LETO XXV, ŠTEVILKA 20, 8. OKTOBER 1993, CENA 100,00 SIT Za nove občiiNE - za okRAj CeIje SREDNJA NJIZ.1 CEL IE A □ D ja jnj MOZIRJE Gorenje GLIN Nazarje NEGOTOVOST SE NADALJUJE TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU ■liiiiiHiiiiiiiiliiiiiHHiiiiiiHiHiuimimiimniiHiiiiiiHiiHiuiil Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. vam nudi v vseh zadružnih poslovalnicah po ugodnih cenah: - suhe krače .......... 349,90 SIT - pohorski salamini ... 931,90 SIT - moka T 850 5/1 ...... 50,50 SIT - vino Ljutomerčan .... 231,90 SIT - solatno olje - mešano 1/1 258,90 SIT - zložljivi dežnik .... 369,90 SIT - žarnice (od 25 W -100 W) 49,90 SIT Pri nakupu nad 5.000,00 SIT možnost plačila na 2 čeka Za ozimnico (jabolka, krompir, zelje, paketi ETA Kamnik...) - 3 čeke brez obresti - kredit 1 + 3 brez obresti UVALA ZA OfiAXfWl S,,.«...........................********.....H.,,.»....,».».,».............. mimiiiimtiiitimmiiiitiiitiiitiiimiiiiiiimmimiimiiitiiitiiitiiitiiitimimmiimiuHiiiintiiii EPSI (Poročno fotografiranje - fotografiranje poročnega obreda; - fotografiranje v studiu; - fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; - fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 tel.:063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30 razen sobote, nedelje in praznikov CELJE - TRGOVINA MOZIRJE Na trgu 7 Tel.: 063 832-815 REZERVNI DEU ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO REDNJA JIŽNIGA mm ■ NASLOVNICA Prikaz reševanja iz poškodovanih avtomobilov foto: Ciril Sem Nove občine in nove lokalne volitve Pred sprejemom zakonodaje o bodoči lokalni samoupravi, ki buri duhove tudi v naši občini Negotovost se nadaljuje O razmerah v Glinu, njegovem poslovanju in njegovih možnostih za preživetje Namesto župana -- predsedujoči Skupščina ostaja še naprej brez predsednika, nesklepčnost pa je njena že stara bolezen Ne pod takšnimi pogoji Kaj o zavrnitvi vloge za zasebno dejavnost meni mozirski zobozdravnik dr. Peter Deleja Naša bodočnost je lastna občina Solčava vidi svojo perspektivo le v samostojni gorski občini Predstavitev nove opreme V mozirski občini smo poslej bogatejši za sodobno opremo za reševanje iz poškodovanih vozil S filmom je življenje lepše Zanimiv razgovor z Nikom Mlakarjem iz Mozirja, ki se že 30 let ukvarja s kinematografijo a smo stopili še v zadnje tromesečje letošnjega leta. Za vas, spoštovani naročniki, spet neprijeten termin, ko vam pošljemo položnico za plačilo naročnine. V uredništvu smo se odločili, da vašo zvestobo Savinjskim novicam nagradimo bolj kot doslej, zato jih boste poslej prejemali z 10 % popustom. Podražitvi se tudi tokrat, žal, nismo mogli izogniti. Porastu materialnih stroškov je enostavno treba slediti, kljub vsemu pa smo uspeli dvig cene našega časopisa v letu 1993 obdržati na sprejemljivih 20 % za naročnike oz. 25 % v prosti prodaji, za razliko od večine drugih dobrin, ki so se (oz. se do izteka leta še bodo) podražile precej več. Tudi v IV. tromesečju bo izšlo 7 številk, od teh 3 v decembru. V številki, ki je pred vami, je največ črnila prelitega na temo bodoče lokalne samouprave in dogodkov na področju politike, ki se pretežno vrtijo okrog gospodarstva in zdravstva. Zupana (še vedno) ni, nekateri celo menijo, da ga sedanji sestav skupščine sploh ni sposoben izvoliti. Le kaj je ostalo od brezhibnega stroja, ki je tako dobro deloval po volitvah leta 1990? Opazili ste, da smo tehnično nekoliko preoblikovali tudi stran, ki jo pravkar berete. Verjetno ste se je skupaj z nami v slabih dveh letih v prejšnji podobi naveličali tudi vi, zato je sprememba kar dobrodošla. V uredništvu razmišljamo tudi o nekaterih drugih novostih, ki pa so zaenkrat še v povojih, zato več o njih morda v prihodnje, če bodo dozorele do uporabne oblike. Lep pozdrav do 22. oktobra! Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. AKTUALNO Državni zbor je na svoji 11. seji 30. julija letos opravil prvo obravnavo predloga zakona o lokalni samoupravi ter v zvezi s tem sprejel stališča in sklepe kot podlago za pripravo besedila predloga zakona za drugo obravnavo. Predlog je sedaj pripravljen in bo v DZ predvidoma obravnavan konec meseca oktobra. Bistvena novost zadnjega predloga je, da lahko Državni zbor korigira posamezne referendumske odločitve zgolj v primeru, če so si le-te v nasprotju. V poglavju o premoženju in financiranju občine so upoštevana stališča in sklepi DZ, da naj to poglavje vsebuje načelne določbe, ki bodo usmeritev za konkretnejšo zakonodajo. Ustanovljena je delovna skupina, ki podrobneje proučuje problematiko financiranja občin. Skupina naj bi v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravila strokovno podlago oziroma kriterije za finančno izravnavo v občinah ter za dodelitev posebnega statusa finančno šibkim občinam. V poglavju o pokrajini je opredeljeno, da gre za prostovoljno obliko povezovanja občin in da so možne tudi druge oblike širših samoupravnih lokalnih skupnosti - zveze in skupnosti občin. Poleg tega je v prehodnih in končnih določbah opredeljeno, da se referendumi za določitev območij novih občin izvedejo še pred spomladanskimi lokalnimi volitvami 1994 in da se slednje izvedejo že v novih občinah. Državni svet je v nasprotju z Državnim zborom mnenja, da bi bilo koristno, če bi to problematiko obravnavale tudi občinske skupščine v razširjeni sestavi. DS namreč meni, daje za tako radikalne spremembe potrebno predvsem dovolj časa, zato je zanj popolnoma nesprejemljiva zahteva, da prične državna uprava po novem delovati že s 1. januarjem 1994. Poglejmo še ostale bistvene pripombe Državnega sveta! Vprašanje statusa pokrajine ostaja po njegovem odprto ustavno vprašanje. Brez pokrajin bodo občine prešibke v odnosu do države. Zakon bi moral opredeliti naloge in iz tega izvirajoče financiranje občine ter pokrajine. V zvezi s tem se zastavlja cela vrsta vprašanj. Koliko stane sedanje funkcioniranje občine in koliko bo predvideno delovanje bodoče občine? Koliko ljudi danes zaposluje občinska uprava in koliko ljudi bo zaposlovala bodoča občinska uprava in samouprava? Kolikšen bo strošek celotne reorganizacije? Državni svet meni, da bi zakon zaradi zavarovanja občine pred centralizmom moral našteti njene temeljne naloge, saj se bodo občine ob zastavljeni centralizaciji izčrpavale v ustavnih sporih z močnejšo državo. Državni svet tudi meni, da bi morale biti za župana zakonsko določene neposredne volitve, s čimer bi izključili možnost, da o njegovi izvolitvi odločajo politične stranke. Državni svet je v nasprotju z Državnim zborom mnenja, daje do tako resnih družbenih sprememb potrebno pristopati izjemno strpno in umirjeno. Po njegovem naj bi Državni zbor po uskladitvi sprejel zakon, v občinah bi se izvedle nove lokalne volitve, nove občinske garniture pa bi pripravile ljudi in izpeljale referendume za preoblikovanje občin in pokrajin. KF V mašineriji parlamentarnega postopka v Državnem zboru mlini že nekaj časa (kar predolgo) meljejo različne predloge o bodoči organiziranosti lokalne samouprave, čeprav se termin kot tak vedno bolj odmika od dejanske samouprave po volji in predvsem po meri in potrebah ljudi. Organiziranost bodočih občin in njene pristojnosti so v primerjavi z njenimi obveznostmi, katere izhajajo iz predloga zakona o lokalni samoupravi, pravzaprav komaj omembe vredne. Kljub spremembam, katere bo verjetno zakonski predlog še doživel. Bolj kot to pa je, dolgoročno gledano, nevarnost centralizacije, s katero center države preko svojih mehanizmov neopazno a z vso vztrajnostjo sedanjim občinskim centrom jemlje pristojnosti nad posemeznimi službami. Po sedanjem predlogu bodoče organiziranosti sedanja občina Mozirje izpade iz vseh kombinacij, preko katerih bi se lahko potegovala za samostojen okraj. V najslabšem primeru se lahko zgodi, da bomo ostali celo brez izpostave upravnega okraja. In prav v tem grmu tiči zajec, saj smisel nove organiziranosti ni v oddaljevanju pristojnih služb ampak v njihovem približevanju vsakodnevnim potrebam občanov. Prav zato bo v končni fazi kvaliteta lokalne samouprave odvisna od sposobnosti ljudi, ki jo izvajajo. Dejstvo je, da v sedanji organiziranosti lokalne samouprave sploh nimamo glede na pristojnosti, s katerimi razpolaga sedanja organiziranost krajevnih struktur. Bojim se, da bodo pristojnosti novih občin v približnem sorazmeiju z sedanjimi sveti KS, tojej na nivoju urejanja komunalnih zadev. Kaj več pa država ne namerava izpustiti iz rok. Predvsem pa se bo potrebno temeljito dogovoriti in zakonsko določiti kriterije bodočega financiranja občin. Obstojajo sicer predlogi in možne rešitve zagotavljanja finančne eksistence vendar še vse v nedorečeni obliki. Dodatno razpisovanje občinskih davkov, za kar naj bi bodoče občine imele pristojnosti, stvari ne bo rešilo. Vsaka država in tudi naša ni izjema, bo svoje hotela še v bodoče, njeno nenasitno žrelo navsezadnje vsi prav krepko občutimo.Možni novi davki, v kolikor se bodo občine prisiljene se jih poslužiti, in v to glede na vse okoliščine ne kaže dvomiti, ne bodo olajšali že tako dovolj ogroženo eksistenco povprečnega sloja prebivalstva. Bodoča lokalna samouprava mora dobiti dovolj široke pristojnosti, s katerimi bo sposobna reševati nakopičeno problematiko. V nasprotnem primeru organov lokalnih oblasti sploh ne bomo rabili. Kljub še obilici nedorečenosti in odprtih vprašanj novo lokalno organiziranost prav gotovo rabimo. Nova organiziranost bo poleg že omenjenega pa še česa potrebovala neobremenjene in sposobne ljudi, ki bodo znali opravljati svoje delo prefesionalno in odgovorno. Na žalost je življenje preveč zamotano, da bi si lahko privoščili zrcalno podobo sedanjih občinskih skupščin z vsemi blokadami, nesklepčnostnjo in podobnimi delovnimi izrazi, s katerimi zavirajo normalno delo in razvoj. Prav gotovo pa bodo morali biti bodoči nosilci občinske politike dovolj širokega zornega kota, da bodo znali povezovalno prisluhniti sorodnim interesnim dejavnostim, probleme pa reševali strpno v skladu z interesi tudi sosednjih lokalnih skupnosti. Evforično vzdušje ob možnosti organiziranja novih občin bo slej ko prej trdno postavila na tla gola realnost. In od tam naprej bo treba živeti! Edi Mavrič Gorenje Glin Nazarje: Na zadnji seji skupščine občine je bila glavna tema razprave pri točki poslovanja v prvem polletju problematika podjetja Gorenje Glin Nazarje in njegovih hčerskih podjetij. Stanje, v katerem se Gorenje Glin nahaja sedaj, ima seveda svojo (ne tako kratko) zgodovino. Najbolj intenzivne motnje v poslovanju pa se kažejo od leta 1990 dalje, ko je obstoj podjetja postajal vse bolj in bolj odvisen od kreditov in avansov iz tujine. Takšna poslovna politika vodstva podjetja na čelu z direktorjem Janezom Živkom je v lanskem letu doživela svoj zlom s stavko delavcev in zamenjavo vodstva. Z vključitvijo upnikov v reševanje nastalega položaja je nastal sanacijski program, Glin pa je meseca oktobra prešel v last Sklada Republike Slovenije za razvoj. Rezultat poslovanja v letu 1992 je bila izguba v višini 217 milijonov SIT, kije skupaj z izgubo iz preteklih let v višini 330 milijonov SIT dosegla nivo trajnega kapitala. Sanacijski program je predvidel vložek 500 do 600 milijonov SIT v krovno podjetje (Glin seje, kot je znano, ob koncu leta reorganiziral v obliko holdinga in osmih podjetij - hčera) za financiranje hčera in odplačilo upnikov. Uresničitev letnih planov hčera in holdinga je zato temeljila na predpostavki realizacije teh sredstev. To pa se ni zgodilo. Sklad je vložil del sredstev samo v Glin Zagarstvo in sicer 2 milijona DEM kratkoročnega kredita in 40 milijonov SIT za najnujnejša obratna sredstva. Glin Holding je imel kot edini prihodek v svojem poslovanju najemnine za osnovna sredstva, ki so mesečno predstavljale 10 milijonov SIT in sredstva Ministrstva za delo za trajno presežne delavce. V tem času Sklad kot lastnik podjetja ni dosegel (morda se bomo nekoč spraševali tudi o razlogih za to) dogovora z glavnimi upniki, čeprav so slednji sprva kazali obilo razumevanja in pripravljenosti za kompromis. Očitno je, da Sklad vodstvu Glina ni (več) zaupal, saj ga je v nadaljevanju pogajanj z upniki celo dobesedno izločil iz njih. Navkljub vsemu je vodstvo podjetja in njegovih hčera delavcem, teh je bilo ob polletju 826, kar presega število, opredeljeno v sanacijskem načrtu, zagotavljalo redno izplačilo osebnih dohodkov in regresa za letni dopust. Tudi proizvodni proces je v glavnem kontinuirano potekal. Finančni rezultat prvega polletja 93 izkazuje 408 milijonov tolarjev izgube. Po obrazložitvi vodstva Glina je nastala iz tečajnih razlik leta 1992, ki so bile naknadno ugotovljene, v višini 74 milijonov SIT in neizplačanih OD za novemeber 1992 in december 1992 v višini 32 milijonov SIT. Če bi to upoštevali, bi bila izguba Holdinga s 186 milijonov SIT zmanjšana na 80 milijonov SIT. Podjetje je dosegalo plan poslovnih prihodkov v višini 94,9 %,od celotne realizacije je bilo 54 % prodaje na tujem in 46 % na domačem trgu. V tem času je skupni znesek poplačila starih upnikov dosegel 5 milijonov DEM. Obremenjujoče je bilo za tekoče poslovanje tudi dejstvo, da so podjetja hčere za najete kredite plačevale obresti po IV. bančni boniteti, tako je Glin Holding samo banki v polletju 1993 dolžan 2,2 milijona DEM obresti in stroškov banke. Direktor Glin Holding, dr. Jože Korberje na seji skupščine tudi povedal, daje banka, kije poleg Gorenja in Gozdnega gospodarstva eden največjih upnikov (v Glinu ima okrog 8 milijonov DEM), pred nedavnim odstopila od poprejšnjega dogovora, s katerim je bilo predvideno, da upniki z vložkom dela svojih terjatev do Glina prevzamejo 51 - odstotni delež podjetja, 49 odstotkov pa ostane v lasti Sklada, ki bi iz svojega dela 20 % prepustil delavcem. Dr. Korberje še dodal, da Sklad po njegovem mnenju kljub temu, da se temeljitega reševanja sploh ni lotil, nima namena podjetja prepustiti stečaju. Kako "korekten" odnos ima Sklad do svojega podjetja morda pojasnjuje tudi dejstvo, da še do zdaj ni odgovoril na poziv občinske skupščine, naj pojasni svoje načrte glede Glina. In da direktor sklada, g. Korže, kljub številnim telefonskim pozivom noče vzpostaviti kontakta z občinskim izvršnim svetom. Kaj se bo torej z Glinom zgodilo v bližnji bodočnosti? Možnih scenarijev je več, glede na to pa, da kljub dolgotrajnim pogajanjem Sklad z največjimi upniki ni dosegel sporazuma, je najverjetnejša varianta prisilna poravnava dolgov. In nenazadnje ostaja še strateško vprašanje: ali se bo Glin prodajal kot celota ali po delih in kaj vsaka od navedenih odločitev nosi s sabo? Na odgovor verjetno ne bo treba dolgo čakati. KF Negotovost se nadaljuje Poslovne informacije 1. 19. junija je stopil v veljavo Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil (Ur. l.,št.28/93). Center za tehnološko usposabljanje pri GZS je s strokovno pomočjo Združenja za trgovino pripravil več seminarjev, katerih namen je pripraviti kandidate za preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje trgovinske dejavnosti. Vsebina seminarjev je povzeta po zasnovi programa za preizkus strokovne usposobljenosti za PRODAJ ALCA, traja 3 dni po 8 ur. Center za tehnološko usposabljanje je pripravil naslednje seminarje: - poznavanje blaga - 8 ur; - gospodarsko poslovanje - 8 ur; - psihologija prodaje - 8 ur. Priprava za preizkus strokovne usposobljenosti za POSLOVODJO traja 6 dni po 8 ur na seminarjih: poznavanje blaga - 8 ur, kaj mora vedeti poslovodja - 16 ur, psihologija prodaje in vodenja sodelavcev - 8 ur, trgovska zakonodaja - 8 ur, knjigovodstvo in finance - 8 ur. Posameznik se lahko udeleži celotnega sklopa seminarjev, na lastno željo pa tudi samo posameznih seminarjev. Cena za udeležbo na enem dnevu seminarja je 120 DEM. Člani GZS, ki redno plačujejo članarino, imajo 20% popusta.Kotizacija vključuje tudi stroške gradiva, napitkov in malice. Na seminarju bodo udeleženci dobili tudi seznam dodatne literature, s pomočjo katere se lahko še bolj seznanijo s snovjo, ki je predvidena za preizkus strokovne usposobljenosti oziroma izpit.Seminarji za prodajalca in poslovodje bodo koncem oktobra oziroma novembra. Tistim, ki so se prijavili na Ljudski univerzi v Velenju, se ni potrebno ponovno prijaviti. Pisne prijave sprejemamo na GZS- Območni zbornici Velenje, tel:063 856 920, fax: 063 855 645 in sicer do 15. oktobra 93. 2. Do maja 1994 se morajo firme dokapitalizirati - povečati ustanovni kapital. Zato GZS - Območna zbornica Velenje prireja v sodelovanju z GEA Collegom seminar, ki bo udeležence seznanil z določbami, ki se nanašajo na dokapitalizacijo in časovno uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov gospodarske družbe ter o možnih virih in oblikah povečanja trajne vloge. Predavala bosta dr. Krešimir Puhar in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc.Cena seminarja je 200 DEM v tolarski protivrednosti. V ceno je vključena tudi literatura. Pisne prijave sprejemamo na GZS - Območni zbornici Velenje, tel: 063 856 920, fax 063 855 645 in sicer do 15.10.93. 3. S strani tržaškega sejma smo dobili vabilo za udeležbo na "4T -Trieste, Trade,Technology, Transfer", prireditvi, ki bo v Trstu od 8.do 11. 11. 93. Stroške udeležbe pokriva organizator. Vsi zainteresirani lahko dobijo prijavnice na GZS - Območni zbornici Velenje, Trg Mladosti 2, Velenje in sicer do 8.10.93. GOSPODARSTVO Kako čiste so reke in potoki pred našim pragom (nadaljevanje iz 18. številke) Mozirje Število prebivalcev: 2000 Industrija: - Cinkarna Celje - Kemija Ljubija: sanitarne odpadne vode se odvajajo na čistilno napravo v Mozirju, tehnološke odpadne vode pa se čistijo na obratni čistilni napravi. V večjem delu naselja je zgrajena sekundama kanalizacija, odpadne vode se čistijo na čistilni napravi v Mozirju, v delu naselja pa se odpadne vode zlivajo v potok Trnavo in druge "priročne” odvodnike. Potencialna možnost onesnaženja je s Petrolovega bencinskega servisa. Gornji Grad Število prebivalcev: 1000 Industrija: - Smreka - lesna industrija: odpadne sanitarne vode se odvajajo v kanalizacijo in od tam v Dreto. Obstaja možnost onesnaženja z odpadnimi mulji. V večjem delu naselja je zgrajena kanalizacija, ki se izliva v Dreto. Čistilna naprava je v fazi idejnega načrta. Bočna Število prebivalcev: 700 Industrije ni, odpadne vode iz gospodinjstev pa se odvajajo skozi greznice v ponikovalnice ali v bližnji potok. Šmartno ob Dreti Število prebivalcev: 400 Industrije ni, odpadne vode iz gospodinjstev se odvajajo v ponikovalnice ali v bližnjo Dreto. Deponija odpadkov V Homu je deponija odpadkov za potrebe občine Mozirje. Lokacija deponije je v K.O. Bočna in se nahaja na relativno neugodnem terenu ob potoku Lizavnica in trenutno ni zavarovana proti visokim vodam. Teren pod deponijo je vodonepropusten, tako da se izcedne vode ne izcejajo v podtalnico, temveč onesnažujejo potok. Predvidena je sanacija obstoječe deponije in širitev deponije v vzhodni breg. S tem bi se skrajšala stična meja deponije s potokom, površino nove deponije bo možno ustrezno pripraviti in opremiti s PEHD folijo, ki bo zagotovila kontrolirano zbiranje izcednih vod in tudi možnost za njihovo ustrezno tretiranje. Nevarne in strupene snovi V občini Mozirje so štirje bencinski servisi, ki so možni onesnaževalci talne in površinske vode z gorivi in mazivi, predvsem servis v Nazarjah, ki leži v neposredni bližini reke Savinje in ima cisterne brez obvezne dvostenske zaščite. Precejšnje število individualnih kurišč v stanovanjskih hišah, večstanovanjskih blokih in podjetjih uporablja kurilno olje kot vir energije. Rezervoarji z oljem so v glavnem brez posebnih varoval proti nekontroliranemu iztoku in taki predstavljajo veliko možnost onesnaženja. Posebej se je to pokazalo ob poplavi 1.11.1990, ko se je s kurilnim oljem onesnažila podtalnica v domala vseh območjih, ki so bila poplavljena. Velikanska količina olja pa je skupaj s povodnijo odtekla. Poleg kurilnega olja predstavljajo potencialno nevarnost tudi skladišča nevarnih snovi (topila, razna olja, razredčila, barve), ki so v obratovalnicah in industriji urejena Javno podjetje Komunala je pred nedavnim pričelo s temeljitim urejanjem deponije odpadkov. V proizvodnji modne konfekcije Elkroj Mozirje se je 5. maja letos, o tem smo poročali, rodila nova blagovna znamka z imenom Carier, ki so jo zasnovali kot odgovor na potrebe sodobnega potrošnika, ki si želi udobnih, modnih in odlično krojenih hlač, izdelanih iz kakovostnih materialov. V kolekcijo Carier so zajeli tako klasične modele, ki ustrezajo daljšemu modnemu obdobju, kot tudi modele, ki stopajo v korak z zadnjimi modnimi smernicami. Izkazalo se je, da je bila usmeritev pravilna. V Elkroju so se že v začetku odločili, da bodo hlače Carier prodajali le na izbranih prodajnih mestih, vsak njihov kupec pa lahko postane član Kluba Carieristov, ki sedaj šteje že okrog 650 po predpisih. Hudournik Savinja je skupaj s svojimi večjimi in manjšimi pritoki hudournik. Njen značaj se je najbolj drastično pokazal 1.11.1990, ko je s svojo razdiralno močjo uničila velik del tega, kar je človek dobronamerno leta in leta gradil na njenih bregovih. S seboj je odnesla že tako maloštevilne jezove, ki so jih naši predniki z muko gradili in vzdrževali, da so z njimi izkoriščali in ubijali moč vode, odnesla je mostove, ki so povezovali kraje med seboj, odnesla je hiše, delavnice, drvarnice, v ljudi pa naselila strah in spoštovanje do svoje vsakodnevne spremljevalke. Samo upamo lahko, da bo ta strah in spoštovanje povzročilo, da bo človek začel reko sprejemati kot živo bitje, da ji ne bo še naprej povzročal bolečin s svojimi posegi v prostor, s svojo delavnostjo v delovnem in prostem času. Uporabljeni so podatki iz idejnih projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda po naseljih v občini Mozirje in idejni načrt deponije odpadkov Bočna. Andrej Ermenc OPOMBA: Prispevek "Kako čiste so reke in potoki pren našim pragom" je povzet iz tretjega poglavja knjige "Poteptana priroda", ekološke in razvojno turistične analize Savinje in Pake ter njunih pritokov, ki so jo v maju 1992 založili občinski odbori LDS Mozirje, Žalec in Velenje, njeno izdajo pa je omogočilo Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Direktorica Elkroja, Marija Vrtačnik, se zahvaljuje Carieristom za zaupanje članov. Vsakim hlačam Carier je namreč priložen anketni listič s pristopno izjavo. Člane kluba Elkroj vključuje v žrebanja, nagradne igre, modne revije in druge dejavnosti, ena takšnih je bila tudi v petek, 24. septembra na razstavnem prostoru Elkroja na ljubljanskem Sejmu mode. Direktorica Elkroja, Marija Vrtačnik, je izžrebala pet Carieristov, ki so jim tako pripadle lepe nagrade: Tone Ljubič iz Žabnice bo poslej eno leto brezplačno naročnik modne revije Ars Vivendi, Katja Žerjav iz Ljubljane, Dušan Florjančič iz Slovenj Gradca in Nuša Skok iz Mozirja so bogatejši za še ene hlače Carier, Miran Zomer iz Ljubljane pa je kot prvo nagrado dobil 4-dnevni ogled modnega sejma v Parizu za dve osebi. Elkroj se torej s primernim marketinškim pristopom uspešno uveljavlja naprej, pa tudi rezultati poslovanja ga bistveno ločijo od ostalih podjetij v občini. V pozitivnem smislu, seveda. KF GOSPODARSTVO JP Komunala Mozirje: Akcija odvoza odpadkov uspešno začeta V 19. številki Savinjskih novic smo pisali, da se je javno podjetje Komunala Mozirje lotilo novega koraka pri odvozu odpadkov, ki naj bi bil nekakšen uvod v ločevanju odpadkov pred odlaganjem na deponijo. Prvi, lahko bi rekli poizkusni odvoz so opravili v soboto, 2. oktobra v Novi Štifti, Gornjem Gradu in Bočni. Poleg Komunale je sodelovalo tudi podjetje Surovina. Odziv je bil po besedah namestnika direktorja Komunale, Rudija Hrameca, dober. Nerealno bi bilo seveda pričakovati, da bo že prva tovrstna akcija stekla v polnem razmahu, saj se morajo krajani takšnega načina odvoza enostavno privaditi. Pomembno je, da se z začeto akcijo, upoštevajoč prve ugotovitve, nadaljuje in vzpostavi reden sistem odvoza. V osnovi je predvideno, da bi v vsakem kraju izvedli akcijo enkrat spomladi, enkrat poleti in enkrat jeseni, v vmesnem času pa bi lahko krajani v lastni režiji prevoza odpadke dostavili direktno na centralno odlagališče vsako prvo soboto v mesecu. Podobno mnenje je tudi pri koristnikih teh storitev. Predsednik KS Gornji Grad, Toni Rifelj, meni, da je akcija vredna vse pohvale in da je zadnji čas, da se s takšnim pristopom začne tudi v naši dolini. V mestih je ločevanje odpadkov postalo stalna praksa in ni razloga, da bi bili v mozirski občini zadnji, ki bi začeli z višjo stopnjo varovanja okolja. Več pa bo potrebno storiti pri osveščanju in obveščanju krajanov, za kar morajo poskrbeti lokalni mediji in krajevne skupnosti. KF Da bi takšna odlagališča za vedno izginila POLITIKA IS SO Mozirje: Tretje nadaljevanje in nova seja V torek, 28. septembra, seje znova sestal Izvršni svet SO Mozirje, da bi dokončal 43. sejo, ki je bila zaradi obilice gradiva poprej že dvakrat prekinjena. Najprej so se člani izvršnega sveta seznanili s poročilom komisije za lokalno samoupravo. V razpravi so bili mnenja, da je sistem financiranja novih občin ključnega pomena za njihovo delovanje, zato gaje treba natančno opredeliti. Negativno so ocenili početje bivšega predsednika SO Mozirje, Andreja Presečnika, kije v časopisu Naš čas "popljuval delo IS in komisije za lokalno samoupravo", sam pa se v začetku teh aktivnosti, koje bil še na funkciji, ni udeležil niti enega sestanka na to temo. Izvršni svet je sprejel stališče, daje občinam potrebno zagotoviti financiranje iz naslova izvirnih prihodkov (dohodnina in prometni davek), da naj bo referendumska odločitev občanov o bodoči organiziranosti dokončna in da v primeru neuspelih prizadevanj za okraj Mozirje podpira vključitev v okraj Celje. Izvršni svet je nato obravnaval plan potrebnih sredstev za odpravo posledic poplav v letih 1990 in 1992. Pri že sklenjenih pogodbah znašajo razlike do pogodbenih vrednosti skupaj 9.407.000 SIT, dela po planu IS 17.634.000S1T in dela po sanaciji 1992 skupaj 39.782.000 SIT. Javno podjetje Komunala Mozirje je lansko leto po odločbi sanitarnega inšpektorja, vendar brez soglasja IS, izvršilo sanacijo odlagališča Prihova, kjer so bili deponirani razni materiali, predvsem iz Elkroja ob poplavah, v vrednosti 4.089.000 SIT in sanacijo odlagališča Varpolje, kjer so bili ostanki nekdanje separacije in betonarne, v vrednosti 2.172.000 SIT. Izvršni svet bo o plačilu teh del odločal po obravnavi poročila komisije za sanacijo razmer v Komunali. Razprava je nato nanesla na obrtno - stanovanjsko cono na Reneku. Bralci Savinjskih novic poznajo njeno problematiko iz članka z naslovom "Cesta, ki ogroža delovna mesta" iz letošnje 3. številke. Rešitev dovoza v omenjeno cono je mogoča z izdelavo nove ceste, ki bo vanjo speljana z druge strani, zanjo pa bo po oceni Zavoda za urbanistično načrtovanje občine Mozirje potrebno 20 do 24 milijonov tolarjev. Izvršni svet meni, daje izgradnjo ceste mogoče zagotovili prihodnje leto z delom sredstev iz proračuna, delom iz Sklada stavbnih zemljišč in delnim sofinanciranjem krajanov. IS je nato nadaljeval kar s 44. sejo, na kateri je bila najprej na vrsti tematika Sklada stavbnih zemljišč. Skladje za leto 1992 po predhodnih razpravah v skupčini in zaradi pripomb zavezancev o visoki obremenitvi predlagal zmanjšanje vrednosti točke, zaradi česar bo v primeru popolne poravnave obveznosti zavezancev njegov prihodek namesto 28 milijonov SIT le 17.581.000S1T. Upravni odbor sklada je sklenil, da se planirane neporavnane naložbe pokrijejo le v višini lanskih sredstev, sredstev za leto 1993 pa ne bremenijo. Za letošnje leto sklad predlaga vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 0,08 SIT, povečano z indeksom rasti cen na drobno od 1.1.1993 do izdaje odločb. Za vse fizične osebe, obrtnike in podjetja se vrednost točke za nepokrita skladišča, delavnice na prostem, interna parkirišča ipd. zniža za 30 %. IS se je nato seznanil z informacijo, da bo zapisnik SDK o pregledu v Komunali gotov do 10. oktobra, komisijo za sanacijo razmer v tem podjetju pa so okrepili z ekonomistom, to je Franc Miklavc iz M-ZKZ Mozirje. Sledila je razprava o posledicah suše, ki po oceni Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora znaša slabih 490 milijonov SIT, kar predstavlja dobrih 8 in pol odstotkov družbenega proizvoda občine za minulo leto. Na podlagi prve ocene škode je naša občina prejela akontacijo solidarnostne pomoči v višini 4 milijone SIT. Iz teh sredstev je že namenjeno 1 milijon SIT za reševanje problematike plemenskih telic. Preostala sredstva bodo namenjena: 1,5 milijona SIT za pokrivanje škode na hmelju, 0,9 milijona SIT za regresiranje nabave voluminozne krme, 0,5 milijona SIT za silažno koruzo in 0,4 milijona SIT za seno ter za regres pri nabavi beljakovinskih koncentratov za cca. 200 ton. Izvršni svet je sklenil, da bo pričakovana sredstva z renominacijo proračuna razporedil za KS in odpravo posledic suše. Na naslednji seji v mesecu oktobru bo izvršni svet spregovoril med drugim tudi o stanju na področju lesarstva in gozdarstva v naši občini, saj po denacionalizaciji škofijskih gozdov družbenih gozdov pri nas praktično ne bo. KF SO Mozirje: Namesto šupsam - ppedseđi^oei Dominik Miklavc Po dolgem poletnem odmoru, ki se je zavlekel že krepko v jesen, se je v petek,1. oktobra, sestala občinska skupščina. Da z volitvami župana tudi tokrat ne bo nič, je bilo bolj ali manj jasno že v začetku, saj je bilo prisotnih vsega 35 delegatov. Najprej je dobil besedo poslanec Državnega zbora, dr. Franc Zagožen. Pojasnil je nekatere odgovore na delegatska vprašanja, naslovljena nanj, in sprejel predlog, da posreduje pri organizaciji sestanka s člani Komisije za lokalno samoupravo pri DZ. Izjavil je, da se bo po svojih močeh zavzel za to, da bi država namenila več sredstev za odpravo posledic suše, in za to, da se država končno dotakne tudi problematike lesarstva. Dr. Zagožen v nadaljevanju seje zaradi obveznosti v Državnem zboru ni mogel biti prisoten. Skupščina je nato ugotovila, da je kandidatura za predsednika samo ena (Dominik Miklavc), medtem ko je Rajko Pintar svojo kandidaturo umaknil. Dominik Miklavc, ki je sejo vodil (podpredsednik skupščine, Rade Rakun, je bil iz zdravstvenih razlogov odsoten), je povedal, dsfv takšnih razmerah skupščini ni pripravljen več predsedovati. V razpravi so se poslanci dogovorili, da sejo prekinejo in da v odmoru zbori poskušajo najti protikandidata. Odločitev zborov je bila nato nekoliko drugačna. Dogovorili so se, da Dominik Miklavc do izvolitve novega predsednika opravlja njegove dolžnosti z vsemi pooblastili in denarnim nadomestilom in je torej neke vrste vršilec dolžnosti predsednika SO. Predlog je bil soglasno potrjen. Na tematiko proračuna občine v prvem polletju se je prvi oglasil Franc Bastl in terjal odgovore na nekatera konkretna vprašanja glede porabe sredstev. Opozoril je, da stranka Narodnih demokratov ni dobila nič sredstev, ki ji sicer pripadajo. Odgovore na zas- tavljena vprašanja je posredoval predsednik IS, Alfred Božič. Kar se tiče sredstev za Narodne demokrate, jih po njegovem dobi prava stranka. Spet se je oglasil Franc Bastl in povedal, kar sicer, kot je dejal, še ne more dokazati, da je proračun sredstva za ND nakazoval na hranilno knjižico, ki jo v žepu nosi Alfred Božič. Andrej Presečnik je na to menil, da nekdo očitno laže in da obstaja bojazen, da se sredstva stekajo v privatni žep. Dominik Miklavc je izrazil mnenje, da naj SDK ugotovi, kam je šel denar, strankarski spori pa naj se razčiščujejo v njihovih krogih. Andrej Presečnik je ugovarjal, da gre v tem primeru za proračunska sredstva in da zadeva smrdi ne samo pri repu temveč tudi pri glavi. Dr. Anton Žunter je nato dejal: "Govori se, nimam dokazov, da je predsednik IS, Alfred Božič, svojemu podjetju posodil 6 milijonov SIT po dvoodstotni obrestni meri, ta pa naprej podjetju MGA po 48-odstotni obrestni meri." Očital je Dominiku Miklavcu, da je bil tedaj še zraven, ko je bil v MGA. Po razpravi je skupščina sprejela sklep, da se poročilo o realizaciji proračuna v prvem polletju sprejme, SDK naj ugotovi, kam je šel denar za ND, Ministrstvo za pravosodje pa naj poda pojasnilo glede nasledstva stranke. O predlogu dr. Žunterja,.da se preveri prej omenjena finančna transakcija, poslanci niso glasovali. Na dnevnem redu je bil tudi osnutek rebalansa proračuna za letošnje leto. V imenu Zbora KS in skupine delegatov istega zbora je predlog predstavil Edi Mavrič. Njegov namen je v zagotovitvi osnovnih sredstev za delo krejevnih skupnosti po neuspelem referendumu. Predsednik IS, Alfred Božič, je nato pozval skupščino, naj se izreče glede porabe sredstev, ki naj bi pritekla z renominacijo proračuna, ali bodo šla v celoti za KS ali pa bi se delila v razmerju 83 : 17 za KS in odpravo posledic suše. V nadaljevanju je razprava nanesla na področje Komunale. Rudi Hramec, namestnik direktorja Komunale, je pojasnil, da so po prevzemu upravljanja lokalnih cest predlagali 90 milijonov SIT za njihovo sanacijo, vendar sredstva niso bila odobrena, zato jih vzdržujejo v okviru možnosti. V sodelovanju s SMELT-om je bil izdelan projekt postopnega zapiranja centralnega odlagališča odpadkov v nekaj letih, vendar sredstva za njegovo realizacijo s strani republike niso bila odobrena. Trenutno se srečujejo z velikimi likvidnostnimi težavami, število zaposlenih bodo zmanjšali za 25 %. Andrej Presečnik je nato opozoril, da je iz podatkov razvidno, da je šla polovica renominiranih sredstev v tekočo proračunsko rezervo, in predlagal, da skupščina na naslednji seji obravnava problematiko Komunale. Predsednik IS je razložil zadnjo renominacijo proračuna, pri kateri je Izvršni svet 5,4 milijonov SIT pustil še nerazporejenih in jih namerava nameniti za komunalne zadeve v Gornjem Gradu, če bo skupščina podprla predviden način pridobitve sredstev. Skupščina je sprejela osnutek rebalansa in ga po prekvalifikaciji v predlog tudi dokončno potrdila, podprla je stališče IS o načinu delitve sredstev v pričakovani renominaciji, terjala je še dodatna sredstva za sušo in problematiko Komunale uvrstila na dnevni red prihodnjega zasedanja. Pri obravnavi informacije o poslovanju v občini Mozirje v prvem polletju letošnjega leta je razprava tekla predvsem o problematiki podjetja Gorenje Glin in njegovih hčera. A kot da diskusija o več sto delovnih mestih ni bila zanimiva! Predsedujoči Dominik Miklavc je kmalu ugotovil, da potrebne sklepčnosti ni več, in je sejo prekinil. »8 9eg8*ts8*«8g<988it889i88*«ag*eg8 Ljubenci in Mozirjani še naprej uspešni V medobčinski nogometni ligi, kjer sodelujeta tudi naša domača kluba Ljubno in Elkroj, se prvenstvo odvija naprej. SPORT % 25. septembra je Elkroj doma premagal Vransko 1:0, Ljubno pa Hrastnik 5:2. Minulo soboto je Elkroj v Hrastniku izgubil z istoimenskim moštvom 1:3, Ljubno pa je bilo zaradi izstopa Senovega iz lige prosto. V naslednjem kolu bo iz istega razloga prost Elkroj, Ljubno pa odhaja na gostovanje k Uniorju v Zreče. 16 oktobra bo na Forštu za ljubitelje nogometa v dolini prava poslastica. Pomerili se bosta namreč ekipi Ljubnega in Elkroja, kar bo po številnih letih spet pravi zgornjesavinjski derbi. KF Rekonstrukcija smučarske skakalnice Na Ljubnem ob Savinji v teh tednih poteka rekonstrukcija 65-meterske skakalnice, s katero bo leta dobila drugačen, z novimi predpisi usklajen profil, zaradi česar bo dopuščala daljše skoke. Kritična točka naj bi bila poslej pri 75 m, to pa pomeni, da bodo skoki lahko merili kar okrog 80 m. Podaljšan bo tudi zalet za približno 15 m. Prizadevni člani Smučarskega kluba Ljubno so po besedah predsednika Pavla Pukarta letos izkoristili izjemno priložnost, ko je na Ljubnem zaradi izgradnje obvoznice prisotna ustrezna gradbena mehanizacija, s katero so opravili največja zemeljska dela. Tako ali drugače je bilo potrebno prerazporediti okrog 1000 m3 zemlje, čaka pa jih še obilo ročnega dela. Na ta način bo skakalnica postala zelo zanimiva tudi v državnem merilu, s smučarsko zvezo pa že potekajo razgovori o možnostih organizacije tekme za evropski pokal v letu 1994. Slednja bi za razvoj smučarskih skokov v naši dolini pomenila ogromno, domača skakalca Robi Kopušar in Tomaž Murko pa bi dobila pravo priložnost, da vse svoje sposobnosti pokažeta tudi pred zgornjesavinjskim občinstvom. KF VELIKI SMRČEK '$LkJ Mm ^vjcAk^aL adUj (iy mo^lcmoj MUrru ^ d&rst/vnj rut/ds&Oo oiljj 4?->x)icjišurvj3n_>€xifi^oo jvou _______ JXix^rüiLpöxx) «mu rtx!L/ 5a; lO-L) nrvwu51, ^Am. ww iw - - i asiaaW> a ■ !%j itvo urrti rmArcsmoj (SjuooIa (HrmJču ww IAj kjfeW (vajdaSb- &J tifojvj Wj ’<5&5t> m;; Wj TtfMmu OioEcusaj <5Wj7UcnrYu]k> PISMA BRALCEV Druga plat zvona Gospod Mogu očita vernikom, zbranim pri maši v Savinjskem gaju nehumanost, brezčutnost in nepripravljenost pomagati sočloveku. Globoko se strinjam z gospodom Mogujem, da je potrebno pomagati vsakemu človeku v takšni ali drugačni stiski, bolezni ali nesreči.Tudi se strinjam, da naj bi imel organizator preskrbljeno in pripravljeno prvo pomoč. Prepričan sem tudi, da je bila med množico vernikov velika večina takih, ki bi bili pripravljeni takoj pomagati, če bi vedeli, daje komu potrebna pomoč. Iz praktične izkušnje pa vemo, da panika le še otežuje domišljen in hiter pristop ter uspešno podano pomoč.Ne morem pa se strinjati s tem, da kdor koli izrabi nesrečno naključje za to, da prikaže vernike kot najbolj nehumane in brezčutne ljudi, čeprav nato dostavlja, da je g. Natek,- ki pa je vsekakor, znan kot značajen katoliški vernik, poskrbel za prevoz, zdravnika in vse potrebno, kar je hvalevredno. Čeprav se občestvo vernih veseli vsakogar, ki se nam pridruži v obhajanju Evharistične daritve, pa se ne strinjam in ne odobravam, če kdo prihaja na verske in cerkvene svečanosti s slabim namenom. Svetopisemski citat, ki ga navaja g. Mogu, pa velja za vse verne in neverne enako in v vesti veže vsakogar, brez razlike. Zato je še tembolj sporno, da tovrstni očitki letijo samo na verne, odnosno na vemo občestvo. Sicer pa smo verniki še ne v tako davni preteklosti bili deležni še mnogo hujših obtožb, kot je obtožba nehumanosti, zato tovrstna kritika g. Moguja, za katero predpostavljam in upam, da je morda celo dobronamerna, sploh ne preseneča. Vendar, če pa bi se vsi dosledno ravnali po nauku iz sv. pisma: "Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen", bi vsi"kamni" ostali na tleh, ljudje pa bi složneje živeli. Prav tako pa tudi evangelijska prilika o iveri in brunu v očesu, prepričljivo uči dobrih in pristnih medčloveških odnosov. Ivan Glušič 50 let slovenske državotvornosti Po dveh in pol letih hudega boja proti okupatorju se je narodno osvobodilni vojski posrečilo osvoboditi skoraj polovico Slovenije. Na ozemlju, ki so ga branili borci OF, so se zbrali poslanci iz vseh delov Slovenije, da postavijo temelj slovenske države. Narod si bo pisal sodbo sam, je napovedal že Ivan Cankar. Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda je 11. septembra 1943 razpisal splošne in javne volitve za zbor odposlancev slovenskega naroda. V dneh od 1 .do 3 .oktobra 1943 se je v Kočevju zbralo 572 izvoljenih odposlancev. Glasovali so o združitvi VSEH Slovencev v boju za dokončno osvoboditev. Izvolili so prvi slovenski parlament, glasovali o priključitvi Primorske k Sloveniji in za vstop Slovenije kot suverenega in enakopravnega naroda v Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije. Izvolili so poslance za to zasedanje, kije bilo 29.11.1943 v Jajcu. V imenu slovenskega naroda so govorili kmetje, delavci, obrtniki, duhovniki, trgovci, kulturni delavci, študentje, uradniki in odposlanci vojaških enot, med katerimi so bili borci in borke iz cele Slovenije. O pomenu Kočevskega zbora so potem ponesli poročilo v vse kraje Slovenije. Žal so bili mnogi med njimi žrtve strahovite nemške ofenzive, ki seje začela proti koncu oktobra. Vendar je OF še uspela pred ofenzivo organizirati tri vseslovenska zborovanja, na katerih so obravnavali pomen in uresničevanje sklepov zbora v * Kočevju. 10. in 11. oktobra 1943 so že zborovali na Suhorju slovenski pravniki in razpravljali o perečih vprašanjih narodnoosvobodilnega boja s stališča državnega in mednarodnega prava. 10. oktobra je bil že prvi kongres slovenske mladine v Kočevski Reki. Govorili so o pomembnem deležu mladine v narodnoosvobodilnem boju in o njeni včlanitvi v Zvezo proti fašistične mladine Jugoslavije. Glede na veliko vlogo žensk v OF je bil pomemben dogodek tudi prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze. 16. in 17. oktobra seje na Dolenjskem zbralo 170 delegatk, to so bile aktivistke in sodelujoče v narodnoosvobodilnem boju. Spregovorile so o sodelovanju v organih ljudske oblasti, ki jim je že priznavala polno državljansko enakopravnost. Na zasedanju Kočevskega zbora je bil navzoč tudi vodja britanske vojaške misije. Zbor je ocenil kot izredno organizirano skupščino, orisal je nečloveške dosežke značaja in boja in o tem poročal v London in državam proti fašistične zveze. Izrekel je nesmrtno spoštovanje temu narodu za njegove žrtve, zvestobo in odločnost. Alije mogoče, da danes nekateri zanikajo to svetlo dediščino? Vera Poličnik, Sp. Rečica 34 Zakaj smo kmetje v težkem položaju? Na to temo je bilo na raznih shodih in okroglih mizah izrečenih že kar precej pametnih in tudi manj pametnih besed. Zato le-teh ne bi ponavljal. Čeprav tudi te več ali manj držijo. Ampak bi dodal še nekaj, kar na prej omenjenih shodih nisem zasledil. Nič čudnega, daje stanje v kmetijstvu tako, če imamo ob vseh prisotnih dejstvih, ki nas pestijo, v mozirski občini še predsednika Odbora za varstvo kmetijskih zemljišč, ki obenem opravlja neko "zelo pomembno" funcijo tudi na ZKZ Mozirje, kateri bi rad v dolini, ali pa vsaj v gornjem koncu, iz srednje velikih kmetij, naredil samo nekaj kulakov, (kulak - premožen (ruski) kmet; izkoriščevalec) Kar nekaj dokazov podkrepljuje mojo trditev. Ta človek ima poleg omenjenih funkcij, (za kar dobiva več kot solidno plačo) še dve zelo lepi kmetiji. Na vsaki bi se lahko preživljala ena družina. Vendar mu te štiri stvari še niso dovolj in sije ob IZDATNI pomoči Komunale iz Mozirja nabavil še stroj za pluženje snega in pluži cesto v Podvolovljek. Koliko denarja je kanilo ob lanski zimi, ko pluženje ni bilo potrebno, v njegov žep? Ob vsem tem naloženem delu, ki ga ima, pa seveda stvari ne more peljati sam. Zato ima pri hiši dva "hlapca", ki sta bila (ali pa sta še) prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, da ni bilo (ali ni) potrebno plačevati dajatev zanju. Zakaj sem bil prisiljen napisati ta dejstva? PISMA BRALCEV Vse naštete stvari bi me kaj: malo brigale, če ne bi T. Marolt, o katerem je bilo prej govora, uradno napisal stvari o meni, ki se tudi njega popolnoma nič ne tičejo. Če pa se ga že, naj to stori javno, kot je javno to pismo. Tako pa me njegovo početje precej spominja na metode bivše UDBE in proslulih komunistov, kar mu je bilo v preteklosti najbrž kar dobro znano, ne pa na neko parlamentarno demokracijo, ki bi jo naj kot poslanec občinske skupščine predstavljal. Povsem slučajno sem prišel do dopisa, ki ga je podpisal omenjeni in je bilo poslano na sodišče v Velenje, v katerem navaja, da spodaj podpisani nisem sposoben za dedovanje kmetije. Na osnovi česa si, "gospod" Marolt, prišel do takega zaključka, ko pa v dobrem letu, ko je umrl oče in sva z materjo poprijela za delo na kmetiji, slednje nisi niti enkrat obiskal in nisi mogel videti, da sva suši navkljub, povečala čredo za štiri glave? In sedaj ti, "gospod" Marolt, tajno ocenjuješ moje delo in delo matere, ki se tu muči že 41 let! Z enako pravico, kot si to storil ti, zame tajno, lahko jaz trdim javno, da ti, "gospod" Marolt, nisi sposoben opravljati vseh stvari, ki sem jih naštel. Tuje sedaj samo tvoja beseda proti moji. S to razliko, da bodo tebi verjetno pomagali bivšerežimski prijatelji. Vendar pa je na moji strani kar nekaj pošteno mislečih, s preteklostjo neobremenjenih kmetov. Ker v dopisu, ki si ga poslal na sodišče, piše tudi "Sekretariat za urejanje prostora", bi si mogoče izvolil priti ogledati čmo odlagališče odpadkov, ki ga je naredil človek, "ki se že vrsto let aktivno ukvarja z kmečkim turizmom." Pravopisna napaka v narekovajih je tudi tvoja, česar si tako učen človek, kot si ti, v uradnem dopisu ne bi smel privoščiti. Franc Robnik, Krnica [J_____ INFORMACIJE Predstavljamo vam: Imate radi sladkarije? Imater radi sladoled? Pa sadne kupe? Ne bojte se, ne bomo vam jih prepovedali. Saj ne delamo reklame za zobno pasto. Nasprotno! Vabimo vas, da z nami obiščete slaščičarno in prodajalno Betka na Rečici ob Savinji, katere lastnica je Betka Zvir. SN: Gospa Betka, kako to, da ste se odločili prav za slaščičarno? BETKA ZVIR: Z možem sva o privatni slaščičarni razmišljala že pred petimi leti. Takrat se je zataknilo pri raznih dovoljenjih. Veliko ljudi je pogrešalo takšno ponudbo v tem koncu doline, zato sva poskusila znova - tokrat uspešno. Z gradbenimi deli smo pričeli aprila lanskega leta, otvoritev lokala pa je bila letos, prvega februarja. SN: Zgradili ste prikupen nov objekt, ki se lepo sklada z rečičkim okoljem... BETKA ZVIR: Tudi našim gostom je všeč. V lokalu smo fizično ločili dva prostora: enega za kadilce in enega za nekadilce. Kolikor mi je znano, je to zaenkrat edinstven primer v dolini, ki ga gostje z odobravanjem sprejemajo. SN: In kaj lahko postrežete vašim gostom? BETKA ZVIR: Če se najprej ustavim pri slaščicah: dobavitelja sta slaščičarna Turist iz Mozirja in slaščičarna Miš-maš iz Šoštanja, sladoled, ki v teh dneh zaradi letnega čaja počasi izginja iz ponudbe, sem pripravljala sama. V naši kuhinji nastajajo tudi sadne kupe, ledena kava in Banana Split. Od ostalih jedi so na voljo: sendviči, topli sendviči in hamburgerji. Vsak dan, vključno z nedeljo, imamo pri nas na prodaj svež kruh pekarne Miš-maš iz Mozirja. Torte in potice lahko stranke naročijo kar pri nas. Kar pa se tiče pijač, nudimo velik izbor brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter toplih napitkov, kot sta kava in čaj. SN: Kdaj se lahko pridejo gostje k vam okrepčati? BETKA ZVIR: Delovni čas slaščičarne in prodajalne je vsak dan od 7. do 22. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Večji obisk beležimo predvsem ob koncu tedna, veseli pa nas, da se pridejo posladkati tako otroci kot starejši. SN: Po dobrih osmih mesecih poslovanja so se stvari gotovo že nekoliko utekle. Vam misli že uhajajo naprej, v prihodnost? BETKA ZVIR: Seveda. Moram priznati, da o tem z možem kar precej razmišljava. Ob dejstvu, da na Rečici trenutno razen malic v Turistovem lokalu ni mogoče dobiti nobenih gotovih jedi, se ogrevava predvsem za lastno kuhinjo, ki bi jo bilo treba prizidati in bi ustvarila pogoje za tovrstno ponudbo in seveda jedi po naročilu. Toda realnost je investiranju nenaklonjena, obljubljene pomoči zasebni dejavnosti ni, kreditni pogoji so zelo neugodni. Načrti še vedno ostajajo, bomo videli, če nam jih bo uspelo uresničiti. Torej - ni vam treba biti sladkosned, da bi obiskali Betko na Rečici ob Savinji. Zadostuje že suho grlo ali prazen želodec. Ali pa oboje. In če boste čakali na prihodnjo pomlad, boste lahko postreženi tudi na zunanji terasi - v senci, seveda. A do takrat je še vsaj še 180 dni, le kdo bi čakal tako dolgo? KF 58%8$8R8*8R8*8fe888R888R8Sfte8S8«8£8%888fc8 naš glas seže v vsako zgor nj esavinj sko vas! Trgovina z gradbenim in izolacijskim materialom, Šmihelska c. 1, Mozirje UGODNA PONUDBA: - cev pocinkana 1/2" kom ....................... 999,00 SIT - koleno pocinkano 1/2" kom .............. ...... 55,00 SIT -žičniki .,..............................od 149,00 SIT dalje -Grundfosčrpalka .............................10.199,00SIT - oljni gorilec Termomec - uvoz Italija - garancija 1 leto . . . 40.700,00 SIT - enoročna baterija ....................od 7.777,00 SIT dalje - keramične ploščice - uvoz Italija m2 .. od 918,00 SIT do 2.099,00 SIT - sanitarna keramika Strumica kpl. 4/1 .......17.999,00 SIT - Lesoton 11 ...................................429,00 SIT - Jupol - uvoz Italija 28 kg...................1.849,00 SIT TELEFON: 063/831-954. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. » Popravila vseh vrst traktorjev in drugih : kmetijskih strojev opravljamo tudi NA : DOMU. Pokličite nas na tel. 831-087. Marinet (2) Zavrtite telefonsko številko 441-441 in poiz-vejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti. * Vas zanimajo cena, plačilni pogoji, kraj nakupa? * Bi radi primerjali, kupili dobro, pa Vam primanjkuje dragocenega časa? Informacije so brezplačne, pokličite 441-441. jr ! fg js * SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES HOČEVAR MILAN, ZADREČKA C.17, NAZARJE PONUDBA Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rulet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. S povabilom k sodelovanju In v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo! '1 S ■ S r ij t £ S S S I t t r Ji ; M - ZKZ Mozirje » Mehanična delavnica « Sp. Rečica M $SR«5SR»8SR»8SRiB89IRIB8SIR*X5IR»8S8»XSlR»851R*X51RIB85iR»8SR»891R FRIZERSKI SALOM TIS KARM A REPROFOTO EXPRESS FOTO FOTOKOP1RAMJE Ponvmescem: CXRrC5 izbcUvA po konkurcnćiiiVi cch^Ii «»»8ICftBIXIfi«fil8ig«ai8ie«BI8lfi«Bl8l«ftai8lfi«ei8l6ÖH8l6«BB TRGOVINA "TADI" E?SJ2,,3.1£3! VAM NUDI: - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R4, motorne žage Husquarna - akumulatorje Topla, snežne verige -olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - antifriz: koncentrat 1/1 284,00 SIT, - 35 st. C 1/1 214,00 SIT - dodatni asortiman Ugodna cena olja Shell: - super plus 1/1 551,30 SIT - retinax (diesel motor) 5/1 2.403,00 SIT Pri nakupu nad 6.000,00 SIT možnost plačila na dva čeka! Pri gotovinskem plačilu nad 5.000,00 SIT 5 % popusta, nad 10.000,00 SIT 10 % popusta! SE PRIPOROČAM! ZAHVALE ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, atija in starega atija Vinkota PUNCERJA / Levcev ata / iz Lok Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Smrt in slovo od bližnjih sta najhujši od tisočerih bolečin in žalosti. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice Marije ACKO iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospe Fani Kunej in gospodični Mojci Kokalj za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoče družine HREN, GERDINA in JERAJ. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. OKTOBRA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere v % mere v % Tekoči računi občanov 11.58 0.94 Žiro računi 10.48 0.85 Hranilne vloge ne vpogled 10.48 0.85 Varčevalna knjižica 21.95 1.70 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 37.81 2.76 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 39.03 2.84 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 40.25 2.91 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 16.09 1.28 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000 SIT 29.27 2.20 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 31.71 2.37 - depoziti nad 100.001,00 SIT 34.15 2.53 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 32.93 2.45 - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 35.37 2.61 - depoziti nad 100.001,00 SIT 36.59 2.68 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 36.59 2.68 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 37.81 2,76 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 10.00 - za čas od 91 do 180 dni 11.00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 45.13 3.21 nedovoljena prekoračitev stanja na TR 70.74 4.65 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE EWh S Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081 «o S vam nudi po ugodnih cenah material za vodovod in Z centralno ogrevanje, s NA ZALOGI: - radiatorji, oljni gorilci, peči, i - cevi - pocinkane, črne in bakrene S - PVC odtočno kanalizacijo » - sanitarna keramika - KOLPA SAN oprema i - pribor za zalivanje - črpalke vseh vrst Na vašo željo ga tudi zmontiramo in 1 pripeljemo na dom!