PREDSTAVTTEV DO KIP Montažno industrijsko podjetje Ljubljana
Nastanek delovne organizacije Mon-tažno induslrijskega podjetja (KIP Ljub-Ijana) seže v začetek tega stoletja. kon-krctno v letu 1909. Takrat je industrijalec »CALMUS« v Ljubljani. oziroma lakrat še v okolici Ljubljane, na sedanji lokaciji, ustanovil pečarsko podjetje. To podjetje oziroma tovaraa je pred I. svetovno vojno in med obema vojnama proizvajala lon-čene pečice za peči. Med obema vojnama se je podjelje ukvarjalo tudi s postavlja-njem peči. Po letu 1945 je podjetje prešlo iz privatnih rok v družbeno upravljanje in nadaljevalo s svojo dejavnostjo. V letu 1948 je bilo z odločbo takratnega Mest-nega ljudskega odbora Ljubljana ustanov-ljeno Mestno keramičarstvo in pečarstvo. Podjetje je bilo pooblaščeno tudi za po-stavljanje oziroma polaganje keramičnih ploščic. Dejavnost v začrtanem okviru je opravljalodoleta 1960. Vletu 1955jebil v podjetju oblikovan tudi prvi delavski svet, kar pomeni tudi začetek samouprav-ljanja v podjetju.
V  šestdesetih letih se oblikujejo prvi zametki današnje proizvodnje, oziroma današnjega proizvodnega programa. Po-djetje je začelo proizvajati elektrošamot in druge šamotne izdelke. V tem času je bilo tudi registrirano za opravljanje zunanjetr-govinske dejavnosti, ki se je nanašala predvsem na uvoz keramičnih ploščic, ki jih je podjetje potrebovalo pri izvajanju keramičarskih del. V letu 1965 je podjetje razširilo svojo dejavnost na opravljanje šamoterskih del, in sicer na obzidavo to-varniških kotlov, toplotnih agregatov in zidanje manjših tovamiških dimnikov. To obdobje predstavlja prvo krepitev delov-ne organizacije tako v kadrovskem, kot tudi v materialnem pogledu. Prav tako se-gajo v to obdobje poslovne povezave s so-rodnimi   delovnimi   organizacijami   ali podjetji, predvsem v dejavnosti proizvod-nje negorljivih materialov.
Zaradi tega je bila v letu 1967 sklenjena pogodba o dolgoročnem poslovno-tehnič-nem sodelovanju z delovno organizacijo »SAMOT« iz Arandelovca, kar je omo-gočilo proizvodnjo dodatnega programa šamotnih izdelkov. Ob tem velja poudari-ti, da to proizvodno lehnično sodelovanje še danes traja in je na zavidnem nivoju.
V tem času je KIP začel z proizvodnjo šamota za potrebe livarske industrije in šamolnih izdelkov po posebnih naročilih.
Na tem področju je KIP bil in je še da-nes edini proizvajalec v Sloveniji. V letu 1969 je KIP prešel na proizvodnjo, ozi-roma v prvi fazi. predvsem na prodajo in montažo monlažnih dimnikov Schiedel.
V sedemdesetih letih je podjetje začelo proizvajati dimne tuljave po lastnem pa-tcnlu in ta proizvodnja teče še sedaj. Vzporedno s tem je KIP sproli razširjal proizvodni program na področju drugih šamolnih in ognjestalnih izdelkov.
Podjclje se je odločilo, da mora biti v pcrspeklivi za KIP glavna dejavnost pro-izvodnja nezgorljivega materiala in oprav-ljanje šamolerskih storilev. Glede na spre-jelo opredelitev je KIP v preteklem srednjeročnem obdobju delal predvsem na oblikovanju novih programov, ki bi v pcrspcktivi prišli v poštev za proizvodnjo. Pri icm je KIP upošteval predvsem mož-nosli, kijih ima kot proizvajalec negorlji-vcga malcriala zdolgoletno tradicijo. V ta namcn jc KIP ustanovil razvojni oddelek m sc povczal z znanstvenimi institucijami, prcdvscm / Zavodom za raziskavo mate-riala, pozneje pa tudi z Mclalurškim inšti-lulom in drugimi inštitucijami.
Cilji tcga povezovanja je bilo izobliko-vati programe novih izdelkov iz visoko ognjeslalnega matcriala in drugih raznih posebnih visokokvalitetnih šamotnih iz-dclkov.
Tako je KIP aspel ustvariti pogoje na področju proizvodncga programa, kate-rcga ima namcn rcalizirati v tekočem srcdnjcročnem obdobju. Novo oblikovani so ludi vključeni v srednjeročni plan za obdobje 1986— 1990.
Glavni problem, ki jc oviral KIP pri realizaciji sprejetih, dohodkovno zanimi-vih in na tržišču iskanih izdelkov.jepred-vscm ulesnjenost na sedanji lokaciji. Za-radi tega je realizacija teh programov tcsno vezana z razširitvijo proizvodnih /mogljivosti.
Razširitev proizvodnih zmogljivosti ni možna na scdanji KlP-ovi lokaciji. Prese-litev stare proizvodnje iz Opekarske ceste na novo lokacijo pa je upravičena in v fi-nančno ekonomskem pogledu najtežje iz-vedljjiva. Struktura proizvodnih sredstev je taka, da se ne da veliko pridobiti od nje, če se je prestavi. Na novi lokaciji bo po-irebno izgraditi vse na novo. Za sedanje zemljišče, ki je veliko okoli 3.000 m2 in za zgradbe, ki so na tem zemljišču, bi se lah-ko dobilo le nekaj starih milijard, zato je KIP iskal najustreznejšo ponudbo za od-kup novih prostorov, kjer bi se z nekaj vloženimi sredstvi dalo zgraditi objekte za novo, modernejšo proizvodnjo. Akcija je stekla in KIP je uspel kupiti zapuščene Agrostrojeve proizvodne prostore v Ivan-čni gorici.
Z nakupom teh prostorov je KIP pre-vzel tudi okoli 30 bivših Agrostrojevih de-lavcev, ki so z ukinitvijo proizvodnje ci-stern iz poliestra osiali brez dela. Kupo-prodajna pogodba o nakupu teh prostorov in o prevzemu delavcev je bila podpisana in na sodišču overovljena 26. 5. 1989.
*        Opis dejavnosti
KIP Ljubljana je registrirana kol enovi-ta delovna organizacija s sedežem na Opekarski cesti 13 v Ljubljani.
Dejavnost ima registrirano kotglavno, stransko in trgovina na drobno.
Glavna dejavnost pomeni proizvodnjo negorljivega materiala in vsakovrstnih ša-tnotnih, keramičarskih in pečarskih iz-delkov.
Stranska dejavnost pomeni gradnjo industrijskih in drugih peči ter dimnikov, oblaganje najrazličnejših kotlov z og-njevzdržnimi materiali in remontno po-pravljanje in vzdrževanje omenjenih del.
Gradbena in obrtna deia pri postavlja-nju peči, oblaganje sten in tlakovanje po-dov, remonlno popravljanje in vzdrževa-nje del. zidarjenje, cementiranje, tera-cerstvo, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih mas ler ključavničarstvo. Preva-žanje blaga v cesinem prometu za svojo dejavnost in priložnostno prevažanje za druge.
Trgovinska dejavnost pomeni proda-ja gradbenega matcriala, gramoz in pesek, kamen za gradbene in okrasne namene, opekarski izdelki, cement, apen, cementni izdelki, keratnični izdelki, proti ognju od-pomi materiali itd.
Organiziranost DO KIP
Po sprejetju Zakona o združenem delu se je tudi podjetje KIP Ljubljana dne 21. 10. 1974 ustrezno organiziralo v enovito delovno organizacijo in to predvsem na področju oblikovanja proizvodne dejav-nosti ter oblikovanja novih proizvodnih programov.
Kol prvo je KIP iz takratnega podjetja izločil enoto keramičarjev, ki so se združili z drugim keramičarskim podjetjem v Ljubljani.
Podjetje je organizirano lako, da za-okrožena celota dejavnosti deluje v orga-nizirani zaokroženi celoti v sektorju.
Ob taki organizaciji je DO KIP prido-bila oziroma se je organizirala na:
1.  Proizvodni sektor
2. Operativno-šamoterski sektor
3. Komercialni sektor
4. Finančno-računovodski sektor
5. Splošno-kadrovski sektor
V  opisani obliki organiziranosti DO KIP opravlja svojo dejavnost tudi sedaj.
V  letu 1984 se je DO KIP Ljubljana povezala in vključila v SOZD ASTRA, vse z namenom boljše organiziranosti in koriščenja kapacitel na področju blagov-nih tokov, prevsem na področju prodaje, skupnega sodelovanja pri iskanju del za operativno šamotersko dejavnost in za vključitev v zunanjetrgovinsko prodajo, predvsem na izvoz izdelkov proizvodnje ognjevamih stalnih materialov.
V DO KIP Ljubljana so dela deljena na področjih po sektorjih kot je zgoraj že omenjeno. Področjedela ima ta smisel us-treznega vodenja, organiziranja, zasledo-vanja in uveljavljanja novih odkritij in dognanj ter odgovornosti v povezavi in sodelovanju med sektorji znotraj DO.
Za povezovanje dela med sektorji na področju ustvarjanja novih vrednosti in uveljavljanja novih dognanj v tehnologiji in povezovanju v samoupravljanju, je od-govoren direktor DO, za delo v sektorjih pa vodje sektorjev.
Surovinska baza
Za sedanji proizvodni program na lo-kaciji Opekarska c. v Ljubljani in v Ivanč-ni gorici rabimo in potrebujemo naslednje surovine:
— glinica
—   korund,  različne  granulacije  in kvalitete
— perlit
—  glina, letna poraba 1.5001
— kremenčev pesek, posušen. letna po-rabaokoli 1.200 t
— kaolin, uvoz iz ČSSR, letna poraba okoli 300 t
— koruzni dekstrin, letna poraba 20 — 301
—  keramično olje, letna poraba okoli 20 - 30 t
— AL fosfat, letna poraba 2 — 3 t
—  šamotni zdrob, letna poraba okoli 200 — 300 t
—  cement — aluminatni in visoko-aluminatni, letna potaba okoli 100—2001
— embalaža, kartoni, vreče plastične, plastične kantice, lesene palete itd.
— lahko kurilno olje, letna poraba oko-li 250 t
Vse surovine bodo skladiščene v pro-store brez vpliva atmosfere. Zaloga vseh surovin je lahko za 30 dnevno proizvod-njo, izjema je skladiščenje kaolinov, kjer je dobava 3 do 4-krat letno. Surovine, za-pakirane v vreče na paletah, se skladiščijo na regale. Vnašanje in iznašanje surovin iz skladišča je s pomočjo viličarja. Viličar su-rovine dostavlja.na podest pri mešalih ali mlinih, kjer poteka priprava mase po re-ceptu RAH.
V  pripravo surovin spada (udi mlelje šamotnega škarta, ki poteka v dveh fazah, drobljenje večjih kosov in mletje.
Mletje kaolina in kremenčeva peska pa poteka v krogličnih mlinih za suho mletje. Mlini so oblečeni z dodatnim plaščem proti prašenju.
Priprava mase poteka v mc&lcih tip PM 500 GRADIS.
Stiskanje dimniških cevi potcka na stis-kalnici, kalere je proizvajalec »MIVAN«.
Prav tako se na omenjenih stiskalnicah stiskajo tudi opeke različnih formatov.
Oblikovane izdelke jc polrebno pred žganjem sušiti na 2% vlage.
Žganje izdelkov poteka v komornih pečeh, ki so obzidane iz več slojev različne kvalitete ognjevarnih materialov. Notra-nja temperatura peči je od 1450°C, lem-peratura plašoi pa okoli 60°C.
Peči so kurjene z lahkim kurilnim oljem. Avtomatika nadzira in kontrolira količino goriva, količino zraka, lempera-turo peči, izhodnih dimnih plinov ler uravnava proces odžiga po danem pro-gramu.
Odžgani izdclki se odlagajo ročno na lesene palete in se povežejo s lcrmofolijo.
Vse izdelke se kontrolira, tako po kvali-teti in kvantiteti. Pri kontroli se predvscm ugotavlja granulacija drobljenja in mleie-ga šamota, dimenzija izdelkov vsurovem, posušenem in žganem stanju in kontrola tlačne trdnosti in toplotna provodnost.
Število zaposlenih
V DO KIP Ljubljana jc za opravljanje vseh faz dela trenutno zaposlenih 145 dc-lavcev, ki se delijo po opravljanju del in nalog.
a.  Vodstvo DO: direktor. tajnica
b. Splošno kadrovski seklor: vodja, ka-drovik, vratarji, čistilka, kuharica — ser-virka hrane
c.  Komercialni sektor: vodja, prodajni referent, nabavni referent, fakturist, tajni-ca  sektorja,   voznik.  trgovski   potniki. skladiščnik
d.  Finančno računovodski sektor: vod-ja, vodja financ. referent za OD. saldakon-tisl, materialni knjigovodja, refercnl raču-nalnikov
e. Tehnični sektor: vodja, razvijalec, la-borant, tehniki operative, vodja proiz-vodne enote, planer, konstruktor, vodja izmene, delavec v proizvodnji, kurjač. po-lirec, voznik viličarja, vzdrževalec, elek-Irikar, orodjar, strugar
Poraba sekundarnih surovin
KIP uporablja za svojo dejavnost razne sekundarne surovine in energijo kol na-primer: vodo, keramična olja in kurilno olje.
Voda se uporablja kot tehnološka in sanitarna. Kot tehnološka voda se dodaja v mešalce za pripravo masc. Vixla v ke-ramični masi zmanjšuje trenje in obrabo orodja pri oblikovanju izdelkov. Pri suše-nju izdelkov pa voda izhlapi. Le majhen procent kristalno vezane vode pa izhaja pri žganju izdelkov.
Enako vlogo kot voda imajo tudi ke-ramična olja, razlika je le v tem. da se olja dodajajo do 39c, voda pa do 2O'/r. Kca-mična olja pa v peči zgorijo pri temperatu-ri do 500 °C.
Sanitarna voda je tisla. ki se uporablja za pranje prostorov, za umivanje rok in tu-širanje ter uporabo v straniščih. Kurilna olja, ki so kalorične vrednosti HU = 10.000 KCAL/kg pa se uporabljajo za
kurjenjc peči pri odžigu oz. pri žganju izdelkov.
V proizvodnji sc za energijo uporablja tudi clektrika. Elektrika sc uporablja predvsem za pogon dclovnih in drugih sirojev ter za osvcttjevanjc prtMorov.
Vplivi na okolje
Pri proizvodnji šamotnih in mulitnih
izdelkov ni vpJivov na vodo. Vsesurovinc"
so naravne. Dcjansko ni vplivov na vode.
'saj vsa tehnološka voda izpari vsušilnicah.
Odplak ali drugih odpadnih voda ni.
Tudi onesnažcvanjc zraka b(i odvisnd odsestavelahkegakurilnegaoljao/iroma od njegove kvalitetc. Uporaba nianj kvali-tetnih olj. težkih mazulov itd. jc nemogo-ča, ker ni primernc oprcnie. Drugih \pli-vov ni. lako ni pra.šnih dckv\. niti hrupu. Vsi stroji in napravc pri normalni cksplo-ataciji imajo hrupnost okoli 50 dcL-ibclov. Milan Zaviršek