki so našli prostor v kuhinji, kako naj skozi odprtine nad vrali streljajo na bersagliere, ki so skušali preplezali dvoriščni zid.
Nesposoben, da Iti stal, som so vse-dcl na. široko kuhinjsko mizo. Tedaj
višini pri Renatu postavili baterijo, ljuto streljali že pri Maschih. Zato se je podpolkovnik Feldegg pomaknil za neko poslopje, da bi tam bataljon uredil za naskok; nato se je neutegoma pognal na dvakrat, trikrat močnejšega sovražnika. Ta zapusti svoje varno stališče in plane na naskakujoČo 4. in 5. kompanijo. V soteski se prične srdito klanje. Naši vojaki so se borili kakor levi, sedaj zabadajo z bajonetom, sedaj udriha je s puškinim kopitom. In Če kdo že ni mogel več rabiti orožja, če se je ranjen zgrudil na tla, je podrl nasprotnika s seboj in se še na tleh roval /. njim.
Vendar pa je bilo videti, kakor bi so kompanija ne mogla ubraniti preveliki moči. Čim dalje bolj se je manjšalo število hrabrih bojnikov.; sovražnik pa je dobival vedno novih podpor. Bataljonska zastava je bila v veliki nevarnosti. Njenega častnika, poročnika Iloliča, je sovražnikov bajonet zabodel na smrt; nadporočnik Oberstar je bil težko ranjen — vsakdo je v bojnem metežu gledal-na to, kako bi si ohranil življenje. Zdajci pa poprime kadetni narednik L ukane (sedaj polkovnik v pok. živeč v'Ljubljani) zastavo,, udari sovražnega podčastnika, ki rnu jo hoče izpuliti, s sabljo tako močno po iztegnjeni roki, da mu jo preseka, in nato spravi prapor v varnost. Za to vrlo dejanje in takisto za hladnokrvnost in posebno hrabro vedenje so I.ukanca precej prihodnjega dne imenovali za poročnika.
Obenem s prvo kompanijo, ki je pod stotnikom Knoblochom naskako-vala zapadno višino in pri tem zaplenila en top, so se naposled dokaj zmanjšane kompanije zopet odločile z,a naskok. Renatsko višino so a"zeli, najsi se je sovražnik upiral, kolikor se je mogel. Naši so se tako silovito pognali nanj, da je bilo onoslransko pobočje renatske višine kar vse pokrito z od-metanimi telečnjaki in da so lahko hiteli preko njih, ne da bi se jim bilo treba dotikati tal. Seveda je imel bataljon tudi velike izgube; trije častniki so mu obležali mrtvi, pet pa je bilo ranjenih. Poročnik Barbo je ostal v boju do konca, dasi mu je bila krogla prebila stegno.
Ko so se sovražniki umekmli na višino Campagno rosso, so hrabre kompanije pod vodstvom neustrašenih častnikov takoj udarile za njimi. Pri tej priliki je dosti močnejši sovražni oddelek, ki je bil skrit v soteski, prijel stotnika Vogelerja ob strani. Toda vojaki nemudoma planejo na sovražnike in jih po krvavem boju poženo v beg. Nato so kompanije vzele imenovano višino Campagno rosso in jo zasedle. Sovražni naval jih je sicer ponajveč zopet pregnal z njo, toda stotnik Knob-loch se jo branil, dokler niso naši vzeli višino drugič. Prvi bataljon je izvil sovražniku tudi poslednjo oporo, gorski greben pri Torcolu.
V tem sta se 2. in -i. bataljon pod polkovnikom Att.emsom z brigad*) Pi-ret lotila vasi Oliosi. Preden so secirali za naskok, je polkovni kapelan Zitz v duhovniški obleki stopil pred čete. Ko sc vojaki postavijo k molitvi, jih blagoslovi in jih odveže grehov. Ta slo-
'.> 1 ' ......... i '
. * • ...
vesni trenutek je razvnel srce vsakomur; navdušeni so se pripravili za naskok, najsi so se usipala strelila od vseh strani.
Spotoma sla morala bataljona pre-bresti globok potok. Prostak (sedaj podpolkovnik) PraŠnikar je ondi otel svojega kompanij. poročnika Iland-schuhja, ki že ves upehan ni mogel iz vode. Nekaj mož se je od vročine in napora zgrudilo, kakor bi bili mrtvi; drugi pa so ponajveč čvrsto korakali dalje. Polkovnik Attems se je pripravljal z obema bataljonoma zasesti Oliosi; brigada Piret pa je krenila dalje od vasi.
Prišodši v Oliosi, so bataljona prepričata, da je zlasti župnišče močno zasedeno. Sovražniki'so takoj začeli hudo streljati skozi okna iu z zvonika. Na vsak poziv, naj se udajo, so odgovorili s kroglami, ki jih je kar deževalo. Peta in šesla divizija nato naskočita oba izhoda župniškega poslopja. Vojaki s kopitom svojih pušk razsujejo vrata in pridero na dvorišče. Grozno streljanje iz vseh odprtin, strešnih lin in z zvonika jih sprejme. In nikjer vhoda, nikjer okna, kamor bi bili utegnili splezati! Stotnik Muller se zgrudi smrtno zadet; polkovnega poročnika Neupau-erja, ki je na konju pridirjal na dvorišče, zadene šest krogel v prsi. in konj sam smrtno zadet, ga odnese skozi nasprotna vrata. Samo on trenutek obstoje junaški vo-jaki, potem pa planejo tem srditeje naprej, da bi so osvetili za oba ubita častnika. Toda sovražna posadka odbije tudi drugi naskok. Polkovnik Attems, samo dvajset korakov ocl pročelja župne hiše, vedno na konju vodeč naskoke, zapazi naposled snop sena, štrleč iz okna v pritličju. Zdajci sklene z njim zapalili hišo. Stotnik Giacich, ki je namesto Miillerja zapovedoval 5. diviziji, narednik Kosmač, vodnika Braune in Trček, takisto prostak Mrš-nik se odpravijo na nevarno pot. Gro-zovito so nasprotniki streljali na drzne korenjake, ki so se ob zidu pogumno pomikali proti snopu. Nekaj hipov brezglasnega pričakovanja — zdajci pa zagori snop, za pa lj en z vžigalicami, in hitro se vname tudi poslopje. Sedaj šele so jo vdala sovražna posadka, ki se jo bila res neustrašeno branila do konca. Naši vojaki so nato zasedli Oliosi in utrjena poslopja okoli vasi.
V tem je divjal boj tudi povsod drugje. Druga in tretja, divizija našega polka (1. bataljon) sta dobili povelje, naj skupno s 36. lovskim bataljonom zasedeta most pri Monzambanu. Diviziji se torej, z lovskim bataljonom na čelu. ob Minciju odpravita proti mostu; lovci pa so šli še dalje. Ali tedaj so sovražniki od dvoh strani strahovito začeli streljati nanje. Takisto so se na obe diviziji usipalo krogle z dveh strani, od Monzambana in z zapadnih pobočij Monte Sabionija. Vendar pa so nista do skrajnjega konca umeknili s svojega stališča, najsi, jima je bilo to že večkrat ukazano; odšli sta šole potom, ko sta bili že v največji nevarnosti, da bi ji sovražnik no zajel. Ta junaška vztrajnost je otela lovski bataljon. da ga niso popolnoma uničili.
Nadporočnik Gruden 1. bataljona jo bil s 26 možmi našega in banatske-ga polka odločen, da brani neko bate-
mu razkropili pehoto in jo pometli z gričev, katere je imela v oblasti. Po tem je oddelek ritmojstra barona Berchtoldsheima v naskoku vzel Monte Cricol in Piretova brigada vas Oliosi, Monte Vento so vzeli naši v junaškem navalu in navalili naposled na višino Kustoco. Na isti višini, kjer jc priboril zmago 18 let prej Radecki, so zopet vihrale avstrijske zmagovite zastave. Drzna in junaška konjiča polkovnika Pulza je pregnala sedaj sovražnika, ki se je moral umakniti navzlic premoči in viharnim napadom neustavni junaški sili naših vojakov proti Cremoni.
Avstrijska armada je imela izguba 5956 mož (1170 mrtvih, 3%4 ranjencev in 802 ujetnika in pogrešanca), laška 8185 mož (712 mrtvih, 3143 ranjencev in 4332 ujetnikov). Vojnega plena so priborili naši 14 topov in nad 5000 pušk.
Zmagovite čete so bile potrebne miru, zato niso mogle spraviti praveg.i sadu pridobljene zmage ter zasledovati in uničiti bežečega sovražnika. Zato so zasedle Monzabano, Valeggio in Villafranco. Cial-dini, ki je v tem čul o porazu kraljevem, je ustavil prehod čez reko Pad ob ustju reke Tanaro in hitel naproti slavni vojski po desnem bregu.
Stoprav 30. junija je prebredel nadvojvoda Albreht reko Mincio in šel na desni breg, a po katastrofi na severu je moral že 4. julija ustaviti prodiranje.
Čeprav je bila sedaj izključena vsaka nadaljna ofenziva proti Italiji, je bil moralni uspeh zmage pri Kustoci vendar neizbrisen. Ta uspeh je še pomnožil dne 20. julija Tegethoff s sijajno pomorsko zmago pri Visu.
Poznejši razvitek svetovne politike, zlasti tako licemersko vrnjeni ozir na tovariša v trozvezi, nam je branil praznova~ nje zmage pri Kustoci. Petdesetletnica te zmage nam ne nalaga več teh ozirov, a brani nam bučno slavje težki, resni čas in silna, mnogo silneja borba kakor takrat. A baš te dni, ko se sinovi naše domovine bore junaški zopet s starim dednim sovražnikom, se spominjamo slavne udeležbe Slovencev pri slavni zmagi pred 50 leti. Mnogo je še veterancev iz onih dni po naši deželi; s ponosom imenujejo ime Kustoco in kažejo svetinje, ki so jih priborili. Čast jim!
In čast današnjim borilcem Slovencem, ki iznova dokazujejo v junaški borbi skupno z drugimi brati širne Avstrije, da duh junakov Kustoce še živi svež in nepremagljiv do srečnega zmagovitega završetka.
17. pešpolk v MiKi pri Kustoci.
Naš 17. pešpolk se poleg drugih vojnih oddelkov lahko po pravici ponosno spominja bojnega dne bitke pri Kustoci 1. 1866.
Prvi bataljon našega polka, ki je takrat nosil ime »Princ Hohenlohe«, iso bili že, preden se je pričela bitka, preko Contrade dei Maschi poslali proti Galienziju. Druga kompanija, ki je imela skrbeti za zvezo z rezervno divizijo, se je hitro zapletla v ljut boj s sovražnim eskadronom, nenadoma pla-nivšim na njo. Štirje častniki te kompanije so bili ranjeni; vojake same so nasprotniki razkropili. Udeležili so sc potem bitke ali pri ostalih kompani.iah ali pri drugih vojnih oddelkih. Na bataljon sam so sovražniki, ki so bili na
sem sam videl beresaglierje, ki so so z mačjo gibčnostjo poganjali na visoki zid, in takoj nato sta udarili poleg mene v mizo dve krogli. To ni bilo prijetno. Tudi drugim no, klicali so, naj
vstanem. Storil sem tako---toda knj
je to ? Pol mize jc bilo oblite s krvjo, — potipljem svoj plašč, moker je in gorak od curljajoče krvi.
Bil sem tedaj, ne da bi bil slutil, ranjen. Strašni udarec tam zunaj je izviral od udara krogle na kost; ko mi je bila prodrla meso, niti čutil nisem.
Sedaj mi jo zopet pomagal moj brat; spravili so me v sobo, kjer sta na široki italijanski postelji ležala že dva ranjena častnika drugih polkov; ondi sem dobil zasilno obvezo iz kosa raztrgane rjuhe, kri se je končno ustavila. Poleg mene jc trpel nadporočnik Amt-mann strašne bolečine. Po desetih letih sva se slučajno zopet sešla in šele tedaj je izvedel od mene, kako se je imenovalo skupno ležišče najinih bolečin v bitki in da sem bil*ondi njegov sosed. Drugi mladi častnik je imel sicer štiri rane, a jc bil na boljšem; krogla ga je bila zadela, ravno ko so jo prestopil, in mu naredila dva rova v stegnu.
Po odhodu našega polka je udarilo v sosedno sobo več granat s strahovitim treskom. Ležali smo brez pomoči na postelji in se nismo mogli goniti. Proti večeru me jo našel naš nadzdrav-nik in dobil sem prvo pravilno obvezo. Potem je prišel sanitetni voz.
Bitka je bila končana; naše čete so jo bile davno zopet udarile preko Časa Cavalchine. Namesto gromenja topov
se je slišalo glasno veselo početje, radostni vzkliki so pozdravljali zmagovitega nadvojvodo, dočim smo se mi počasi peljali na kolodvor Soma Cam-pagna. Tudi tu še ni bilo miru; kajti na tisoče ranjenih je ležalo okoli. Položeni v travo, smo čakali, da nas spnt-vijo v vozove, Utrujen som zaspal', sablja in on čevelj sta mi bila ukradena. So v snu som slišal hrup naokoli. Polom som prišel na vrsto. Komaj som bil v vagonu, me je znova Objel globok spanec popolno onemoglosti, iz katerega so me zbudili šolo glasni, kričeči glasovi v rno.ii bližini. »Lasciatelo, e gia morto« (pustite ga, je že mrtev) so klicali vsenavskriž. Sedaj som sc prebudil popolnoma in zaklical: »No, no, non e morto« — ne, ne, ni mrtev. V jutranjem svitu so me nesli v vojaško bolnišnico Santo Spirito v Veroni.
Še v Časa Cavalchini mi je pripovedoval moj brat dogodke po moji ra-nitvi. Ko je bil nadporočnik Zitterer udri v Časa Cavalchino, so ga ondi ostali borsaglierski častniki pozvali, naj se uda. Tega ni storil, istočasno je pa planil na dvorišče poddesetnik neko tuje stotnije in naznanil dohod moštva s klicem: »Nix perdono, žo prihajamo!« Italijanski častniki so nato pobegnili v prvo nadstropje; ko jim je Zitterer sledil, so streljali nanj. En strol je šol tik mimo njegovih oči in ga ranil. Ni sc oziral na to in se lotil hrambe, katero sem sc tudi jaz šc udo-ložil. Vrlega desetniku ni bilo več moči najti.
' Sploh sc ie vrednost našep:
štva šolo pozno spoznala. Mladi vojaki, katere je komaj kaj starejši poročnik nagovarjal s »sinki«, so bili dober in hvaležen material.
Potem sem izvedel tudi tragično usodo nadporočnika Kirkoviča, katero je bil v naprej napovedal. Ko so jo. bližal njegov oddelek sovražniku, jo skočil iz vrste in tekel proti sovražnemu poveljniku, da bi ga potegnil s konja. Na pomoč prihiteli italijanski vojaki so drznega napadalca z bajoneti zabodli. Po smrti jo. bil odlikovan.
Preskočimo drugo žalostno spomine! Zgodovina te vojne nam jo kasneje potrdila ono posamezne dogodko, ki so se nam zdeli tedaj kot nepreračunljivi, zli slučaji. Stopničasta razvrstitev našega zbora je ravno naš polk privedla predaleč v sovražnika in ga izpostavila onim zlim izkušnjam.
Toda zmaga je bila naša!
Mogol bi so že tu posloviti od klasičnih italijanskih 'tal, na katore nisem imel več stopiti; kajti zapustil som jih na — nosilnici. No da bi so hotel ponašati s svojimi bolečinami, marveč zato, da sc drugih hvaležno spominjam, mi bodi tu dovoljena beseda o mojem bivanju v veronski bolnišnici, ki je trajalo nad četrt. loia.
Eden prvih obiskov, ki nas jo počastil v bolnišnici, jo bil obisk Nj. cesarske Visokosti nadvojvode Albrehta. Skoraj vsakega izmed nas jo dobrotlji-vo nagovoril, mene jc tolažil s prijazno šaljivko. Moja rana je bila komaj šo I nroi.«katia, kje tiči kroorlu. so ni dnin
rijo. Ko jo je sovražnik prisilil, da se je odpeljala, se je hotel Gruden še prepričati, ali so odpeljali tudi vozove za strelivo. Zdajci zapazi, da sta se dva zvrnila in da ležita na poti. S svojimi možmi je dvignil enega; drugega pa ni bilo več moči oteti. Nato so topničatjl prerezali prodprego in spravili lconje v varnost. Gruden pa je potem v naglem koraku dospel k bateriji.
Drugi in četrti bataljon sta bila komaj dobro zasedla Oliosi) ko se je začulo od Pasqualija ljuto streljanje. Nemudoma sc polkovnik Attems z dvoma divizijama napoti tja, no da bi bil čakal povelje; zakaj slutil je po pravici. tla so je brigada Piret zapletla v boj. Ko so združi z njo, vojaki malone samo z golim orožjem vzorno Pasquali. Stotnik Prechtel prvi pridero v sovražno kazino; tedaj pa sc dve puški namerita na njegove prsi. Zdajci plane prostak Lavrenčič bliže, zbije puški na tla in prehode enega nasprotnikov z bajonetom. Za to vrlo dejanje so ga počastili z zlato svetinjo.
Razen mnogih častnikov so se v bitki pri Kustoci izmed mož izkazali zlasti tile:
Prostak Marušec 2. kompanije iu desetnik Medved 5. kompanije sta vsak zase branila po enega težko ranjenega častnika, in sicer Marušec poročnika Benoscha, Medved pa poročnika Ober-slarja, ju srečno otela ujetništva ter ju spravila na obvezovališče. _
Poddesetnik Grabcc.se jo tedaj, ko je na župnem dvorišču v Ofiosiju padel smrtno zadet, stotnik Muller, .v najhujšem ognju vrnil na dvorišče, da bi. spravil častnika v zavetje. Žal, da je bil Muller v tom že izdihnil dušo.
Vodnik Reliel 2. bataljona je pri Oliosiju z visoko dvignjeno zastavo korakal pred naskakujočimi tovariši ter jih vzpodbujal, kličoč: »Z menoj za za-stavo!«
Mimo že naštetih junakov jih je še dolga vrsta dobila svetinjo za hrabrost ali pa so jih vsaj javno pohvalili. Polkovnega kapelana Zitza so počastili z viteškim križem Franc jožefovega reda.
Polk je imel velike izgubo: 6 častnikov in 44 mož je bilo mrtvih, 9 častnikov in 149 mož ranjenih; 75 mož pa so pogrešali.	, -
* Ob 5. uri popoldne se je vdala Ku-stoca, in tako je bila bitka odločena j na vseh straneh. Sovražniki so se spu- | stili v divji beg. Preganjali jih niso. zakaj i vojaki i konji so bili preveč upehani od žarečega solnca in bojnega napora ter so hrepeneli po počitku.
Slavni izid te bitke se je takoj brzojavno sporočil Njega Veličanstvu cesarju. Nadvojvoda Albreht je cesarjevo zahvalo razglasil s temle vojnim poveljem:
»Tovariši! To je najlepši trenutek moj epa življenja, da Vam morem razglasiti to Najvišjo priznanje. Boj, ki ga nam je vsilil sovražnik, sto započeli s prelepo zmago pri Kustoci, na istih višinah, kjer smo že odločilno zmagali pred 18 leti.' Bil sem priča Vaši hrab-
1 Radecki je bil namreč dne 25. julija 1848. leta pri Kustoci potolkel Karla Alberta.
otipati. -— Tu so prišli najžalostnejši dnevi.
Izmed vseh trpečih in umirajočih mi je ostal nadporočnik Halberstadt, doma iz Izborno Heske, v najtoplejšem spominu. Odrezali so mu nogo. V narkozi si je domišljal, da je še vedno v vojnem vrvežu ter je neprestano klical: »Viva Francosco Giuseppe!« Ze po kratkem času se je opazilo, da je neverjetno, da bi ozdravil. Tedaj je zahie-val. naj ga še. enkrat operirajo. Bilo je prepozno. Čast njegovemu spominu!
Po novih poročilih s severnega bojišča smo neprestano povpraševali. 3. julija je prišel bolnišnični častnik ln nam sporočil še ugodne vesti o Kraljevem gradcu. Toda že zvečer in naslednjega jutra jo bila pobitost splošna.
Tresla me je mrzlica od ran, moj sluga, vrl Oger, jo. prebil veliko noči poleg meno na golih tleh ter mi jo požrtvovalno strcgel.
In zopet jo prišel bolnišnični častnik, to pot z listino cd polka. Podal naj bi izpričbo za nadporočnika Zittererjo, ki se je za svojo hrambo Časa Cavalchine poležal zh rod Marije Terezije. Tega visokega odlikovanja sicer ni dobil, pač pa red železno krone z vojno dekoracijo ter postal vitez pl. Časa C.a-valchina. Bil j" trden in čist ziločaj ter jc umrl šolo pred nekaj leti kot uiaioi* v pokoju, star nad 80 let.
rosti, ki je zmagala navzlic prevelikim silam in silovitim napadom nasprotnikovim. Zaplenili ste topove in ujeli mnogo sovražnikov. Vsak izmed Vas se je bil kakor junak; nobena vrsta orožja ni zaostajala za drugo, vsaka jo storila po svoja vse, kar se je sploh dalo storiti. Bili sto vredni lepo naloge, kakor sem Vam bil to žc povedal pred vojno. Zdaj gremo proti novim naporom' in, ako Bog da, v nove zmage.«
Polk jc prišel nato najprej v S. Massimo in pozneje v Verono. Velika vojska pa je morala zaradi nesrečnih bojev severne vojske na Češkem ravnati jako oprezno; izprva se je uinek-hila do Adiže in potem čez Piave. Po bitki pri Kraljevem gradcu na Češkem, tako nesrečni za avstrijsko vojsko, sta morala dva voja kreniti na Dunaj; kar pa jo še ostalo vojakov v Italiji, tem je zapove doval f el dmaršal la j tnan t baron MaroiCič. Vsa italijanska vojska se je vsula v Avstrijsko Benečijo; Italijani so sc hoteli z ladjevjem polastiti celo Trsta. Toda odločilna pomorska zmaga avstrijskega kontreadmirala Togett-hoffa pri dalmatinskem otoku Visu, kjer je imelo italijansko brodovje velikanske izgube, je podrla vse tako vi-sokoleteče načrte.
Skoro nato so sklenili mir v Pragi. 'Avstrija je zaradi nesrečnih bojev na Češke m Italiji odstopila beneško pokrajino. Meseca septembra so bili vsi bataljoni našega polka žo zopet na Kranjskem.
KI iZ!. Iti.
VIII. list »Kriegsnachrichten«, tiskanih v nemškem jeziku v Egrovi tiskarni v Ljubljani leta 1866., se glasi:
Odlikovanja in pohvale za odlične orožne čine, kakor tudi za posebno hrabro in slavno obnašanje v bitki pri Kustoci dne 24. junija 1866 in pri prejšnjih in poznejših bojih:
Od pešpolka »Princ Hohenlohe« št, 17.
Zlata hrabrostna svetinja: Prostak Franc Lavrenčič,
Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda: Narednik Jožef Stuller; prostak Franc Martinčič; prostak Jožef Marušič; narednik Nikolaj Peterlič; desetnik Jožef Tippel; narednik Simon Žonla; vodja Ivan Starman; narednik Štefan Klein; prostak Primož Zaje; poddesetnik vice-desetnik Medved; narednik Mihael Ajdukovič; narednik Jakob Piškur; zastavovodja Ivan Ressel; prostak Valentin Žerovnik; vodja — kot narednik Lovrenc Perko; narednik Alojzij Ferrant; desetnik Levstik; poddesetnik Ivan Staudacher; poddesetnik Jožef Ko-bav; narednik Julij Krombholz; prostak Lovrenc Ulle; prostak Jernej Mede; zastavovodja Pavel Šemic.
Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda: Desetnik Matija Porjon; desetnik Ki-kel; trobentač Jerič; narednik Valentin Hormann; vodja Andrej Uderman; desetnik Moric Mulej; desetnik Ivan Kristan; poddesetnik Franc Može; prostak Blaž Bazgon; prostak Jakob Ceglar; poddesetnik Jurij Car; vodja Kobav^ desetnik Krištof; prostak Weber; prostak Stariha; narednik Kosmač; vodja Braune; kadet Lu-dovik Seidel; narednik Treo; vodja Flori-jan Tomberger; poddesetnik Grabeč; kadet Jožef Lega; vodja Ivan Breznikar; poddesetnik Martin Gcrišek; prostak Jakob Jezeršek; vodja Alojzij Lochner; poddesetnik Edvard Kr6my; vodja Ivan Mihič; vodja Žnideršič; desetnik Franc Keržan; podd. Ivan Konig; podd, Ivan Bizjak; podd! Franc Tome; podd. Karne; podd. Anton Štele; desetnik Jurij C-erdon; prostak Nikolaj Monfredo; prostak Andrej Zorer.
Od 7. lovskega baialjjcna. Zlata hrabrostna svetinja:
Lovec Rudolf Jessenberger; podlovec Ivan Trambuš.
Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda:
Nadlovec Vincenc Klang; vodja Štefan Skof; podlovcc Herman Lauterbach; nadlovec Friderik Riemer; nadlovec Jožef Bianzini; podlovec Franc Janežič; patrolo-vodja Ignacij Rozman; nadlovec Anton Hummel; lovec Ivan Jenžek; lovec Jožef Erker; vodja Štefan Šoger; podlovec Henrik Hellmayer; lovec Jožef Hertwich; nadlovec Mihael Nieder; nadlovcc Kar! Kopp; nadlovec Julij Gregus; vodja Jožef Tellian; vodja Franc Gradiša; podlovec Luka Ribič; vodja Ivan Juretič; trobentač Matija Briin-skle; patrolovodja Ivan Vidic; podlovcc Franc Kohler; nadlovec Uroš Preseka; podlovec Kari Broš.
Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda:
Podlovec Ivan Stcrmec: patrolovodja Avgust Lenassi; lovec Franc Erste; lovec Marko Anžur; lovec Martin Šusteršič- lo-
vec Ivan Lavrič; lovec Franc Lukman; lovec Anton Zurc; patrolovodja Ivan Plavc; vodja Jakob Poje; vodja Franc Ahčin; vodja Anton Grabner; patrolovodja Ivan Papa; lovec Ivan Hafner; vodja Luka Zorman; lovec Franc Ulm; lovec Matija Rabič; patrolovodja Ivan Vučakar; lovec Franc Bark o; podlovec Jurij Alalkovič; lovec Anton Sodja; patrolovodja Ivan Ladiha; patrolovodja Franc Schoffer; vodja Martin Ribič; kadet Albert grof Lichtenbcrg; lovec Matija Kosec; lovec Simon Mrak; lovec Anton Pavšič; vodja Viktor Šusteršič; podlovec Jakob Grahek; podlovec Ivan Lakner; podlovec Simon Petek; podlovec Tomaž Mlekuš; podlovec Ivan Malnerič; podlovec Štefan Schaffer; trobentač Franc Smerdu; vodja Jožef Krenn; podlovec Anton Klun; podlovec Anton Keršič; trobentač Matija Eppich; nadlovec Adam Mess-ner; lovec Ivan Čeme; lovec Jurij Konig-mann; podlovec - bataljonski trobentač Franc Skriberny; lovcc Anton Zaje; lovec Jožef Papež; lovec Jožef Ulmek.
Pohvala: Trobentač - podlovcc Jurij Čadeš; patrolovodja Ivan Jaklič; lovec Štefan Thur-ner; nadlovec Adolf Vogler; vodja Ivan Ivan Pregel; vodja Ivan Žagar; podlovec Lovrcnc Mihenk; podlovec Ivan Cimper-man; patrovolodja Franc Kovačič; kadet-vice-podiovcc Hugo Havelka; podlovec Alfred pl. Eckhardt; patrolovodja Franc Glažar; patrolovodja Ivan Bruha; lovec Jožef Gliha; trobentač Jakob Povše; lovec Ivan Pančur; lovec Ivan Kašman; lovec Jernej Curk; lovec Anton Smerke; lovec Jožef Pašič; lovec Leon Pucelj; lovec Martin Zorič; lovec Blaž Kocjančič; podlovec Ivan Doller; trobentač Mihael Hočevar; lovec Andrej Nagode; patrolovodja Jožef Perko; podlovec Ignacij Navoda; podlovec Jožef Matičič; lovec Ivan Gruden; lovec Ivan Dornig; lovec Matija Kovačič; lovec Jakob Podbevšek; patrolovodja Franc Pi-bernik; patrolovodja Leon Schimmer; patrolovodja Ivan Messe; patrolovodja Ivan Kuhar; patrolovodja Ivan Kočevar; trobentač Ivan Povše; lovec Jožef Knez; lovec Franc Skušek; lovec Peter Pušanc; lo-
patrolovodja Blaž Brumat; lovec Jakob lerza; lovec Peter Gregorič; lovec Ivan Simec; vodja Mihael Koziljan; vodja Jožef noiipann; kadet-podlovec Anton Amann; patrolovodja Anton Olivo; lovec Simon Umek; lovec Mihael Makovič; vodja Ivan Strancar; nadlovec Ivan Gutlman; vodja Anodante Mengotti; podlovec Franc Bole; lovec Henrik Lindtner; lovec Tomaž Lech-ner; lovec Anton Vodopivec; nadlovec Henrik Schreinzer; podlovec Leopold Braunbock; patrolovodja Jakob Žabkar; nadlovec Anton Hufnagl; lovec Anton Blažič.
vec Jožef Knižek; lovec Jakob Inglič; lovec Ivan Bajuk; podlovec Franc Geržina; podlovec Ivan Muthsam; podlovec Filip Pristov; podlovec Vincenc Fabianek; patrolovodja Franc Volč; vice-podlovec Anton Wiedermann; lovec Ivan Jenko; patrolovodja Franc Zalokar; lovec Anton Luznar; iovec Primož Stare; lovec Franc Prelesnik; lovec Valentin Korošec; podlovec Avgust Ambrož; podlovec Franc Ka-lan; lovec Jožef Haiiptmann; lovec Franc Mu bič; lovec Franc Baje; lovec Franc Križ-nar; lovec Jožef Pugelj; lovec Anton Janda; lovec Mihael Pavlin; lovec Leopold Smerdu; patrolovodja Franc Temar; lovec Ivan Majerle: lovec Anton Jeriša; patrolovodja Anton Miklavčič; iovec Jožef Vršič; patrolovodja Valentin Zupan; lovec Ivan Dariš; patrolovodja Franc Vitez; lc-vec Matija Cugelj; lovec Alojzij Ztnner; lovec Martin Meglan; vodja Jožef Kleti-ner; lovec Franc Vovk; lovec Andrej Ludvik; lovec Pavel Brajdič; lovec Matija Turk.	'
Od j.9, lovskega bataljona. Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda ;
Lovec Franc Sirotič; trobentač Franc Guljat; lovec Ivan Nussdorfer; podlovcc Ivan Kovač; patrolovodja Jernej Kostesič;
lovec Jakob Maznik; vodja Ivan Gerbec.
lovcc Franc Kvas; lovec Peter Kokaij;
S r e b
r n a hrabrostna svetinja II. razreda: Patrolovodja Mihael Bromat; nadlovec Vencel Fajfar; vodja Florijan Juran; lovec Anton Štefan; vodja Adelbert Breit; vodja Rihard Tronner; lovec Franc Barlič; vodja Jožef Ripper; vodja Maiija Hofer; lovec Anton Bengl; nadlovec Anton Ernst; patrolovodja Jakob \Veber.
Pohvala: Vodja Peter Kermol; lovec Alojzij Poč-kaj; lovec Anton Špitalar; nadlovec Anton Terzinar; lovec Ivan Niedhammer; patrolovodja Nikolaj Cugelj; lovec Jurij Trošt; patrolovodja Ivan Zguba; patrolovodja Štefan Plesničar; lovec Pavel Vičič; lovec Ivan Bergant; lovec Anton Krajnac; vodja Jožef Pelizzon; lovec Franc Bovtignar; lovcc An-ton Dupinčič; lovec Ivan Ccbrun; lovec Ivan Kocjančič; lovec Anion Rogeia; lovec Anton Urbanič; lovec Franc Kunstl; nadlovec Vincenc de Zanchi; lovcc Ivan Ve-
Pomorske bilke pri Visu pred 50 leti se jc udeležilo ludi več Slovencev. Eden najbolj znanih Slovencev, ki sc je udeležil pomorske bite pri Visu, je pred leti v Ljubljani umrli Vekoslav Holz. Udeležil se je pomorske bitke pri Visu tudi Slovenec Umekov G., ki v »Novicah« 1. 1866 tako-le opisuje slavno bitko pri Visu:
19.	julija proti pol.dne smo izvedeli, da je ^italijansko brodovje (italijanske vojne ladije) pod admiralom Persanom dalmatinski otok Viš (Lisa) napadlo in da bombe meče v mesto. »Naprej z. ognjem! dvignite mačke (sidra)!« — tako je bilo povelja in ob poli eni bile so vse ladijc napravljene na odhod in zunaj brodišča Fasanskega. Pod klicem »hurrah«, ki se je daleč razlegal krog in krog, so hitele vse ladijc v redu mimo admiralove oklepnice ^nadvojvoda Ferdinand Maks« imenovane, tu se inkel) in potem nemudoma se podale v tek postavile v napadalni okljuk (Angriffs-uinkel in potem nemudoma se podale v tek proti Višu: v prvi vrsti 7 oklepnic (Panzerfrgaten) z zastavonosno ladijo na čelu, v drugi vrsti 5 lesenih fregat in ena korveta z linijsko ladjo »Cesar na čelu, v 3. vrsti pa mnogo topovskih ladij in nekoliko parobrodov; razun parobrodov so vse ladije bile oklepnice (z debelimi železnimi ploščami okovane ladije). Na ladi-jah pa so častniki (oficiji) in vojaki vsi vsi hrepeneli le po tem, da se brž brž udarimo z Italijanom. Med vojaki (mornarji) so večidel Dalmatinci, Hrvatje ali Istrijani, morski pešci in topničarji pa Čehi, Poljaci in mnogo Slovencev — vsi polni zaupanja v slavnoskušenega svojega voditelja kontreadmirala Tegethofa.
20.	julija zjutraj bilo je južno vreme s • silnim dežjem; morje gnalo valove. Ob 8. uri smo zagledali Viš; v napadnem okljuk u proti otoku jadraje smo zavoljo šc zmiraj oblačnega vremena še le proti 10. uri zagledali sovražnikovo brodovje. Tikama nad otokom je stalo na boj pripravljeno, kajti italijanski vohuni (špijoni) so mu iz Istre o pravem času glas dali, da smo mi od Fasane odrinili. Našteli smo italijanskega brodovja 28 ladij, med kterimi gotovo najmanj 11, morebiti pa celo 14 oklepnic, in med temi najnovejega na Angležkem narejenega velikana »Affondatore« (to je p o t a p 1 j a v c a , ker potaplja druge ladije), ki ga Italijani »Strašnega« zovejo in po 3 do 6 centov težke bombe meče. »E v o na boj !« — bilo nam je prvo znamenje, in zdajci se pomikujefe naše in sovražnikove ladije čedalje bliže, na čelu vsakemu brodovju je bila admiralova ladija, in v tem hipu smo bili le za streljaj saksebi, — vse omolkne; čujejo se le nekteri strašivni klici! Iz blizo 50 dimnikov pa se valijo strašni oblaki črnega dima proti nebu, da je obzor temen krog in krog. — 50 minut čez 10. uro vstreli sovražnik prvikrat iz admiralove ladije, in brž sledi strel za strelom. Mi pa smo še zmiraj mirovali in v napadnem okljuku krmili proti sovražniku. Ko smo dospeli daljavo, cd ktere strel gotovo zadene, nam cloide znamenje: »Primi te vraga!«, in zdaj začne se bor; krogle žvižgajo, bombe grmijo, tak je vojni roj, da ne da se popisati; ne vidi sc druzega kot dim smodnika in ogljn, vmes pa se topovske strele bliskajo. In že po malo minutah se nam razpne znamenje: »V
mi smo sovražnikovo ladjo v bok (Baucli) zadeli; kakor dva elastična balona odsko-čite ladiji druga od druge. Sovražnikova ladija nam le za trenutek pokaže vdrto stran s polomljenimi oklepnimi ploščami, sc nagne na levo (backbord) proti nam, tako, da so na desni strani (sleucrbord-seits) pripeti čolni se prekucnili, Strašno vpitje! pri strelnih linah na desni strani se prikažejo črne glave — in v m a n j kot v ° v e h m > n u t a h potem, ko smo vkup trčili, ni bilo ne sledu ne tiru več od ene največih in najkrasnejših dveh oklepnih italijanskih ladij, ktere moč je bila tolika kot moč 1000 konj, in ki jc imela 700 vojakov — ladija »Re ci' Italija« (italijanski kralj) imenovana, utonila je! Le lesovje in kakih 200 mornarjev jc plavalo po morji ter vpilo po pomoči in rešitvi. Admiral ji ukaže, naj brž čoln denemo na morje; al v tem hipu pridrvite dve sovražni ladiji na nas. Naprej z vso silo smo zopet na desno in levo ogenj metaje udarili na tretjo oklepno fregato, vendar jc nismo mogli utopiti, kajti na okljuku (Winkel), pod k le rim se vojna ladija zaleti v ladijo, je vse ležeče. Ker so se tudi vse naše dru;s,e ladije borile z sovražnikom in so storile kar koli je bilo mogoče, je bilo s silnim zaletom našim sovražnikom brodovje vse zmešano, njegova vrsta popolnoma predria in brodovje deloma ločeno; al kmalu se združi na mestu, kjer smo mi pred začetkom bilve bili, mi pa smo se pomaknili na njih mesto kraj morja. Pre-Icrenivši prednjo stran hotli smo zopet napasti sovražnika, al ker sle mu dve ladiji goreli, se je umaknil, m po sila grozni bitvi, ki jc trajala poldrugo uro, je nastopil počitek. Proti dvema popoldne je, kakor je bilo videti, sovražnik hotel se nekoliko maščevati nad nami; posla! nam jc »Affonda-tora« naproti, ki jc po 2 do 3 cente težke bombe metal; brž ko ne jc mislil, da smo veliko zgubo trpeli in smo zato poparjeni. Ko pa vidi, da sc brodovje naše brž vzdigne m mu gre nanroii, se vrne z vsemi svojimi ladijami ter gre proti otoku sv. Andreja. — 20 minut čez 3. uro popoldne smo še zmiraj pazili, kako sc je sovražnikovo brodovje nazaj pomikalo. In zdaj se nam prikaže drugo grozovita dogodba. Kakih 6 morskih milj daleč od nas se mahoma vzdigne dimno valovje proti nebu; kmalu potem slišimo pok na pok, in oklepna fregata »Principe Carignano«, ktero so dopoldne naše granate zažgale, se je razpršila v zrak! In zmiraj dalje in dalje se jc pomikalo italijansko brodovje proti jugozahodu, mi pa smo priplavali v ladjostajo v Vis (kjer jc posadka hrabrih graničanov Ličanov) z neskončnim veseljem od ondašnjih prebivalcev (okoli 6000) sprejeti in kot rešitelji slovesno pozdravljeni.
Smrt so storili na naših ladijah: poveljnik oklepnice »Drache« kapitan baron Moli, poveljnik fregate »Novare« kapitan Erik o I Klint, zastavnih Proch in še kakih 30 vojnkov; kakih 70 do 80 je bilo ranjenih, večidel lahko ranjenih. Med našimi ladijami ie linijska ladija »Kaiscr« največ trpela; tri sovražne oklepnice so jo naenkrat napadle, in kmalu bi jo bile z vsemi 900 možmi pogreznile na dno morja. Tudi ostale ladije so precej trpele, vendar nobena ni bila tako poškodovana, da ne bi bila za vojsko pripravna; v 14 dneh se morejo vst do dobrega popraviti.
Italijanom pa smo že na bojišču ubili
dn
p r e
de
rite v r a. g a !
Zdajci pa
gant; štabni hornist Anton Fischer: lovec Jožef Vertačnik; podlovec Ivan Bacin; lovec Vincenc Andrian; patrolovodja Anton Apostol; iovec Martin Magetič; vodja Jakob Arh; podlovec Jakob Kohn; nadlovec Jožef Kern; lovec Franc Nagrašek, lovec Ivan Barteš; vodja Jožef ICauer; patrolovodja Ivan Bubaii; nadlovec Štefan Glas; podlovcc Ivan Piiarc; vodja Jožef Klač-man; patrolovodja Ivan Kamringer; patrolovodja Ivan Polak; lovec Simon Praj-kovič: nadlovec A.nton Florjanek' podlovcc Kari Pilloto; lovec Franc Zaje; patrolovodja Ivan Sučič; patrolovodja Jožef Sigmund; patrolovodja Ferdinand Mazzoli;
sc z vso silo in strašno hitrostjo (13 morskih milj v eni uri) zaletimo na sovražne ladijc, predsremo njegovo vrstvo in zdaj na levo zdaj na desno po vsej širjavi streljajo delamo veliko škodo vražjemu brodovju. Zaženemo se na admiralovo ladijo, al neka oklepni ca nam zastavi pot; skušamo jo po-greznici; trčimo skup, pa odletimo saksebi in zadenemo sovražnika ie v zadnji del, vendar tako dobro, da mu polomimo vec plošč na žele?:ni oklepnici, in to ga pri-mora, da hitro beži. V tem boji dobimo prvo znamenje zmage: t r o b o j n o zastavo italijansko (belo-zeleno-ru-dečo), ktero so mimogrede naši mornarji strgali s fregate. Vsa razkačena je dirjala naša admiralova ladija naprej; v tem hipu pa. se zaleti druga sovražna v nas pod desnim okljukom tako-le: > ; giozovita jc bila zdaj nevarnost; sovražnik nas jc hotel v dno potopiti, mi pa njega; ali on ali mi — to jc bila zdaj pravda. Strašno se zaletimo skup — grozen tresk na tresk; vse pada v ladiii na tla. veliko sc iih rani —
gotovo 150 mož, in zgubili so dve najlepših oklepnih fregat. Višanje so nam 21. julija pripovedovali, da sc jc ob 11. uri ponoči Lahonom v sredi morja še ena ladija razletela; to je morala tista biti, ktera je ocl nas zapaljena pobegnila iz bojišča.
Ponoči je tudi 16 mož iž ladije »Rc d' Italia«, katero smo v dno potopili, priplavalo na kopno (suho). Le sami ti so si življenje oteli (plavali so neki 19 ur v eno mer po morji). Povedali so, da se je admiral italijanskega brodovja Persano le pol ure pred potopom svoje ladije podal na drugo ladijo; sin njegov pa je ostal in z vsemi dru-zimi utonil, in cla tudi vojna kasa s 7 milijoni frankov je bila v potopljeni ladiji. Ako se tej zgubi prišteva šc škoda potopljenih dveh fregat z 2 milijonoma gold. in z ostalo drugo škodo, sc vidi, da smo sovražniku s to zmago vsekali tudi veliko denarno rano.
Vojaki, ki so bili priča, so mi v Visu pripovedovali, da so kmetje v Visu, ko so videli, da sc naše ladije proti sovražniku pomikajo, na neki griček prisopli, kamor se je bila Viška posadka umaknila; tu so na kolena padli in z povzdignjenimi rokami Boga milosti prosili za nas, kterih nas jc bilo veliko manj kakor sovražnika.
21. julija popoldne jc bil v Visu pogreb mrli ii; na večer smo zapustili Vis in danes zvečer smo zopet bili v Fasani.
Mnogo bi Vam imel še povedali, al mudi se, da to pisemce oddam. Lc to še rečem, cla jc brodovje naše ta dan čuda čuda veliko dovršilo, in la pol za osobito avstrijske in še posebej za jugoslovanske interese Mi smo gospodarji sinje Adrije; Italijana menda nc bode več, zato tisočem.' živio in slava našemu TegethofuJ
Na morji 22, julija 1866.
Umekov G,«
Slavile druge zmage pri
Vojvodina Kranjska in Ljubljana se
klanjata Radeckemu.
Kdo Slovencev ne pozna Kustoce? Kustoca je vas v italijanski provinci Veroni. Leži na levem bregu Tiona v okraju Villafranca. Vabljivih pokrajinskih čarov nikakor nima. S strategic-nega stališča se pa izvrstno prilega kot bojišče. Ivustoco najdemo dvakrat v zgodovini in obakrat je ostala vojna sreča zvesta habsburški hiši. 25. julija 1848. je izvojeval Eadecki nad lom-bardskim kraljem Karlom Albertom odločilno zmago in druga sijajna zmaga je ona, ki jo je pred 50 leii (dne 24. Junija 1866) izvojeval nadvojvoda Albreht. Duh, ki je dvakrat vodil nase vojake v Italijo, ta duh tucli danes pre-Šinja sinove naših pokrajin. Stari Ra-deckijev duh je zopet živ — tretjič gre.'da končno temeljito napravi konec laški predrznosti. V središču Slovenije je danes Radeckijev spomenik v »Zvezdi« pa tudi oni pod Tivoiijem lepo okrašen. Ljubljana se klanja spominu Radeekega in se oživlja ob njegovem duhu, ki jo rešuje tujčevega jarma. Naši vodnici, cesarska in slovenska trobojnica plapolata danes oh Radec-kijevem spomeniku, ob katerem ležita venca vojvodine Kranjske (lovor in lipa) in ljubljanske mestne občine. Kratek, a pomemben je napis na vencu vojvodine Kranjske. Izraža samo tri letnice :
1848. — 1866. — 1816.!
Goriško pismo.
junak iz Sle pri Kustoci.
Predmojster Ivan Kuzmič ocl Sfunt-ne pešbaterije št. 10 topniškega polka princ Luitpolcl št. 7 je v posebni men pokazal neomajno vztrajnost pri obstreljevanju Monte Croee v bitki pri Kustoci dne 24. junija 1866. Vsak njegov strel je zadel. Ivo je votel sovražni izstrelek med naravnavanjem topa odbil desno lafetno kolo ter je zračni pritisk in iverje vrglo Ivuzmiča na tla, se je le-ta, dasi ožgan in ranjen ter ves krvav po obrazu in rokah, kmalu zopet zavedel in se iznova lotil svoje službe, katero je vršil z največjo natančnostjo še osem ur do konca bitke. Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda mu je bila plačilo za tako zgledno zvestobo v dolžnostih in neomajno vztrajnost. Kuzmič jc bil doma iz Šiške.
Gorica, 19. jun. 1916.
Včerajšnja nedelja, 18. junij, ie .torej šla naprej. Sedaj že smem povedati, da so se jc nekateri Goričani zelo hali, kakor cla ima včerajšnji dan prinesti nacl Gorico nekaj groznega. Ne vem, iz kakega vira je bilo prišlo med ljucli neko prerokovanje, cla so Lahi sklenili ha 18. junija bombardirati mesto. No,, k sreči ljudje ne dajo več mnogo naj take prazne govorice in so po večini žc toliko pametni, (la jim nc gre v §|aVo, kako hi mogli Lahi biti celo tako neumni, cla bodo svoje načrte kedaj mislijo streljati na mesto razbobnavali nam. Nekateri pa so bili vendar v skrbeh, cla nc bi včerajšnji 18. junij postal podoben 18. novembru 1, 1. No, scd^j fso se oddahnili, 18. junij je šel brez liom-bardiranja naprej.	(
Pravzaprav pa smo včeraj lahko poslušali bombardiranje, pa nc pri.Gorici ampak bolj južno. Pričelo je tako oh polsedmih zvečer. Zdelo se je, da je to naš »Trommelfeuer«. Bobnelo in. grmelo jc zdržema, da se je še v m&stu rozdevaio, cla se trese zemlja pod nogami. Najbrže so naši kanoni temeljito razbijali laške pozicije — upajmo,: da so jih tudi dobro razbili, ker kanonada je bila res grozna, cla je ni bilo nič kaj prijetno poslušati. Trajala jc nepretrgoma cel večer in dalje v noč.
Popolnoma »prosto« pa tudi mesto ni preživelo včerajšnjega dne. Proti večeru je padlo več izstrelkov v južni del. V ulici Luigia je granata zahtevala svoje žrtve — 2 mrtveca, 3 ranjeni.
Čez noč smo dobili dež, ki ga letos nimamo premalo. Zjutraj sle je zdelo, cla se nazaj zvedri a sedaj ob 10. pred-polclnc je tak naliv in talca tema, da brez luči ni mogoče pisati. Še kanoni molčijo, zato pa so parkrat prav pošteno zaropotali nebeški topovi. Treščilo je večkrat, tako da se je vse potreslo. Te clni je šel g. vladni komisar Conte Dandini na claljši dopust. Želimo mu vsi, cla hi imel prijeten počitek, zaslužil si ga je pošteno. Kaj se pravi biti vladni komisar v Gorici, nepretrgoma več ko eno leto, ob teh razmerah, pod granatami in vsemogočimi težkočami, to ve samo grof Dandini! Njegovo neumorno delo, njegova očetovska skrb za uboge Goričane v teh težkih, groznih časih so neprecenljive in nepoplač-J.jive. Če kelo, zasluži on polno priznanje in hvaležnost vsega mesta. Bog daj, da se od počit vrne na svoje mesto nadaljevat svoje blagonosno delo za ubogo Gorico!
naj preskrbe Italijo pravočasno z ne-dragim premogom in o nastopu proti navijanju cen in kako naj sc zagotovi splošnosti žetev, ki jc skoraj normalna. Odobrili so tucli poročilo zunanjega ministra o mednarodnem položaju in o nastopu proti Grški.
Izprememba v italijanski diplomaciji.
Rim. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani«: Sedanji agent Serra jc imenovan za poslanika v Lizboni, sedanji poslanik v Pekinu, grof Carlo Sforza, je imenovan za poslanika v Srbiji.
Italija in Nemčija.
Lugano, 22. junija. Trgovski atašej italijanskega poslaništva v Parizu gr. Sardin je rekel pariškemu dopisniku »Stampe«, cla je pariška gospodarska konferenca pripravila pot za stoletno alijanco. Za Italijo je najvažnejše, da neha vsaka gospodarska vez med Italijo in Nemčijo. Salandra je hotel razrušiti pogodbo z Nemčijo, sedaj po pariški konferenci jc to pogodbe konec, Italija je prosta vseh obvez nasproti osrednjima silama in novih pogodb tucli ne more več sklepati.
Ruse riozoj.
Odbil! laški wm pri Mrzlem vr&u. ■ M zasei veE vise® vfnav n Orl eriu.
Lelalski m0 m Beaelke in Tržič.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. junija. Uradno se razglaša:
V	dolini čeremošč napredujejo Rusi proti Kuty-ju. Sicer sc po!ožaj v Bukovini in v vzhodni Galiciji ni izpremenil.
Sovražnik je včeraj mnogokrat ljuto napadel naše postojanke jugovzhodno m severno od Radzivilova. Pevsod smo ga odbili.
Bojne sile, ki se bore pod poveljstvom generala pl. Lirisingena, so zopet potiskale Ruse nazaj severovzhodno od Gorohova in vzhodno od Lckačev. Pri Lokačih so privedle naše čete nad 400 ujetnikov in 4 strojne puške.
V	odseku Stochod—Stir se je izjalovilo več močnih protinapadov sovražnika.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. junija. Veliki glavni stan: Vojna skupina maršala pl, Hin-d e n b u r g a.
Povodom kratkega sunka pri Berezinš (vzhodno od Bogdanova) smo ujeli 45 mož in zaplenili 2 strojni puški in 2 revolver-ska topa.
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega.
Severnovzhodno od Ozaričega proti postojanki ob prekopu napredujoče slabejše sovražne oddelke smo krvavo odbili.
Vojna skupina generala p L L i n -s i n g e n a.
Kljub večkratnim protisunkom sovražnika so napredovali naši napadi zahodno in južnozahodno od Lučka.
Na bojni črti pred cesto Berestičko— Brody smo izlahka odbili ruske napade.
O armadi generala grofa p 1. B o t h -m e r j a nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
X
X
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. junija. Uradno se razglaša: Boj s topovi v severnem odseku Do-berdobske planote je bil včeraj od časa do časa zelo živahen.
Odbili smo ponovne napade sovražne pehote na našo postojanko južnovzhodno od Mrzlega vrha,
V odseku Plocken so se pričeli danes zjutraj živahni boii s topovi.
Izjalovil se je r.a bojni črti v Dolomitih zopetni napad Italijanov na Croda del An-cona.
Ista usoda je zadela sovražne napade iz prostora pri .Primolano,
Naše čete so zasedle več visokih vrhov na Ortlerju cb meji.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
Dogodki na morju. Skupina pomorskih k tal je metala 22. t. m. zvečer uspešno bombe na sovražne postojanke pri Tržiču. Skupina pomorskih letal je napadla 23. t. m. zjutraj Benetke. S težkimi bombami smo večkrat zadeli in povzročili močne požare v utrdbah Nicolo in Alberoni, v plinarni, posebno pa v ar-zenalu. Letala so obstreljevali živahno, a brezuspešno in so se nepoškodovana vrnila.
Poveljstvo mo"-'?i"'ce.
X
V
X
Na italijanski fronti se neka.i clni odigravajo v okolici Plockcna hoji, ki izvirajo iz našo inicijative. V operacijskem prostoru med Brenlo in Acližo, kjer sovražnik zaman poizkuša, cla bi nam pred kratkim osvojeno postojanke zopet iztrgal, se ni nič izpremenilo.
Zdi se, da sc pripravljajo novi napadi na našo soško bojno črto.
Odmor na bojišču pri Gorici.
Goriško, 22. junija 1916.
Na bojišču pri Gorici je zavladal po zadnjih ljutih brezuspešnih italijanskih gunkih posebno na doberdobski planoti
zadnje dni mir. Pač pride tupatam clo posameznih spopadov in artiljerijskc-ga dvoboja, toda »ofenzivni duh« Lahov se zdi, da je zadnje dni opešal. Kdo ve, kdaj se zopet vzbudi. — Posebno clanes, na praznik presv. Rešnjega Telesa, vlada popolen mir.
Zlagano laško poročilo.
Dunaj, 22. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijansko uradno poročilo 16. t. m. trdi, cla so napadle ponoči 15. t. m. z naše strani strašne sile italijanske postojanko pri Seravalla in Zoni Zugna, ki da so jih zapodili v beg in jih z ognjem topov preganjali. Nar sproti navedenemu poročilu prihijemo, da sc z naše strani tam sploh ni napadlo; proti sovražnim postojankam so napredovale le posamezne, male patrulje. Trditev, da so odbili naše sile, jc zlagana.
Laška protiofenziva.
Lugano. Kralj Viktor Emanuel sc jc podal v ponedeljek na bojišče. Iz tega sc sklepa, cla se prične v kratkem protiofenziva proti Avstriji tako ob Soči kakor tudi v Tonale.
f
Izdajstvo Salandra, Bern, 23. junija. (Kor. u.) Da jc bila, Italija že takoj v začetku svetovne vojske sovražna svoji takratni zaveznici (Avstriji), priznava Hervč v svojem li? stu »La Victoire« z dne 13. t. m. v članku o padcu Salandra. Hervč piše: Sar landra uživa v Franciji velike simpa,-tije. Nikdar nc bomo pozabili, da nam je takoj ocl prve ure vojske brez obotavljanja glede na ncvtraliteto dal taka zagotovila, da smo lahko v polnem miru prepeljali svojo armado iz Alžira na Francosko in skoro istočasno mogli pori slati svojo alpsko armado od italijanske meje v Alzacijo.
Italijanski ministrski svet.
Curih, 23. junija. Včerajšnji ministrski svet se je zopet pečal z gospodarskimi vprašanji. Predvsem je šlo, kako
Položaj na bojišču v Voliniji se tudi včeraj ni znatno izpremenil. Sovražnik neprestano pošilja v boj nove sile, tako da morejo naši le počasi napredovati.
Po splošnem ^položaju je bilo pač pričakovati, da bodo Rusi svoje začasno prekinjene napade na gališki fronti zopet pričeli. Ljuti boji pri Radzivilovu naj »prodiranje proti Lvovu«, katero se v ruskih uradnih poročilih omenja, potem ko se iz Volinije ni posrečilo, omogočijo iz drugega odseka; zdi se pa, da je rusko vojno vodstvo, čeprav tega noče priznati, prepričano, da tudi sunek iz prostora pri Radzivilovu ne bo dovedel do zaželjenega uspeha.
V južni Bukovini je rusko prodiranje pri Gurahumori ustavljeno. Kot uvod podjetij proti zahodu je smatrati napad ruskih čet proti Kutyju.
RUSI V SUGZAV/I.
Bnkare?}. Dne 21. junija opoldne je preletelo neko rusko letalo mesto, kmalu na to se jc čul iz smeri pri Kapni močan ogenj s topov. Oh 1. uri popoldne je prikorakal v Suczawo oddelek 50 mož z 2 časnikoma; sprejel jih jc mestni zastep no d vodstvom rusinsko duhovščine; mesto so izročili Rusom. A se trgovino so H!e zaprte, ker je večina trgovcev potegnila. Ob 5. uri popoldne je del Rusov zopet odkoraka,1.
O RUSKI SKUPINI KOLEDIN.
Stockholm. Po uradnih poročilih .jc izgubila ruska skupina Kolcdin v prvih 8 dneh bojev 1500 višjih častnikov, kar znači, cla je izgubila okroglo 70.000 mož. Med prebivalstvom pokrajin, ki so jih zapustili Avstrijci, se splošno sodi, da sc bodo kmalu zopet vrnili.
RUSKA OFENZIVA PROTI HINDEN-BURGU?
Bern, 23. junija. »Eciio dc Pariz« izve, da vrše Rusi pri D vinskem velike artiljeristične priprave. Sodijo, cla bodo v bližnjih clneh z velikimi silami pričeli ofenzivo proti Ilindenburgovi armadi.	•
VOJNI SVET V RUSKEM GLAVNEM STANU.
Krakov, 23. junija. »Nova Reforma« poroča, cla sc ho v torek v ruskem glavnem stanu pod predsedstvom carja'
vršil vojni svet, katerega sc bodo udeležili annadni poveljniki cele ruske bojne črte ocl Rige clo Besarabije. Tudi ruskemu višjemu armadnemu poveljstvu prideljeni francoski in angleški generali boelo navzoči.
BUKOVINSKI BEGUNCI.
Budimpešta. »Az Est« javlja iz Ko-loša 22 t. m.: Sinoči so došli iz Bukovi-ne železničarji, ki so sc pripeljali s posebnimi vlaki. Vožnjo so nadaljevali, ko jih je z vsem najpotrebnejšim preskrbe! odbor, katerem načeljuje grof Edrnuiid Bethten. Potujejo že neprestano ocl ponedeljka. Iz Ickani clo Palan-ke so sg peljali skozi Rumunijo. Na prvi rumunski postaji jih jc čakala, velika množica, ki jim je postregla z živili, vinom itd.; dobil je tudi vsak steklenico mleka. Tako so jim postregli tudi na ostalih rumunskili postajah. — Iz Bukarešta poroča »Az Est« 22. t. m.: Begunci iz Bukovine dohajajo v Rumunijo. Pripovedujejo, cla so se Črnovice z južno Bukovi no izpraznile v popolnem redu. Prebivalci so lahko vzeli seboj najdragocenejše jim reči; deloma so sc zbirali v Suczavi; očitam so sc podali v rumunski kraj Burdujeni. Rumunska vlada j c zelo dobrohotno postopala ž njimi in jim je pomagala s svetom in v dejanju. Večina beguncev jc potovala čez Rumunijo v ogrsko obmejno postajo Gimes. Rumunska vlada jc dala beguncem posebne vlake na razpolago. V Rumuniji so se ustanovili pomožni odbori beguncem na pomoč.
BOLGARSKA SODBA O NASTOPU RU-SIJE.
Sofija, Ugledni vojaški krink piše v »Kambaui«: Ruskega prodiranja so najbrže udeležuje večji del ruske vojske, najmanj 1,800,000 mož. To so zadnje naizbranejše sile ruske vojske. Splošno se socli, da zdaj ne poisfrušajo lc maščevati svoje poraze, marveč da jo to tucli zadnji vojaški poizkus Rusije. Ko se izjalovi, se bodo razmere materi-elno in moralno izpremenile zelo neugodno za Ruse. Širokopoteznega napada v tako velikem obsegu scvecla ni mogoče odhiti v nekaterih clneh, potrebni so zato teclni. Zavezniki niso poraženi, ker so se začasno umaknili, njih glavno rezerve namenjene za veliki udarec ne morejo namreč prej nastaviti, preclno se ne spozna glavna smer ruskega sunka.
ANGLEŽI O BOJIH Z RUSI-Amsterdam, 22. junija. (Kor. ur.) Listi splošno dvomijo o poročilu Reu-terja iz Petrograda, češ cla so Rusi predrli v Bukovini. Opozarjajo, cla bi bili Rusi uradno poročali, ako bi bil general Brusilov predrl avstrijsko bojno črto. »Nieuve Courant« pravi o ruski ofenzivi, tla, kakor vse kaže, se je Rusom izmuzala iz rok njih ofenziva v Voliniji. Nemci in Avstrijci izvajajo besne protinapade in zadržujejo prodiranje Rusov.
Kodanj. Poročevalec »Timesa« v ruskem glavnem stanu poroča, svojemu listu, da zbirata osrednji velesili svoje čete severno ocl Lvova in cla kljub vsem napadom Rusov držiti zelo močno utrjeno črto Vladimir Volinski-Sokal-Sloja nov. V tem delu bojne črte je sovražnik zelo močan in sc pričakuje največji odpor.
KAKO NASTANE RUSKO VOJNO POČILO.
Berlin, 23. junija. »Kreuzzeilung« izve is dobro poučene strani o načinu, kako nastane rusko gencralštahno poročilo, sledeče: V ruskem glavnem stanu, ki jc sedaj nastanjen v nekem mc-stccu zahodno ocl Kišineva, izdelujejo uradno poročilo poleg več višjih častnikov tucli uradniki zunanjega uracla, na čelu njim državni tajni svetnik Palca. Ti ureclc z bojišča došla poročila in jih nato pošljejo velikemu generalnemu štabu v Petrograd. Ocl tam gre poročilo na zunanji urad in na notranje ministrstvo. Obe oblasti še enkrat preiskusita poročilo z ozirom na učinek na rusko ljudstvo, na zaveznike in ne-vtralcc, šele potem se poročilo lahko objavi. V glavnem pa državni svetnik Pa-
len preskrbi olepšan,je poročila. Če ruska vlada za notranjo in zunanjo poli-tailco potrebuje zmag, napravijo je že v glavnem stanu, pogosto, ne da bi o tem poveljujoči generali kaj vedeli. Tudi število ujetnikov se tu določi, potem se v Petrogradu še poviša, čc je to za ljudsko razpoloženje potrebno.
PREDZGODOVINA -RUSKEGA NAPADA.
Bukarešt. Sotrudniku lista »Drep-tatea« je izjavil visoki častnik rumunskega generalnega štaba o napadu Rusov: Rumunskernu generalnemu štabu je bilo znano, da so nameravali Rusi napasti z vso silo šele meseca septembra. Na pritisk francosko in italijanske vlade so morali Rusi nastopiti že zdaj; dasi preosnove ruske armado šc niso končali. Posebno skrbi ruski štab, ker zelo manjka častnikov. Rusija je zato zahtevala, naj ji pošljejo častnike Angleži, Francozi in Japonci, ki so prišli žo maja in se udeležujejo bojev. O uspehu ofenzivo sodi štabni častnik skeptič-tično. Rekel je, cla bodo ustavili Rusi svoje prodiranje najkasneje junija in jo bodo nadaljevali zopet septembra, ko prične četverosporazum svoj skupni, glavni napad.
VELIKE ANGLEŠKE POŠILJATVE
ČET NA MURMAMSKO OBAL.
Berlin. Poročevalec »Vossischer Ztg.« v Kristianiji javlja o velikih transportih angleških čet na Murmansko obal (Severno ledeno morje). Peljali so se z 21. parniki; 13 parnikov je vozilo izključno vojake, večinoma konjenico, 8 pa ogromne množine vojnega materiala, posebno velike motorne topove, material za zgradbo mostov in avtomobile.
SLABO AMERIŠKO BLAGO.
Kodanj. »Novoc Vremja« javlja; da so ruski vojaški krogi zelo nezadovoljni z ameriškimi dobavami, posebno puške niso nič vredne. Večkrat se puške izrabijo že po 300 strelih, ker so iz manj vrednega jekla. Slaba oprema zelo zmanjšuje bojno sposobnost ruske vojske; manj vredno je tudi ameriško strelivo.
POTOP RUSKEGA PARNIKA »MERKUR«.
Petrograd, 22. junija. (Kor. ur.) O izgubi parnika »Merkur« poroča veliki generalni štab: Parnik se je vozil iz Odese v Herzon. Na krovu se je nahajalo približno 800 oseb, med njimi veliko dijakov in učencev raznih šol, ki so se peljali na počitnice. 20 vrst od Odese, dve milji od obali, je zadel parnik na mino, ki je popolnoma zrušila sprednji del ladje. Parnik se je potopil v petih minutah; v morje izpuščeni čolni so se prekucnili.
Berlin, Večji del potnikov parnika »Merkur« je utonil, ker mu ni prihitela na pomoč v bližini se nahajajoča bojna ladja »Potemkin«, ki se je bala podvodnih čolnov.
Bolgarski odgovor Sazonovu.
Soiija, 22. junija. (Kor. urad.) Vladno glasilo »Narodni prava« piše o Sazonovi izjavi v »Journalu des Balcans«, Sazonov je rekel, da si je Bolgarija sama izvolila svojo usodo, pretrgala je s svojo preteklostjo in odprla prepad med seboj "in Rusijo. Bolgarija je bila izdajalec, Judežu ne bo odpuščeno. — »Narodni prava« pravijo: Bolgarski narod vč vse. Zadostno je podučen, da ve, da mora z zaničevanjem kaznovati tiste, ki so iz bregov Neve Evropo zagnali v morje krvi in Bolgarijo prisilili, da je za svoje narodno zedinjenje že v tretjič morala v boj proti ruski poželji-vosti, laži in nepoštenosti.
Novi vrhovni poveljnik srbskih čet.
Genf. »Lyoner Republicain« javlja iz Soluna, da je imenovan general Bojevič za vrhovnega poveljnika srbskih sil.
Nova grška vlada.
Dunaj, 23. junija. (Kor. ur.) Nova grška vlada je sledeča: Zaimis, ministrski predsednik in zunanje zadeve; Negris, promet in začasno notranje zadeve; Caiarris vojni in začasno tudi mornariški minister; Callidas, narodno gospodarstvo; Lidorei-kis, nauk; Rhallis, finance; Momferato, pravosodje.
Atene, 23. junija. (Kor. ur.) Reuter poroča: Nova vlada bo popoldne prisegla, Ententini poslaniki bodo predlagali svopm vladam, da odpravijo blokado.
Rim, 23, junija, (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča iz Aten: Ko je kralj Zai-misu poveril sestavo nove vlade, je Zaimis šel na francosko poslaništvo, kjer so bili zbrani poslaniki Francije, Anglije, Rusije in Italije in jim je sporočil, da odslej on vodi vlado in da note zavezniških vlad sprejme v celoti in v vsakem oziru. Ker je grška vlada sprejela vse zahteve, je en-tentino brodovje odplulo izpred Pireja. Nova vlada bo razpustila zbornico, razpisala volitve, izvršila demobilizacijo in vse druge zahteve. Po celi deželi vlada popoln mir. »Agence d' Athenes« poroča: Nova vlada bo poslovno ministrstvo. Vest o Zai-misovem predsedstvu se je naglo razširila po Atenah in je povzročila veliko pomir-jenje, ker jamči, da se bo položaj takoj izboljšal.
Od druge strani poročajo listi, da bodo nove volitve v kakih dveh mesecih. Večino bo gotovo dobil Venizelos. Kriza bo tedaj na višku, ko se bo kralj moral odločiti, ali poveri vlado Venizelosu,
Iraško bojišče: Nič posebnega. Nase čete, katerim je naročeno, da naj očistijo od sovražnika južno Perzijo, so 21. t. m. besno napadle Ruse, ki so se utrdili na obeh straneh 1500 m visoke gore; Pa j tak nahajajočega se prelaza. Ivo sp pregnale sovražnika od tam, so ga preganjale in napredovalo do kraja Lermcl (15 km vzhodno od prelaza). Sodijo, da jc imel sovražnik pri obrambi prelaza precejšnje izgubo.
Kavkaško bojišče: Na desnem krilu m v središču nobenih posebnih dogodkov. Na levem krilu so sc polastile naše če.t,e severno od reko Čoruh 22. t. m. zjutraj po napadih z bajoneti, večjega dela ruskih opirališč, ki so so raztezala na gorovju 2000 m presegajoče višine, ki jo je sovražnik močno utrdil in je nekaj časa tam živahno nastopal. Naše postojanko smo tako izboljšali tudi v tem odseku. V boju, ki je trajal do večera, so napeli Rusi močno svoje silo, da zopet vzamejo izgubljene postojanke, a smo jih vselej odbili; njih izgubo so strašne. Ujeli smo tu 500 mož, mod njimi 5 častnikov in zaplenili 2 strojni puški, veliko šotorov, vojnega orodja in živil.
XXX
2 bojni ladji zasidrani pred Darda-nelami je pregnalo naše topništvo. Naše letalo je napadlo 22. t. m. zjutraj 2 sovražni letali, ki sta preleteli zaliv Sar-ros; zasledovalo ju je do Imbra. Ogenj našega topništva jc pregnal sovražni monitor, ki se jo približeval Foči.
Angleški lordi o Mezopotamiji.
Amsterdam. V zgornji zbornici je vprašal lord Middleton na seji v sredo, če je izgotovljeno poročilo o Mezopotamiji in če ga bodo objavili. Islington ga je tolažil in povedal, da sestavlja veliki štab poročilo. Middleton se ni zadovoljil in je opozarjal, da dohajajoča poročila zelo vznemirjajo duhove. Govori se, da tiste osebe, ki naj bi preskrbovale čete, niso bile svoji nalogi kos. V takih razmerah ni umestna razprava, marveč uvesti se mora natančna preiskava.
ioji M Hi®.
f
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23, junija- Uradno se razglaša:
Ob spodnji Vojuzi praske. Položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Velika akcija italijanskega brodovja pri Valoni.
Bukarešt, 23. junija, »Agence Havas< poroča: Italijansko brodovje pričenja pri Valoni veliko akcijo. Več večjih bojnih ladij in prevoznih parnikov vozi v Valono municijo in ojačenja. Kakor hitro bo ententa pričela svojo splošno ofenzivo, bodo nastopili tudi Italijani pri Valoni.
Trdnjava Dragotin zasedena.
Sofija. »Mir« javlja iz glavnega stana: Bolgarske in nemške čete, ki so zasedle utrdbo Rupel, so nadaljevale svoje operacije in zasedle trdnjavo Dragotin,
Izredno zasedanje sobranja.
Sofija, 23. junija. (Kor. ur.) »Agence Bulgare«. Sobranje je sklicano 28. t. m. na izredno zasedanje.
Ruski nasvet Rumuniji,
Bukarešt, 23. junija. Poročevalec »Ruskoga Slova« piše v novo ustanovljenem glasilu rusofilov »Gazeta«; Rusija ni več tako neumna, da bi začela novo ofenzivo proti Karpatom, ker z zmago ne bi dosegla niti miru niti go-spodstva nad Dardanehuni. Do tja vodijo čisto druge poti. Rumunija sc ne sme upirati gospodstvu v Črnem morju n v Dardanolah. Za odškodnino bi dobila zemljo do črto Ruščuk Dcdcaga.č. Drugo polovico Bolgarije bi seveda dobila velika Srbija.
Rumunski vojaški dopusti.
Bukarešt, 23. junija. Vojni minister ie odredil žetvene dopuste za rezerviste, žafiao ae 23. i. m.
Italijanski glasovi o bodoči politiki Grške.
Lugano, 23. junija. (K. u.) »Corriere della Sera« kaže živahno veselje nad grško popustljivostjo, ki je po njegovem mnenju prinaša tudi padec načelnika generalnega štaba Dusmanisa. Osrednji sili Grške sedaj no bosta mogli rabiti za svoje orodje in dežela sc nc more več upirati volji entente. Pač pa ima list pomisleke, ali ne bo morda zavlačevala in zapletala, ko je s popustljivostjo dosegla odpravo blokade. Tudi »Tribuna« ni še zadovoljna. »Idea Nazionale« piše čisto neprikrito o interesih, katere naj Italija ne zamudi v teh ugodnih okoliščinah v Adriji, na Balkanu, v vzhodnem delu Sredozemskega morja in v Mali Aziji. »Secolo« je zelo zadovoljen z nastopom proti Grški, pač pa skuša s hladnimi besedami podčrtati nežno obzirnost italijanskega postopanja. Tudi »Avanti« pravi, da se liočc ba-viti z moralično stranjo tega vprašanja in opozarja, kako čudno se jc v grškem slučaju uporabilo pravo narodnosti, zatiranje militarizma, samostojnost in nedotakljivost malih držav, za kar Italija in njene zaveznice vodijo vojno, kakor to same trdijo.
Druga balkanska vojna. Sofija, 22. junija. (K. u.) Oficijozna »Nar. Pr.« prinašajo faksimile pisma ruskega poslanika Hartvviga Pašiču dne 26 .maja 1913. Hartvvig nujno odsvetuje, da naj Srbija opusti nameravano aneksijo Macedonijc, da tako vsa odgovornost za bratomorno vojsko med Bolgarijo in Srbijo pade na Bolgarijo. Srbija naj le vedno zahteva revizijo zavezniško pogodbe. Čc Bolgarija hoče, pa naj stori odločilen korak in nosi vso odgovornost. »Narodni Prava« pristavljajo: Sedaj jc jasno, kdo jo hujskal Srbijo proti Bolgariji in kdo jc Bolgariji privoščil katastrofo.« List konča: »Ta Bolgarija je danes ponosna, ker je dosegla svoje ideale. Vsi, ki so ji hoteli izkopati grob, so dobili zasluženo kazen. Pašič je daleč od Srbije, Macedonija je Bolgarska in Rusija jc udarjena. Ta faksimile bo pač marsikateremu rusofilu odprl oči.
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo. Boji v južni Perziji. — Rusi premagani v boju severno od reke Coruh. Carigrad, 23. junija. Turški glavni stan:
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. junija. Veliki glavni stan: Preprečil se je vzhodno od Tperna sovražni napadalni poizkus.
Ujele so nekaj dvanajstoric sovražnikov in zaplenile več strojnih pušk nemške poizvedovalne čete med drugim pri Lihons, Lassigny in pri selu Maison de Cham-pagne (severnozahodno od Massiges).
Odbili smo tri francoske napade na naše zahodno od utrdbe Vaux vzete jarke. Ujeli smo tu 2i. junija 24 častnikov in 400 mož.
Sovražni letalci so napadli včeraj Karlsruhe in Miihiheim na Badenskem. Obažlujemo vrsto žrtev meščanskega prebivalstva; znatna vojaška škoda v teh krajih ni mogoča in se ni zadala. Napadalci so izgubili štiri letala. Po eno letalo se je moralo izkrcati med povratno vožnjo pri Nieder-Lauierbachu in pri Lembachu. Med ujetimi letalci se nahajata tudi dva Angleža. Drugi dve letali smo rešili v zračnem boju. Poročnik Koehndori je ob tej priliki premaga! šestega sovražnika.
Poleg teh so naši sestrelili včeraj sovražna leiala pri Ypernu, vzhodno od Eul-luch (to je peto letalo poročnika Mulzerja), pri Lancon (južno od Grandpre), pri Merx-heimu (vzhodno od G3bweilsrja), južno-zahcd.no od Sennheima. Sovražnik je izgubil v celoti devet letal.
Skupine naših letal so napadle vojaške naprave v Saint Pol in sovražne tabore ter bivališča zahodno in južno od Ver-duna.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
22. junija ob 3. popoldne. Naša skupina letal je preganjala sovražne letal-c«, ki so nameravali obstreljevati vasi v dolini Moze. Neki naš letalec jo prisilil dve nemški letali, da sta morali pasli. Eno .je padlo zavito v plamen pri St. Mihiel, drugo so jo razbilo pri utrdbi Gentcourt. Ponoči na 22. t, m. so vrgla naša bojna letala veliko krogelj na kolodvore pri Apremont, Grand Pre, Lepsages-Romagne, Briclles in na tabore v gozdu Sonvaye in na vojaške utrdbe severno od Tli ion vilic.
Ob 11. ponoči. Ogenj s težkimi topovi je trajal skrajno ljuto na obeh bregovih Moze col dan; bil je najskrajnejše ljut. V zelo besnem boju z ročnimi granatami smo popolnoma odbili okolo 6. zvečer pričet napad na naše strelske jarke med višino 304 in potokom Bethincourt. Na desnem bregu smo zopet zasedli pojioldnc s jirotinapadom večji dol odseka jarkov mod gozdoma Fumin in Lechenois, kjer se jc utrdil v pretekli noči sovražnik. Do ncčuvcnc ljutosti se je iiovišalo streljanje s topovi ob 5. po-poldne na severni bojni črti od utrbe ThiauuioiU čez gozd Vuux do Chanitre.
Na Woevrc topniški boji pri vznožju višin ob Mozi. Na ostali bojni črti precej živahno streljanje s tojiovi posebno v Champagni in na Mont Tetu.
Zračna vojska. Da vrnemo ponovno obstreljevanje Nemcev odprtih mest Bar-le-Duc in Luneville, so poletele naše skupine letal večkrat nad sovražno ozemlje. Ponoči na 22. t. ni. so vrgli naši letalci 18 krogelj v Trier, kjer jc izbruhnil velik požar. Danes jo vrgla skupina 9 letalcev 40 krogelj v Karlsruhe, druga skupina 10 letalcev je napadla z bombami Mlihllieim na desnem bregu Renc. Učinek so jc v obeh krajih dognal. Ko so sc vračali, so se zapletla naša letala v boj s Fokkerji; eno letalo smo sestrelili. Tekom dne se jc moralo ono naše letalo izkrcati, ker je bil o poškodovano. Naša proganjalna letala so se tudi izkazala. Poročnik Zung-esser .je sestrelil svoje osmo letalo, ki jo padlo pri Lamorville v naše žično ograje. Seržent Choinat je spravil do danes svojo četrto letalo na zemljo. Končno je sestrelil ogenj naših toj)ov pri Einville severno od Luneville eno sovražno letalo.
Francoski poslanci u?ri Verdunu.
Gen f, 23. junija. Iz Pariza poročajo, da so jc 11 poslancev tajno zborujoče zbornico podalo na verdunsko bojišče.
Nove ruske čete na Francoskem.
Basel, »Baseler Nachrichten« poro« čajo iz Petrograda: »Ruskoje Slovo« napoveduje, da bodo na Francoskem zopet izkrcali ruske čete.
Požari v pristanišču Marseille.
Geaif, 23. junija. Iz Marseille poročaj«, listi o velikih požarih na ladjah v pristanišču. V sredo jc izbruhnil požar na francoskem parniku »Esther«; kmalu nato je uničil požar na angleškem parniku »Mis-souri« veliko krme. Ob 5. je pričelo goreti na tretjem parniku 800 vreč; ob 6, uri je gorelo na španskem parniku »Torre de Lore«, Parniki so deloma popolnoma zgoreli, oziroma so močno poškodovani.
Mirovne demonstracije v Parizu. Bern, 23. junija. V Parizu so izbruhnili zadnje dni poulični nemiri; ljudje so zahtevali, naj se sklene kmalu mir. Nastopov so se udeleževali tudi vojaki, ki so se obrnili osebno na predsednika Poincareja. Francoski listi o teh rečeh ničesar ne poročajo. Ti dogodki so morebiti v zvezi z vedno množečimi sc požari v marseillskem pristanišču in ker so ustrelili nekega francoskega štabnega zdravnika na javni cesti navidezno pijani vojaki.
Francija se ne udeleži velikega skup-nega napada.
Amsterdam. V Londonu se trdi, da so v tajni seji francoske zbornice rekli, cla je obramba Verduna težka napaka francoskega vojnega vodstva. Poslanci so izjavljali, cla so francoske izgube tako velike, da se Francija ne bo mogla več udeležiti nameravanega skupnega napada sporazuma. Pametnejše bi bilo, tako so rekli, ako bi bili izpraznili Verdun po prvih napadih, in bi bili držali zadaj ležeče črte, kar so tudi svetovali priznani voditelji armade; vojno vodstvo je pa odstavilo te voditelje. Poslanci so na to zahtevali, naj zasledujejo krivce in naj jih kaznujejo, kar je povzročilo zelo burno razpravo. Briand jo končno obljubil preiskavo, a no v smislu zbornice, češ da ne gre iskati krivcev mod tistimi, ki mesece v najhujšem trpljenju zadržujejo sovražnika.
Uničena trta v Franciji.
Pariz, 23. junija. (Kor. ur.) »Matin« javlja iz Toulouse: Vinogradniki na jugu in v Languedic s strahom zasledujejo, ker grozi uničiti trto zvijač (na Vipavskem mu pravijo trtjon). Boje se, cla bo trta na Francoskem uničena, ker manjka pridnih rok,
Irsko vprašanje,
Belfast, 23. junija. (Kor. ur.) Reuter: Posvet nacionalistov v Ulstru je sprejei s 475 proti 265 glasovom predlogo Lloyd Gcorgesa za začasno ureditev' irskega vprašanja.
Irska vstaja.
Amsterdam, 23. junija. »Daily Te-legraph« poroča, da so sedaj vse obravnavo v zvozi z irsko vstajo končane. Približno 2000 ujetnikov jc pregnanih. Od teh so jih veliko število izpustili.
Amsterdam, Generalu Max\vellu so so s kraljevim odlokom podelila pooblastila šc no imenovanega podkralja Irske.
Podvodni čolni v Sredozemskem morju. Geni, V Toulon 22. f. ni, došli parnik »Maloga« poroča, da so podvodni čolni na Sredozemskem morju potopili zadnje dni šc dva laška parnika,
Berlin. Nemški podvodni čoln »U 35« jc imel, kakor poroča Reuter, veliko zdravil na krovu, ki so namenjena Nemcem iz
Kamenina, katere so internirali na Španskem. Podvodnemu čolnu poveljuje kapitan poročnik Arnold dc la Periere,
Potopljena laška jadrnica »Mario«.
Madrid, 23. junija. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani«: Sovražen podvodni čoln je s streli zažgal 21. t. m. pri otoku Minorca laško jadrnico »Mario«. Posadko so rešili.
Angleške izgube na morju.
London. (Kor. ur.) V poslaniški zbornici je izjavil tajnik zbornice Mac Namara na neko vprašanje, da ni mogoče poročati v celoti o nemških izgubah v morski bitki pred nemško obalo, a za admiraliteto ni povoda, da izpremeni svojo 5. junija objavljeno cenitev. Med vprašanji o izgubi »Hampshire« je vprašal Dalziel, če je admiraliteta obveščena, da se je neka ladja pod inozemsko zastavo nahajala na kraju nesreče neposredno pred nesrečo »Hampshire« in če admiraliteta sumi, da je ta ladja polagala mine. Mac Namara jc odgovoril, da je to čital v časopisih.
Pariško gosnoiarska konferenca.
Kaj pravijo Angleži?
Rotterdam, 21. junija. (Kor. ur.) »Mailv Mail« in »Morning Post« sta zadovoljni s sklepi pariške konference, liberalno časopisje pa se boji načrtov za čas po vojni. »Dai!y Cronicle« se tolaži, češ da so ti načrti zelo nedoločni. »Dai-ly News« pravi, da naj se sklepov preveč ne zavleče, pa tudi ne izvrši prenaglo. Nastopa pa proti reformi tarifov, ki bi prinesla za Anglijo usodne posledice. Tudi »Daily Cronicle« pravi, da bi take odredbe imele težke posledice za nektere ententine dežele (Italija, Rusija. Op. ur.) najbol.i pa bi bila udarjena 13elgija. »Evening Standard« pravi: Hočemo zabraniti, da se Nemčija mirno ne bo mogla vgnezditi in razširiti.
Ameriko in MeHka.
Priprave za vojsko.
Newyork, 23. junija. Carranza je odločen, da kar najhitreje povzroči vojsko. Ukazal je mobilizacijo Mehikancev in pričakuje, da mu bo šla Španska na roko.
»Echo de Pariš« izve iz Londona: Konzul Združenih držav v Veracruzu je dobil navodilo, naj se poda na krov neke ameriške bojne ladje. Ameriške koristi bo zastopal francoski konzul. V ameriških arzenalih hitro in veliko delajo. Divizija torpedovk je odplula na visoko morje. Ameriške oklopne ladje so opazili na višini Tampica, Veracru-za in drugih krajev.
London, 23. junija. »Times« poročajo iz Washingtona: Vojaške priprave napredujejo, general Funston zahteva 60.000 mož milice za obmejno službo. Proti mehikanski obali so odposlali bojne ladje. Govori se o blokadi Mehike, vendar se boje, da bo od tega imela največ škode Kanada.
Južne države ne zaupajo Uniji.
London, 23. junija. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona: Lan-singovo noto Caranzu so v Južni Ameriki sprejeli z nezaupanjem, ker vsa znamenja kažejo, da nameravajo Zru-žene države izsesati Mehiko.
Nemški prostovoljci proti Mehiki.
St. Louis, 23. junija. Tu napovedujejo, da polk nemških naseljencev v St. Louisu takoj nastopi na meji Mehike, čc bo potrebno. Nemci žele tako izbrisati vtis, ki ga jim podtikajo, češ da bi ne nastopili na poziv Združenih držav v vojaške službe.
Nemci v Ameriki proti očitanju zarote.
Filadelfija, 23. junija. (Kor. urad.) Dr. Hexamer, predsednik nemško-ame-riške zveze, zahteva radi očitka, da je zveza zapletena v nepostavno zaroto, naj zadevo temeljito preišče kongres.
ne nagodbe z Hrvatsko. Grof Zselensky se je odločno uprl kaki radikalni reformi zemljiške politike. Grof Tisza je izvajal: Kakor bi bilo pretirano soditi, da je blaginja Ogrske samo v radikalni zemeljski reformi, ravno tako bi bila pretirana trditev, da sedanjim razmeram ni nič oporekati. Res se da najvišji donos iz zemlje doseči samo v velikih obratih, ki imajo večji kapital in veliko duševno silo. Žal, da so to pri ogrskemu veleposestvu najde le deloma. Na drugi strani pa največji donos zemlje ne more biti edina vodilna smer; upoštevati je treba tucli važne narodne vidike. Tako je z vidika narodne sile madžarskega naroda največje važnosti, cla se okrepi pomnoži mali kmečki stan. Zato se morata vlada in zakonodaja potruditi, cla kjer je mogoče, pomnožita število malih kmetov. Napačno pa bi. bilo iti preko meje in to pomnožitev umetno zvišavati. Pri parcelaciji bo treba posebne pazljivosti.
Prihodnjo sejo bo določil predsednik.
Razna poročilo.
Nemški vojni cilj.
Berlin, 22. junija. (Kor. urad.) »Nord-deutsche Allg. Ztg.« pravi na vratislavska izvajanja socialnega demokrata Scheide-manna o vojnih ciljih nemškega kanclerja:
»To, knr nam mora prinesti vojna, je kancler javno že ponovno povedal, v kolikor se mu je zdelo mogoče. Iz teh njegovih pozitivnih izjav je tudi razvidno njegovo stališče do znanih, deloma preko tega daleko idočih vojnih ciljev gospodarskih zvez.«
Glas iz Holandske in Švice.
Amsterdam, 22. junija. (Kor. ur.) »Nie\vs van den Dag« pravijo, da so pariški sklepi blaznost, ki naj zgradi kitajski zid med izobraženimi narodi. Za Belgijo in za Rusijo bi bila velika škoda, če se gospodarsko zapreta pred Nemčijo. Gospodarska vojna po sedanji svetovni vojni bi bil samournor Evrope.
Curih, 21. junija. (Kor. ur.) »Ziir-cher Nachrichtcn« pišejo: Pariški sklepi so podkrepljeno izzivanje v boj na življenje in smrt. Zveza štirih ve, da gre sedaj za njeno popolno gospodarsko uničenje in je le slaba tolažba, da boelo obenem krvavele tudi nektere ententine države n. pr. Italija in Rusija. Anglija si seveda lahko mane roke. Londonska, pogodba iz septembra 1914 ji je zagotovila politično nadvlado v zvezi petih, pariška konferenca pa ji daje trajno gospodarsko nadvlado nad njenimi zaveznicami. Tudi zveza štirih misli na gospodarsko pogodbo, toda z bolj prostimi in pametnimi tendencami za nevtralce. Pariški sklepi pa so napad na njihovo gospodarsko neodvisnost. List poziva švicarski zvezni svet, da naj okoli sebe zbere ostale nevtralce in z njimi odločno protestira proti tem sklepom.
Laško letalo zašlo v Švico.
Bern, 23. junija. (Kor, ur.) Zjutraj ob 11. uri 50 minut se je izkrcalo laško letalo pri Sils Maria. Vodnika stražmojstra in opazovalca stotnika so internirali. Letalo je priletelo iz Brescie; v viharju sta letalca zgrešila smer.
Liebknecht,
Berlin, 23. junija. Glavna razprava proti poslancu dr. Liebknechtu se bo vršila 28. junija.
Japonci bi radi snedli Kitajsko.
Haag. »Novoe Vremja« poroča, iz Tokia: Voditelji treh velikih japonskih strank so določili na skupnem posvetu glavne smeri japonske politike: približanje Kitajski, razširjenje japonskih koristi na Kitajskem, ojačitev armade in mornarice. Stranske so se združile, da izvedejo svoj načrt.
ba korakati k sv. maši. — »Slovenca« dobiš zelo pogostoma pri nas. Ga radi beremo, da zvemo saj novice iz domačih krajev. Nobena redka prikazen ni, da leži v gostilni ali kavarni slovenski časopis na mizi. — Za zabavo skrbi mestni kino, ki prinaša dan na dan času primerne filme. Vojaštvo ga pridno obiskuje. — O binkoštnih praznikih se je vršilo na vojaškem strelišču veliko streljanje na dobitke v korist invalidnemu fondu našega polka in ljudsko-šolskim potrebam. Dasiravno je deževalo oba dnevn, se jo nabralo skupnega dobička 1436 K 61 h, od katerega zneska je prejel invalidni fond 1110 K, ostanek pa tukajšnja ljudska šola. — Podnebje jc tukaj zelo mrzlo; dežuje v enomer. V sanitarnem oziru je v mestu še precej preskrbljeno. Pozdrav vsem rojakinjam in rojakom.
Velo preflavenle o skrili za invalide v
Ameriška nola Mriji.
Berlin. "VVolff objavlja sledeče Reu-terjevo poročilo iz Washingtona:
Druga nota Avstriji radi napada avstrijskega podvodnega čolna na parnik »Petrolile« zahteva, kakor se čuje, opravičbo in odškodnino. Avstrija je že na neko obvestilo prej izjavila, da je smatral poveljnik podvodnega čolna »Petrolite« za maskirano sovražno ladjo in cla je kapitan parnika prostovoljno dobavil blago podvodnemu čolnu. Državnem oddelku je pa poročal kapitan, cla so ustavili parnik z granatami in ga prisilili, da je moral dobaviti blago.
Gorski državni zDor.
Ogrska zemlja.
Budimpešta, 23. junija. (K. u.) Ma-gnatska zbornica je razpravljala in sprejela jndemniteto in podaljšanje finanč-
0 nasih vojakih.
Judcnburg (Gornje Štajersko). Gospod urednik, dovolite par vrstic prostora, cla Vam iz tega kraja, kamor je obrnjeno toliko tisoč oči skrbnih ženic, trepetajočih mater in očetov, ljubečih sester in bratov ter nedolžnih otroči-čev, pošljemo par novic. — Naši fantje in možje so si pridobili za časa svojega bivanja pri tukajšnjih drugorodnih meščanih pravi ugled. Lepo jc čuti od trgovcev in gostilničarjev, kako pošten:, so naši vojaki, zato imajo velik ugled in uživajo tudi glede obnašanja splošno priznanje in spoštovanje. Samo ena sodba gre o našem polku in ta ne dela ne-čast našim ljudem. — Tudi razmere so drugače prav povoljne. Imamo sicer stroge, a pravične predpostavljene, zato so razni odnošaji pri naših Janezih razmeroma zadovoljivi, kor damo cesarju kar je cesarjevega, in Bogu, kar je bož — v verskem oziru se nlmaino ni česar pritožiti. V nedeljah vidiš cele kolone vernih voiakov iz lastnega naffi
Da se tudi na Kranjskem pripravi pot organizaciji za invalidsko skrbstvo, je imel organizator in zdravniški vodja invalidske šole na Dunaju gospod štabni nadzdravnik vseučiliški profesor dr. Hans S p i t z y včeraj zvečer v »K i-nu Central« v deželnem gledališču pr.ed nabito polnim glediščem predavanje, katero je pojasnjeval s svitlopisi in filmskimi slikami. K predavanju so prišli naslednji gospodje: deželni predsednik grof Attems z dvornim svetnikom vitezom pl. Laschanom in načelnikom prezidialnega urada deželnovlad-nim svetnikom Kressetom, deželni glavar dr. Šustešič z dežel, odborniki, kne-zoškof dr. Jeglič z več kanoniki, župan dr. Tavčar, finančni ravnatelj dvorni svetnik Kliment, policijski ravnatelj vladni svetnik grof Ktinigl, dvorni svetnik Rubbia in deželni šolski nadzornik clr. Bezjak; mestni poveljnik polkovnik pl. Kleinschrott, armadni sanitetni načelnik generalštabni zdravnik dr. Tho-mann, garnizijski šef-zdravnik štabni nadzdravnik dr. Gecluldiger, mnogoštevilni častniki, vsi poveljniki bolnišnic in službe prosti vojaški zdravniki dež. sodni podpredsednik dvorni svetnik Pajk; predsednik dež. pomoč, društva Rdečega križa okrajni glavar v p. Del Cott, clalje zdravniki; številni zastopniki trgovskih in obrtnih krogov, dame in gospodje šolniki, dame strežnice od Rdečega križa itd. Ped spret-mm a ranžmajem gospodov gamizijske-ga šef-zdravnika dr. Geduldigerja in polkovnega zdravnika dr. Rusa se je razvijalo z vojaško točnostjo poldrugo uro trajajoče predavanje, katerega vodilne misli podajemo v naslednjem:
Še v nobeni vojni ni bilo toliko inva-idov kakor v tej, Id. pretresa ves svet, Nešteto naših sinov se bori za domovino, mnogoteri je daroval svoje življenje za njo na bojni poljani, mnogoteri se je povrnil s pohabljenim telesom in udi. Hvaležnost narekuje domovini nalogo, da poskrbi za te reveže v vsakem oziru. To se je tudi v polni meri izvršilo. V izbomo urejenih >olnicah so se ozdravile rane. Toda s tem še ni rešena naloga, država je šla šc dalje in je storila vse, da se invalidi tudi socialno ozdravijo, t. j., da se jim pomaga, da se, če le mogoče zopet povrnejo na isto mesto, katero so zavzemali pred vojno. Če pa so pohabljeni tako, da to sploh pod nobenimi pogoji ni mogoče, potem pa se zobrazijo za poklic, ki je zanje najbolj pripraven. S tem je poskrbljeno, da invalidi niso izročeni javni milosrčnosti, ampak so v stanu, da se z invalidno pokojnino in s svojim zaslužkom lahko preživljajo. V ta namen se je organizirala praktična preskrba invalidov,
V zavodih se invalidi zdravijo ravnotako kakor na prvih klinikah. Izravnajo se jim udi, povrne se jim gibčnost njihovih udov. Šola se jih, da morejo s svojimi pohabljenimi udi opravljati oni poklic, katerega so imeli pred vojno. Le za slučaj, če je pohabljenost tako velika, da nikakor ne morejo več izvrševati svojega poklica, potem šele se jih priuči drugemu njim primernemu poklicu. A to so le redki slučaji, kajti med vsemi invalidi je le 10 odstotkov takih. Načelo je torej, da mora invalid svoj poklic nazaj, ali se ga globlje v tem njegovem poklicu izobrazi in špecijalizira, le v skrajnem slučaju se mora lotiti drugega posla. N. pr. natakar, ki vsled pohabljenih nog ne more več urno hoditi in te kati po stopnicah, se izšola v toliko, da se ga lahko uporabi v hotelskih pisarnah Slikar, ki ne more več na leslvo, se priuči delu, katerega izvršuje lahko na tleh: slika vzorce in patrone itd.
Manjkajoči ud se nadomesti z umetnim, ali pa se pusti take invalide delati pri strojih, katere lahko opravlja z eno roko. Od 30 čevljarskih strojev je n, pr, 7 takih, ki se lahko vodiio z eno roko Težje je nadomeščenje udov pri kmetih vsekakor pa je zadovoljivo. Hlapec z na domeščenim udom sicer ne more opravljati
svojega dela v polni meri, vendar se pa priuči v toliko, da zasluži hrano, kar je poleg invalidne penzije enako zaslužku zdravega hlapca,
Drugačne pa so razmere pri onih invalidih, katerim manjkata obe roki. Ti so skoraj taki reveži kakor slepci. Za te invalide bo pač morala skrbeti država; toda tudi ti morajo postati neodvisni. In tudi tu so se dosegli lepi uspehi. Ti reveži se s pomočjo umetnih udov sami oblačijo, obuvajo in sami jedo. Preživljati se sicer sami ne bodo mogli, toda za kake nadzornike ali paznike so pa le dobri.
G. predavatelj je pojasnil svoja izvajanja s skioptičnimi slikami in filmi. Tu so se videla naravnost čudesa, kako daleč sta prispeli v preskrbi invalidov moderna medicina in tehnika. Videti je bilo enoroke, invalide z eno nogo pri delu, katerega prav spretno izvršujejo. Nekateri so že tako daleč, da so prevzeli akordno delo ter zaslužijo tedensko do 60 kron.
Delavne proteze preskrbi invalidom država sama. Načelo pri protezah je, da so kolikor mogoče enostavne, tako da jih more invalid popraviti sam, ako se mu kaj pokvari.
Centrala se nahaja na Dunaju in v Budimpešti, enaki zavodi se pa nahajajo tudi še po nekaterih drugih mestih. Taki zavodi se pa morajo ustanoviti povsodi, da se centrala kolikor mogoče razbremeni in so uspehi tem ugodnejši. Ustanovile so se že deželne komisije za invalide, katerih naloga jc ustanoviti potrebne zavode s potrebnimi aparati in izšolanim osobjem. Za osobje, t. j. zdravnike in strežnike, se vrše kurzi. Taki zavodi morajo prevzeti tudi šolanje invalidov. Vse pa mora biti enotno. Potrebno je administrativno in socijalno vodstvo teh zavodov. Posebne važnosti je socijalno vodstvo, ki mora za svoje gojence že med šolanjem preskrbeti mesta. Ako gre za izbiranje novega poklica, se mora vodstvo v domačem kraju invalida natančno informirati o ondotnih razmerah, da. ga more priučiti poklica, ki odgovarja krajevnim razmeram in potrebam, S tem se tudi prepreči beg iz domačije, z dežele v mesto. Pri nas v Avstriji je poskrbljeno v vsakem oziru: zdravniki se v to svrho primerno šolajo, izobražajo se učitelji za invalide in delavci za umetne ude, ustanavljajo se delavnice za proteze itd. Z eno besedo, storilo se je vse mogoče, da se invalide zopet vrne življenju in njihovim razmeram pred vojno.
Predavatelj g. štabni nadzdravnik in dunajski vseučiliški docent dr. Hans Spitzy je končal svoje velezanimivo predavanje z nado, da se kmalu tudi v Ljubljani ustanovi zavod za invalide.
Ob obeh gledališčnih vhodih prirejeni zbirki, s katerimi so upravljale dame iz vojnozdravniških krogov pod predsedstvom gospe dr. Geduldigerjc-ve, sta donesli namesto vstopnine krog 800 K v korist soškemu zakladu.
V kratkem se v »Kino Centralu« vrši slično slovensko predavanje.
Dnevne novice*
Naročnina za II. polletje oziroma 3. četrtletje naj se izvoli čimpreje odposlali, da ne bo neprijetnega ustavljanja. Znižane naročnine letos ne sprejemamo in se vsak manjši znesek zaračuna samo za temu primerno dobo.
'+ Vedno enaki! L. 1866. so pisale »Novice« v dopisu »Iz Ljubljane«; »Novica, da je avstrijska armada na Laškem v prvem velikem boju pri Kustoci na Kresa dan tako slavno zmagala, nas jc še temveč razveselila, ker, kakor dunajski časniki poročajo, med 21 kanoni, ki so jih tisti dan naši Lahom vzeli in na Dunaj peljali, je nezabiti kanon naj-poprej zajet bil od 4 strelcev 37. batali-jona in enega pešca, o katerih »N. Fr. Presse« piše, da so bili mladi junaki večidel Slovenci, pešec je bil Ma-gjar. Tako tedaj je že prva bitka bila! siavonosna vojakom slovenskega naroda!«
—	Junaški Slovenec. »Karnisch-Ju-lische Kriegszeitung« piše: Junak, katerega hrabrost in vzorna vztrajnost je res značilna za izborni duh naših čet, je četovodja Janez Zornik. Na izvrsten, junaški način je držal izredno važnp opira lišče proti 20kratni premoči. Čeprav od sovražnika obkoljen in za hrbtom ogrožen, je pričel boj. Zornik, na čelu svojega voda, sc vrže nad osovraženega nasprotnika in ga premaga. Edinole vsled junaštva Zomikovega jo bilo mogoče obdržati za nas tako važno opira-lišče. Zornik je odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo.
—	Padel je na francoskem bojišču 12. t. m. g. Pavel B a r t s ch e r e r, bivši stavbeni vodja pri zidanju nove cerkve sv. Jožefa, sedanjega mestnega aprovi-zacijskega skladišča. Bil je v svoji stroki jako izvežban in je žc med vojsko napravil izkušnjo za stavbenega mojstra. Kot takemu se je mlademu stavbeniku odločnega liatol. prepričanja obeta-
i
t
la lepa prihodnjost. A smrt za domovino mu je prečrtala vse krasne načrte. Blag mu spomin.
—	Vojna spominska eorkev v Mariboru. V predmestju Sv. Magdalene v Mariboru nameravajo zgraditi vojno spominsko cerkev. Pričeli so v ta namen nabirati mile darove.
—	Smrina kosa. Umrl je v Brežicah g. Franc S to g e r, posestnik in dc-koracijski slikar v 76. letu. — Umrla jo v Mariboru usmiljena sestra Ljudmila H r e n , stara 34 let. — Umrl jo v Celju hišni posestnik Gustav L u c h n i t. .
—	Lov na Špekulante. »Rčichspošt«. poroča, da je dunajska policija pri dunajskih špediterjih preiskala skladišča in našla velike zaloge čokolade, sveč, mila, rozin, popra itd. Vse blago je zaplenila.
—	Iz politične službe. C. kr. deželno-vladni kancelist Kari Ferja.n je prestavljen od okrajnega glavarstva v Krškem It deželni vladi v Ljubljano,
—	Zanimive podatke o 17. pešpolku pri Kusitjci smo posneli iz knjige »Spominski listi iz zgodovino; 17. pešpolka,« katero jo sestavil g. prof. Antjon Funte k.
—	Za vojne dobavatelje! C. in kr; vojno ministrstvo jc odredilo v vojaške svr-he poizvedbe čez zmožnost domače industrije posrednih in neposrednih vojnih do-bavateljev. Tozadevne tiskovine so še proizvajalcem in trgovcem že razposlale, vendar niso nekatere tvrdke, ne da bi navedle vzroke, povoljno odgovorile- C. in kr. vojno ministrstvo se je glede tega obrnilo na politične oblasti prve instance, ki bodo vse potrebno odredile, in ker so poizvedbe v vojaške svrhe javen in posameznih podjetnikov interes, je pravočasen in točen odgovor nujno potreben, kar naj in-teresentje upoštevajo.
—	Cerkvena pobežnest za slovenske begunce z juga, bivajoče v Gradcu, je bila zopet dne 18. junija v cerkvi usmiljenih bratov. Po v srce segajoči pridigi č. g. dr. Nastrana so bilo pete litanije presv. Srca Jezusovega in nato posvetitev najsvot. Srcu. Pobožnost se je zaključila kakor vedno z mogočno cesarsko pesmijo. — Prihodnja slovenska popoldanska služba božja so vrši v navedeni cerkvi dno 9. julija ob pol 5. uri popoldne. Slovenci in Slovenke v Gradcu, pridite polnoštevilno — dovolj imamo prositi, da nas presveto Srce močne ohrani.
—	Umrl je v sredo 21. junija v Zagorju ob Savi občespoštovani gospod Anton K 1 e m b a s v starosti 72 let. Pokojni je bil skrben gospodar in hišni oče in tudi dolgo vrsto let ključar farne cerkve. Pogreb se je vršil 23. junija ob veliki udeležbi ljudstva, kar priča o veliki priljubljenosti pokojnika pri ljudeh. Počivaj v miru blaga duša in uživaj nebeško plačilo za svoj zemeljski trud! Spoštovani rodbini Klembasovi naše iskreno sožalje.
Po skoraj enoletnem bivanju v vojnem ujetništvu se je oglasil iz Rusije absolvent gimn. in slov. trg. šole Joško Rožanec, doma iz Begunj nad Cerknico. Naslov: J. Rožanec, voj eni plenni, (Prisonier de guerre), Vseno-sejski zemski sojos. Bolš, Vasilskovska-ja 141 (Konni dvor I), Kiew, Rusija:
—	Smrtna nesreča na postaji v Domžalah, 43ietna samska kočarica Marija Komotar je bila 21. t. m. na poli iz Domžal v Stob. Ko je hotela čez železniški prelaz na državni cesti, jo je zgrabila lokomotiva premiltalnega vlaka in jo vrgla na progo. Odtrgalo ji je obe nogi v kolenih ter je v nekaj minutah izdihnila. Strojevodja ni bil mogel pravočasno ustaviti vlaka. Ponesrečenlta je bila nekoliko gluha.
—	Prometna zveza z Grčijo. C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu obvešča: Občinstvo se, opozarja, cla- nastajajo vsled prometnih težkoč v.odpremi pisemske in časopisne pošte v Grčijo začasna prekinjenja in zamudo;
Suhspripeija na nove srečke avstrijskega rdečega križa prične 27. t. m. in konča 10. julija t. 1. Opozarjamo na današnji inserat Ljubljanske kreditne ban. ke, ki sprejema prijave in daje-rauevolj o vsa potrebna pojasnila ustmeno. ali pismeno.
Tretji državni izpit iz prava je položil dno 20. t. m. v Gradcu g;- Karel Knouzek, sin pok. gospe poštafidc na Bizeljskem.
—	Pomota se je vrinila -v uvodni članek. Pravilno jo: Nadporočnik Mlakar je dobil Leopoldov rod.
MM rušijo islam.
Iz vojnega tiskovnega stana pišejo vojni poročevalci: Dober cilj za italijansko ar-tiljerijo nudi samoobsebi Asiago, kamor Italijani radi streljajo, da bi porušili še tiste hiše, ki so ohranjene. Te zabave jim nihče ne krati. Saj rušijo hiše, katere so pred malo časom služile kot bivališča njihovih rojakov, Tako je Asiago sedaj kup razvalin. Kolodvor je zgorel, cerkev jc se-
streljena in vse kar se vidi s Humbertpvega trga, ki je glavni trg v Asiagu, so le še razvaline mesta. Trije zapuščeni italijanski železniški vozovi stoje še na tiru in spominjajo, da se je nekoč od tu lahko peljalo v Vicenco. Italijanski letalci priiete pogosto na d mesto in binkoštno nedeljo zjutraj se je vnel letalski boj, pri katerem so Italijani žal prekmalu pobegnili.
Kranjski liani.
Poveljnik 3. armadnega zbora, pocl-maršal vitez K r a u t \v a l d , je poslal deželnemu glavarju dr. S u s t e r š i č u sledeče pismo-
»Vaše blagorodje! .
. Za povodom mojega Najvišjega odlikovanja v lastnem in v imenu , lepo kranjsko dežele dobrohotno izraženo mi čestitke, prosim sprejeti mojo naj-iskrenejo zahvalo.
Zajedno izvoli Vaše preblagorodje sprejeti zagotovilo, da pripada hrabrim sinovom Kranjske slavepolu delež na uspehih podrejenega mi zbora in da sme dežela biti ponosna na take sinova.
Hvaležen sam usodi, da smem tudi te junake voditi zoper'sovražnika.
Izrazom naioctličnejšega' spoštovanja Vašemu preblagorodju udani
Josip vitez Kraut;vyald, podmaršal poveljnik 3. zbora.«
Vojna pošta, 19; juni 1916.
II
Bufcovska vest. Dušno pastirstvo v Tolminu prevzame zopet goriški deželni poslancc č. g. dekan Ivan Roječ, ki jc bil dosedaj postavljen od goriškega knezonadškofa kot knezonadškofijski komisar za goriške begunce.
Novi krompir na Goriškem. Občine. goriške okolice smejo prodati novi krompir le »Gospodarski zadrugi« v Vrtojbi, ki mora plačati za kilogram najmanj 20 h.
V	Valjevu umrl. Župni urad v Sv. Križu na Vipavskem je dobil te dni obvestilo, da je umrl v Valjevem v rezervni bolnišnici J. B r a t i n a iz Sv. Križa pri Ajdovščini.
V	zadnjih ha jih ranjen. V zadnjih bojih je bil. ranjen na severnem bojišču Vinko. Mozetič iz Mirna pri Gorici. .r
Znana tvrdka Hedžst in Koritnik šž Gorice se nahaja začesno v Ljubljani, S k: Jakoba nabrežje št. 33.	>[
—	Slovenski begnnca na severnem Morovskem. >Našinec« z dne 17, t, m, piše: Na binkoštni torek so bili v-Veliki Štahli se nahajajoči begunci iz goriške okolice pri skupnem sv. obhajilu. Pri sv. maši so krasno in ganljivo peli troglasne svoje mašne pesmi, dočim je ravno incd sv. obhajilom zunaj silna nevihta razsajala. Nekdo izmed njih mi je pripomnil: »Kakor da smo doma; tudi tam je vihar •— a pada toča jeklena!« Z bolestnim srcem so zrli iz severne Moravč od Pradedi k daljnemu jugu. Jako verno slovensko ljudstvo je tu v zgled našemu ljudstvu. Taki priseljenci bodo marsikomu k dobremu.
V	ruskem ujetništvu se nahajata Henrik Valenčak in Jožef Valenšček, oba iz Zapotoka, župnija Anhovo, glav. Gorica. Naslov jima je; Isa, Penzenska gubernija:, imanje A. A. Foltina, der. vzerki, Rusija,-! ,
Padel je na Priafori (jugozapadno bojišče) dr. baron Ivan pl. Kcouomo iz znane tržaške rodbine, star 31 let.
V Bszne novic??.
Malerina- ljubezen je močnejša nego sama-.smrt. -O grobišču Daj-Odži .v rodu Nakahara v ■ Toki ju. pripoveclujp narod, kakor poroča -lektor angleškoM jezika na tamošhjem vseučilišču Mr,. Lascadio Ileaon, nasleduj.o. globoko pesniško-'zamišljeno pravljico; V omenjani. ulici je bila majhna '.prodajalna, v kateri je stari prodajalec -proc.ijal mid-zuamo, otroški sirup jantar)3 '<? barve. Slednji dan o pozni uri ponoči jo prihajala v prodajalno jako bleda in medla žena in je molče kupovala za koš (najmanjši denar) sirupa. Vsled tega jo-viz same radovednosti šel nekoč za njo, tka .ie pa videl, da gre na pokopališče, 'jjG krenil nazaj. Naslednjo noč jo spot pii-šla, a nakupila ni midzuame, ali kimala je prodajalcu, naj gre za njo.Ufn šel je za njo z nekaterimi prijatelji; Krenila je spet na pokopališče, k-jer je izginila v nekem grobu. A iz gloho-čine groba so slišali prodajalec in rtfle-govi prijatelji otročji jok. Ko so odprli grob, so našli v njem truplo žene,''ki jih je privedla in živo dete s skledlfo ostankov sirupa. Mati jc bila prcrrtiSo pokopana, dete sc .jo rodilo v grobu, ali materina ljubezen jo bila silnega od same smrti: duh materin je skrili za dete in ga hranil...
—	KinogledaliŠčo v heguilškem taborišču v V/ogni, ki je bilo popolno-
ma leseno, je popolnoma zgorelo. Tudi v vojski bi so moralo gledati na varnost občinstva pri takih priredbah in'odločno izvrševati vse tisto, kar predpisujejo uradni odloki o kinogle-cMlJ^čiii.
iskn vojna ujetnika morilca. Kra-
1 ~
krnska »Nowa Reforma« poroča iz Za-k#anOv: Dva ruska vojna ujetnika, ki sla; bila zaposlena kot drvarja v bliž-]ijWu gozdu, ste. v vasi Buko\vina pri ZaKopanih z nožem umorila gostilničarko Erncstino Triebergor, ko je za-MČVala, od njiju plačilo zavžite pijače frt fecli.
''( Bivši petrograjski župan defrav-dft&t. Varšava, 22. junija. »Kuryc'r War-szrtwski« poroča po petrograjskih listih, oa je bivši petrograjski župan Dra-C70v.ski obtožen, da .je poneveril 300 ffioč rubljev - in zlorabil svojo uradno •ihbč. ■.■■". :£llli 't	v., . •
Na tistem delu Srbije, katerega ,dttta zasedenega Avstrija, sc nahaja svinec, antimon, baker in lignit," dočim jo na ozemlju, zasedenem ocl Bolgarije tudi baker, zlato in premog. Ko jc avstrijska vojska zasedla Srbijo, so pričeli že novembra lanskega leta preiskovati ozemlje. Vse delo vodita rudarska inženirja poročnik lmhof in nadporočnik Burkard. Istočasno se je ustanovil tudi rudarski urad, katerega vo-'di stotnik pl. Kern, kemične, in nieta-lurgične preiskave pa vodi nadporočnik ' dr.' Lissner, docent na tehniki v Brnu. To se razume, da se preiskujejo v prvi vrki vojne kovine": svinec, antimon in baker. Vso te preiskave so v glavnem končane. Rezultat teh preiskav je, da do danes 7 rudnikov deloma deluje, a deloma se dokončujejo preddela. Najvažnejši od vseh rudnikov je rudnik svinca v Babi, kjer se v njeni okolici nahajajo še sledovi rimskih del.-Ta rudnik daje dnevno vagon čistega svinca. Razen tega daje ta rudnik dnevno okoli 100 v a-g o n o v svinčene rude, katero prevažajo v zaledje. Da se ta rudnik čim hitrejše in temeljitejše izrabi so zgradili do postaje Ralja ozkotirno železnico, dolgo 9 km. Razen v Babi se dobiva svinec tudi v rudniku Crveni breg v ozemlju Ripnja in v Rudniku, kjer kopljejo tucli bakreno rudo. Največ bakra daje avstrijski vojski rudnik v Majdanpeku, ki leži v bližini rudnika Bora na bolgarskem ozemlju. Ta rudnik daje dnevno tri vagone čistega bakra, a razen tega še dva vagona žve.p lenega peska, kateri se uporablja za izdelavo razstrelivih stvari; ta materijal smo preje dobivali iz Španije. V rudniku Dobri Potok v sabeškem okrožju dobiva vojna uprava antimon. V Vlaškem Polju, blizu Belgrada kopljejo rujavi premog. Vsak dan ga dobe 30 vagonov. V dolini Ibra. blizu Užic so našli izvrsten premog, ki bi se mogel uporabljati za kurjenje lokomotiv. Ako bo tam dovolj premoga, potem nameravajo zgraditi do toga rudnika 46 kilometrov dolgo železnico. Pri Ljuboviji; Čačku in Kraljevi! so našli krom. Ako preiskava ugodno izpade, potem prično izdelovati blizu Trsteiiika mlinske kamne, katere smo preje dobivali za drag denar s Francoskega. Marmor pa prično lomiti pri Vencu.
LjiijišKe novice.
lj Sv. maša na Bellevue. Jutri zjutraj ob 7. uri se vrši zopet pa prostem maša na Bellevue.
lj OJicijelni kranjski patrijoiični .vojni znak ,šč; razprodaja pri sledečih tvrdkah in sicer: B a c'k j n Fe IT, Stari trg, I. S. B one d i k t & C o., Prešernova ulica, A. Gruber, glavna tobačna zaloga, Mestni trg, I. K e 11 c , Fran Josipova cesta, Anton K r i s p c r , Mostni trg, M a č c k & C o., Fran Josipova cesta, J. Mathian. c. in kr. dvorni založnik, Dunajska cesta.
lj Oiicielni kranjski patriotičai znak se od ponedeljka dalje dobiva tudi v uprav-ništvu našega lista. Vsak komad stane 3 K.
lj Zaključitev razstave v Mestnem domu, Nedeljska šolska predstava šentjakobske šole se mora odpovedati, ker je dvorana v Mestnem domu za prve dni prihodnjega tedna oddana. Razstava se mora tedaj zaključiti v nedeljo ob petih popoldne ter razdeliti ročna dela. Čestite dame se prosijo, da pridejo navedeno uro po svoje razstavljene predmete.
lj šolska sla vnos l v Lichtenthur-n o vem zavodu v Ljubljani na korist Rdečemu križu se vrši ob ugodnem vremenu v ponedeljek 26. t. m. ob 7. uri zvečer.
lj Cerkveno slovesnost obhaja misijonska družba sv. Petra Klaverja jutri 25. junija ob 5. uri popoldne v uršulin-ski cerkvi; jrovor in litaniio.
lj Procesija v Šiški. Letos se jc vršila
prvič v Šiški procesija. Ta dan je bila ob tri Četrt na 7. uro vojaška maša na Bellevue. Po maši se je pomikala procesija z Beilevuc do šišenske ccrkve. Odtod po Celovški cesti do Steleta, kjer je bil drugi blagoslov, in dalje po Knezovi ulici, kjer sla bila še ostala dva blagoslova. Takoj za šišenskim banderom jc šlo vojaštvo, dalje zavod Angela varha, šišenska šola z zastavo ter belo oblečene deklice, vejaška godba z oddelkom vojaštva. Vojaški kurat divi-zijski župnik č. g. Rudolf Kirylka z Najsvetejšim z asistenco šišenskih gg. kalehetov. Zatem vojaški poveljnik polkovnik g. Milc-tič in gg. častniki z odličnimi šišenskimi možmi ter ostalo vojaštvo in občinstvo. — Procesija sc je res krasno izvršila.
lj Umetniška razstava. Zanimanje za letošnjo prireditev so je v primeri k zadnji razstavi izdatno dvignilo, kar se izraža no lo v boljšem obisku, ampak tudi v vesolju občinstva do nakupovanja razstavljenih umetnin. Do zdaj so bila prodana sledeča dela: Dolinar: »Daritev«, »P. Trubar«, »Maska profesorja Berceta« in »Skica«; Gaspari: »Zvonovi«; Smrekar: »Sanje«, »Am-ba« in »Vrag«; Tratnik: »Mati z otrokom«. — Katalogi, ki so so nekoliko zakasnili, so zdaj že dotiskani in so dobijo pri blagajni. Razstava jo odprta od 10. dopoldne do 1. popoldne in od 3. popoldne do 7. zvečer.
lj Od preprostega vojaka do častnika. Naš vrli somišljenik g. Frane Oreh e k, uradnik »Vzajemnega podpornega društva«, jo takoj ob začetku vojske bil vpoklican. Odšel jc k svojemu polku kot preprost Vojak. Tekom vojske je napredoval do ognjičarja. Potom izrednega imenovanja je bil sedaj v pohvalo svojega marljivega in vestnega delovanja imenovan za poročnika. Prav iskreno čestitamo!
li Odlikovanje. Računski podčastnik L razreda g. L c o O z i m i č , c. kr. davčni asistent v Ljubljani, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Šircelj, delavka v tobačni tovarni, 44 let. — Ivan Kovač, krojačev sin, 5 let. — Anton Hirš-man, hlapec, 24 let. — Ivana Bežek, delavka, 34 let. — Marija Moc, žena posesl-nika-begunka, 28 let. — Anton Perne, tovarniški delavec, 61 let.
lj Ganljiv prizor. Bilo jc danes zjutraj okoli 8, ure. Preko frančiškanskega mostu je ob palici šel vojak z eno nogo. Ko je invalid prišel na Marijin trg, opazil je ob mostu topovski izstrelek nabiralnik za vojno pomožno oskrbo. Mnogi so hiteli mimo nabiralnika. Ubogi invalid pa si je preiskal žepe, s težavo se je pomikal naprej in ko je dospel do nabiralnika, vrgel je vanj svoje uboge vinarje. Spomnil se je svojih tovarišev, ki trpe, in sam beden in ubog, lajšal je gorje drugim. Vinarji tega ubogega invalida so vredni več kot zlato milijonar-jevo. Koliko ljubljanskih bogatašev je že šlo mimo teh nabiralnikov in se nanje niso ozrli..,
lj Tiskovine za naznanilo volna so t«.
Interesentje se opozarjajo, da se nove tiskovine za naznanilo ovčje volne, ki jo je po (novi) naredbi c. kr. trgovskega ministrstva z dne 2S. maja 1916, št. 156 drž. z, do dne 15. vsakega meseca naznanjati. Tiskovine se dobe (za Ljubljano) v obrtnem oddelku mestnega magistrata.
lj Našla sc jc mala srebrna verižica. Dobi se pri gospej Veroniki Tertinek Čopova cesta 10.
lj Našla se je drobna zlata verižica. Kdor jo pogreša, naj se oglasi v našem upravništvu.
lj Ročna torbica z denarico z manjšo vsoto je bila najdena. Dobi se na Poljanski cesti .št. 41. II. nad.
Črnogorski inisler uric.
Tiralica.
C. in kr. vojaško generalno guverner-stvo v Črni gori razglaša: Tiralica, Pri c. in kr, sodišču okrožnega poveljstva / Kolašinu je v teku kazenski postopek po § 426. v. k. z. proti bivšemu črnogorskemu vojnemu ministru Eadimiru Vešoviču in proti njegovim trem bratom Veliši, Paviču, Novici imenovanem Miloš VcŠovič, kakor tudi proti Jagošu in Ljubomiru Vešoviču, Velišinima sinovoma, ter so isti temeljito osumljeni, da so izvršili zločin zavratnega umora po § 144. v. k. z. na nadporočniku Pcchcrju in poizkus umora po § 416. v. k. z. na infanteristu Turanoviču. Gori navedeni so pobegnili ter sc pozivajo vse vojaške in policijske oblasti, da jih iščejo in nemudoma izroče sodišču okrožnega poveljstva v Kolašinu. Opis zunanjosti: 1. Vojni minister Radomir Vcšovič: 46 let star, srednje postave, krepak, kljukastega nosa, malih črnih oči, pronicavega pogleda, temnopoltega lica, energičnega izraza, upadlih lic, temnoplavih las, temnoplave šiljaste brade, zadnji čas oblečen v črnogorsko generalsko uniformo. Fotografije se morejo dobili na okrožnih poveljstvih
in orožniških postajah. 2. Veliša Vešovič: 40 let star, plavih las, plavih brk, oblečen v bele kmečke hlače, vojaško bluzo in kapo. 3. Pavič Vešovič: nad srednje postave, krog 30 let star, malih črnih brk, zadnji čas baje v civilni obleki s temno-modro zgornjo suknjo in klobukom. 4. Novica Vešovič: srednje postave, krog 20 let star, plavih las, teinnoplave brade, v zadnjem času je nosil bele črnogorske hlače in kmečki jopič in čepico. 5. Profesor Jagoš Vešovič: krog 26 let star, visok, črnih brk, z očali, nosi avstrijsko _ civilno obleko in črnogorsko čepico. 6. Ljubomir Vešovič: 20 let star, srednje postave, temnorjavih las, čisto majhnih brk, nosi črnogorsko kmečko obleko in črnogorsko vojaško čepico. Cetinje, dne 17. junija 1916. C. in kr. vojaški generalni guverner: pl. Weber, podmaršal.
Črnogorski vojni minister koval napad na avstrijsko vojsko. — Oče in tretji brat morilcev zaprta.
Vojaški guverner v Črnigori, podmaršal pl. Weber, jo izdal oklic na Črnogorce, v katerem pravi, da je general Radomir Vešovič s svojimi privrženci koval zaroto, kako bi avstro-ogrske čete pregnal iz Črnegore. Ivo so je o teh tajnih naklepih izvedelo, je poslal vojni guverner nadporočnika Peclierja h generalu Vešoviču z zahtevo, da naj Vešovič v 24. urah zapustili Črnogoro in se preseli v monarhijo. Vešovič in njegova dva brata so pa tega častnika zavratno umorili. Po tem umoru je razglasil vojaški guverner, da se mora Vešovič s svojima bratoma tekom petih dni prostovoljno zglasiti pri vojaški oblasti, ako ne, bodeta obešena njihov oče in tretji brat, katera sta v rokah vojaške oblasti. Nad celim okrožjem Ivolašin, posebno pa nad plemenom Vesojeviči se je razglasila težka kazen. Kdor pa ujame morilce, dobi nagrade 50.000 K. Za morilci se je izdala tiralica.
Domačo zlatarsko umetnost kaže v izložbi tvrdke H. S u t n e r (eksportna trgovina) nasproti nemškega gledališča, Gradišče št. 4, v umetniški izvanredni izložbi namizno orodje in posodo, katero je neki bogataš v počaščenje domačega umetništva naročil.
Pri bolnikih, bolnih na želodcu, čre-vesih, žolču in jetrih, ki trpe na hudem zaprtju z napenjanjem v črevesih, čutu polnosti, pomanjkanju teka, glavobolu, zopernem okusu in čmernosti, vzbudi raba naravne »Franc Jožefa« grenčice, funkcije organov spodnjega telesa gotovo, prijetno in hitro. Klinična opazovanja v dvorani Avgusta bolnici v Bero-linu so pokazala, da se je učinek Franc .ložefa vode na znan način vedno pokazal.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Zobna • krema
90 vinarjev
Naravna
najbogatejši alkatični (natron litijev) kislec na Češkem. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
poštenih starišev z zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v špecerijski trgovini J. KRIVIC, Dunajska cesta.
Licitacija I
V soboto 1. in v ponedeljek 3. julija , 1916, vselej od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne se proda na prostovoljni dražbi v
Gradišču 8, 1. stopnjice,
III, nadstr. desno
t popolna oprava za spalnico, barok, hrast. 1 „ „ „ salon, veleeleg., 1 „ „ „ obednico, hrast, vse troje kakor novo, dalje razne omare, postelje, slike, lestenci, zastori, preproge, posoda iz stekla in porcelana, vse kot novo, kompl. kuhinjska oprava in razni drimi oredmeti.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, dajo Bogu Vsemogočnemu dopadlo vzeti lc Sebi v , nebesa našo iskreno ljubljeno hčerkico in sestrico
v starosti 3 in pol lot.
Ljubljana, 23. rožnika 1016.
Mlet in France Krištof
starši Marica,
sestrica.
1486
1491
Podpisana naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes 21. jun. umrl, previden s sv. zakramenti, ljubljeni mož, ozir. oče, gospod
Men Kleaib
cerkveni ključar, občinski odbornik, posestnik Ud.
Pogreb so vrši iz hiše žalosti na farno pokopališče dne 13. jun. Priporoča se v pobožno molitev in blag spomin.
Zagorje ob Savi 21. junija 1916.
Marija Klembas roj Snoj, žena.
Marija, Ana, Franc, Frančiška,
Antonija, Lojze, Terezija, otroci.

; rta
Iščem krščansko, skrbno


v starosti 30 do 40 let, ki zna perilo prati, in likati, sobe pospravljati, nekoliko kuhati in obdelovati mali vrt, k dvema osebama. Plača 24 kron mesečno. Biti mora zdrava in veselega značaja.
Parila Sžogsr
trgovka in posestnica Krško, Dolenjsko.
Brez zvišanja cen radi velike zalope!
Britev, zelo fina kakovost, takoj vpo-rabna, K 3'-, 4'—, S -,6'-. Brivski aparat v eleg. nikeln. e.uiju s H rezerv, rezili K 6'— in K 8 80, v fini kaseti z zrcalom, čopičem itd. s o la rezili K 7*50 in K 12 —. Najbolj, I. special. jamstv. rezila, tucat K 3'GO, I. solin, lasestrlžnlk z dvema premikata, glavnikoma K 7'50 Pošilja se po povzetju. Pošiljatve na vojno .. pošto proti vposlatvi zneska in K 1*— za * poštnino. Specialna tvrdka za solinško je- fj kleno blago A. VVEISBERG. Uunaf Untere Donaustrasse 23/S, oild. IV. Katalogi in engros-ceniki za trgovce zastonj. Zastopnik, se iščejo. Slovensko dopisovanje.
za akcidenčni stavek se išče za zadetek avgusta. — Trajno mesto, — Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na tiskarno Ufanke Ptuju.
V najem se sprejme
obstoječe iz 1 ali 2 sob Išče za takoj ali za avgustov termin stranka brez otrok, — Ponudbe pod šifro: »Stanovanje« na upravništvo „Slovenca''
roblieno milo
v poštnih pošiljatvali po 5 kg za ceno K 3'90 po povzetju dopošiljaKarel S. IUck, Šternberg, Morava.
(Feliks Lenče) v Klečah, začasno preneha.
Kleče, 23, junija 1916.
Feliks Lenče.
SLUŽBA
se razpisuje v Št. Gotardu, pošta Trojane. Plača je v zemljišču in v beri Nastop sredi julija, oz. po dogovoru. — Župni urad v Šr, Gotardu.....1485
ena pripravna za vsako obrt m ena kot vila se iz prosta roke prodasta v zelo prometnem kraju na Gorenjskem. Vprašanja sprejema uprava tega lista št. 1481.
v zrnih več vrst
Mflkkador krepilno zmleto kavo
v zavitkih po Vt in lh kg, v množinah od 5 kg naprej, ali v originalnih vrečah oziroma zabojih pošilja najceneje
Union UM, Ljubljana, Karlovska cesta 15.
IIIIlllllllllllllIltllllltlUlIlIlIHIlitlllllltlllilMIllIlliltilllll llllllimiMIlll
najraje kje na deželi Ponudbe sprej. me uprava „Slovenca pod št. 1483-
Sprejme se takoj zdrava
Ponudba pod šifro »A, C.« na upravo ..Slovenca".	1494
16 let star, absolvent IV. razreda realke želi za čas počitnic primernega opravila. Ponudbe naj sa blagovolijo poslati na upravo „Sloveca" pod šifro „Dijak 1490",	1490
se sprejme iz poštene hiše, ter z dobrim izpriče-valom za špecerijsko trgovino. Franc Češnovar, Dolenjska cesta.
želi v svrho nemške konverzacije in temeljiteje prakse mesta samo za oskrbo. — Prijazna sporočila pod »Dobra moč« 1493 na upravo lista.
V prometnem kraju blizu farne cerkve in šole se vzame v najem, oziroma tudi kupi
Več sa izve pri g. Miha Hromeč, Sneberje pri Dev. M, v Polju.
Mestna občina ljubljanska potrebuje
s potrebno prakso, in več zanesljivih, starejših, treznih
Oglasiti se je v pisarni mestnega skla-— dišča Cesta na Kodeljevo št. 8. —
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg masnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober <g> «ja #	P° 150 K. Kdor
" — — želi kupiti večjo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejsklml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi nomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišjo starosti.
Lonček po 6 in 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
1443
Aim Csillacf* I, KoMmarkt 11.
Resljeva cesta.
Resljeva cesta.
od 26. Junija do 8. {lilija.
1475
Prosin; cenj. odjemalce, da si potrebščine na porcelanu in kuhinjski posodi nakupijo
sedaj v času sejma.	Velespoštovanjem

Oglasiti se jc v posredovalnici za službe Novotny, na Dunajski cesti. =--
na glavni cesti, v neposredni bližini Ljubljane, obstoječo iz enonadstropne hiše, velikega kostanjevega in zelenjadnega vrta, je z opravo vred in odstopom koncesije radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji
JW na prodaj 2 -geg
— VnraSania na uoravo lista uod »Gostilna«, —
sprejema po originalnih pogojih t. j. po K 30 — za komad ~ •	li	B	S •
kot članica prodajalnega sindikata v času
od 27. junija do 10. julija 1.1.
pri blagajni centrale v Ljubljani kakor tudi pri svojih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju.
Proda se lop močan
S iu pol leta star iu tudi 2 komata. — Stari trg 19. Ljubljana.
IŠČE SE <a»
za enkrat na mesec. — Več v vili „P1CK» Pot v Rožnodolino 8. —
iz hrastovega lesa in sicer:
prav mačnl
30 kom. od 700-800 litrov 30 „ „ 300-400 litrov
ima na pro^af
Eaaalska cesta štev. n pri JlgovciT
so priporoča slav. cerkvenim pred'tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov s t nega umetnega steklarstva iu slikanja na steklo, za stckia sivo v iigmalni in navadni onamentiUi, stavbno ter portaluo stekiarsivo — Zaioga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. —Narisi in proračuni na zahtevo zasionj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
vešč manufakturne stroke se sprejme pri tvrdki
U59 3 Logar <& KaMn v Kranju.
najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri
v bitililjciHi.
od petroleja, jedilnega olja in denat. špiriti, kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah tvrdka
IVAN JELACIN,
Ljublj ana.	Rimska cesta 1.
1 Mehanik! ln trgovci s kolesi 1
zahtevajte moj najnu-vejši ongros - cenik o kolesih, pnevmatiki iu dalih. Najcenejši izvoz
A. WEISSBERG,
Dunaj
II., Untere Donaustrasse 23,S. oddelek L
Slovensko dopisovanje.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar leve vrečice
1'rodaja jih z uavodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. II. Hočo-var, lekarna, Vrhnika; j. Kosohir (., Pri Orlu), Kamnik.	43
ama, daj Sida-medu,
ki ie najcenejša in iiaibclj&i jed s kruhom. Ceneno, izborno, okusno hranilo je Sida-med, napravljen iz umetnega medu. Med jc bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiJl vedno v zalogi in se uživa lahko v vsak dan, osobito kot mnža za kruh mesto dragega surovega masla, s čimer sc doseže )nko znaten prihranek. Ena sama poskuSnja Vas bo o tem prepričala. Nadomešča mnona druga draga jedila. Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. — En zavojček velja 35 vin. Dobiva sc pri razpošlljalnlci JOSIP BERDAJS, Ljubljana % Zeljarskn ulici!. 6 zavojčkov Sida-mcdu 2 K po povzclju ali če se pošlje denar naprej.
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (celo) v ploščah po K 84— in zmleta a K S7-— za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 K brez vreč a 100 kg.
Oiupiie sladkorne pese v balah iu vrečah po 50 kg a K Go — za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajo po 51'— K za 100 kg
i vrečama vred.
Foljadele! i Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječjren, domačo in nemško deteljo, grn.šic.o semensko koruzo ze zeleno krmo.
l reskrbite si od Gospodarske -zveze kujnita, kalijevo sol, 8°/,, kalijev. 18—20°/0 - mineralni in kostn! supcrlosSal, mešana gnojila, zlasti l-t°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10-— 100 kjj z vrečo vred Naročniki naj dostavljajo lastno vrečo franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K a 100 kg /. vrečo vred.
Odslej prodaja knjižico „Ž<v?nore;ei ln vojna" Katoliška Bukvama.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodne šili cenah koruzne storže, ajdove, proseue in druge pleve,
PoljedeJske stroje, motorje, mlatitnice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
Ceniki iranko
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver in iziieiovaielj kavčnk - štambilijev
, Seieoliiireova ul. SL i.
553 Ceniki Iranko.
Arondirano
v neposredni bližini Ljubljane, obstoječo iz velike enonadstropne hiše, obširnega gospodarskega poslopja, zelenjaduega in sadnega vrta, lepega parka in male njive, vse obzidano in ograjeno, je zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji tudi »■»
menjalnim potom S.«-3® _ Resna vprašanja na upravništvo „t>lovenca" pod naslovom ,,Naložba kapitala".
1481
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bra davic iu trdo kožo,
tekom 3 dni s korenino, hrei bolečin ne odpravi
• stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K i— ti lončkov K5-50, (1 lončkov | K 5-50. Stotine zahvalnic in pri/.nnlnic. Potenje nog in rok odpravi Ita-praiiek. t-'ena K 150, 13 škutlje K 3-50. Kemeny Kasoha« (Kassa) L, poštni prodal 12/844 Ogrsko.
Vsakovrstne
1414
slamnike
priporoča gospodom trgovcem in Slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri LJubljani.
Štajersko deželno zdravilih e
Rogaika-
Slaiina
Neprekosljivi zdravilni uspehi pri želodčnih in črevesnih boleznih, protinu, srčni napaki, sladkorni bolezni, nervoziteti itd. Krasni izleti. Gostilničarstvo v polnem obratu posebno švicarska mlekarna. Prospekte in pojasnila daje
Zdraviliško-ravnateljstvo.
! Blago
se vsaki dan podražujje!
Najcenejše

« 'j

ixxBnBKSQznaamanBSMBS0aciiKi3uXt
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni iu najboljši kakovosti sliivnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
tovarna dežnikov, L|iH]aiy
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica i
Popravila točno in ceno.
Prostornata hiša na Poljanskem predmestju
z več gospodarskimi poslopji, ki so lahko uporabljajo /.a skladišča z dvoriščem in sadovnjakom, slednji sposoben za stavhišča, so zaradi družbinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri pospodu Dr. Otona Vntlcnt-schag - u, odvetniku v Ljubljani Franca Jožefa cesta ši. 5.	1021
Učene
poštenih staršev sprejme svečama in lectarna Josipina šink v Kranju.
1434
Kupi se dobro ohraufen
Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca".	1451
je odlično zabra-njevalno sredstvo
Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Sara-bon, Julius Elbert, 1'. Lassnik.
Na predlog g. dr. Franceta Šemrov v Kranju kot kuratorja Karola Win-diseher iz Ivanja se naznanja, da so nameravajo prostovoljnim potom prodati zemljišča Karola Windischer in sicer:
1.	pristava p. št. 292 v drevoredu v Kranju, cenjena 12.000 K.
2.	njive ozir. gozd na Kranjskem polju p. št. 574, 767, 861 in 003 cenjene blizu 5.000 K.
3.	posestvo na Kucni vi. št. 42 d. o Sv. Jošt ali skupno ali posamezno cenjeno nekaj nad 30.000 K.
4.	gozd v Zg. Besnici p. št 28(> cenjeno 338 K.
5.	travnik ozir. gozd vi. št. 276 d. o. Stražišče cenjeno 2.500 K.
Iteflektantje se obveščajo o tem s pristavkom, naj stavijo svoje najvišje ponudbe pismeno naslovljenje na g. kuratorja dr. F. Šemrova v Kranju
do 15.
C. kr. okrajna sodušja v Kranju
dne 6. junija 1610.
i
K 1-20	K 1-20
Kompletna
prečlfisl^ari ja
Šablona s 16 monogrami, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce in vseh vrst perilo se dobiva pri
TOMI ]P\QlR
Ljubljana Židovska ulica 5. Ljubljana K 1-20	K 1*20

- J
b—n——r-------—i mm—mu 'iiflr1P
Pouk v vezenlu brezplačen.
ITT
Cene stalne ln solidne.
OB®
^Uli<B«fll!lilšDtaBRXEadfl|BS1l|
Naslov za pisma: Josip Peteline Ljubljana.
Sv. Petra r.aslp 7.
Za rodbinsko in obrtno rabo najboljši in najpripravnejši so:
Jtos. <&etelinc*a
„0ritzner" ™ Šivalni Stroji z: »Afrana"
šivajo, vezejo, krpafo perilo In nogavice. Edina tovarniška zaloga v Hnbljanl, za vodo, levo, blizu franč. mostu, tretja hiSa.
w
d
Največja 1 zbira vseh sistemov ln najlepših oprem.
Naročajte »Slovenca"!
Proda se
hiša (gradič)
v sredi trga ob železnici, na najlepšem prostoru — pripravna za vsako obrt — z dvema velikima vrtoma, velikim gospodarskim poslopjem, veliko njivo in travnikom — pod zelo ugodnimi pogoji. — Natančneja pojasnila se do
bij o pri Hranilnici in posojilnici
v Sevnici, Štajersko.
Vojaške
naro
038
pesmi
Izborno se Je obneslo za vojake v vojaki la tploh za vsakega kot najbolj i«
bol oblažajoče mazanje
pri prehlajenjn, reumatizmn, gihtn, laflaencl, prsni, vratni in bolesti T hrbta
Dr. Rlchter-Ja
Sidro-Liniment.
eapilcl
oompos.
Nadomestilo ca
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. —'80, l «o, »•—. «
ti
Dobiva se v lekarnah aH direktno v Dr. Riehter-la lekarni „Prl zlatem leTU*. Praga, I, Elizabetna cesta 6.
Dnevno ranpošlljanje.
Boljše mizarstvo na Gorenjskem išče
za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt, učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu izvodu K 1-50, v platnu K 1'80.
r Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah,-
Prednost imajo, kateri so se že učili. Ponudbe na upravo lista pod št. 1429.
ČEVLJE ZH
ali prazniške za dekleta in tudi za otroke, le fino trpežno in moderno blago vseh vrst, takoj preskrbi in razpošilja domača veščakinja na povzetje po najnižjih dnevnih cenah, proti nagradi 50 vinarjev na paru, za trud nabave in pošiljatve. — Pri naročilu je potrebno navesti:
a)	številko velikosti ali poslati obris stopala;
b)	navesti vrsto in barvo usnja (boks ali ševro);
c)	obliko (amerikansko kavalirsko ali drugo);
d)	visoke ali nizke, šivane ali zbite;
e)	boljše ali cenejše blago.
Neugajajoče se zamenja.
Ker cene rastejo in blaga primanjkuje, so temveč prihrani, čim prej se naroči. — Z udanostjo
HERMINA PAVLIČEK,
Dunaj, II. Roihe Kreuztjasse 5/10.
□□□aaaaaaaaaaaaaanaaaaaaaanaaaaaaaDD
-	a
HMERIKHNSKI
SLOVENEC
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
Cenjenim rojakom in slavnim de-| narnim zavodom priporočamo svoj g
Bančni Oddelek !
za pošiljanje denarja na vse kraje in izvrševanje vseh tozadevnih bančnih poslov. —
D D
§ 1006N. Ghicago St., Joliet, III. USA. j Vse nase poslovanje je zajamčeno! §
□

(Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti.
IG I
mm mm
Kranjska deželna podružnica
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, neznodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležb3 na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavurova^nj koncem
leta l¥l4...... .....................
Stan e garancijskih fondov koncem leta 1914............ • •
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dob:čka .
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UOjSIB ZSUarSJiJailjE, nai se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj
poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
K 173,490.858'— K 48,732.u22'76 K 452 232'66
in
1439
BisorazresSKa trgasistea šola z a dscfee.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. — VI. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 1-1 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Bez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. — Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dvoletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini.
SisarasrEdusa frggoosEca šola m deklice.
V	I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega rezreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v sredo 28. junija 1916. od 10. do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Ljubljana, 20. junija 1910.
BHOtra^g^iera^g^a^maii naiMttaaamBMJMaM
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Ksi

se proda, in siccr na Bledu ena vila ter eno posestvo z zemljiščem, v Zirov niči lepo posestvo, pripravno za gostilno, v okolici Brezij gostilna z zemljiščem pri Bohinjskem jezeru lepa stavbena parcela. Proda se tudi posestvo tik ob železnici, ki je pripravno za industrijsko podjetje; ima nad tri orale prostora za skladanje blaga in na razpolago električna moč.
Ponudbe na upravništvo našega lista pod »POSESTVA 2543/1 3 1 7 ".
l^T^MT^l^^^TlT'^T^lr^",**"*"™,'^'*^'■——HMMBBBBBaga "Tirm"* n Bril"-"""

LSMi
Pi
H
Telefon št. 41.
S
■iilE
Centrala na Saaaiu. - Ustanovljena\m. -30 pournznlc. Sloga! Hlnrifin trg
Proskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vio] na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vretlnoslaih pap rjav strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra-je (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
*------------s
Su. Petra CKSža. Bslsiški kapital in reservs 65.000.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih rnes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
njovanje in upravljan,- ____,	.....	» c n
. ._____„,= ,-„1!« t-	n — -v. .. han«no ct-n!'a «^.i^:o^iii transakcU-iH vaakdar brezplačno. Stanič denarnih vio« na hranilne knjižica dne 30 aprila 1916 S 117,13.1619
ustmena in pismena pojaMrna tu nasveti o vasn « »an.os d.uiiu ,t.j-i-i u.u:aa,i| .	.--, -
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 238,t>33-922-—.
Izdain konzorr.ii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
OdCOVOVni nrorl-niV 1
.TnJfil fJnstinčar. državni nbslaiiec