—  114 —
Cvetice iz rajskega vrta
4. Dobrohotnost.
ajlepši zgled, kako naj kažemo Ijubezen do bližnjega, kako naj razodevamo dobro-hotnost, nam je sam božji Zveličar. O tem vam je zadnjiE pripovedoval ,AngelCek'-. Krasnih zgledov te čednosti dobimo tudi v življenju svetnikov. Lep, vzvišen zgled de-janske Ijubczni do bližnjega in dobrohot-nosti pa nam je sedanji namestnik Jezusov na zemlji, sv. Oče Leon XIII, ki že petin-dvajseto leto vlada sv. cerkev.
V vsaki čednosti se mora človek ie v mladosti vaditi. Joahim Pecci (beri Peči) — tako je bilo ime sedanjemu sv. očetu, je imel premožne, skrbne starSe, ki so ga že zgodaj naučili usmiljenja do ubogih. IJod-pirali so revcže; darove je sironiakom večkrat izročeval mladi Joahim, ki se je tako vadil v delili krščanske ljubezni. Kot maSnik je bil precej prvo leto po novi maši Joahim Pecci poslan v Benevent, kjer so bili papeži tudi še posvetni vladarji; tukaj je kot doželni poglavar oskrboval pokrajino. Eno prvih njegovih del jc bilo, da je s papeževim dovoljenjem znižal davke: obenem pa je ponmožil dohodke deželi s tem, da je dal napraviti nove ceste, ki so pospeševale kupčijo in obrtnijo. Pozneje je bil poslan kot papežev za-stopnik ali poslanec v Belgijo. Tukaj je poleg svojih opravil zlasti rad sodeloval pri raznih dobrodelnih napravah, kjer je inogel revežem, zlasfi pa bolnikom lajšati življenje. — Kot Skof v Peružiji je med drugim napravil za šoli odrasle otroke takozvane ,,otročje vrtove'1: tukaj so se otroci zbirali ob nedeljah in praznikih popoludne. Najpoprej so šli v cerkev h krščanskemu nauku. potem pa na zabaviSče, kjer so se učili, molili, peli in razveseljevali. Škof jim je po-šiljal sadja in kruha; včasih pa jim je vse to (udi sam delil, obenem pa jih spodbujeval k čednostnemu živ-ljenju. Pa to inu je bilo kot škofu sc premalo, da je sam skrbel za reveže: hotel je, da bi se v milosrčnosti
— 115 —
odlikovali vsi duhovniki v škofiji. Zato jim je pisal: nO predragi moji sodelavci v vinogradu Gospodovem, vi ste vsak dan priča, koliko pomanjkanja in drugih nezgod je trpeti revežem, katerih svet noče poznati. Vem, kako radi pogosto tudi zadnji košček kruha de-lite s svojimi reveži; ne pozahite pa revežem kazati fudi trpečega Odrešenika, da pri njem najdejo moči in nove srčnosti. Prava milosrčnost sc kaže v tem, da bližnjemu dejansko pomagamo in da ga opomnimo, kako naj si s potrpežljivim prenašanjem svojih nadlog služi nebeške zaklade.
In odkar Joahim Pecci kot Leon XIII. vlada sveto katoliško cerkev, občuduje njegovo tnilosrčnost ves svet. Zlasti se je zavzel Leon XIII. za blagor in srečo delavskega Ijudstva. Izdal je med drugim pomenljivo apostolsko pismo „0 delavskih razmerab", v katerem pravi: ,.Mi predobro vidimo, da se mora hitro pomagati najnižjemu Ijudstvu, kajti preveliko jih je že v bedi in nesrečni osodi." Potem sv. Oče modro in previdno opominjajo gospodarje in delodajake, naj poStcno in praviCno ravnajo s podložnimi delavci. Z apostolsko gorečnostjo jim kličejo: »Gospodarji in bogataši, po-mislite, da vam nikoli ni dovoljeno ubožcev in sirot stiskati in zatirati zaradi lastuega dobička: ogoljufati pa koga za dolžno, zasluženo plačilo, je velika prc-greha, ki jezo božjo v maščevanje iz nebes na zemljo kliče." Koliko solz bi se posušilo, koliko lačnih na-sitilo. koliko žalosti v veselje spremenilo, ko bi vsi poslušali te besede namestnika Jezusovega na zemlji! Zato pa tudi delavci prav posebno kažejo hvaležnost sv. Očetu. Iz vseh dežel, zlasti pa s Francoskega, ro-majo v Rim: samo en dan se je Leonu XIII. poklonilo 25.000 francoskih delavcev. Njih vodja je rekel, da bode Leon XIII. v zgodovini slavno imenovani »papež ubogih delavcev", zakaj nihče pred njim se še ni toliko trudil za ta zalirani stan.
Prav posebno Ijubezen imajo pa sv. Oče do vas, dobri otroci. To se je pokazalo v svetem letu — leta 1000, ko so slovesno sprejeli rinisko mladino. Nekdo, ki je bil sam navzoč, nam ta vsprejem tako-le popi-suje: ,Sv. OCe so hoteli videti zbrane obiskovalce vseh
—  116 —
— 117 —
katoliSkih šol v Rimu. Pozvali so jih v cerkev sv. Petra. Videli so že toliko starih ljudi, toliko resnih mož v svetem letu, a želeli so si tudi mladine, in res se je njih želja uresničila. Vse šole v Rimu, višje in nižje, so od-poslale svojo mladino k sv. Petru. Mladež je bila lepo razdeljena, tako da so stale deklice ob levi strani ve-like ladije, mladeniči pa ob desni. Spredaj so bile višje šole s svojimi zastavami. Tako smo čakali na sv. Očeta. Prinesli so jih iz spodnjega dela, tam kjer so se zbrali najmanjši šolarčki. Glasni ,ii' so zadoneli iz tisoč in tisoč tnladih grl — na Laškem tudi v cerkvi glasno izražajo veselje. Ne vem, kdo se je bolj vzradostil, ali mladež svojega očeta, ali OOIetni starček v sredi mlade krvi. Delo mu je dobro, oko se je iskrilo sa-mega čistega blagohotnega veselja. Ko so nesli svetega Očeta po sredi cerkve, so ves čas blagoslavljali mla-dino. Bilo je res ljubko videti, kako so deklicc od same radosti metale svoje robce v zrak, dečki pa klobuke. Nekatcri so kar skakali samega veselja. Počasi so nesli sv. Očeta, da so si je mogli vse prav dobro ogledati. Pred oltarjem so jih postavili na tla. Šumenje je utih-nilo. Po odpetih lavretanskih litanijah se sveti Oče vzdignejo. Dva monsignora jih vedeta pred oltar in tam zapojo krepko blagoslov na ljubo mladino. Po blagoslovu so vsprejeli že nekaj romarjev, potem pa se podali zopet nazaj. Ko so jih vzdig-nili. so zagro-meli tisočeri pozdravi po svetem hramu. Nesli so jih vnovič počasi nazaj doli po cerkvi, pri vratih so se obrnili še parkrat, pogledali na zbrano mladino in jo blagoslovili; polem pa so zginili za vrati. Sedaj pa, ko mali niso videli več sv. Očeta, se je vnel pravi vriSč. ln kar se še nikdar ni zgodilo — sv. Oče so se dali prinesti nazaj. Srce se jim je nehote omladilo, niso mogli zapustiti teh Ijubih prizorov, vrnili so se med nje, da bi si jih še enkrat ogledali, da bi došlece še enkrat blagoslovili, še enkrat pozdravili. To je bil dan veselja."
Kakor rimsko mladino, tako Ijubijo sv. Oče tudi vas. Vsak dan za vas molijo in vas priporočajo Bogu. In kaj hočete, vi otroci, storiti za sv. Očeta ? Naredile tako, kakor so obljubili otroci v nekem zavodu blizu
—  118 -
Rima prejšnjetnu sv. Očetu Piju IX. Zraven majhne cerkve sv. Modesta, Vida in Krescencija je namreč zavod, v katerem se pripravljajo otroci za prvo sv. obhajilo. Leta 1847 so prišli Pij IX. sami pogledat v to hišo. Prav po očetovsko so prigovarjali otročičem, naj se lepo pripravljajo za najleSi dan svojega življenja. Sled-njič so jih vpraSali: ,,Kaj bodete jutri na dan svojega prvega sv. obhajila povedali Ijubemu Jezusu ?" ,,Ža vas bomo molili, sv. Očeu.so odgovorili vsi eno-glasno. ,,Molite zamc, molite'', rcko sv. Oče, ,da me Bog, ki me hoLe imeti na zemlji za svojega namest-nika, razsvetli, pokrepčuje s svojo vsemogočno mi-lostjo in me stori vrodno orodje svoje časti."