PoStnlna plačana v gotovini. Leto XVIII., št. 263 Ljubljana, četrtek li. novembra 1937 Cena 2 Din {jpravnistvo, Ljubljana, Knafljeva ulica & — Telefon št. 8122, 8123, 3124. 3125, 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št, 2 Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1* telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. James Ramsay Macdonald Ko se je letos koncem maja Baldwin poslavljal iz angleške politike in je bila pozornost vsega sveta obrnjena na tega velikega državnika čisto anglosaškega formata, je v popolni tišini in neopaže-no zapustil politično pozornico tudi James Ramsay Macdonald. Ob svojem odstopu je bil kot lord-kancelar Tajnega sveta še član Baldwinove vlade, toda političnega pomena njegovo sodelovanje ni imelo, marveč se je smatralo njegovo lordkancelarstvo le za obliž na rano, ki mu jo je bila prizadela lastna stranka z izključitvijo njega in njegove ožje okolice. Bivši voditelj angleškega delavstva Macdonald je tragična pojava v povojni angleški politiki. Dosegel je veliko čast, da je bil prvi predsednik vlade iz vrst delavske stranke, štirikrat je načeloval vladi, umrl pa je pozabljen, sprt s svojimi idejnimi prijatelji in nepriljubljen pri delavcih, ki jim je bil dolga leta voditelj v zmagovitih bojih. Življenjska pot pokojnega državnika in politika je bila nad vse pestra. Bil je otrok siromašnega škotskega delavca in vse, kar je dosegel v svojih 71 letih, si je moral priboriti v vednem boju za obstanek s poštenim trudom in neumornim delom. Od kontorista se je povzpel do zasebnega tajnika radikalnega politika Lougha in je v štirih letih te službe imel priliko pogledati za kulise angleškega javnega življenja. Zdi se, da nad tem vpogledom ni bil navdušen, kajti pridružil se je malemu krožku Fabi-jevcev, ki je 1. 1834. začel širiti socialistične nauke med angleškim delavstvom. V pičlem desetletju je prizadevanje tega kroga imelo toliko uspeha, da je iz tega zrastla neodvisna delavska stranka — Indepedent Labour Party. Ta ga je kot soustanovitelja, publicista in ideologa izvolila za svojega tajnika in: s to izvolitvijo je Macdonald stopil v politično življenje. Značilno za njegovo politično usmerjenost pa je dejstvo, da je odklanjal razredni boj in se omejeval bolj na proučevanje socializma. Zato socialisti v drugih državah Macdonal-dove delavske stranke niso smatrali za polnovredno socialistično. V parlament je prišel že 1. 1906., ni pa tu igral nikakšne vidne vloge. Predvojna doba na Angleškem ni bila doba socializma. Njegova prava ura je prišla žele po vojni, ko je imel že dovolj sil, da je delal težke preglavice kabinetu Bonnar Lawa in Baldwina. Decembrske volitve 1. 1923. so prinesle labu-ristom nepričakovan uspeh in naslednji mesec je doživela Anglija presenečenje prve vlade pod predsedstvom »socialista«, seveda socialista angleške barve in Macdonaldovega nazora. Opozicija je novemu kabinetu šla zelo na roke in novi premier je žel znatne uspehe tako na londonski konferenci, ki je sprejela Dawesov reparacijski načrt, kakor v Ženevi, kjer je Macdonald nekoliko revidiral svoje dotedanje stališče glede vojne krivde. Med njegovimi pogajanji za ureditev odnošajev s sovjeti pa so nasprotniki iznesli znano potvorjeno pismo Zinovjeva. Prišlo je do glasovanja v zbornici, kjer so laburisti dobili nezaupnico. Sledil je raznu^ zbornice in nove volitve. V teh je bil Macdonald poražen, pri naslednjih (1. 1929.) pa se je kolo sreče zopet obrnilo in laburisti so dobili vlado za polnih šest let. Politika glede podpor brezposelnim je predsedniku vlade odbila delavstvo, ki je šlo v svojem srdu tako daleč, da je Macdonalda ožigosalo kot uskoka in ga izključilo iz stranke. Zato se je Macdonald še bolj navezal na svoje prijatelje iz nekdanje ODOzicije, njepova politika pa je kazala še razločneiše znake neodločnosti. Sicer je opustil prvotno s»er-manofilcko orientacijo in se zopet približal Franciji, toda bilo je že skoro prepozno, kaiti nekdanja »entente cor-diale« se vkljub obojestranskim prizadevanjem ni dala več skrpati. Še kot vodja tretjega svojega kabineta se je trdno oklepal razorožitve, ki so jo bile velesile, ne izvzemši Ang^io. že nonol-noma kompromitirale. Macdonaldova politika ureditve svetovnega gospodarstva se zaradi nasprotujočih si interesov ni dala izvesti, v mornariških sporazumih ie oškodovala interese Anglije, v razorožitvi pa je Macdonald popolnoma poražen moral 1. 1934. izpremeniti svoje stališče in pristati na ponovno oborožitev. To so tri poprišča zunanje politike, kjer je Macdonald popolnoma odnovedal. Četrta zabloda je njegov pakt četvo-rice, ki je bil sicer podpisan, pa je postal brez vrednosti, še preden se je črnilo na podpisih posušilo. Socialistični teoretik je hotel manjšim državam na-tovoriti varuštvo velesil in uvesti ctari sistem svete aliance. Enoduš^ri odpor, v katerem je levji del imela Mala an-tanta. je v tistem trenutku pogodbo o direktoriju Fetvorice iznrem^m'1 v brezpomembno krpo papiria: škodo, ki io je povzročila ta pogodba, na je *e dolgo občutila Franciia, ki bi bila skoro izgubila vse svoje zaveznike in prijatelje. CHAMBERLAIN ZA SPORAZUM Z NEMČIJO IN ITALIJO Važne zunanjepolitične izjave predsednika angleške vlade — čim tesnejše sodelovanje z Zedinjenimi državami v kitajsko-japonskem sporu London, 10. novembra, b. Na banketu londonskega župana je imel angleški premier Chamberlain pomemben govor, v katerem se je dotaknil tudi sedanjega svetovnega položaja. Izjavil je med drugim: Sodelovanje z Ameriko Glede kitajsko-japonskega spora je cilj angleške vlade samo ta, da se s pomočjo ponovnih posredovanj pri obeh sprtih strankah doseže premirje, med tem pa ostane v neposrednih in stalnih stikih z in-teresiranimi državami, zlasti z Ameriko. Zadevna prizadevanja doslej niso sicer rodila nikakih uspehov, toda sodelovanje Ze-dinjenih držav na bruseljski konferenci smatramo že za prvi korak k izpolnitvi te naše želje. To je tudi želja ameriškega pre-zidenta Roosevelta, ki je v svojem čika-škem govoru govoril o potrebi združitve vseh miroljubnih držav za dosego spoštovanja svetih mednarodnih obveznosti in s tem za reševanje mednarodnih sporov na miren način. Prepričani smo, da bo še ožje sodelovanje ter še večja povezanost ciljev obeh narodov mnogo doprinesla k temu, da bomo skupno služili stvari, za katero se je Roosevelt tako živo zavzel in ki je tudi nam tako zelo pri srcu. Kar se tiče trgovinskih pogajanj z Ameriko, upam, da se bo v kratkem posrečilo premagati vse ovire, ki so sklenitvi tega sporazuma še napoti, kajti ž njim bi ne dosegli prednosti samo za obe prizadeti državi temveč za svetovno trgovino sploh. Govoreč o španskem vprašanju je Chamberlain izjavil, da je z angleškega stališča morda edina lepa stran te grde zadeve tesno sodelovanje Anglije s francosko vlado. Odnošaji do velesil osi Rim—Berlin Glede na angleško razmerje do obeh velesil osi Rim-Berlin je Chamberlain izjavil, da si angleška vlada iskreno želi, da bi bilo to razmerje zgrajeno na osnovi medsebojnega prijateljstva in vzajemnega razumevanja, Mislimo pa pri tem, da bi bilo sporazum, ki bi Evropi spet vrnil zaupanje in varnost, lažje in z večjimi nadaml dpseči z neoficielnimi razgovori kakor pa z javnimi izjavami. Zato se želi tudi sam vzdržati nadaljnjih izjav v tem vprašanju. V nadaljnjih izvajanjih je Chamberlain obžaloval zmanjšano uspešnost Društva narodov pri reševanju političnih problemov. Cilj angleške vlade mora biti. da po svoje pripomore k okrepitvi te ustanove, predvsem pa, da dvigne njen ugled in s tem utrdi njeno moralno in materialno moč. Le tako Društvo narodov bo lahko izpolnilo naloge, zaradi katerih je bilo svoje dni ustanovljeno. V pogledu mednarodne trgovine je Chamberlain mnenja, da bi jo bilo mogoče oži- Japonska še ni odgovorila Bruseljska pacifiška konferenca je bila včeraj zopet odgodena Bruselj, 10. nov. o. Današnja popoldanska seja pacifiške konference je bila zelo kratka. Ugotovil! so samo, da japonski odgovor na sobotno noto s povabilom k sodelovanju na konferenci še ni prispel. Zato je bilo zasedanje odgodeno do prejema japonsfkega odgovora, ki pa ga po informacijah iz Tokija ni pričakovati pred petkom. Kakor se do znava, bo odgovor odločno negativen. Kot glavni razlog bo navedena navzočnost sovjetske delegacije na. konferenci. Kar se tiče japonskih načrtov, poročajo nadalje iz Tokia, da Japonci za sedaj ne bodo prodirali dalje od Šanghaja. Zakopali se bodo na postojankah izven mesta ter čakali do 10. decembra, ko se bo sestal novi japonski cesarski glavni stan, ki bo sklepal o nadaljnjem prodiranju proti Nankingu. V tukajšnjih krogih ne izključujejo možnosti, da bo japonska vlada do tega časa skušala v tajnih razgovorih pridobiti nankiško vlado za sporazum, menijo pa, da ta pogajanja ne bodo uspela, ker bi sicer Kitajska podpisala sama sebi smrtno obsodbo, če bi pristala na japonske pogoje. Prihodnja seja v soboto Bruselj, 10. nov. g. Prihodnja seja bruseljske konference je sklicana za soboto ob 11. dopoldne. Razgovori Edena, Delbosa in Normana Davisa Bruselj, 10. nov. o. Dopoldne 50 Eden, Delbos in Norman Davi6 izkoristili za razgovore o položaju, ki je nastal po podpisu protiboljševiškega pakta med Italijo. Nemčijo in Japonsko Potemkin pri Delbosu Bruselj, 10. nov. AA. Delbos je ob 12.30 sprejel sovjetskega poslanika Potemkina, ki nadomešča Litvinova na čelu sovjetske delegacije na tihomorski konferenci. Po razgovoru s Potemkinom je bil Delbos na obedu v družbi britanskega zunanjega ministra Edena. Nesoglasje med Parizom in Moskvo? Pariz, 10. nov. o. V političnih krogih eo v skrbeh, ker je ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov nenadoma odpotoval iz Bruslja. V tem vidijo znak nesoglasja med Parizom in Moskvo. Litvinov je olpo oval v Moskvo, čeprav mu je bila e francoske Po tolikih otipljivih neuspehih in zaradi močno zrahljanega zdravja je Macdonald sredi L 1935., podal ostavko svojega četrtega kabineta, ostal pa je še dalje tudi v Baldwinovi vladi. Še istega leta so mu novembrske volitve prizadele hud udarec. Bil je osebno poražen v volilnem okraju Seaham proti laburističnemu nasprotniku. V nadomestnih volitvah so mu sicer konservativci znova naklonili mandat v zbornici, toda seahamskega poraza ni mogel preboleti. Duševno potrt, videč neuspeh svojega življenjskega dela, je ob Baidwinovi ostavki dejal, da je truden in da si želi samo še spati, dolgo spati ?°lja se mu je izpolnila že čez pol leta. Z njim odhaja na oni svet ena od najzanimivejših osebnosti novejše angleške politične zgodovine, s katere imenom je združena laburistična epizoda Anglije. strani izražena želja, naj počaka na Del-bceov (prihod v Bruselju Zdi se, da Litvinov ni hotel sprejeti E.enovega in Davisovega predloga, naj 6e skupno z Italijo ustanovi ožji odijor, zasedanje pacifiške koiilerence pa odgodi. Litvinov je izjavil Normanu Da-v;su, da po po.lipisu protiboljševiškega pakta med Italijo, Nemčijo in Japonsko ni več upravičeno sodelovanje Italije na bruseljski konferenci. Po nadaljnjih vesteh je zahteval, naj se takoj sklene blokada Japonske in ta sklep sporoči v Tokiju še pred odgod:'tvij0 bruseljske konference. Glede na to izjavljajo na angleški strani, da si žele pogajanj v čim večjem kioru ter sporazumno z Italijo in Nemčijo Temu angleškemu stališču se je pridružila tuli francoska vlaiia. Pred svojim odhodom je izjavil Litvinov, da smatra Rusija bruseljsko konferenco za končano. Rusija in protikomunistični pakt Rim, 10. nov. AA. Sovjetski poslanik v Rimu Boris Stein je obiskal italijanske, ga zunanjega ministra Cirna in mu sporočil mnenje svoje vlade, da je trojni protikomunistični pakt naperjen proti Sovjetske uniji. V zvezi s tem naglašajo v italijanskih političnih krogih, da se Sovjetska unija s teon protestom istoveti s komin-terno. Varšava, 10. nov. AA. Sovjetski odpravnik poslov Vinogradov je včeraj obiskal zunanjega ministra Becka in mu izjavil, da bi sovjetska vlada smatrala pristop Poljske k protikomunistični pogodbi za neprijateljsko dejanje. Japonska bo odpovedala washingtonsko pogodbo Tokio, 10. nov. o. Mikado je danes podpisal protikomunistični pakt, ki ga je v Rimu parafiral japonski poslanik Hota. V zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da bo Japonska te dni odpovedala vvashingtonsko pogodbo. Japonska vlada se je odločila za ta korak, da dobi popolno svobodo postopanja. Storila bo to ne glede na to, kaj bo sklenila bruseljska konferenca. Formalno bo Japonska predlagala revizijo vvashing-tonske pogodbe, toda japonske zahteve bodo takšne, da bodo za vse ostale podpisnike te pogodbe nesprejemljive. Odklonitev te revizije bo smatrala japonska vlada kot povod za odpoved. Tokio, 10. nov. w. List »Niši-Niši« razpravlja v zvezi z bližnjim odgovorom Japonske bruseljski konferenci o vprašanju morebitne odpovedi pakta devetih, ki je postala glede na sedanji položaj skoraj neizogibna. Japonsko zunanje ministrstvo proučuje sedaj celotni položaj ter razmišlja o odpovedi tega pakta, da se otrese obveznosti iz preteklosti. Po mnenju omenjenega lista pridejo za odpoved pakta v poštev naslednji trije razlogi: 1. če bi bila Japonska v Bruslju obsojena kot napadalec ali kršitelj pakta, 2. če bi se bruseljska konferenca končala brez uspeha in bi se s tem dokazala nevzdržnost pakta, in 3. če bi japonske zahteve po reviziji pakta v Bruslja odklonili. Demonstracija pred japonskim poslaništvom v Bruslju Bruselj, 10. nov. w. Komunistična stranka je danes pred japonskimi poaPmtštvora v Bruslju priredila demonstracije. Več oseb je bilo aretiranih. viti samo z odpravo deviznega plačilnega sistema. Za svojo osebo trdno upa, da bo to mogoče doseči vzporedno z večanjem gospodarskega blagostanja. Svoja izvajanja je angleški premier zaključil z naslednjimi besedami: Prepričan sem, da mora biti cilj slehernega državnika, ki je tega imena vreden, pa naj pripada katerikoli državi, samo blagostanje svojega naroda. V tem prepričanju pa sem uverjen, da bo mogoče najti pot za prekinitev sedanjega mrzličnega oboroževanja in s tem za odstranitev strahu, ki je njegov vzrok. Odmev v angleškem tisku London, 10. novembra. AA. O včerajšnjem Chamberlainovem govoru pravi »Times«, da je britanska javnost posebno opazila njegovo pozitivno pojmovanje sodelovanja z Zedinjenimi državami in njegovo prepričanje, da se more sporazum z evropskimi velesilami doseči prej z informativno debato kakor z javnimi izjavami. »Daily Mail« pravi med drugim: Skupaj z angleškim narodom je ministrski predsednik mnenja, da daje sodelovanje med Anglijo in Ameriko na gospodarskem in političnem polju kar najboljše upanje v uspeh. V Evropi bodo pozdravili njegovo izjavo o politiki prijateljstva napram Nemčiji in Italiji kot nov znak Chamberlaino-vega realističnega pojmovanja. Evropskemu miru more koristno služiti le prijatelj- sko zbližanje s tema velikima državama, ne pa jalovo ljubimkanje z Društvom narodom, čigar pomen je znatno padel zaradi odsotnosti enega izmed najmočnejših, narodov. Ugodno presojanje v Nemčiji Berlin, 10. novembra. AA. Govor britanskega premierja komentirajo nemški ILsti v glavnem ugodno. >Berliner Nachtausga-be< ugotavlja, da je imeda britanska vlada mnogo nevšečnih izkušenj in zato posebno na bruseljski konferenci realneje gleda vse stvari. Chamberkinov govor more vliti nekaj upanja. »Deuteche Allgemeine Zei-turug« &e veseli, ker je Chamberlain izjavil, da računa britanska vlatfa z možnostjo neposrednega sporazumevanja z Italijo in Nemčijo. Podobno piše tudi »Berlimer Ta-geblatt«. Kaj pravijo v Rimu Rim, 10. novembra, a. V rimskih političnih krogih je zbudil pozornost zlasti oni del Chamberlainovega govora, v katerem je naglašal, da se ne more pričakovati oslabitve osi Rim—Berlin in da se britanska vlada želi sporazumeti z Rimom in Berlinom ne glede na njuno vladavino. Ta del izjave je treba posebno poudariti, ker prihaja neposredno po podpisu trojnega protikomunističnega pakta, ki ga tako imenovane velike demokracije niso pravilno ocenile. Iz Chamberlainovega govora b£ se moglo sklepati, da se bo britanska vlada prej ali slej zatekla k normalnim diplomatskim metodam in da se bo skušala sporazumeti z neposrednimi razgovori. Takšne metode je sicer fašistična vlada vedno bolj cenila kakor druge. Ce tako misli tudi britanska vlada, bo sporazumevanje olajšano, če je pa izjava samo ena izmed tistih, ki ji je namen ustreči poslušalcem, je treba izjaviti, da je račun popolnoma napačen in da se ne bo nihče dal zapeljati ali presenetiti. Mala antanta in Madžarska Zunanji minister Kanya upa, da bodo pogajanja Madžarske z Malo antanto končno le uspela Budimpešta, 10. novembra, b. V zunanjepolitičnem odboru parlamenta je imel včeraj zunanji minister Kanya ekspoze o madžarski zunanji politiki. V njem je najprej pojasnil ozadje španske državljanske vojne ter spora na Daljnem vzhodu, nato pa je opozoril na nekatere dogodke, ki so močno zmanjšali nevarnost konflikta v Evropi. Sem šteje predvsem ureditev itali-jansko-jugoslovenskih, jugoslovensko-bol-garekih ter nemško-belgijsikih odnošajev, pa tudi znano izmenjavo pisem med angleškim premierom Chamberlainom ter italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem, sestanek Mussolinija s Hitlerjem, ki je bistveno tudi služil miru, ter najnovejši manjšinski sporazum med Nemčijo in Poljsko, ki dokazuje, da je mogoče tudi tako kočljivo vprašanje rešiti z miroljubnimi sredstvi, ne da bi bila zato kakorkoli okrnjena državna suverenost podpisnic takih pogodb. Nato je Kanya podrobno govoril o naporih za ureditev odnošajev z Malo antanto. Ti napori sicer doslej še niso rodili ni-kakega pozitivnega rezultata, vendar je vprašanje madžarske vojaške enakopravnosti bistveno že rešeno in razčiščeno. Dobra volja Male antante obeta v kratkem sporazum. Sporno vprašanje ostanejo še nadalje manjšine. Države Male antante nočejo preko dosedanjih mednarodnih obvez v tem pogledu prevzeti nikakih novih obveznosti. Za zboljšanje atmosfere je Madžarska pripravljena tudi na žrtve. Uspeh bo seveda mogoč le na osnovi obojestranskih žrtev, torej le, ako se države Male antante odločijo, da dajo nove pogojne za rešitev manjšinskega vprašanja- Madžarska, pa tudi Praga in Beograd, sta pripravljena rešiti to vprašanje na osnovi recipročnosti, težfcoče pa so glede Rumunije, s katero ni mogoče pričakovati pred novimi volitvami nikakih meritornih pogajanj. Vsekakor pa ne bomo z naše strani storili ničesar enostranskega in se bomo trudili, da dosežemo rešitev tega vprašanja v mirnem sporazumu. Poročila nekaterih inozemskih listov, d* hočejo nekatere ioteresirane velesile za vsako ceno preprečiti zbližanje med Madžarsko in Malo antanto, niso resnična. V osnovnih črtah madžarske zunanje politike ni nastopila nobena bistvena sprememba. Opozarjam na rimske protokole ter na prijateljstvo z Nemčijo. V dobrih odnoša-jih smo tudi s Poljsko, z zadovoljstvom pa gledamo naraščanje angleškega zanimanja za podunavska vprašanja. Naše razmerje do Francije presojamo z vidika njenih zvez z državami Male antante, za katerih usodo je Francija vselej kazala svoje veliko zanimanje. S temi državami pa mora Madžarska urediti še mnogo vprašanj. Poslednji odpor Kitajcev v šanghajskem predmestju Srdita bitka za Nantav, kjer se Kitajci obupno branijo proti japonskemu navalu Šanghaj, 10. nov. o. Pričakovanja in napovedi Japoncev, da todo hitro likvidirali ves odpor Kitajcev v Šanghaju, se niso uresničila. Kitajci 6e v predmestjih, zlasti v Nan-tavu še nadalje odločno branijo. V Nantovu so se utrdili močni kitajski oddelki, ki ovirajo nadaljnje prodiranje Japoncev, ker pa meji to predmestje neposredno na francosko koncesijo, tudi Japonci ne morejo izvajati ukrepov, ki bi prisilili Kitajce k predaji. Zato so davi japonska letala metala na Nanitav letake, v katerih zahtevajo, naj se Kitajci do 13. ure umaknejo. Ko ie potekel ta rok. so se pojavila nad Nantavom japonska letala in so začela mesto hudo bombardirati- Istočasno so začel; streljati s topovi s kopnega in z vojnih ladij. Popoldne je bil Nantav ves v plamenih. Velika nevarnost obstojala tudi za francosko koncesijo, v katero so padale srranate. Do večera je od Nantova ostal samo še kup razvalin. Sredi popoldneva so japonske čete po hudem obstreljevanju prešle v naskok, vendar pa po bile po krvavih pouličnih borbah odbite. Vsekakor pa računa jo Japonci, da bod.. Nantav še nocoj zasedli. V kratkem času so japonska letala vr^la na Nantav več sto bomb. Izmed približno 10.000 kitajskih vojakov, ki so nudili v Nan-tavu Japoncem ljut, toda brezuspešen odpor, jih je več sto potegnilo v francosko koncesijo. kjer so jih razorožili. Tud<" ostali kitajski vojaki bi moeli, ako bi odložili orožje. od'"ti v francosko koncesijo, vendar na so to odklonili ter hočejo nadaljevati 6voj odpor. Kitaiske čete ki so se zaščitile v podzemskih kanalih, niso imele prevelike izgube. V Šanghaju je danes počivalo vrako delo-Skoraj v6e prebivalstvo Šnghaja se je zbra- lo na str;hah hiš, da vidi odločilno borbo za Nanitav. Konzularni zbor je imel včeraj popoldne konferenco, da prouči položaj, ker so japonske čete zavzele vse kraje okoli tujih koncesij. Militarizacija japonskega gospodarstva Tokio, 10. nov. AA. Vlada je sprejela načrt zakona o splošni mobilizr eiji vseh sil naroda. V načrtu sa določa kontrola ia-dustrije, kapitala, paroplovnih družb, uvoza., razdelitve materijalnih dobrin in surovin. Načrt vsebuje tudi ki:tere odredbe vojaškega značaja. Načrt bo vlada predložila parlamentu med prihodnjim zasedanjem in bo tudi objavljen, ko bo njegovo izvajanje postsflo potrebno. Dobro poučeni opazovalci menijo, da je ta načrt »totalne« mobilizacije in ustanovitev glavnega cesarskega štaba dokaz, da, hoče biti Japonska pripravljena na vse, če bd se povečale zunanje težave. Reševanje belgijske vladne krize Bruselj, 10. nov. g. O stanju pogajanj za sestavo nove belgijske vlade je izjavil Spaak, da je pozval šefa desnega krila katolikov Cartona de Wiarta, naj prevzame zunanje ministrstvo. Wiart je to ponudbo v načelu sprejel, prosil pa je za premislek, da bi se lahko posvetoval s svojimi političnimi prijatelji. A Beležke Smrt Ramsaya Macdonalda Zadela ga je srčna kap na poti v Južno Ameriko Obračan Kopitarjeve ulice s katoliško inteligenco London, 10. novembra, a. Na paraiku »Reina del Pacifico«, s katerim se je odpeljal na »svoje prve počitnice v življenju«, kakor se je izrazil pred odhodom, je umrl snoči bivši ministrski predsednik in vodja laburistične stranke, James Ram-sa.y Macdonald. Na parniku mu je nenadoma postalo slabo. Zadela ga je srčna kap in je takoj izdihnil. Macdonald je bil na poti v Južno Ameriko in je dne 12. oktobra slavil svoj 71. rojstni dan. Pokojnikovo truplo bodo izkrcali na Bermudih, nakar ga bodo prepeljali na škotsko in pokopali v Losiemouthu ka- I kor je pokojnik sam želel. Angleška vlada je na svoji današnji seji počastila spomin pokojnega državnika in sporočila sožalje njegovemu sinu, državnemu poditajniku z& dominione, Mal- | Dunaj, io. novembra, b. Nenaden obisk avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta v Berlinu je zbudil v poučenih krogih precejšnje zanimanje, ker je prinesel nove momente za presojo nemško-avstrijskih odnošaj ev. Nobena tajnost ni, da so avstrijsko-nemški odnošaji navzlic gospodarskemu in političnemu sporazumu med obema državama še vedno zelo slabi in deloma celo napeti. Samo izredno ostri ukrepi avstrijske vlade proti domačemu časopisju so mogli prikriti dejansko stanje pred avstrijskim ljudstvom, šef avstrijske poročevalsko službe je nedavno zaprosil urednike dunajskih dnevnikov, naj ne objavljajo v svojih listih ničesar takega o Nemčiji, kar bi lahko tam smatrali kot nepri-jateljsko razpoloženje proti nacističnemu režimu in kot kršitev tako zvanega časopisnega premirja, ki je bilo objavljeno v juliju. Dejal jim je med drugim, da se Avstrija prav te dni pripravlja, da Nemčiji dokaže vso svojo lojalnost. Ako bi tudi ta poskus ostal brez uspeha, bo Avstrija izvajala posledice in do temeljev revidirala svoj politični sporazum s tretjim rajhom. Ker od onogp dne. ko so bila avstrijskim listom dana ta navodila, raj-hovski listi še vedno niso prenehali objavljati lažnih poročil o notranjepolitičnem položaju v Avstriji ter so celo napadali Avstrijo zaradi njene umirjene zunanje politike, je smatrala avstrijska vlada za potrebno, da revidira svoje stališče napram Nemčiji in pošlje s sporočilom teh želja državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta v Berlin. Avstrijska vlada je očitno hotela storiti ta poslednji poskus, še preden bi objavila prekinitev časopisnega premirja. Istočasno je šef av- Tragično dejanje arm. generala Tomiča Beograd, 10. novembra. AA. Davi ob enih je poskušal izvršiti samomor poveljnik Beograda, armijski general Vo-jislav Tomič. Poskus samomora je izvršil v svoji spalnici na postelji. Ustrelil se je z revolverjem v srce. Rana je zelo nevarna, tako da je v opasnosti njegovo življenje. Takoj po poskusu samomora so vojaška oblastva izvedla preiskavo, vendar se o vzrokih poskusa samomora ni moglo nič zanesljivega zvedeti. Kolikor je doslej znano, ni Tomič pustil nobenega pisma, v katerem bi pojasnil svoje dejanje. Znano je, da se general Tomič zadnje čase ni dobro počutil in je bil zato precej nervozen in potrt. Dr. Malmsud Behmen f Sarajevo, 10. novembra, o. Popoldne je umrl dr. Mahmnl Behmen, sarajevski odvetnik in brat ministra dr Behmeua. Bil je tudi glavni urednik muslimanske »Pravde«. L. 1925. je bil izvoljen za narodnega poslanca. Pred 6. januarjem je bil glavni tajnik JMO, pri volitvah L 1935. pa je kandidiral na Mačkovi listi. V političnem življenju Bosne je igral zelo vidno vlogo Nov pomočnik zunanjega ministra Beograd, 10. nov. AA. Svetnik pri zunanjem ministrstvu Ivo Andrič je imenovan za pomočnika zunanjega ministra. Opravljal je že dalje časa posle pomočnika zunanjega ministra. Kriia rmnunske vlade Bukarešta, 10. nov. g. Kralj Karol je danes v svrho rešitve vladne krize sprejel več vodilnih politikov, med njimi prof. Jorgo in Vajdo Voevoda. Kakor poroča »Adeverul«, sta voditelj liberalov Dino Bratianu in voditelj konservativcev Fili-pescu v avdienci priporočila kralju, naj poveri sestavo nove vlade predsedniku narodne Kmetske stranke Mihalaku, dočim sta se prof. Jorga in Vajda Voevod izjavila za liberalno vlado.' Isdafki za narodno obrambo v CiR Praga, 10. novembra, b. V novem državnem proračunskem predlogu, ki ga je včeraj finančni minister izročil parlamentu v pretres, znaša redni skupni proračun 10 milijard 120 milijonov, izdatki pa 10 milijard 117 milijonov, tako da bo prebitka okoli 3 milijone ČK. Izredni proračun je letos dvignjen na 3 milijarde in pol in bo krit s kreditnimi operacijami in novimi davki, katerih dohodki se zvišajo za eno miljGTdo 150 milijonov. Za vojaške namene je iz rednega proračuna predvidenih 2098 milijonov, iz izrednega pa še 2360 milijonov, tako da je skupno določeno za narodno obrambo okoli štiri in pol coimu Macdonaldu, ki se je danes vrnil is Bruslja, kjer je bil delegat na pacifiški konferenci. »Daily Bxpress< poudarja, da je Macm ko je ta vrli narod prenesel in preživel okrepljen v svoji zavesti dolgoletno tujo nadvlado. Pridružujemo se v radosti bratom Poljakom in želimo od srca bratski Poljski republiki srečo in procvit. Beograd, 10. nov. p. Na jutrišnji poljski narodni praznik bo v Beogradu najprej služba božja, nato pa bo ob 11. sprejem v poslaništvu. Popoldne bo prirelila jugcsloven-sko-poljska liga svečano akademijo. Delbosovo potovanje Pariz, 10. nov. AA. Zunanji minister Del-bos bo potoval po Srednji Evropi med 10. iin 25. decembrom. Načrt potovanja še ni točno določen, vendar se govori, da bo najprej obiskal Varšavo, nato pa Prago, Bukarešto in Beograd. Del bos odgovarja s tem potovanjem na vabila, ki so mu jih dostavili m al svojim bivanjem v Parizu kralj Karol II, maršal Rydz S migi v, Beck, Krofta, di. Stojadinovič in Tatareficu. Pariz, 10. nov. AA. »Petit Parisien« poroča, da bo po obisku v Varšavi Pragi. Beogradu in Bukarešti ziunanji minister Delbce na svojem drugem potovanju v februarju obiska-1 tudi Atene in Ankaro. Po »Matinu« bo v januarju obiskal skandinavske države. Omiljenje otisednega stanja v Palestini Jeruzalem, 10. nov. w. Dne 18. novembra bo po vsej Palestini proglašeno omiljeno obsedno stanje. Mandatne oblasti objavljajo v zvezi s tem, da je v bodoče določena za rabo ali posest orožja smrtna kazen. Vsi prestopki zaradi posesti orožja se bodo obravnavali pred posebnimi vojaškimi sodišči, ki bodo obstojali iz treh višjih častnikov. Vojaška sodišča bodo pristojna tudi za sabotažna dejanja. Proti obsodbam teh sodišč ne bo dopusten priziv. Jeruzalem, 10. novembra, b. V bližini starega Emavsa, v kraju Kirijat Anavim, kakih 10 milj od Jeruzalema, so arabski teroristi ustrelili štiri židovske delavce ter enega židovskega stražnika. Zasledovanja morilcev je ostalo doslej brez uspeha, dasi so oblasti aretirale tri sumljive osebe. V pretekli noči so bila nadalje pretrgane vse telefonske zveze med Tel Avivom in Haifo. V oba kraja so bila odposlana nova vojaška ojačenja. „ Slovenec" ob smetiiču Kakor poroča »Slovenec«, so izdali gospodje dr. Brecelj, dr. Mohorič, dr. Stanov-nik in Gostinčar letak za obnovo bivše SLS. »Slovenec« se iz njih norčuje, češ da so imeli sicer korajžo poslužiti se za ta svoj letak svobode, ki vlada pod režimom JRZ, toda svoj čas se niso upali podpisati punktacij, ki jih sedaj proglašajo za svoj program, pač pa so nekateri izmed njih podpisali prijavnico za JRZ. Seveda ti gospodje ne bodo obnovili SLS, pravi gla-i silo Katoliške akcije, ln niti sami tega ne mislijo. Zato jih pošilja na smetišče, mimo katerega hoče v bodoče hoditi stisnjenega nosu in s prezirom, prepuščajoč »Jutru«, da po njem brska. Nam se zdi, da je to smetiSče že precej veliko. »Slovenec« bi se čudil, če bi mu mi navajali, kdo vse iz njegovih vrst se je že tja podal. Naj se informira pri svoji neposredni okolici in garantiramo mu. ds bo zvedel za zelo interesantne podrobnosti, nad katerimi v ostalem ne bo nič presenečen. Gospodje so hudi samo zato, ker je Ko gospodje brijejo norce, da ta ali oni, ki je danes tako vnet za »slovenski program«, svoj čas ni podpisal punktacij, pozabljajo, da jih niso podpisali tudi taki, ki so se dali slaviti pozneje kot očetje »slovenske deklaracije«. »Slovenec« plaši nedisciplinirane partizane tudi s Kramer-Zivkovičevo diktaturo. Tudi tu kaže svoje staro pogrešno znanje dogodkov in dejstev. Mesto Kramerjevega imena mora stati za označbo Zivkovičeve diktature povsem drugo, gospodom iz Kopitarjeve ulice mnogo bližje ime. Združitev bivše SDS z Davidovičevimi demokrati Sarajevski »Jugoslovanski list«, ki podpira politiko združene opozicije, poroča i7 Beograda, da je imel član vodstva bivše SDS, dr. Budisavljevič, važne in dolge razgovore s predsednikom stranke g. Adamom Pribičevičem. Razpravljal je baje z njim o možnosti povratka samostojnih demokratov v Davidovičevo demokratsko stranko. O tem se je pozneje razgovarjal tudi z vodilnimi člani demokratske stranke. Fu-zija demokratov z bivšimi samostojnimi demokrati naj bi se izvršila na ta način, da bi bil predsednik nove demokratske stranke g. Ljuba Davidovič, podpredsednik pa Adam Pribičevič. Kolikor poznamo mentaliteto sedanjega vodstva bivše SDS, ne verujemo spraiev-skim informacijam. Odgovarjalo pa bi ro-vsem stvarnemu staniu. če bi se gospodje okoli vodstva bivše SDS vrnili med srbske demokrate, ker so ostali skupaj itak samo še prečanski Srbi. Gospod Vilder in tovariši so se že zdavno odrekli svojih slovenskih prijateljev, hrvatski so jim pobegnili med mačkovce; kar je še ostalo prečanskih Srbov, jih pa itak hrvatski klerikalci stalno pode v srbski tabor in iim odrekalo pravico do gostovanja v dr. Mačkovih šatorih. Tekma za senatorski mandat Z novim letom poteče jo mandati onim senatorjem, ki so bili izvoljeni v začetku januarja 1931. Od Slovencev je med njimi dir. Miroslav Ploi, ki je sicer letos izstopil iz JNS, ki pa kljub temu ne bo vnovič kandidiran. Celjska »Nova doba« poroča, da se je med mariborskimi lokalnimi voditelji JRZ razvila intenzivna borba za to senatorsko mestx>. Po informacijah tega lista se potegujejo za mandat gg. dr. Le-skovar, dr. Schaubach, Vesenjak in žebot. Največ izgledov imata baje dr. Leskovar in Vesenjak. Prvi je imel svoj kandidatski govor na shodu v Slovenjgradcu že pred meseci, ko je nesramno blatil Sokol-stvo, drugi pa nedaivno na sestanku sreske organizacije JRZ v Ptuju, kjer se je, mimogrede omenjeno, splošno opazilo, da manjka na Jevtičevi listi za ptujski srez izvoljeni poslanec g. Miha Brenčič. »Nova doba« meni, da bi bilo najbolje, ako bi mariborski kandidati kar žrebali, kdo naj postane resničen kandidat. Kasno spoznanje Splitska »Država«, dalmatinsko gl2isxlo JRZ, objavlja razmišljanje o rešitvi hrvatskega vprašanja. Ob zaključku prihaja do spoznanja, d-a je »uvedba širokih samouprav neodložljiva. Spočetka so šli predaleč z izvajanjem ostrega centralizma. Prav tako bi bilo lahko usodno, če bi šli danes v skrajnosti zopet v smeri federacije. Zato je najboljša srednja pot, ki ne bo ogražala naše narodne celote. Radikalni eksperimenta z notranjo preureditvijo bi lahko postali za nas usodni. Nobene ovire pa ni za uvedbo širokih samouprav. Morda je treiba še nekoliko časa, da se vse vprašanje prouči. Vsekakor pa je najboljše, če hodimo po srednji poti do krailjeve polnoletnosti. Potrebno pa bi bilo, da pri uvedbi širokih samouprav sodelujejo tudi Hrvati.« Bojimo se, da je že malo kasno, da fal se vprašanje samouprav »še n«koiliko časa« proučevalo... Polemika okrog radičevskih praporov Zabeležili smo nezadovoljstvo »Samouprave« z razvijanjem in slovesnim blago-slavljanjem zastav krajevnih organizacij HSS. Organu JRZ odgovarja dr. Mačkov »Hrvatski dnevnik«, da lahko razvijajo tudi politične organizacije svoje zastave. Z razvijanjem zastav krajevnih organizacij HSS je pričel že pokojni Stjepan Radič in so hrvatski kmetje pod njimi bojevali že marsikako ostro politično bitko. »Narodna zastav«, pravi dalje »Hrvatski dnevnik«, ni navadna cunja, nego sveto znamenje naroda. HSS je bila in bo narodna stranka in se bori za pravice naroda, ki ga predstavlja narodna zastava. Potem je povsem prirodno, da imajo krajevne organizacije HSS svoje strankarske zastave«. Dalje zavrača list mnenje »Samouprave«, da ni primerno cerkveno blagoslav-ljanje strankarskih zastav. »Samouprava« pozablja, pravi dr. Mačkov organ, da naše zastave niso simbol kake dnevne strankarske politike, nego simbol v HSS organiziranega hrvatskega naroda. Na teh zastavah je napisano »Z vero v Boga« in je povsem naravno, da jih katoliški župniki blagoslavljajo, kakor blagoslavljajo zastave Akcija za obnovitev SLS je odkrila težko notranjo krizo, ki že dalje č^a razjeda vrste pripadnikov te nekdanje wko enotne politične organizacije. Izgleda, da je zlasti tako zyana katoliška inteligenca po svoji ogromni večini postala nestrpna in stoji s svojimi simpatijami odločno na strani voditeljev za obnovo stare SLS. V skrajni nervoznosti se je odločilo za javni obračun in presenečeni javnosti je včerajšnji »Slovenec« razkril, kaj sodijo prav za prav resnični komandanti iz Kopitarjeve ulice o katoliški posvetni inteligenci. Pod naslovom »Tavajoči Slovenci« toži slovensko glasilo JRZ uvodoma o tem, kako težko je majhnemu narodu videti v pravo daljo, in koliko je ljudi, ki mislijo, da bodo Slovenci tem bolj sTečno živeli, čim bolj se bodo zaprli vase in se očuvali, da z nikomur ne pridejo v doti-ko. To je bila od nekdaj, kadar je tako kazalo, politična teza »Slovenca«. Danes ko so prilike drugačne jo pripisuje drugim na-zivajoč jih s pomilovalnim in prezirajo-čim imenom »tavajoče Slovence«. Kot glavnega krivca označuje organ Katoliškega tiskovnega društva svojo lastno posvetno inteligenco. Mi imamo nerodovitno izobraženstvo, tako pričenja obtožba lastnih ljudi. Ljubljana je polna izobražencev, ki so za narod popolnoma nerodovitni. Niti z mezincem ne ganejo, da bi dvignili njegovo zavest. Nedeljo si varujejo za izlete ali kvečjemu za pomenek v kaki ljubljanski kavarni Narod hrepeni po vzgojiteljih pa jih ni. Vsi izobraženci v Ljubljani so strašno zaposleni in vsak ima opravičljiv razlog za odtegnitev od narodnega dela. Dan na dan t>a hodijo kmečki fantje po Ljubljani od Poncija do Pilata in iščejo predavateljev a odhajajo potrti in nejevoljni. Narodno delo mora vršiti stalno ena in ista skupina, majhna peščica ljudi Katoliška inteligenca pa medtem v kavarni, ali pa v svoji družbi, ki si lasti naslov »-1a haute societe« zavzema stališče do JNS, do fašizma in demokracije. do JRZ, do Španije in Kitajske, do Katoliške akcije, do novega liubl iarvskega kolodvora in misli, da ie s tem JNS premagana, Katoliška akcija rešena. Iz takega ozračja se rodijo razni narodni programi. Na vso mn/ nam dopovedujejo, da moramo biti Slovenci proti vojni in militarizmu, kakor da bi nas kda; kdo vprašal, da moramo biti z vsem srcem za demokracijo, kakor da je naša edina rešitev v tem, Protižidovski izgredi v Varšavi Varšava, 10. nov. AA Davi se je po stari tradiciji zbralo več tisoč dijakov v cerkvi sv, Ane. kjer je bila zadusnica za dijaka Baclavskega. ki .je padel 10. novembra 1931. v Vilni v pouličnem boju z Ž>idi. Po maši so dijaki krenili v sprevodu po-ulicah. Na več mestih je prišlo do demonstracij iin so mnogo židovskih trgovin razbili Dijaki so se spopadli budi s rolHjo, ki jih je hotela razgnati. Mnogo so jih are-terali, ranjen pa ni bil nihče. Rektor lvovskega vseučilišča je prel nekaj dnevi odredil naj dijaki z glasovanjem odiločijo, ali naj sede Žid je v posebnih klopeh ali ne. Rektor je odredil, da 6e ima glasovanje vršiti osebno na vseučilišču in da se naj glasovnice oddajo v posebne škatlje. Ker so pri glasovanju nastali incidenti. je rektor preklici svojo prejšnjo odredbo iin določil, naj se glasovnice o tfaio po pošti v zapečatenih ovitkih. 01>en©m je podaljšal rok glasovanja do 13. t. m- Jugoslovensko odlikovanje poljskega prometnega ministra Varšava, 10. nov. AA. Opoldne so slovesno izročili jugoslovenska odlikovanja poljskemu prometnemu ministru Ulrihu in drugim visokim poljskim prometnim uradnikom. Odpravnik poslov Jugoslovenskega poslaništva v Varšavi Slajvko Ko-jič je v svojem govoru poudarjal iskrenost in neomajnost prijateljstva med Jugoslavijo in Poljsko ter tesno sodelovanje med jugoslovenskimi in poljskimi železničarji. V imenu odlikovancev se je zahvalil glavni ravnatelj poljskih železnic Zen-kijeviez. cerkvenih organizacij v narodnih barvah s slikami raznih svetnikov. Zaradi »Samoupravine« beležke o zastavah krajevnih organizacij HSS se silno huduje tudi »Hrvatska straža«, ki pravi, da je »naravnost predrznost, kako morejo nehrvatski in nekatoliški listi predpisovati katoliški cerkvi, kaj naj stori, če želi narod od nje, da mu blagoslavlja zastave. Cerkev ne bo poslušala nobenih ukazov, temveč se bo ravnala po svojih predpisih. Zastave HSS blagoslavlja tem raje, ker nosijo večinoma poleg izreka »Z vero v Boga« še križ. Zastave s križem pa se lahko prinašajo ob posebnih prilikah tudi v cerkve.« Informacije francoskega publicista Glavni organ JRZ >Samouprava« objavlja niz člankov francoskega publicista Andreja Corboisa. ki pi5* o svojih potnih vtisih iz Jugoslavije. 0 Ljubljani ve g. Corbois med drugim povedati, da je po njej iskal narodne manjšine in sicer Nemce: »Mislil sem. da mora biti tu še nekaj Nemcev. Zaradi taga sem takoj pričel s svojimi poizvedovanji. Zal nisem dobil zato niti uradnih, niti zasebnih podatkov. Na vseh tablah z uličnimi napisi sem čital samo slovenske napise. Prav tako vlada slovenščina tudi na trgovskih firmah in reklamnih deskah. Ali naj to pomenja, da so Jugosloveni netolerantni. Nagovarjal sem razne ljudi, ki pa slabo govore nsmško Trudil sem se, da srečam kakega Nemca. Posrečilo se mi je končno najti simpatični zakonski par, od katerega sem zvedel, da je v Sloveniji kakih 10 (deset) odstotkov prebivalstva Nemcev •. .< Ne vemo, kje je iskal gospod Corbois svoje podatke o številu Nemcev. Na ulicah res ni mogel najti statističnih podatkov o številu Nemcev v Ljubljani in Sloveniji, če pa ga je vse to res zanimalo, bi že lahko dobil bolj zanesljive vire, kakor pa je bil »simpatični zakonski par«. In potem bi se tudi lahko poučil, da je Nemcev v Sloveniji mnogo manj kakor 10 odstotkov. če sme vsak denarniški žid glasovati o tem ali smo narod ah ne. Ob takih narodnftt omizjih se rodi tudi tista splošna aioven-ska usmerjenost, češ da moramo do vsakega dnevnopolitičnega pojava takoj zavzeti svoje stališče. Ti tavajoči Slovenci bi radi dali nek program, toda ga ne najdejo, ker ga na poti od Ljubljane do Šiške ni mogoče dobiti. Najbolj klaverni so pa tf ljudje, ko ob važnih prelomnicah po letih svoje popolne nedelavnosti povzdigujejo svoj glas ter pisarijo narodu, naj ne zapušča svojega kotička, da ga sovražnik ne bo opazH. Bolj otročjega posLa si ni mogoče misliti. Pri tem pa kličejo na skupnost, ki si jo zamišljajo samo tako, da bodo oni na vrhu. Glasilo JRZ končno grozi vsem puntarjem. da se bodo morale kaprice posameznika brezpogojno vkloniti m se tolaži, da so »'tavajoča Slovenci« tako majhni ljudje, da se narod ob nje ne bo spodtaknil. To so hude besede in težke obtožbe. Ni naša naloga, da branimo katoliško posvetno inteligenco kateri je izstavil dnevnik Katoliškega tiskovnega društva tako izpričevalo. Beležimo ta napad kot dokaz kritičnega stanja, ki je zavladalo v vodilnih vrstah b. SLS. »Slovencev« članek pa je tudi dokument, s kakšno brezobzirnostjo trešči organizacija, ki jo dirigirajo iz Kopitarjeve ulice, po glavi vsakogar, kdor »e slepo ne pokorava. Razen tega so izvajanja slovenskega organa JRZ o »tavajočih Slovencih« značilna tudi za politično moralo gotovih ljudi. Obnovitelji SLS se hočejo vrniti na programsko osnovo punktacij iz leta 1933. Ob tem njihovem povnat-ku tarna »Slovenec«, kako »majhni so naši domači razgledniki« in očita svojemu izobražen s t vu nerodovitnost m otročjo naivnost. Zakaj? Ker se ogreva za program, ki ga je še letos ob 20-letnici majske deklaracije isti »Slovenec« proglašal za »drugo slovensko deklaracijo,« poročajoč z največjim zadovoljstvom kakšne manifestacije je narod prirejal onemu, ki je pravi avtor punktacij... Filmska cenzura v Franciji Pariz, 10. nov. br. »Figaro« poroča, da bo v kratkem uvedena v Franciji filmska cenzura. Doslej so v tem pogledu postopali zelo širokogrudno. V bodoče bodo prepovedani vsi filmi, ki smešijo armado ali žalijo francoski narod. Po sodbi lista pa uvedba cenzure le uvod v podržavljanji filmske industrije in kinematografov. Enwe—Aljehin Pariz, 10. novembra, o. 15. partija za svetovno šahovsko prvenstvo, ki se je pričela v torek, je bila prekinjena in se danes nadaljuje. Euwe je otvoril partijo z dam-skim gambitom, Aljehin pa je odgovoril s slovansko obrambo ter je zopet nastopil z raznimi novostmi. V nadaljnjem razvoju partije je prevzel iniciativo Aljehin, ki je ostal v vodstvu vse do 40. poteze, ko je bila partija prekinjena. Aljehin ima stra-tegično mnogo boljšo pozicijo kakor Euvva. Konferenca emisijskih bank Balkanske zveze Bukarešta, 10. nov. d. Dne 19. t. m. se bodo pričala v Ankari posvetovanja ravnateljev emisijskih bank držav Balkanske zveze. Stalni svet Balkanske zveze se bo sestal v Ankari meseca januarja. Dem&nti o nesreči Mussolinijevega sina Rim, 10- nov. AA. Uradno zanikajo vesti, da se je Mussolinijev sin Bruno ponesrečil z letalom. Aretacija bolgarskega terorista v Franciji Pariz, 10. nov. AA »Intram&igeant« poroča iz San Rafaela, da je tamkajšnja policija aretirala nekega Angela Popova An-dronova, bolgarskega terorista. Aretiraneo noče dat/i nobenih izjav. An drenova eo izgnali L 1932 iz Francije, a s© je že 40 dni nato pod drugim imenom vrnil. tfslužbea je bil kot mehanik v raznih garažah v San Rafaelu. Smrt karikaturista Mironovič-Volovčenka Zagreb, 10. nov. o. Davi je umrl po krajšem bolehanju znani zagrebški karikaturist in novinar Sergej Mironovič Volovčen-ko. Po rodu je bil iz Odese, kjer je dovršil vojno akademijo. Med svetovno vojno je bil huzarski kapetan ruske vojske. Po revoluciji se je boril v beli vojski, nato pa je pobegnil v Jugoslavijo, kjer si je kot karikaturist ustvaril novo eksistenco. Bil jo šolski tovariš nedavno ustreljenega sovjetskega maršala Tuhačevskega. Zapušča ženo in otroka Pogreb bo jutri na zagrebškem pokopališču. Iz državne službe Beograd, 10. novembra, p. Za svetnika hanske oprave v Ljubljani je imenovan Fran Mramor, doslej upravno-polidčni tajnik. Dosedanji ekonom Ivan Donaj je imenovan za šefa glavne pisarne banske uprave v Ljubljani. — V 4. pol. skupino 2. stopnje je napredoval profesor srednje tehniške šole v Ljubljani arh. Rado Kregar i veljavnostjo od 15. januarja 1936. — Premeščena sta iz kontrole dohodkov v pro-metno-komerciailni otidelek železniške direkcije v Ljubljani oficiala Pavla Kuster in Edvard KusteT. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo. V srednji, južni in jugozapadni Evropi se nahaja de>-presija, k.i povzioča po večini oblačno vreme in dež. V Alpah sneži. Hladni val z Orenland je je prodrl na britansko otočje in v severno Skandinavijo. V Jugoslaviji prevladuje oblačnost. Ponekod v gornjem Primorju in v mora vski banovini dežuje. Toplota se je dvignila v vsej državi. Najnižja Užice L najvišja Most ar 19 C. Zemunska vremenska napoved: Oblačno Ln deževno vreme v vsej državi, posebno v zahoinj polovici. Toplota bo padla v zahodnih predelih, daugod pa se bo dvignila. Zagrebška: Porast temperature, oblačno in deževno. Dunajska: Hladno, deževno vreme. Ozadje dr. Schmidtovega obiska v Berlinu Avstrija želi revizijo političnih in gospodarskih odnošajev do Nemčije Četrtek, ti JO,1937. , 4 Obletnica premirja ~ dan miru V Compiegneskem gozdu so letos v septembru odkrili spomenik maršalu Fochu hi to ob železniški progi, po kateri so se pripeljali jeseni 1918 nemški parlamentarci In ponudili zaveznikom premirje Najvažnejša osebnost med zavezniškimi vojskovodji v času svetovne vojne je bil maršal Foch. Bil je najprej poveljnik 20. kora in za tem 9. armade, nato pomočnik glavnega komandanta, potem šef generalnega štaba in slednjič glavni poveljnik vseh zavezniških čet. Po izvojevaiii zmagi je podpisal 11. novembra 1918 ob petih zjutraj v Rethon-desu z zavezniškimi in nemškimi delegati splošno premirje na zemlji, na morju in v zraku, ki je končalo 52 mesecev najstrašnejše vojske v zgodovini človeštva in ki so ga smatrali izčrpam narodi za zarjo večnega miru. Dobro je, če si ob 19. obletnici prikličemo v spomin glavne pogoje tega premirja, o katerih je maršal Foch poprej mnogo mesecev razmišljal ter slednjič dosegel, da so jih zavezniške vlade odobrile; le tako moremo bolje ceniti vrednost končane zmage. Takojšnja osvoboditev zasedenih dežel: Belgije, severne Francije, L,uksemburga, kakor tudi Alzacije in Lorene, ter vrnitev njih prebivalstva. Prepustitev zavezniškim armadam bg-romnega vojnega materijala; 5000 topov, 25.000 strojnic, 1700 letal. Izpraznitev levega brega Rena; zasedejo ga zavezniške armade ter kontrolirajo upravo teh dežel. Zavezmiške čete prevzamejo železniško mrežo Alzacije in Loreaie z vsem mate- rialom, kakor tučil. ali naj da razbito vozilo spraviti iz globine. Napor bi trajal dva dni. Na kraj nesreče so prihiteli razni ljudje in so kar vpričo šoferja in njetrovega spremljevalca odnašali cele vreče rožiče v. Vsak mesec milijonske taifee Ta mesec pride na boben vrsta liiš in parcel Ljubljana. 10. novembra Kakor v zemljiški knjigi, v kateri se dan v,a dan, mesec za mesecem registrirajo tokovi milijonskih prenosov lastninskih pravic in obremenitev, tako je tudi promet na izvršilnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča tako bogat, da se celo v enem samem dnevu primerijo slučaji, ko pred nrzo sodnika, ki opravlja dražbeni postopek, ležijo kupi denarja, za katerim bi se lastniki nepremičnin, ki prihajajo na boben, zadovoljno obliznili, če bi mogli z njimi preprečiti, dfs b njihovemu lastništvu ne zapel boben, kakor se to oravi v prenesenem pomenu dražbe. Tudi v teku tega meseca bodo na ljubljanskem sodišču številne dražbe, deloma nepremičnin in objektov iz ljubljanske okolice, največje pa bodo pač dražbe nepremičnin v mestu samem. Dne 11. novembra pride na dražbo na predlog Ljudske posojilnice pritlična hiša v Spodnji Zadobrovi štev. 31 z dvoriščem, ki je ocenjena na 9313 din. Najnižji ponudek bo znašal 9000 din, varščina pa 932 din. Na predlo« iste upnice bo potem še istega dne draženo sitavbišče s hišo štev. 9 na Velikem Stradonu v Ljubljani z industrijsko stavbo (lončarska tovarna), gospodarskim posfoniem in vrtom Ti objekti so ocenjeni na 285.654 din. Najmanjši ponudek bo znašal 150 000 din. varščina pa 28566 din. Dne 12. novembra pride na dražbo na predlog upnika posestnika Jakoba Dežma-na iz Zadvorca visoka pritličrja hiša štev. 72 v Vevčah s pritiklinami, ki je cenjena na 52.500 din, poleg tega pa še vrt, ki obstoja iz stavbne in vrtne parcele, v skupni Izmeri 644 m8. Ocenjen je na 3220 din. Skupna cenilna vrednost teh nepremičnin znaša 55.720 din, dražene pa bodo od najmanjšega oonudka 37 146 dm. Varščine bo treba položiti 5.572 din Dne 18. novembra bo dražena na predlog Mestne hranilnice najprej hiša štev. 47 na Sv. Petra cesti v Ljubljani z dvoriščnim stanovanjskim in trgovskim ob ektom, z gostilniškim lokalom, lopami, garažami in dvema parcelama Ocenjeno je vse skupaj na 748.565 din, najnižji ponudek bo znašal 374.282 din, varščina pa 74.857 din. Nato pride na dražbo na predlog is+e upnice pritlično poslopje na vogalu Ma«arykove ceste in Jegličeve ulice štev. 60 z zemljiščem in pečjo za slaščičarsko obrt z elektromotorjem. Ocenjena je na 369.510 din, najmanjši ponudek bo znašal 184.755 din, varščina pa 36.951 din. Za 25. november je dalje napovedana dražba mili;onske posesti na Poljanski cesti. Dražba teh nepremičnin je bila na predlog upnice Mestne hranilnice že nedavno opravljena in je vse nepremičnine pridobila neka posestnica iz Rajhenburga za nad 2 milijona din. Toda ta dražba je bila zaradi ugovora interesirane stranke razveljavljena in v drugič napovedana. Tudi proti tej napovedi je bil vložen rekurz. Na dražbo pride velik komoleks nezazidanih stavbiščnih parcel in pa hiša z lopo za fotografa. rastlinjakom, lope za orodje, toplo gredo, ograio in stavbiščem. Dražba je predvidena v devetih skupinah, ki vsaka presega cenilno vrednost nad 100.000 din. Hiša s pripadajočimi objekti je ocenjena na 1,565.000 din, najmanjš: ponudek bo znašal 782-500 din, varščina pa 156.000 din. V. zemljiški knjigi je vpisana pod k. o. Po« M not 6effa roeti annad, IHiJajno izvršil svoj zadatek. Dejaa je: »Ne vojskujem se zato, da vodim vojno, kajti vojna je samo sredstvo in ne smoter. Dandanes se ne vojskujemo zato, da Izbojujemo zmage, temiveč da nasprotnika podvrženno svoji volji. Ce je smoter dosežen, nima nihče pravice, prebivati eno samo kapljico krvi več.« Spominjajmo se velikega maršala ob obletnici tudi mi, saj so njegove zmage omogočile, da nam je zasijalo solnce svobode! GriSa Koritnik: Neznanemu vojaku Odkod si, drug, kako ti je ime, ki tu si našel večni pokoj svoj? Kdo v nadah tiho zrl je za teboj? Čigavo joče za teboj srce? Zapustil mlad si brate in sestrč: sto tisočem enak odrinil v boj, sto tisočem enak siv nosil kroj — Krvav v naročje zgrudil se zemlji. Neznan pred nami vstajaš iz prahu, ki dal si za dolžnost in čast rodu najdražje: mlado rast in srčno krt Ne vemo, kam usoda svet drevi — a tvoj spomin naj gre v bodoče dni kot vonj kadila, večna luč Miru! Pred 19 leti: trobentač Jules Sellier je bil mož, ki je 11. novembra 1918 v Compiegneskem gozdu kot štabni trobentač oznanil konec svetovne vojne. Vendar pa tudi trobentaču ni bil usojen srečen konec. V juniju 1930 se je ob poletu »Grofa Zeppelina« nad Besaneonom preveč nagnil skozi okno, padel in se tako poškodoval, da je kmalu nato izdihnil v bolnišnici ljansko predmestje pod vi. štev. 40, vsa ostala stavbišča pa pod vi. štev. 278. Ta stavbišča obsegajo po 484 do 1135 m* in so ocenjena na skupno vrednost 1,341.042 din po posame/.nih cenilnih vrednostih od 124.500 do 282.329 din, najnižji ponudki skupno pa znašajo 670.452 din. Ob priliki te dražbe bodo imeli jezični in domiselni poslušalci — ka'vOr nedavno tega ob priliki dražbe nekega milijonskega imetja — zopet priliko pripominjati, da je na sodniški mizi zbrana mala banka. Dne 26. novembra bo zadnja v tem bogatem mesecu dražb neznatna dražba, pri kateri se bo morala sodniška miza tako rekoč preko noči iz bogastva preseliti v siro-maščino. Prodani bosta dve njivi in travnik v Spodnjih Pirničah. Ocenjene so te parcele na 3.650 din, najnižji ponudek bo-znašal 1.825 din, varščina pa 365 din. ZSsfrna mistiiikacija Maribor, 10. novembra. Mariborski veletrgovec Ivan Gottlich je v torek zvečer prejel brzojavko iz Zagreba, v kateri se mu njegov zastopnik De Gratia zahvaljuje ter mu obenem sporoča, da ga ne bo več videl. Gottlich je odšel na policijo, kjer je dejal, da se boji, da mu je De Gratia, ki vodi njegovo podružnico v Zagrebu, poneveril 200.000 din in pobegnil. Mariborska policija je takoj izdala tiralico in zadevo sporočila zagrebški policiji. Ko se je De Gratia slučajno oglasil na zagrebški policiji, so ga aretirali in ga z br-zovlakom prepeljali v Maribor, kjer ga je vzela v varstvo tukajšnja policija. Na policiji je pa De Gratia pojasnil, da brzojavke ni poslal on in da Gottlichu prav ničesar ne dolguje. Vse kaže, da gre za zlobno mistifikacijo konkurence. Ko je bila zadeva pojasnjena, je bil De Gratia izpuščen. Umor po izzivanju Ptuj, 10. novembra. V Muretincih na vzhodnem Dravskem polju je bil v nedeljo, kakor smo poročali, umorjen 211etni posestnikov sin Janez Kokolj iz Nove vasi. O zločinu smo izvedeli še nekatere podrobnosti. Kokolj je služil pri pontonirjih v Šabcu in je bil začasno na dopustu. Ker je bil na glasu hudega izzivača in precej razburljive narave, so se ga fantje zelo bali. Tudi v nedeljo, ko je stopil v gostilno, kjer je bila veselica in je vladalo najlepše razpoloženje, je takoj povzročil prepir. Potegnil je iz nožnice bajonet in med vrati grozil, da bo eden mrtev. V nastalem prepiru in prerivanju je bil 211etni Ivan Muhič ranjen z nožem v hrbet, 221etni Janez Pukšič pa v levico. Naposled so Kokolju izvili bajonet, nakar se je še bolj razvnemal. Okrog 22. ure je odšel iz gostilne in je komaj streljaj od nje našel blizu plota žalostno smrt. V ponedeljek popoldne je bila v mrtvašnici sodna obdukcija trupla. Pri obdukciji so ugotovili, da ni bil udarjen s sekiro, temveč da je dobil dva sunka z nožem, enega v glavo pri levem očesu do kosti, drugega pa v levo stran prsi pod ključnico Sunek je bil tako silen, da mu je prerezal nož žilo privodnico in odvodnico in je po mnenju zdravnikov smrt zaradi izkrvavitve nastopila čez nekaj minut. Orožniik iz Goričnice so dozdaj aretirali šest fantov, večino mladoletnikov. Tri so oddali v zapore ptujskega sodišča, ki vodi preiskavo. Tatvine okrog Dobo ve Dobrova, 10. novembru. Čudni časi so nastopili. Skoro ne mine dam, da se ne bi zgodila tatvina. Ko je zorelo grozdje, so bile pritožbe, da je grozdja vedno manj. Ko je zorela koruza tudi nji ni bilo prizanesšeno. v enem primeru, je bila cela njiva razredčena. Redno, v večjih ali manjših presledkih kradejo kokoši, ki storijo pozneje smrt v Zagrebu. Da, zgodilo se je celo, da je šel sosed krast k sosedu, v nekem primeru so tatu zaprli v koruznjak, da, ga oddajo roki pravice. Toda tat je ušel skozi streho. Ljudje so ugibali kdo bi to bil, pa je skoro nastala tožba zaradi razžaljen ja časti. Malenkost je seveda če se komu pokra/le sadje, čevlji in kuhinjska posoda, ki jih pozabi gospodinja čez noč zunaj, rajdejo hitro novega lastnika. Neko noč so bali v Rigomcah pregnani poljski tatovi. Kar z vo®om so se mudili na njivi in nalagali zeljne glave. Kljub pregonu so odpeljali kakih 50 glav z vozom. Gotovo so bile namenjene za Zagreto. Celo edina krava je bila posestniku žagmeštru odpeljana iz zaklenjenega hleva. Na veselice (h zmanjka redno mnogo čad in steklenic. Krona tatvin pa so najnovejSe tattvtne koles. Navadno zmmjkajo kolesa izpred trgovin v temnih večerih. V kratkem času je bilo ukradenih že pet koles. Eno od njih celo iz zaklenjene kuhinje, kjer je bil tat izrezal steklo in nato odklenil. Glede mnocozu. toda Z B0NB0NJ preprečiti MOGOČE JE/ (koles je obče mnenje, da jih niso kradli doma čim, temveč lastniki tajnih skladišč na Hrvatskem in Kranjskem. Tatovi postajajo iz tatičev. Ce starši nič ne rečejo otroku, kadar prinese kaj tujega, tedaj so v resnici oni krivci, če izmikajo starši, potem seveda ni nič čudnega, če jih otroci posnemajo. Napredek tujskega prometa zahteva izboljšanje našega železniškega prometa Ljubljana, 10. novembra. V sejni dvorani zbornice za TOI so se dopoldne zbrali zastopniki tujsiko-promet-nih interesentov ter prestavniki oblastev in prometnih ustanov na anketo o železniškem voznem redu za sezono 1938/39, ki sta jo skupno sklicali Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru. Anketo je vodil predsednik ZTP, dvorni svetnik dr. Marn, prisostvovali pa so ji med drugimi referent za tujski promet Sotler za bansko upravo, dr. Bano za obči oddelek, šef mestnega tujsko-prometnega urada dr. Brilej za mestno občino in SPD, nadsvetnik Petek, za železniško direkcijo, višji kontrolor Ccrer za poštno upravo, tajnik Goriup za Zvezo industrijcev, tajnik velesejma Richter in še zastopniki številnih krajevnih tujsko-prometnih organizacij in korporacij. Obširno poročilo o križih in težavah, ki jih doživlja naš tujski promet zaradi splošnega nerazumevanja njegovih potreb, je podal direktor Putinika dr. Žižek, ki je opozoril predvsem na dolžnost banske uprave, da se v večji meti pozanima za prospeh te važne gospodarske panoge. Kako se obravnavajo te zadeve pri nas in drugod, najbolj nazorno izpričuje primerjava, da jc zetska banovina, ki je naša najbolj pasivna pokrajina, že 1. 1936. imela v svojem proračunu za tujski promet 1.230.000 din, dravska banovina pa, ki je domovina turizma. samo 460.000 din. Zato je Zveza za tujski promet sklenila, da z današnje ankete pošlje k banu dr. Natlačenu deputa-cijo, ki naj mu izroči spomenico z naslednjimi ugotovitvami in predlogi: Sedanje stanje tujskega prometa v Sloveniji zahteva posebnih ukrepov. Neurejena letovišča. neizgrajeno gostinstvo, pomanjkljiva prometna sredstva in stanje cest — vse to še ni prav neugodno vplivalo na razvoj tujskega prometa, dokler smo bili cenejši. Pri sedanjem stanju mednarodnega denarnega trga pa tudi lepote Slovenije ne morejo nadomestiti vseh nedostatkov. Predvsem je potrebno, da se že v proračunu za leto 1938/39 zagotove zadostna denarna sredstva in da dobi trgovinski oddelek banske uprave toliko uradništva in strokovnjakov, da bo /mogel naloge na vseh področjih tujskega prome*a. Brez večletnega širokopo^eznega dela in brez primerno zasedenega urada ne bo mogoče zavreti nazadovanja narodno-gospodarske panoge, ki ima v Sloveniji vse pogoje, da postane najmočnejša in najbolj donosna. Celo banovine, ki se ne vzdržujejo iz svojih sredstev, so našle za tujski pr met večjih podpor kakor Slovenija Savska banovina, v kateri ne prihaja za turizem nič večje ozemlje v poštev kakor pri nas, pa je dala za pospeševanje tu;sikega prometa milijonske vsote na razpolago in je namestila v tem resoru ne samo zadostno število pravnikov s specialno izobrazbo, temveč tudi uradnike vseh strok, ki jih je treba pritegniti k urejevanju letovišč in kopališč. inženjerje, agronome, arhitekte, hotelske inšpektorje itd Anketa, sklicana sicer za reševanje vprašanj železniškega prometa, mora opozoriti bansko upravo na dejstvo, da brez žrtev za izvedbo takšne organizacije ne bo mogoče zadržati propadanja tujskega prometa pri nas. Med drugim bi bilo treba tudi pri sreskih načel-stvih, vsaj v onih srezih, ki imajo važne tuisiko-prometne interese, zaposliti tujsko-prometne referente s specialno izobrazbo, zlasti kar se tiče hotelirstva. V posebni spomenici je anketa sklenila opozoriti bana še na potrebe Kranjske gore v pogledu zimsko-sportnih naprav. Nujno bi bilo potrebno še pred nastopom letošnje zimske sezone urediti terisča in preseke med posameznimi smuškimi terišči, da bedo livade nudile možnost dajših smuk. Razen tega naj bi Kranjska gora dobila moderno športno drsališče, ki bi lahko služilo tudi prirejanju mednarodnih drsalnih tekem, kakršne so dandanes v inozeni-stvu največje siportno-turistične atrakcije. Nujno potrebne spremembe v železniškem prometu Zatem je direktor dr. Žižek preeital resolucijo, s katero zahteva ZTP v Mariboru rešitev nekaterih prometnih vprašanj na svojem področju. V interesu večje točnosti na gorenjski progi bi bilo treba nujno zgraditi posebno izogibališče nekje med Podnartom—Kopro in Lescami—Bledom. Za hitrejšo odpravo vlakov na Zidanem mostu bi bilo treba na tem važnem železniškem križišču izgraditi neronski sistem. Izboljšati bi bilo treba 1 di progo pri odcepu od Ljutomera na Slatino-Radence. Med vzroki, ki ovirajo točnost naših vlakov, so tudi pomanjkanje osebja, pomanjkanje strokovne izobrazbe uslužbencev in pomanjkanje smotrno urejenega nadzorstva. Na glavnih progah bi se dala preprečiti marsikatero zamuda, če bi v nekaterih relacijah obratovalo več lokalnih vlakov, za daljše proge pa bi bilo mogoče uvesti vzporedno več pospešenih garnitur. V bližnji bodočnosti bodo bržkone tudi na tire naše železniške direkcije prišli motorni vozovi, ki bi jih bilo treba tudi na dolgih progah staviti v promet. Z vsemi temi ukrepi bi se dale doseči tudi boljše zveze v LjubljanL Ljubljanska direkcija naj izterja na svoje področje vse štiriosovne vagone, ki ji pripadajo, pa jih je železniška uprava odvedla drugam. V novi sezoni bo treba poskrbeti, da dobimo sobotne kopalne vlake Miinchen—Praga—Bled in Budimpešta —Rogaška Slatina—Bled, za zimsko sezono pa naj se uvedejo redni vlaki med Trstom, Gorico in Bohinjsko Bistrico, od koder bi jih bilo mogoče podaljšati tudi do Jesenic. Med Jesenicami in Splitom naj bi se sezonskim, a med Liubljano in Splitom tudi rednim potniškim vlakom dodali direktni vagoni. Poskrbeti bo treba, da bodo novi vozovi IIT. razreda še o pravem času izgotovljeni za to sezono. Sezonski brzovlaki Ljubljana—Beograd naj bi obratovali tudi pozimi, ker so redni stalno preobremenjeni. Uvede naj se direktni voz Praga—Beljak—Ljubljana. Nujno mora Bela krajina dobiti večerni vlak Novo mesto—Karlovac. Ugodnosti po § 11 naj bi bili deležni vsi tujsko-prometni kraji brez izjeme. Nekaj konkretnih pobud je sprožil tajnik Zveze industrijcev Goriup. Da se vlaki ne drže točnosti je pač v veliki meri krivo pomanjkanje delovnih moči. Prena-polnjenost, ki jo opaž-amo ob sobotah in nedeljah, bi se dala na kratko odpraviti s tem. da bi se na preobremenjenih progah uvedle povojne garniture. V mestih, v katera se vozi mnogo dijakov v šole, bi bilo treba z ozirom na mladino poskrbeti za ugodnejše zveze. Slabe so prometne razmere na dolenjski progi, ki bi ji bilo treba poleg dosedanjih dodati še po en vlak, ki naj bi vozil, recimo, med Stično in Ljubljano, ali pa naj železniška uprava ne dela zaprek, da pridejo prizadeti kraji do redne avtobusne linije Na savinjski progi se poleti prav tedaj, ko se promet oživi, ukine en potniški viak Nedeljske karte naj bi veljale tudi o praznikih. V reševanju tega vprašanja je obveljalo povsem neumestno vprašanje, da je v naši kralie-vini preveč veroizpovedi in da bi dala železniška uprava s tako razširitvijo preveč koncesij. Brez škode pa bi se nedeljske karte dovolile za praznike posameznih veroizpovedi vsaj po posameznih banovinah, kakor n. pr. za dravsko in savsko, ki v resnici imata največ tujskega prometa. Železniška direkcija je voljna ustreči Zastopnik železniške direkcije nadsvetnik Petek se je zahvalil obema zvezama za razpravo in za povabilo in je zastopnike tujsko-nrometnih interesentov zagotovil, da bosta ljubljanska in generalna direkcija rade volje ustregli vsem upravičenim željam in predlogom, saj si ne moremo predstavljati prospeha naših železnic brez sodelovanja s činitelji. ki pospešujejo splošni promet. Železniška uprava je pri svojem delu kajpak vezana na skopo odmerjene kredite, poleg tega pa naleti prizadevanje za izgradnjo idealnega voznega reda na razne težkoče čisto praktičnega značaja. Dijaki n. pr. žele, da bi vlaki prihajali v mesta, kjer so njihove šole, pred osmo, delavci pa vsaj malo pred sedmo. Se večje težave nastajajo tam, kjer se v voznem redu križajo potrebe dveh direkcij, ali pa celo potrebe naše kraljevine z inozemstvom, ker si vsakdo prizadeva pač zavarovati najprej lastne interese. Dr. Bano je v imenu občega oddelka banske uprave izrazil željo, naj bi Krško kot sedež sreskega načelstva dobilo še nekaj postankov brzega vlaka. V imenu društva »Bela krajina« pa se je ponovno zavzemal. naj Bela krajina dobi svoj nočni vlak. Pri tei priliki je nadsvetnik Petek pojasnil, da bo izletniški vlak, ki je odhajal doslej iz Novega mesta ob 19.30. vozil poslej ob 20.20, s čimer bo v veliki meri ustreženo Dolenjcem. V debati so se Tešila še nekatera vprašanja lokalnega značaja, zlasti kar se tiče oživljenja prometa med Bohinjsko Bistrico in Kranjsko goro. O podrobnostih bo razpravljala še posebna konferenca tujsiko-prometnih interesentov, ki bo v decembru na Jesenicah. Na koncu je zastopnik mestne občine dr. Brilej opozoril še na osrednjo rano našega železniškega prometa, na zastarele naprave ljubljanskega kolodvora, in s prepričujočimi argumenti priporočal izvedbo poglobitve-nega načrta. Preden je predsednik dr. Marn zaključil razpravo, je bilo ZTP še naročeno, naj izdela posebno resolucijo, ki bo vsebovala vse težnje za izboljšanje tujskega promet? Pri Domače vesti * Izseljenski teden prireja tudi letos zveza izseljenskih organizacij v Zagrebu od 28. t m. do 4- decembra s predavanji in sestanki v izseljenskih organizacijah, šolah ter drugih ustanovah v domovini in inozemstvu da bi ee na ta način manifestirala vzajemnost med staro domovino in njenim življem, ki je razkropljen daleč po tujem svetu. Predavanje bodo oddajale tudi radijske postaje. * Predavanje ZKD. Sokolsko društvo Novo mesto priredi dre vi ob 20- v svojem domu predavanje »Potovanje po Evropi«. Predaval bo predavatelj ZKD g. prof. Šest Osi p. * Promocije- V petek 12. t. m. bodo na ljubljanski univerzi promovirani za doktorje prava gg. Hočevar Franc iz Ljubljane, Ur-šič Andrej s Krke, Žebot Franc iz Maribora, Trost Miroslav iz Dolenje vasi in Kon-valinka Konstantin iz Dolenjskih Toplic. Čestitamo! * Spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne bo postavila Zveza bojevnikov na Brezjah. V nedeljo bo v ta namen priredila po vsej Sloveniji nabiranje darov. Slovenci, darujte za spomenik. Naibrani denar bo zveza porabila tudi za podpiranje revnih vojakov, invalidov, vdov in sirot. * Lep jubilej društva prijateljev gl. sbe. Od 5. do 12. decembra bo društvo prijateljev glasbe na Dunaju katerega člana sta bila tudi Schubert in Beethoven, proslavljalo 125 letnico svojega obstoja in sicer v obliki festivalskega tedna. Poleg svečane maše bosta prirejena tudi dva koncerta e sodelovanjem Casalsa. Zanimivo je, da iima to društvo tudi svoj muzej, v katerem irna ehranjen© rokopise, instrumente in originalne partiture Mozartove G-mol simfonije, Schubertove nedovršene H-mol simfonije, Brahmsovega nemškega requiema in številnih Beethovnovih del. * Ureditev varaždinskega starega grada. Varaždinsko muzejsko društvo bo imelo 16. t. m. svojo glavno skupščino in bo takrat o tvorilo svoje nove prostore v za-padnem delu Starega grada, ki je bil letos preurejen, v teih prostorih bodo namestili najrazličnejše listine in druge predmete, ki spominjajo na cehovsko dobo. Skupščina muzejskega društva bo zelo slovesna in ji bodo prisostvovali tudi predstavniki mestne občine in raznih organizacij, ki so izkazale Muzejskemu društvu svojo pomoč. * Prvi zimskosportni stadion v Avstriji Pri Beljaku na Koroškem grade pospešeno prvi avstrijski zimskosportni stadion in bo do začetka letošnje zimske sezone dovršen že del istega, poleg tega pa tudi skakalnica za skoke do 5G m. V načrtu imajo še izgradnjo skakalnice za skoke do .75 m in dve juniorski skakalnici, ki bosta sestavni del stadiona. Bilo bi potrebno, da bi tudi pri nas posvečali več pozornosti podobnim ustanovam. Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih m nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. S. br. 15. 485/33 * Novo šoIsko poslopje na Homcu. Hom-gko šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno pred 47 leti, ima samo eno učilnico, ki je prej nekako zadostovala za najnujnejše potie-be. Danes je homška šola štirirazrednica, obiskuje pa jo nad 200 učencev. Čeprav je ena učilnica že dalj časa v poslopju društvenega doma, je vendar potreba po novem šolskem poslopju prisilila ofcčane, da so pričeli z gradnjo novega šolskega poslopja, ki bo stalo ob poti proti železniški postaji, šola bo na lepem solnčnem kraju in bo dovolj prostorna za kasnejšo petrazredoico. V njej bo stanovanje za upravitelja in pa samske sobe za učitelje. Tako po zunanjosti kakor tudi po notranji ureditvi bo to najlepše šo'sko poslopje v kamniškem sre-zu. Stroški so preračunani na 450.000 din. Z gradnjo so pričeli že pred tedni Ker delo naglo napreduje, uipajo. da bo stavba že v decembru pol streho, v prihodnjem šolskem letu pa bo že pričela služiti svojemu nameniu. * Glede uspeha Kamniških plezalcev Emo na včerajšnji člančič prejeli iz Kamnika naslednji odgovor ljubljanskim kritikom: Dne 31. oktobra smo res srečali pod Rzenikom gg. Gregorina M. in Ogri-na F., ki sta pa bila precej vinjena (mogoče nas zato nista pozneje videla v steni?), kar lahko potrdi tudi oskrbnica Re-galijeva na Kopiščih, kjer sta se gospoda ustavila. Omeniti moram, dia, smo med plezanjem videli na plazu ljudi, ki so nas očitno opazovali (ne vem, ali so nas videli). Naše plezalne smeri tu ne bom točno opisoval, ker je poslal poročilo v turi tovariš Presl v »Planinski vestnik«, ki je za opise pristojno gteeilo. Omenim naj le, da se smer nahaja v Severozahodni steni, z vstopom ob levem robu in izstopom, točno v sredini, torej je stena preplezana! če omenjene ljubljanske gospode zanima, si smer lahko ogledajo. Na tretjini je na široki polici postavljen možic z imeni, poleg tega pa je po vsej dolžini simeri zabitih deset klinov. Nadalje nihče ne ugovarja gg. Režku in Modecu, ki sta priznana plezalca, da sta preplezala severno steno, čeprav nista nikjer o tej turi poročala. Kair se tiče naše opreme, izjavljam, da je bila v odličnem stanju, le Presl je na poti izguba 1 eno plezalko, kar pa ne prepreči plezalcu stoodstotne zmožnosti za pležo. Res je, da si je Presl privezal na nogo klobuk, ko se je že vračal preko Konja v dolino, ker smo pustili čevlje pod steno; ni pa tega storil med turo. Ljubljanski gospodje naj si zapomnijo, da se ne bomo zmenili za njihove izbruhe ne-voščljijvosti, ki kaj lepo odkrivajo njihovo planinsko »tovarištvo«, temveč bomo šli svojo pot naprej! — Kemperle Pavel. * Kako je letos s cvičkom iz Gadove peči? Na to vprašanje, ki bo zanimalo mnoge Ljubljančane, nam odgovarja vinogradnik takole: Naša Gadova peč je pač med Slovenci posebno znana, ker premnogi gostilničarji pravijo, da točijo cviček z Gadove peči. To nam ni vedno v čast, ker mnogokrat tak »pristni cviček« niti šel ni mimo naših solčnih soric. Mi ti pač morali dali zavarovati ime našega cvička. Letos j2 bil pri nas vinski pridelek — kakor drugod — mnogo slabši, kakor bi moral biti. Gotovo je 60 odstotkov pod normalo pridelka. Mnogo je pobila toča, plazovi so odnesli cele dele vinogradov. Ali kaj bi jadikova- li, ko nam itak nihče nič ne bo dal za to. Po kakovosti je pa pridelek zelo različen, kakor je pač kdo zadel s časom trgatve. Na boljšem so tisti, ki so trgali prej, ker potem je prišlo dolgo deževja, ki je opralo V36 sladkor in povzročilo mnogo gnilobe, da je vino bolj kislo in prazno- S cenami še nekako gre. Največ vina je pokupil naš stari kupec g. Kajfež, ki pobere vsako leto ves naš cvet- To je res pravi cviček iz Gadove peči. Cene se gibljejo med 5 in 6 din. Nekateri bi dosegli radi ceno 8 din. Vino preprostejše kakovosti, ki je bolj ki6lo, pa drže po 4.50 din. Tisti, ki so pridelali dobro vino, so zadovoljni, ker letos lahko drže ceno. * Pri nobeni stranki in pri nobenih volitvah. Ko piše »Politika« o upokojenem smederevskem parohu Petru Magazinovi-ču, navisja kot njegovo značilnost in redko vrlino, da ni bil nikdar vpisan v kaki stranki in da se v svojem dolgem življenju ni udeležil nobenih volitev. Peter Ma-gazinovič je že kot otrok prišel v Srbijo v dobi hercegovske vstaje iz okolice Tre-binja. Gimnazijo je dovršil v Beogradu, bogoslovne študije pa v Sremskih Karlov-lovcih in za duhovnika je bil posvečen leta 1877. Dolga leta je služboval kot duhovnik v Smederevu in okolici. Ko je dopolnil 70. leto, je bil upokojen. Za politiko se ni nikdar brigal, požrtvovalno in zaslužno pa se je udejstvoval v zadružnih in prosvetnih organizacijah. Med svetovno vojno so ga Avstrijci zaprli in internirali. Iz Ljubljane n— Poprsje Antona Foersterja, ki bo postavljeno v parku pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici, bo slovesno odkrito v nedeljo 14. t m. ob pol 12. Spored slovesnega odkritja je naslednji: Najprvo zaigra Orkestralno društvo Glasbene Matice 6 »prremljevanjem orgel Foersterjevo koračnico na narodne motive. Zatem spregovori nekaj pozdravnih besedi predsednik Glasbene Matice dr- Vladimir Ravnihar, o glasbeniku Antonu Foersterju pa bo govoril stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec. Nato prevzame spomenik v svoje Blago za damske plašče najnovejše vzorce in odlično kvaliteto, kupite prav poceni pri Brata Via j, WolSova § varstvo mestna občina ljubljanska po svojem oficielnem zastopniku. Sledijo govori zastopnikov društev in polaganje vencev. Slavnost odkritja zaključi mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki zapoje učinkovito Foersterjevo davorijo: »Mogočno se dvigajo naše gore« pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. V ponedeljek ob 20. je koncert Glasbene Matice v veliki Filharmonični dvorani. Na tem koncertu nastopijo: pianist prof. Marijan Lipovšek, orkester Podzve-ze godbenikov in celotni zbor Glacbene Matice ljubljanske. Dirigent ravnatelj Mirko Polič. Vstopnice se že dobe v knjigarni Glasbene Matice. n— Mati, oče in otroci se pritožujejo, o tej sodobni vzgojeslovni snovi predava dre- vi na šentjakobski šoli profesor V. Čopič ob 20. uri. Pridite! PRENOVITE Vaše svetilke z modernimi PERGAMENTNIMI aH BHODOID SENČNIKI od tvrdke M. TIČAR — Ljubljana, n— >Kdo je papa:< (Bichon), izvrstno veseloigro uprizore v Šentjakobskem gledališču prvič v letošnji sezoni v soboto in nedeljo ob 20.15. Igra je polna besedne in si-tuacijske komike, ki gledalca izvrstno^ zabava. Nastopajo: Bučarjeva, Grgurevičeva, Pugljeva, Cafutova, Hanžič, Koman, Kunter, Novak. Kdor se hoče od 6rca nasmejati, naj poseti predstavo. u_ Ponošeno obleko, obutev in perilo zbira mestna občina danes od 9. zjutraj do 3. popoldne na Ajdovščini pred kavarno »Evropo« in na Viču pred cerkvijo. Kdor ima kaj odloženih stvari, ki so še jx>rabne, na i jih prinese na zbiralno stojnico. Revežem bo v zimi marsikaj dobro služilo- Zbiranje bo le ob suhem vremenu. u— Spet nesreča pod avtomobilom. Včeraj so pripeljali v bolnišnico 68-letnega dninarja Janeza Trilerja s Prebačevega pri Šenčurju na Gorenjskem- Trilerja je na vasi podrl neki avtemobilist in niu prizadejal precej nerodne poškodbe. u— Ljubljanska tramvajska irrizerija je posebno hu ia v dnevih slabega vremena. Na važnejših postajališčih in križiščih vidiš prizore, ki so mogoči Farno v na£ih razmerah. Vozni fark Maloželez-niške družbe je meni'a premajhen, zato so v prometu Premiera enakega filmskega dela iz zgodovine človeštva: ril osa Leto 1898, ki je razgibalo evropske duhove- škandal Dreyfussove afere. Zolajeva fanatična borba za pravico — Zolajeva zmaga! v SKtttetn Ktttu oMatica oh arts uri REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE ŽE PREJE. TELEFON 21-24. * Bivši predsednik združenja rezervnih oficirjev pred sodiščem. Pred beograjskim sodiščem se nadaljuje razprava proti bivšemu predsedniku združenja rezervnih oficirjev Mite mu Radosavljeviču in bivšemu blagajniku združenja Simiču. Državni tožilec je v svojem govoru navedel, da se je obtoženi Raaosavljevič krčevito držal svojega predsedniškega mesta, čeprav je bilo proti njemu nešteto očitanj in obtožb v samem združenju in tudi izven njega. Govorilo se je, da med vojnami sploh ni bil bojevnik, ker je bil ravn; itelj nekega gledališča nekje v zaledju, da živi preko svojih razmer, da si je zgradil lepo hišo in da je tudi svojega sina izšolal na tuje stroške. Obtožbe so se množile, on pa je vztrajal na svojem častnem mestu m ko so ga naposled malverzacije spravile v kriminal, je zvalil vso krivdo na blagajnika Simiča. S posebnim poudarkom je državni tožilec naglasil, da je Radoeavljevič iz sredstev za zgradbo spominske kapelice in kostnice padlim ju-netkom zgradil sebi lepo hišo. Iz vseh navedb državnega tožilca je razvidno, da je Radosavljievič vse, kar je imelo združenje rezervnih oficirjev, smatral za svojo last. * Tihotapstvo bivšega poslanika Bodi ja se obravnava, zdaj pred beograjskim sodiščem. Obtoženi so, kakor znano, Bodi-jeva soproga Lidija, trgovec Ivan Neča-jev in bdvši policijski agent Stanko Eror iz Osijeka. Obtožnica je obširna, zagovor vseh treh obtožencev pa je zelo kratek. Lidija Bodijevia vneto zatrjuje, da ni imela niti pojma, s kaMmi posli se je bavil njen mož. Razlagala je, da je njen mož čuden človek in da ni nikdar pripovedoval o svojih poslih. Po njenem pripovedovanju je bil bivši poslanik Bodi doma še večji diplomat kakor v svoji službi. Ivan Nečsijev pa govori samo o nedolžni trgovini ter zatrjuje, da ni nikdar poizvedoval, na kakšen način so prišle preproge, katere je prodajal, preko meje. Zanimiva je zgodba tretjega obtoženca, bivšega policijskega agenta. Ko so lani v začetku maja odkrili tihotapsko afero, mu je bilo naročeno pri policijski upravi v Osi jeku, naj Neča jeva odpremi v Beograd. Transport tega uglednega jetnika je bil izvršen na ta način, da je Nečajev z agentom Erorjem zasedel svoj avtomobil in odpeljala sta se proti Beogradu. Policijski agieirut je imel pri sebi velik sveženj najrazličnejših dokumentov in med vožnjo je vse spise pokazal Nečajevu, ki je nekatere, posebno obremenilne listine uničil, policista pa plačal za to uslugo 5.000 din. Agent Stanko Eror pa si je še sam vzel nagrado v obliki dragocene doze za cigarete, katero je baje našel v avtomobilu. * Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela v Kranju: hotel Stara pošta, odprto od petka 12. novembra do vključno sobote 13. novembra 1937. *Starši! Ce vaši otroci v n;-rod ni šoli, meščanski šoli ali nižji gimnaziji potrei' u-j-e/o pomoči pri učenju, pokličite 6potobne-ga inštruktorja ali instruktorico. S tem pomagate svoji deci in isto&s^o rešujete problem brezposelnih m\adih učit-Ajev in učiteljic, ki še vedno v velikem številu čakajo na službo. Glede tega obrnite se na naslov: Odsek brezposelnih učit. aoit. pri sekciji JUU v Ljubljani. Frančiškanska ulica 6/1. Uradne ure vsak dan od 10. do 12. ure. * Igri za Miklavža: »Nebeška storja« (resna, socialna ipa) in »Reb-I.ion v peklu« (primerna tudi za miklavževanje odredih), se naročata na naslov: »Mladi olcr«. Ljubljana p. p. "19(5. Dobe se tudii v vseh večjih knjigarnah. Izvod vsake igre stane 7 avtorsko tantiemo vred 82 din. Ker bo od obeh iodo mogle upoštevati. — Kakor lansko leto bo tudi letos v času od 15. novembra . do 15. febr. 1938 tečaj za rezervne oficirje v svrho priprave za polaganje izpita za ka-petanski čin. Da bi se pravočasno sestavil seznam udeležencev, naj se oni rezervni častniki, ki nameravajo obiskovati tečaj, prijavijo najpozneje do 13. novembra v oddelku za rezervne oficirje pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 med uradnimi urami osebno ali pa naj pošljejo zadevno pismeno izjavo. a— Sodne novice. Odvetniški pripravnik dr. Rudolf Rutar je bil postavljen za stalnega zapriseženega sodnega izvedenca iz knjigovodstva. a— ProtituberKuloznl dinar. V mesecu oktobru je- stanovanjski protituberkuloz-ni dinar v Mariboru dosegel vsoto 338.831 din. Izven stanovanjske akcije so darovali fondu za zgradbo jetičnih bolnikov: Načelnik banske uprave g. dr. Franc Ra-tej 200, sreski načelnik g. dr. Ivo Vrečar 100, uradmištvo sreskega načelstva Maribor levi breg 125, Zdravniško društvo v Mkaibosru v spomin primarija dr. Robdča 200 din, žuipni urad Sv. Jakob v Slovenskih Goricah 100 din. Vsem iskrena hva^ la! a— Šahovske novice. V torek zvečer se je v Centralu odigralo IV. kolo tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora. Rezultati so bili naslednji: prof. Sila : Rupar 1:0, Lukeš : Kresnik 1:0, Šetinc : Nosan 1:0, Prek:Bien 1:0, Lukeš jun. r Radolič 1:0, Kukovec : Mišura 1:0. Stanje po IV. kolu: Kukovec 4, Stojnšek 3(1). Prek. Bien 3, Šetinc, Lukeš, prof. Sila po 2, Rupar in Misura po 1 in pol, Lukeš jun., Senica po 1, Radolič, Kresnik pol, Nosan brez točke. Peto kolo bo v petek 12. t m v Centralu. a— V nedeljo premiera. Dne 14. L m. bo v gledališču peta letošnja dramska premiera. Vprizori sc povsod simpatično sprejeta Schurekova igra s petjem in godbo »Pesem s ceste«. Režira P. Malec, glasbene točke je naštudiral vojaški kapelnik Jiranek. s— Posestno gibanje. Hotelir Adam Čre-šnar in Ana Krepekova sta kupila od Alojzija in Franca Pirša ter Albina in Terezije Sajovic stanovanjsko hišo na Koroški cesti za 250.000 dinarjev. Vremenska poročila Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. C. 11. Davorin Martin šk. P. 12. Martin p. S. 13. Stanislav N. 14. Borislava P. 15. Levko Leopold T. 16. Otmar S. 17. Gregor čud. deževno Prvi krajec ob 10.33 vetrovno ponekod dež rahel dež skoro vsak dan nekaj dežja C. 18. Hilda Sčip ob 9.30 Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 10- novembra Ljubljana 7. 755.3, 8.0, 86, NE1, 10, —, —; Maribor 7. 753.9, 6.0, 95, O. 8. —, —; Zagreb 7. 754.8, 9 0. 95. SE1. 6. dpž, 0.4; Beograd 7. 757 0. 11.0. 80, ESEt, 7, dež, 0.2; Sarajevo 7. 760.0. 5.0. 95, O, 10, dež. 2.0; Skoplje 7. 758.8, 9.0. 95, O, 10, —, —; Kumbor 7. 758.1, 15.0. 90, NNE5, 8, dež, 32 0; Split 7. 758.4, 12.0. 90, E2, 10, dež, 2.0; Rab 7. 757.3, 11.0. 90. SSE5. 10. dež, 47.0. Temperature: Ljubljana 13.9, 7.8; Maribor 110, 5.0; Zagreb 13.0, 9 0; Reograd 130. 9.0: Sarajevo 17.0. 4.0; Skopi ie 16.0. 7.0; Kumbor 16.0, 9.0; Solit 16.0. 11.0: Rab 12.0, 10A »JUTRO« St. 263. 5 Ctfrfdč, n. XLISR tfESS^ s— Roditeljski sestanki. Letos sta bili na roditeljskih sestankih II. drž. dekliške šole že dve zdravniški predavanji. Prvo j 3 itael g. dr- Vrtovec: >0 sodelovanju staršev in £ole za pravilni telesni in duševni razvoj naše decec. Govoril je v prirodnem in pleme-z^tem tonu, da smo starši sledili z velikim zanimanjem in razumevanjem ter je prav gotovo marsikaterega vzgojitelja napotil k toljši vzgoji in negi otrok. Drugo predavanje je bilo 26. oktobra v šolski delavnici, ki je bila nabito polna staršev in vzgojiteljev. Tokrat je predaval g. primarij dr. Vladimir Brezovnik: >0 bolezni hrbtenice pri šolski deci«. Po kratkem uvodu je naštel bolezni hrbtenice, ki se razvijajo v dobi rasti, to je v šolski dobi. Predvsem nam je pre-dočil okrogli in votli hrbet ter vse oblike grbe. Predavatelj je navajal vzroke teh bolezni, dalje, kako se prepreči njih pojava in razvoj ter kako 6e zdravi. Toplo je priporočal telovadbo, ki se goji po šolah, posebno pa ortopedično telovadbo- Predavanje je bilo globoko, temeljito, strokovnjaško zasnovano, poljudno in ljubeznivo ter je vela iz njega očetovska skrb za pravilni razvoj naše d ece in velika ljubezen do mladine, bodočnosti našega naroda. Čestital nam je, da naša deca obiskuje najlepšo šolo, ki je svetišče higiene. — Predavanje so poživljale slike, ki jih je proiciral dr. Škerjanc, zdravnik s Pobrežja. Vse perorisbe In akvarele je napravil sam, in je bilo predavanje tem razumijivejše. Po predavanju se je med predavateljem in starsi ra2*vil živahen razgovor in nam je ljubeznivo podajal svoje nasvete. Prisrčno se zahvaljujemo vsem trem gospodom zdravnikom, mladinoljubom! — Starši. a— »Vandravčki«, ki so budili slovenski Maribor... Kakor smo že poročali, priredi matični Sokol ob 30-'etnici svojega plodo-nosnega delovanja v soboto 13. t m. zvečer v Narodnem domu častni večer svojim prvim članom ustanovnikom iz leta 1907, ki so vso to dobo ostali zvesti sokolski misli Na častnem večeru bodo zapeli tudi »vandrovčki«, ki so v tistih težkih ča-•ih budili slovenski Maribor. a— OUZD sta prevarila. Dne 3. septembra 1936. je 47-1 etni tkalec Rudolf Pogorelec prijavil OLZD v Mariboru, da se je pri delu v tekstilni tvornici Hutter & drug ponesrečil in si pri tem poškodoval nogo Do-bii je hranarino in vso zdravniško pomoč. Pozneje se je izkazalo, da je Pogorelec dobil poškodbe ob praiki šaljivega spopada v garderobi tvornice s 26-letnim Josipom Hanželoui, ki je zdravniku OUZD potrdil, da se je Pogorelec ponesrečil pri delu. OUZD j? oba ovadil državnemu tožilstvu radi prevare in sta bila oba včeraj dopoldne obsojena na 2 meseca strogega zapora, 60 din denarne kazni, pogojno za dobo 2 let. a— Vodstvo mariborskega mestnega vodovoda poziva hišne posestnike oziroma njih namestnike in hišnike, da pred nastopom zime v lastnem interesu izpraznijo in zaprejo vrtne in dvoriščne vodovodne napeljave in jih tako obvarujejo poškodb radi mraza. Glede hišnih vodovodnih inštalacij naj iz istega razloga ob nastopu mraza pazijo, da bodo okna na hodnikih, v klo-setih in kletnih prostorih zaprta. Jaški z vodomeri naj bodo vedno snažni. a— Kriminal. Iz stanovanja ključavničarja Marjana Milatiča ob Bregu 25 so še neizsledeni storilci odnesli zlat moški prstan ter zlato verižico in uro v vrednosti okoli 2.000 dinarjev. — Trgovskemu potniku Ivanu Stadlerju je izginil izpred neke trgovine na Koroški cesti kovčeg z moškimi in ženskimi nogavicami. — Tkalcu Ivanu Pisku pa je iz stanovanja na Komenskega trgu 1 izginila srebrna ura z denarnico in samokresom. Iz Ptuja j— Foersterjeva proslava 100-letnice rojstva V soboto 13. t. m. bo Glasbena Matica pioslarljala 100-letnico rojstva odličnega glasbenika A. Ftersterja. Vršil se bo vo-kalno-instrumentalni koncert v Društvenem domu cb 20- uri. H A D I Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Četrtek 11. novembra Ljubljana 12: Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila.—13.15: Slavni češki operetni komponisti. — 14: Vreme, borza. — 18: češka narodna pesem (Radijski orkester).. — 18.40; Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila _ 19.30; Nac. ura. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Ljubljanski šramel kvartet z vmesnimi spevi g. Mirka Premelča. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Dvofakovi koncertni plesi (Radijski orkester). Petek. 12. novembra Ljubljana 11: Šolska ura: »Martin Krpan z Vrha«, napisal Fr- Levstik, za služno igro priredil g. A. Adamič. — 12: Iz naše domovine (plošče)- — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Po slovanskem severu (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Zena v literaturi, II. predavanje (gdč. Anica Lebarjeva). — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Čae, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti iz življenja izseljencev. — 20: Klavirski koncert čeških skladateljev (prof-Pavel Šivic). — 21: Podokniee (plošče). — 21.15: Citraški nastop (g. Vilko Skok). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.45: Narodna glasba in humor. 20: Prenos iz Zagreba. — 21: Orkestralen in klavirski koncert- — 22.20: Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20.30: Pevski in klavirski koncert. — 22.30: Plesna muzika. — Praea 19.30: Prenos opere >Mi-gnon«. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.30: Arija in pesmi- — 20: Skladbe za orkester in klavir. — Dunaj 11.25: Koncertna ura. — 12: Lahka godba. — 15.15: Arije in pesmi. — 16.05: Beethovnove skladbe. — 17.25: Koncertna ura. — 19-25: Pesmi in plesni komadi. — 20.05: Zvočna igra — 22 20: Lahka godba orkestra. — Berlin 19.10: Koncert godalnega kvinteta. — 20.15: Koncertna ura. — 21: Odlomki iz Verdijevih oper. — 22.30: Nočni koncert- — Miinchen 19.10: Pevski nastop. — 21: Pester prografb s plošč — 22.30: Pesmi o sreči. — Stuttgart 19.15: Vedra glasba za delopust. — 20.15: Lahka godba orkestra. _ 22.50: Muzika za odpočitek. — 24: Nemško portugalski izmenični koncert Gospodarstvo Pred reformo nezgodnega zavarovanja Letos se kar vrstijo reforme delavskega socialnega zavarovanja. S 1. septembrom je bilo, kakor znano, uvedeno zavarovanje delavcev za starost, onemoglost in smrt, ki je prineslo tudi novo breme v obliki posebnega starostnega prispevka, ki znaša 3% delavske plača Prispevki za to novo panogo zavarovanja bodo samo v Sloveniji znašali preko 20 milijonov Din. Navzlic obremenitvi, ki jo prinaša to zavarovanje, od katerega odpade polovica na podjetja, polovica pa na delavstvo, se naši gospodarski krogi niso prav nič protivili uvedbi tega zavarovanja. Morda bi bila na mestu diskusija o tem, ali se ne bi dalo zavarovanje drugače urediti, tako da bi prineslo več koristi delavstvu. Gospodarski krogi so predvsem pričakovali, da se bo naše socialno zavarovanje v zvezi z uvedbo starostnega zavarovanja reformiralo v ril ju pocenitve administracije, kajti načelo vsakega socialnega zavarovanja mora biti, da pridejo vplačane premije v čim večjem obsegu v korist zavarovancev. Ko je bila letos ob koncu marca izdana uredba o =;ta • rostnem zavarovanju delavstva, je minister za socialno politiko napovedal, da namerava revidirati vse uradno po.3lovan.ie ustanov za delavsko zavarovanje z namenom, da se zmanjšajo izdatki in da se uvede racionalno zdravlienje delavcev. V tej zvezi na i bi se izdali potrebni ukrepi, da se po možnosti zmanjša srdanji prispevek za bolniško zavarovanje, tako da bi se na ta način nekoliko zmanjšalo novo breme, ki ga delodajalcem in delavcem nalaga uvedba starostnega zavarovanja. Do te revizije pa doslej žal še nI prišlo. Z začudenjem pa opažamo, da ustanove našega socialnega zavarovanja ne upoštevajo smernic, ki jih je napovedal minister za socialno politiko, temveč da se bavijo zgolj z načrti, ki imajo za posledico nadaljnje naraščanje socialnih bremen. Na predlog centralnega odbora za posredovanje dela je bila z veljavnostjo od 1. septembra lanskega leta znatno povišana do-klada za javne borze dela, in sicer kar od 3.6 na 8.4% enodnevne zavarovane mezde. Povišanje znaša torej nič manj nego 133%. Priznavamo, da je organizacija skrbstva za brezposelnost pri nas slaba. Zahteva po njeni ureditvi je bila posebno glasna v času najhujše gospodarske krize, ki je dnevno metala na cesto nove delovne moči Sedaj pa ko ie brezposelnost pričala ■popuščati, niso potrebe več tako velike. Povečanje te doklade je bilo tem bolj presenetljivo, ker je snričo uvedbe starostnega zavarovanja stopilo vprašanje orien- tacije skrbstva za brezposelne bolj v ozadje. Tudi delavstvo je spoznalo, da pripada starostnemu zavarovanju prvenstvo in da zaradi obremenitve podjetij in delavcev zaradi starostnega zavarovanja ni misliti na nalaganje novih bremen za socialno skrbstvo. Nepričakovano zvišanje prispevka za borzo dela, ki predstavlja novo obremenitev delavskih plač, pa je tem manj upravičeno, ker povišanje te doklade nima namena zboljšati brezposelno skrbstvo, temveč zbirati fond za gradnjo delavskih stanovanj. V najnovejši Številki »Radnlčke zaštite« čitamo sedaj o predlogu za revizijo nevarnostne tablice za nezgodno zavarovanje, ki naj prinese v svojem končnem efektu zopet povečanje bremen. Predlog predstavlja tretjo revizijo nevarnostne tablice. Osrednji urad za zavarovanje delavcev utemeljuje potrebo te revizije z rezultati, ki jih je dala statistika za razdobje od začetka leta 1931. do konca leta 1935. Reforma tablice bi dala za to petletno razdobje povečanje dohodka v višini 25.8 milijona Din. Uvedel naj bi se tudi enoten nevarnostni odstotek za >manjše posle«, čigar rezultat ni mogoče naprej izračunati. Osrednji urad je mnenja, da bo prinesel ta enotni odstotek zmanjšanje dohodkov za 12.7 milijona Din, toda temu nasproti je treba upoštevati, da je znesek večjega donosa izračunan na podlagi nizke zaposlenosti v letih 1931—1P35., kar se bo menda v celoti izravnalo, tako da bo ta revizija prinesla v svojem končnem efektu vendar povečanje dohodkov. O kakih predlogih za reformo celotnega poslovanja delavskega zavarovanja v smislu napovedi ministra za socialno politiko in o kakem zmanjšanju prispevka za ool-niško zavarovanje pa se od strani osrednjega urada za zavarovanje delavcev piav nič ne čuje. In vendar bi bilo treba o te.n nujno lazmišMali, kajti socialna bremena so se v zadnjih letih prav občutno povečala, kakor to slcM iz naslednje primerjave: • prispev. v % delav. plače 1931 1937 bolniško zavarovanje 6% 7 % nezg. zav. (povprečno) 2% 2 % starostno zavr. — 3 % borza dela 0.6% 1.4% skupaj 8.6% 13.4% Kakor nam kaže gornja primerjava se je skupni odstotek socialnih bremen (brez prispevka za delavsko zbornico) v zadnjih letih povečal od 8.8 na 13.4%. Javne trgovske družbe Določbe novega trgovinskega zakona II. Pravni odnošaji družbe in družabnikov nasproti tretjim osebam Učinek javne trgovske družlbe v odnoša-ju nasproti tretjim otseliam nastopa v trenutku vpisa v trgovimki register. Če je ■družba pričela poslovati pred vpisom, teiaj nastopi učinek s pričettkom poslovanja. Dogovor, da bo obstojala dražba šele od poznejšega trenutka, ne velja nasproti tretjim osebam. Javna ti^ovska dražba ei lahko pod svojo firmo 'pridobi pravice in lahko prevzame obveznosti Pred sodnimi in drugimi oblastmi nastopa kot sitranka. Vsak družabnik je pooblaščen zastopati družbo, Če ni z družabno pogodbo izključen od zastopanja, vendar vsi družabniki ne morejo biti izid jučeni od zastopanja. S pogodbo »e lahko določi, da zastopajo dmižlbo vsi družabniki ali da zastopa družbo več družabnikov. Družabniki s skupnim zastopstvom lahko med seboj pooMaatijo enega ali dragega za prevzemanje določenih poslov za vodstvo podružnic. S pogodbo se lahko določi, da pri 6kili mem zastopstvu enega družabnika zastopa prokuiriiSt. Izključitev družabnika od zastopstva, določitev skoipnega zastopstva in vse spremembe morajo družabniki prijaviti za vpis v trgovinski register. Oblast družabnika za zastopanje obsega vse sodne in iizvensoine posle ter p avna dejanja (tudi dajanje prokuire). Če je treba družbi kaj izjaviti aH jo pozvati, odnosno ji kaj sporočiti, zadostuje, da se to sporoči enemu od družabnikov, ki ima pravico skupnega zastopstva. Družabnikova pravica zastopanja se ne more omejevati nasproti tretjim osebam, ne glede na to, če za omejitev vedo, ali ne. Za obveznosti družbe jamči upnikom vsak družabnik neposredno z vso svojo imovino, solidarno z ostalimi družabniki. Nasprotni dogovor nima veljave nasproti tretjim osebam. Družabnik, od katerega se zahteva izpolnitev obveznosti dražbe, lahko iznese le tak*3 ugovore, ki jih lahko stavi tudi družba. Ugovore, ki bi jih dražba iz-nesla proti veljavnosti pcrrodbe zaradi zavajanja v zmoto, zvijače ali i7ei>ljevanja, lahko družabnik uporablja 6imo s pristankom družbe. Brez pristanka dražbe ne more dolžnik svoi dolg nasproti dražbi kompenzira*! s svojo terjatvijo nasproti družabniku. Prav tako dražiba ne more bTez pristanka družabnika svoj dolg kompenzirati s terjatvijo. ki jo ima družabnik nasproti upniku dražbe. Brez pristanka dražbe ne more družabnik kompenzirati družbeno terjatev s svojim »lolgrcn. ki ne izvira iz družbenega odmošaja. Kdor vstopi kot dražabnlk v že obstoječo trgovsko družbo, jamči kakor ostali družabniki za obveznosti dražbe, ki s« nastale pred niegnvim vstopom v dražbo, t d' če je bila firma spremenjena. N^snrot"« roTOftba re veHa nasproti tretjim osebam. DruKiba odgovaria pozidamo <« storilcem zi škodo, k? jo družabnik a'i nameščene'* družbe naplavi z neiooustnim ali protino-jpod-benim d^a^iem. o It osno z omisritvpo pri vršenju družbenih poslov. Dražba odgovorna tudi kazensko. se dejanj* nli oou^itev ^en?irno kaznuje. 9 tem na ni rr-kljn^eia nrav'ca dražbe, da znhtera od storilca odškodnino rvin-nvoraopt dra»'e za zlonpmiprnost velia tedaj, če 1° zastomrk dražhe 7lokom dogovorjenega časa. odnosno da preneha brez odpovedi, če čas trajanja "družlbe ni foil določen. Kot važen razlog se smatra zlasti, ako eden od družabnikov krši kako bistveno dolžnost, namenoma uli zaradi velikega zanemarjanja dolžno6'.i, ako izpolnitev kake dolžnosti obnosno družbena s vrha postane nemogoča, ali pa 5e je namen družbe dosetžen. S pogodbo Se ne more izključevati ali v nasprotju s temi določbami omejevati pravica družabnika, da zahteva -prestanek družbe. Upnik posameznega družabnika, ki je zaradi plačila terjatev v teku poslednjih šest mesecev brezuspešno skuša.1, doseči izvrSbo na dtužabnikove (premičnine, lahko, če doseže zaradi kritja svoje terjatve zaplembo in prenos zahteve dmžabnika nasproti dražbi v primeru preeta.r,ka družbe, sam odpove družbeno pogodijo na 6 mesecev pred koncem poslovnega leta. Gospodarske vesti = pred sklenitvijo mednarodne Konvencije za bukovino Poročali smo že o pogajanjih za sklenitev mednarodne konvencije za bukovino. Priprave so sedaj že toliko napredovale, da je mednarodni odbor za les (Comitč International de Bois) za 11. t. m. sklical ne, Dunaj zastopnike lesne industrije iz Jugoslavije, Poljske, Rumunije in češkoslovaške, ki se bodo z zastopnikom angleške zveze trgovskih posrednikov (odbora za bukovino) pogajali o skupni izvozni organizaciji in o enotni politiki glede cen. Po možnosti bo na tem sestanku že prišlo do ustanovitve konvencije. Pričakovati je, da bodo ta pogajanja prinesla uspešno zboljšanje razmer na evropskem trgu bukovine, ki so bile pogosto prav nerazvoseljive. = Znatna zaposlenost Brodske tvornice vagonov. Iz Bro ;a poročajo, da je obseg zaposlenosti Brodske tvornice vagonov tako velik, kakor še ni bil nikoli. Podjetje je dobilo od države naročilo za gradmjo novega železniškega mostu ipri ZacTebu, nadalje naročilo za gradnjo motornih vlakov za progo Beograd — Dubrovnik im naročilo za gradnjo 10 lokomotiv. V tvornici je zaposlenih 80 novih inženjerjev in konstruktorjev za i-7.de lav o načrtov. Podjetje bo v kratkem zaposlilo 500 novih delavcev. Dela pri gradnji zagrebškega mofttu se bodo pričela prihodnje leto, motorni v'aki bodo zgrajeni že do j ali ja prlhormjega leta, lokomotive pa do septembra prihodnjega leta, = Ostri ukrepi Švice proti dotoku tujega kapitala. Dotok tujega kapitala v Švico je letos zavzel tak obseg, da se v švicarskih finančnih krogih resno boje tega navala. Ker dosedanji ukrepi za omentev dotoka inozemskega kapitala niso uspeli, se je morala Švica odločiti za ostrejše ukrepe. Med švicarsko Narodno banko in organizacijami švicarskih hank je prišlo sedaj do sporazuma. ki bo stopi v veljavo 15. t. m. V bodoče inozemci ne bodo mogli pri bankah na- lagati denarja brat pilporetfacg* b- vzete »o le. vloge kupčijgkega značaja. Inozemske vloge morajo biti vezane najmanj za tri mesece, pri tem ne bodo banke v prvih devetih mesecih za vloge plačale nobenih obresti. Pri naložbah do 6 mesecev bodo inozemskemu vlagatelju celo zaračunale 1% za gtrodke, tako da bo moral prav za prav vlagatelj plačati banki obresti. Barnke eo se tudi zavezale, da ne bodo vzele ol mo-zemeev v da;x>t švicarskih bankovcev. Ce te omejitve ne bi zadostovale, je švicarska Narodna banka pripravljena še na ostrejše ukrepe. =. Hranilne vloge pri Postni hranilnici so se v teku oktobra povečale za 8.1 na 1169.3 milijona Din nasproti 929.5 milijona Din ob koncu lanskega oktobra, čekovne vloge pa 90 znašale ob koncu oktobra 1713.8 milijona Din nasproti 1244.1 ml lijona Din ob koncu lanskega oktobra. = Pri Me»tnl hranilnici ljubljanski so' nove vloge v oktobru narasle za 3.8 milijona Din in so znaSale ob koncu meseca 84.4 milijona Din. Stare in nove vloge pa znašajo sedaj 365.7 milijona Din. = Gradbena dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za gradnjo banovinske garaže na Viču (proračun 213.100 Din) in drago licitacijo za spramek-siranje državnje ceste Naklo—Brezje od km frt8.7 do km 600 (proračun 2.2 milijona Din). = V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: >Zvon«, livarska komanditna družba Marija Kogovšek, Št. Vid nad Ljubljano (vlivanje zvonov, izdelovanje motornih brizgaln in drugih kovinskih predmetov: osebno jamčoča družabnica Marija Kogovšek. prokurist Ivan Koeovšek. livarski poslovodja, oba v št. Vidu); Rudolf Pavletič, trgovska agentura za izvoz lesa v Ljubljani; Srimšak Rudolf in drug. izvrševanje mizarske obrti (javna družabnika Srimšek Rudolf in TurŠič Ludvik, oba mizarska mojstra v Ljubljani)- = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo manesmanovih cevi in žel. pločevine. Direkcija drž rudnika v Brezi sprejema do 18 t. m. ponudbe za dobavo kar-bolineja. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo raznih vijakov. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo električne peči. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo jadrenine, merli-na, sukanca, požarnih cevi. plutovine ter sesalk do 22. t. m. za dobavo svečic za motorje, volnenega ripsa. raznega usnja, raznih šlčetk, plinskih mask do 23. t m. za dobavo raznih vijakov, platna, sukanca, elektr. cevi do 27. t. m. za dobavo raznih barv in laka, žel. cbročev, samotne opeke in samotnega prahu, črne paste, krp za čiščenje, jadrenine, merlira i dr. Uprava voj-no-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 13. t m. ponudbe za dobavo raznega lesa, ročnih svedrov, brusilnih strojev i. dr. do 15. t. m. za dobavo 10 pisalnih strojev. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo 10000 kg testenin. = Licitacije. Dne 15. t. m. bo pri tehniški komisiji na Vrhniki licitacija za adaptacijo zidane zgradbe. Dne 16. t. m. bo pri direkcij drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo elektro-materiala. Dne 18., 19. in 20 t m. in 4 decembra bodo licitacije pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu za nabavo razne bolniške in sanitetne opreme. Borze 10. novembra Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi ▼ privatnem kliringu trgovali po MMS, b angfeSke hrif ps ^ tflv _ ____ Sevanje po 288. V «agrebike«n privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih Šilingih po 8.6150, v grških bonih pa po 29. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani in Beogradu in Zagrebu 14.00, za november pa v, Zagrebu 13.92 in za december 13.75, Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 418 — 419.50 (v Beogradu je bil proanet po 420)- Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE! Ljubljana. Amsterdam 2384.16 — 2396.60, Berlin 1735.53 — 1749-41, Bruselj 731.94 — 737.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.55 — 216.61, New York 4266 — 4302.32, Pariz 145.87 — 147.31, Praga 151.19 — 151.29, Trst 224 95 — 228.03. Curih. Beograd 10, Pariz 14.6660, London 21.57, New York 431.626, Bruselj 73/4750, Milan 22.7150, Amsterdam 239.4250, Berlin 174.20, Dunaj 79.85, Stockhoikn 111.20, Oedo 108.40, Kobenhavn 96.30, Praga 15-20, Varšava 81.75, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 418 — 419.50, za dec 418 dten, 4•/• agreiroe 5350 — 55.50, 4*/» severne agrarne 53-50 den., 6°/« begluške 78 dem, 6«/» dalm. 76 den., 7% invest. 95 — 100, 70/» Drž hip. banka 100 — 100.75, 7«/» Blair 85.50 — 86 8°/e Blair 94.50 — 95; deflnice: Narodna banka 7500 den., PAB 210 den. Trboveljska 240 bL Gutmann 45 den., Se-čerana Osijek 155 — 200, Dubnovačka 420 bi., Jadranska 420 M. Beograd. Vojna škoda 419.50 — 420.50 (420) za nov. 418.50 den. (419), za dec. 418.50 — 419.50, 6%> begluške 78.50—79 (78.65), 6®/o dalni. agrarne 76.65 — 76.75 (76.65), 7% invest. 96.50 den., 7«/» Blair 85.50 — 86, 8°/« Blair 94 — 95, PAB 214 —215. Narodna banka 7500—7300 (7550). Blagovna tržišča «ITO + Chicago, 10. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 88.375, za maj 89, za julij 84.375; koruza: za dec. 56.50, za maj 59, za julij 60. + Novosadska blagovna borza (10. t. m.). Tendenca nesp-eimejena. Pšenica (78/79 kg): haška 169 — 1?L banatska 164 — 172. ba-ška ladja Tisa 171 _ 173, ladja Begej 170 _ 172, sremska 77/88 kg 168 — 170, slavonska 77/78 kg 170 _ 172. Koruza: ba-ška in sremska 105 -r- 107. banatska 101 — 103, baška nova, sušena 95 — 96. Oves: baški, sremski in slavonski 122 — 124. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »Og« in »Opg« 262..r0 — 272.50: »2« 242.50 — 252.50. »5« 222.50 — 232.50, »7« 162.50 — 172.50; »8« 125 — 130. Otrobi: baški. sremski in banatsfci v vrečah 9* — 98. Fižol: baški beli. brez vreč 205 — 207. 4- New York. 9. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec- 7.85 (7.82), za maj 7.95 (7.91). BOMBAŽ 4- Bndimpeltanka terminska borza (10. L m.). Tendenca prijazna kornza: za maj 12.68 — 12.69. + Liverpool, 9. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za nov. 4.42 (prejšnji dan 4.37), za dec. 4.45 (4.39), za maj 4.59 (452). ŽIVINA "+ Na torkov živinski sejem v Mariboru So prignal 10 konj, 17 bikov, 160 volov, 550 krav tn 12 telet, skupaj 749 komadov. Povprečne prodajne cene so bile za kg žive teže: debeli voli 4.60 — '6 Din, poldebeM 3.75 — 5.50, plemenski 3.40 — 4.75, biki m klanje 3.50 — 5, krave debele 4 — 4.75, plemenske krave 3.25 — 4, kraive m klanje 2.25 — 3.60, molzne krave 3.25 — 4, breje krave 3.10 — 3.60, mlada živina 4 — 5.50, teleta 5 — 6.75 Din. Prodanih je bflo 400 glav. Resnica in bajke o razbojniku Urbančn Le s pomočjo zaveznikov se lahko tako dolgo skriva Krško, 10- novembra K vašim poročilom o predrznostih pobeglega kaznjenca Urbanča Jožeta, ki se očitno ne boji več ne hudiča ne biriča, izvolite objaviti še naslednje podrobnosti, ki nikakor niso plod domišljije ali pa strahu prebivalstva. V nedeljo zvečer se je pojavil Urban? kot lovec s puško v družbi več moških v restavraciji poleg kolodvora na Vidmu. Popivali 6o na debelo in igrali bilijard. Urbanč ni skoparil z denarjem. Zabaval se je tu kaki dve uri, dokler ni domača natakarica v nekem vzhičenem razgovoru imenovala Urbanča, ne da bi bila imela kajpak najmanjšo slutnjo o tem, da je pravi, pravcati Urbanč tisti, ki tako prešerno daje za pijačo. Čim pa je zaslišal svoje ime, jo je pobrisal. Najel je avtotaksi in se odpeljal v divjem diru skozi Staro vas v Brežice. Kako brez-primerna je zločinčeva drznost, se vidi iz tega, da je bilo v času njegovega zabavania v gostilni kakih deset do dvajset metrov od njega na kolodvoru precej orožnikov, ki ga iščejo. V Brežicah si je Urbanč s šoferjem najprej oddahnil pravtako v neki gostilni tik kolodvora, odkoder pa sta izginila ko kafra nekaj trenutov pred prihodom orožnikov, ki so bili obveščeni o njegovem kre-tanju. Ker pa so si ljudje zapomnili številko avtotaksi ia. je krško orožništvo že v teku noči aretiralo šoferja, ki je prišel sredi noči domov — brez Urbanča. Razen tega je zaprtih tudi več fantov, ki so popivali v nedeljo z UrbanČem Isto nedeljo popoldne je Urbanč kolovratu pri raznih posestnikih nad Vidmom in se pojavil nenadoma v družbi izletnikov, ki so sedeli pri Caši v na. Brez strahu se jim ie predstavil s pravim imenom in jim zagrozil z vsem mogočim, če ga izdajo. Nihče 6e ni upal treniti, dokler ni odšel iz hiše gospod Urbanč. Potem pa ie bilo itak že prepozno... Tudi od tega njegovega obiska je nekaj mož zaprtih. Iz Vrbinske vasi so pretekli teden odgnali orožniki v Kreko nekega posestnika in njegovo ženo, pri kateriih so se v družbi neke mlajše ženske prav imenitno zabavali z Urbančem preko noči. Tudi harmonika je bila zraven. V Leskoveu se je oglasil Urbanč v neki trafiki in kupil cigarete. Ob odhodu je ravnodušno dejal trafikantu, naj le pove ljudem, da kadi Urbanč cigarete >Morava«- Take in podobne uganja pobegli^ niški kaznjenec, dočim se pomnoženo orožništvo trudi na vse kriplje noč in dan, da bi ga dobilo v roke. Nikakega dvoma ni, da bi bilo vse trpljenje varnostnih organov v teh neprijetnih jesenskih dneh in nočeh pri-hrajeno, če bi jim šlo ljudstvo bolj na roko pri zasledovanju Urbanča. Več ko jasno je namreč, da mnogi zavestno krijejo zločinca, tudi taki, ki se jim ni bati njegovega maščevanja! Toda tudi te bo zadela prej ali slej zaslužena stroga kazen. Brežice. 10. novembra Seveda so tudi okrog Brežic rastne govorice o roparju Urbanču. Po ropu v Koso-vanovi hiši, kjer je pobral 20 tisočakov, je bil nekaj dni mir. Očitno mu je zadostovala ta vsota, da se je ogiašal v rajnih hišah m je bil radodaren, da je ljudem zavezal usta, obenem pa izvedel za nove vire dohodkov. Ljudje cmoiče o„ njegovih biv.li-ščih. Oni dan je sedel v hiS neka/a kmeta. Dal je za je 1 in pijačo, harmonika je igrala in plesalo se je- Opaža se zdaj. da so stanovalci hiše, kjer se je Urbanč mudil, lepo oHuti in oblečeni, vse drugače kakor p-.ej. Neverjetno, koJiko zločinskih pomaračev ima ropar, da ga obveščajo o vsem. kar ee njega tiče. Po njih je najbrž prišel do orožja in z njimi je bil v zvezi s pomo-jo skrivne pisave, ko je še sedel v Niša. Po bemu iz ječe se je skrival v močvirju, ponoči pa je potem nešačil do dravske banovine v ka7imilnitški obleki. Šele v domačih krajih ee je preoblek eL Mokronog, 10. novembra Medtem ko eni dajejo po Krški dolini potuho zločincu Urf anču, skrbijo dragi z domišljijo za strahove. Pripovedujejo se razne hajke, v katere prestrašeno lvnd~Naša vas«, ga. Demiuranilova. Ta nagrada sestoji iz 30ČH) steklenic najboljšega burgiundca. Podelitev te nagrade ee je izvršila na veliki elavnosti, ki ji je predsedoval bog Bakh. 3000 steklenic vina... V Dijonu vedo. kako je treba literatom pomagati do novih inspiracij. Zastrupil se je s čevlji Dve in poletni Giovanni Cassini Iz Flo-rence je dobil Oi matere črn plašč V garderobi mladega moža pa je bil par rumenih čevljev, ki niso soglašali s tem oblačilom. Zato je Cassinijeva kupila neko barvilo, da z njim čeveljčke črno pobarva. 2e po kratkem sprehodu, na katerem Je Imel deček ipobarvame čevlje na sebi, se ni počutil dobro. Treba ga je bilo spravita v posteljo, toda njegovo stanje se je tako poslabšalo, da so ga morali oddati v bolnišnico. Zdravniki si efprva niso mogli razložiti vzroka njegovega obolenja, končno je prof. Coronebi, specialist za bolezni zaradi strupov, ugotovit da izvira bolezen od strupenega barvila, ki je prišlo • čevljev otroku na kožo. Smrt državnika na prekomorski vožnji Bivšega angleškega min. predsednika In voditelja Labour Party Ramsaya Mac Do-nalda je zadela srčna kap na vožnji s ladjo »Reina del Pacifico«, v Južno Ameriko. Truplo bodo izkrcali na Bermndih. Mac Donald se je zadnji čas umaknil iz političnega življenja Be&auxovih 60 točk Ime Charlesa Bedauxa, franeosko-ame-riškega multimiflijonarja, je prišlo v zvezi z odloženim potovanjem Windsorskega vojvode v Ameriko spet v središče svetovnega zanimanja. V industrijskih in delavskih krogih so to ime v ostalem že davno poznali in sicer v zvezi z Bedauxovim. delovnim sistemom, ka stremi kakor Tay-lortjerv sistem po racionalizaciji tovarniškega dela. Bedauxavi inženirji sestavljajo po njs-govijh pobudah navodila t kako naj se vsak delavčev gtfb pni delu izvede na najracionalnejši način. S štoparieo v roki ugotavljajo, koliko časa zahteva vsak gib in uspeh zaznamujejo s točkami, tis ko zvali imi »B« točkami. Načeto je to, da mora vsak delatvec v eni uri opraviti 60 takšnih točk. Prekomeirne točke se posebej plačajo. Ker predstavlja teh 60 točk znatno večjo delovno količino, neigo je bila prej Običajna, ®e Jim ameriški delavci z vsemi štirimi upirajo. Prav tako nepopularen Je Bedauzov sistem v Angliji in na Češkoslovaškem, kjer so ga delno uvedU v tekstilno industrijo, ni nič drugače. Eksplozija v kopalnici V Irdningu pri Gradcu si je 18-letaa Martha Schneiderjeva, trgovčeva hči, v kopalnici prala lase z bencinom, ki ga ji je bil nekdo priporočil za takšne namene. V kopalnici je gorela peč in od njenega žara so se vnele bencinske pare. Trenutkoma je bilo mlado dekle v plamenih, sila eksplozije pa je kopalnico vso razdejala. Kot živa plamenica je Sdhnei-derjeva zdrevila po stopnicah. Mati ji je pritekla naproti ter se vrgla nanjo, da zaduši ogenj. Pri tem se je sam hudo opekla po rokah in prsih. Strašno ožgano dekle so prepeljali takoj v bolnišnico v Gradcu, kjer je kmalu potem umrla. Lepa arheološka najdba pri Bffiolfil V Herakleji so našli starinoslovci krasno vazo iz predkrščanske dobe. Posoda je tako velika, da jo komaj vzdigneta dva moža Roman posfame Igralke Ustrelila je izsiljevalca-fičfiriča — Nekoč slavna umet» niča živi v komedij antsk eni vozu Francoska javnost ima spet svojo seiv zacijo: sodišču so izročili nekoč izredno priljubljeno igralko, kabaretno pevko in filmsko igralko Lucijo de Matha, ker je ustrelila mladega fičfiriča, ki jo je hotel prisiliti, da bi mu dala denarja. Lucie de Matha je bila v mladih letih tragedinja v Odeonu, kjer je zmagovala zlasti v ulogah usodnih žensk. Prestopila je nato h kabaretu in je bila v Folies Ber-gere ter v Olvmpiji velika konkurentka Mistinguettove. Se pozneje je nastopala v operetah in je v Parizu veljala za kraljico mode. Sloviti so bili njeni diamanti, kl Jih Je prejela v dar od svojih oboževalcev. Gostovala je tudi v Zedinjenih državah in Kanadi, kjer si je kupičila denar. Potem je postal prijateljica bogatega draguljarja, zavoljo katerega je zapustila oder. Ko je mož umrl, ji je zapustil majhno pokojnino. Bivša slavna umetnica je postala stara in uboga, saj se ni naučila, kako je treba ravnati z denarjem. Na zadnje je dobila zaposlitev v filmu. Tako je v francoski verziji »Beraške opere« igrala ulogo Pitchumove. Vsa njena ljubezen je veljala sedaj živalim. Imela je šest psov In štiri mačke. Ker zavoljo teh živali ni mogla najti stanovanja, si je najela na pariški periferiji stanovanjski voz, kakršnega imajo komedijanti ter je v njem živela s svojimi živalmi. Mllad brezdelec, Lucien Liautard, je več- krat zlorabil dobroto osamele žene in Ji izsiljeval denar. Ko se mu je na »adn.id postavila po robu, je skušal s silo vdreti v njen voz, V svojem strahu je pograbila samokres in ga ustrelila. Težko ranjenega »o ga prepeljali v bolnrožico. V zaporu staro ženo skrb samo za živali, ki Jih j«i morala zapustiti. Policija Ji je morala ob« ljubiti, da bo skrbela zanje. Lucija de Matha 1. 1905., ko je še nastopala v pariškem Odeonu Smučarke se pripravljajo ... . ; ^ *H * i s & $ & i t % $ Siv-ii&v'*- V Franciji so začeli propagirati za smučarke v tej zimi pokrivalo za glavo in vra^ ki spominja na figure iz srednjeveških orožarn Kupujte domače blago! ANEKDOTA Sorodnica Napoleona m. gladuje Potomka cesarice Evgenije proti pomoči na policiji V Parizu je prišla na policijski korni-sarijat revno oblečena ženslka in prosila nujne pomoči. Službujoči uradnik jo je vprašal suho po imenu, je pa ves presenečen odložil pero, ko je ženska izjavila, da se imenuje Elizabeta Bonaparte de Mon-tijo in da je potomka cesarice EJvgenije. ženi ni bilo videti, da bi zbijala šale, in to tembolj, ko je predložila svoje papirje, iz katerih je bilo razvidno, da govori resnico, v resnici je sorodnica lepe žen© zadnjega francoskega cesarja, ki je slovela po svoji eleganci, sijaju in raz- sipnosti. Tej njeni sorod niči pa je gledal glad iz oči, strehe ni imela nobene in nobenega beliča v žepu. Policisti so za prvo pomoč napravili Zbirko med sabo in ji s tem skromnim denarjem priskrbeli jedi. Po dolgem romanju sem in tja so jo začasno odložili pri armadi spasa. Ko so jo vprašali, kaj namerava, je odgovorila., da prihaja iz San Sebastiana in da odpotuje bodisi na Angleško, bodisi v Rumunijo. Ni ji a h, nič drugega, nego da najde prostor, kjer bo lahko v miru živela. Trije Kubanci oskubili praškega bankirja 300.000 Kč izgube pri bakaratu v pičlih dveh urah Pred nekoliko dnevi je prišel na praško policijsko ravnateljstvo znan bančnik in je ovadil tri tujce, ki jih je poznal šele nekoliko vsem drugačen kakor v širjavi življenja, in ljudje, ki sem jih imel v mislih pred seboj, so bili postavke v hladinem računu, ne pa bitja iz mesa in krvi, kakršna so mi pozneje na fiesolskem hribu in v prečudni bleščavi toskanskega solnca stopila nasproti. Dejanje, ki ga je Geronimo terjal od mene, j« bilo tako rekoč moja pomočniška izkušnja, zato sem kar gorel od vneme. Ne samo zaradi vroče želje, da bi ustregel redu in z njim vred Cerkvi ter pomnožil njuno bogastvo! Ne! Častihlepje me je bilo zgrabilo, in duše drugih ljudi so se mi zdele kakor kiparski vosek v mojih rokah. O, v tistem trenutku še nisem bil videl ne Margherite ne Constanza Pred duhom sta mi stali kakor dve prazni senci, ki sem ju mogel z lahnim gibom roke odriniti v stran, da ugladim redu pot do markizovega imetja, dve šibki ženski, ki pojde moja noga na poti k vzvišenemu ciljtt brezobzirno preko njiju. _________ pregled France Bevk v italijanskem prevoda Milanska založba >Le lingue ©stere«, bi je izdala letos v italijanskem prevodu in skupaj z izvirnim 'tekstom zbirko srbskohr-vatskih novel »H ponte sulla Žepa« (prevel in priredil llmberto Urbani), je objavila v okusno opremljeni knjigi prevod povesti Franceta Bevka »Kresna noč«. (I fuochi di San Git>vanni). Tudi ta prevod je izvršil tržaški slavist prof. Umberto Urbani, zaslužni prevajalec iz slovenske in srbskohrvatske književnosti in avtor dveh zvezkov literarnih študij »Scrittori jugoslavi«. Prevajalec je opremil prvo italijansko izdajo Franceta Bevka z uvodom, v katerem je vešče orisal pisateljev literarni tiirofil-»Vendar verujemo«, pravi italijanski kritik na str. 8. ko ugotavlja, da slovenska kriti-tika ni bila vedno dovolj dobrohotna napram Bevku, »da je ta pisec eden najzaslužnejših nredetaviteljev mlade slovenske književnosti, najtipičnejši med njimi, resničen in strasten pevec življenja, navad in tradicij slovenskega ljudstva, ki obstoji več-jidel iz vernih, praznovernih in siromašnih ?judi. predanih zemlji in ženski — dvema strastema, ki jih utegneta pognati v ekscese. Bevk je tudi najbolj poklican, da afirmira izven Slovenije slovstveno dejavnost svoje male domovin?, sledeč tako Cankarju. edinemu slovenskemu pisatelju, ki si je 7f>sln?puo pridobil mednarodni 6loves in ki je očitno vplival na Bevkove prve korake v literaturo«. V nadaljnjem označuje U. Urbani Bevkovo literarno delo in ujotavlja, da nima ne d'Armuuzio in ne kateri drugi italijanski pisatelj nič skupnega z avtorjem »Kresne noči«, s-ki je iskal in našel .inspiracijo na svojih domačih tleh in v svojem ljudstvu, fako dale? od italijanskih tal, ljudstva in duha«. Bližje so Bevku osebe Dostojevskega. Čehova <"n Gorkega. Med najboljše Bev-kcvve spise šteje italijanski poznavalec >Ve-domca«, ki je »nemara najmočnejši roman iz slovenskega kmečkega življenja, kar jih sploh obstoji« (str. 9). Nato se U. Urbani zaustavlja pri Bevkovih zgodovinskih kompozicijah in utemeljuj 3 naposled, zakaj je bil izbral za prevod v italijanščino prav »Kresno noč«. Tu je Bevk »pesnik svojih planin, vesten opazovalec svojega najbolj siromašnega in primitivnega ljudstva z vsemi njegovimi vražami, strastmi in boji med moralo in polt most jo, med spoštovanjem do lastnine in nepremagljivo slo posedovanja, ki ni brez dobrote, velikodušnosti in zvestobe; tu se Bog in satan vojskujeta v srcu preprostih duš« (str. 10)- V nadaljnjem označuje italijanski književnik nekatere posebne kvalitete Bevkove povesti, v kateri so »očarljivo močne strani, polne pretresljive dramatičnosti vmes med prizori iz idiličnega življenja pastirjev.. .« Upravičeno sklepa Bevkov italijanski prevajalec, da bo dotlej neznano Bevkovo ime, če bo povest »I fuochi di San Giovanni« sprejeta s pričakovanim zanimanjem, postalo v Italiji tako popularno in občudovano, kakor ie med pisateljevimi rojaki. Spričo zanesljivih dokazov, ki jih je dai prof. Umberto Urbani s svojimi dosedanjimi prevodi in študijami glede znanja našega jezika in slovstva, sprejemamo tudi ta prevod s prepričanjem, da ga je prevajalec dovršil z vso vestnostjo in z vso bogato Jezikovno kulturo, kakor jo je zlasti pokazala njegova italijanščina v prevodu Stankovi-čeve »Nečiste krvi«. France Bevk je zaslužil ta prevod ne ie po slovstvenih kvalitetah marveč tudi po svoji življenjski usodi. Ostal je tako zvezan s svojo rodno zemljo, da ie ni mogel zapustiti niti tedaj, ko je moral junaško sprejeti nase posledice težkih nespo-razumljenj, ki so sedaj — kakor upamo — dokončno premagana. Prvi knjižni prevod njegovega dela v italijanščino sprejemamo kot znak iasnečega se obzorja, kot obet boljših dni, kot izraz napredujočega kulturnega zbližanja med italijanskim in našim narodom. — Zapiski FIRMA Nikoli ni gledališče tako neposredno in pristno, kakor kadar igra samo sebe. Takšna je »Firma« Marijana Hemarja, komedija o velikem trgovcu iz Lvova, ki mu usoda ni naklonila, niti da bi bil Shylock niti Hamlet-Srečanje cvetoče trgovine z visoko umetnostjo tvori jedro te igre. Katero je več — stara, dobro vpeljana firma z špecerijskim in kolonialnim blagom ali triumf izbrane gledališke igralke? Ne moreš na isto tehtnico dajati materije in duha, ne moreš reči, katero je več: triumf trgovca in triumf umetnika pojde ta zmerom vsak svojo pot. V prevodu Cirila Kosmača in režiji Cirila Debevca je »Firma« v ljubljanski drami doživela velik, lep uspeh. Režiser je s tankim čuiom za stvarnost in teater postavil na oder podobo življenja, bolj resnično od resnice same. Glavni vlogi sta odigrala Mira Danilova (gledališka igralka) in Kralj (Hu-go Brandt)- Podala sta lika, ki sta nazorno prikazala komedijo in tragedijo obenem: 'trgovec, ki je v božanskem prividu umetnosti izgubil tla in stvarnost pod seboj, tn umetnica, ki ji je igra življenje. Mimo drugih sta dvoje krepkih, markantnih figur podala Nahlocka (garderoberka) in Debe-ver (knjigovodja). Igra, ki je umetniško redko lep komad, zasluži v skrbno pripravljeni uprizoritvi čim številnejšega obiska. L. M Jubilej Pecije Petroviča v Ljubljani. V soboto je Narodno gledališče v Ljubljani proslavilo 30-Ietnico dramatsko-literarnega dela enega izmed najbolj popularnih pisateljev jugoslovenske književnosti, Pecije Petroviča. Kakor smo povzeli iz napovedi v listih, je jubilant obljubil svojo navzočnost na slavnostni predstavi, pa je v resnici izostal, razen njega pa je izostalo tudi občinstvo. Najbrž ni stvar za Narodno gledališče nič manjši debakel kako za avtorja. Po vsem svetu je navada, da se za svečanostne prilike, če jih ne diktira datum, uprizarjajo krstne predstave ali vsaj premiere. V Ljubljani je »Vozel« že na premieri razmeroma slabo uspel pa je uprava Narodnega gledališča kljub temu smatrala za primerno, da eno izmed repriz izbere za pisateljev jubilejni večer. Dejstvo je, da razen študentov in še nekaterih rednih obiskovalcev drame na Petrovičevo slavje nihče ni prišel, in večer je bil eden izmed najbolj klavrnih, kar smo jih doslej doživeli v Ljubljani. Primer Pecije Petroviča naj bi bil upravi Narodnega gledališča v opomin kako je treba skrbeti za stik med dramatskim občinstvom in avtorjem. L. M. Puškin v slovenski literaturi. V Beograjskem Puškinskem zborniku (uredil prof. j. Anifkov. predgovor prof. A. Beliča, 1937, str. 414) 5e izšlo več fazprav, ki obravnavajo Puškina v jugoslovenski literaturi- Vse volod Prokofjev in Dimitrij Otrjaskin obdelujeta odnos srbskih pesnikov 19. stolet- , ja nasproti Puškinu, Konstantin Rimarič— Volynskii prikazuje Puškina v hrvatski literaturi, lektor ljubljanske univerze dr. N. Preobraženskij pa podaja pušk i nos lovski oris za slovensko literaturo. Po daljših študijah P. Mitropana (»Puškin u Srba«) in dr. Josipa Badaliča (za hrvatsko literaturo), dalje po razpravi Bratka Krefta (v Puškinovem zvezku Ruskega arhiva), ki je izpopolnil in nadaljeval nekdanji dr. Prijateljev pregled slovenskih puškinian, so te razprave nov tehtni donesek k osvetlitvi Puškinovega vpliva na srbsko, hrvatsko in slovensko književnost. Posebej nas zanima razprava dr. N. Preobraženskega. Pisec, ki živi že dolgo med nami in izborno pozna slovensko literaturo, je v svoji razpravi opozoril na nekatere nove momente (tako izvemo, da je iz Ljubljane — ljubljanski kongres! — vprašal državni tajnik grof Kapodistrija pismeno Inzova, kako se vede Puškin (13-aprila 1821), s čimer je Ljubljana stopila v puškinsko biografijo). Nato navaja pisec vse nadaljnje znake in možnosti Puškinovega stika z Ljubljano in slovenskim ozemljem, vzporeja na kratko Prešerna in Puškina in prehaja nato k prevodom in drugi slovenski literaturi o Puškinu od »Ribarja in ribe« v Miklošičevi gimnazijski čitanki iz leta 1853 do najnovejših puškinian tik pred letošnjim jubilejem. V razpravi dr. Preobraženskega je posebno zanimiva ocena prevodov, ker jo dviga nad okvir bibliografske študije. Zategadelj moramo samo obžalovati, da je uredništvo zbornika razpravo dr. Preobraženskega skrajšalo »vvidu, nedo9tat-ka mjesta«, s čimer je bila avtorju vzeta edinstvena prilika, da objavi celotno gradivo v jeziku Puškina. Razprava dr. Preobraženskega, pa tudi v tej obliki priča o veliki znanstveni akribiji in o trdnem poznanju puškinoslovske literature. (—o) s P R T Razpis medklubske kolesarske dirke v Sostrem Kolesarsko društvo »Ljubljanica« bo priredilo v nedeljo, dne 14. t. m. veliko med-klubsko dirko s startom in ciljem pri gostilni g. I. Briclja v Sostrem. Dirkalni spored je razdeljen takole: ob 13. start za ju-niorje obenem s seniorji na progi 50 km, ob 13.15 start za novince na progi 15 km, ob 14. start za dame na progi 4 km in slednjič ob 14.30 start za starejše kolesarje z navadnimi kolesi. Po končanih dirkah bo razdelitev nagrad, nato pa športna zabava. Dirkači se naprošajo, naj se v čim večjem številu udeležijo te zaključne letošnje dirke, za katero se je treba prijaviti na startu v nedeljo točno ob 13., kjer bodo dobili tudi vsa nadaljnja navodila. * * • Klubovi člani naj se drevi ob 19. udeleže članskega sestanka pri tov. Saianu v Do* hranjah. Pregled po I. razredu LNP Nekoliko v senci ligaških viharjev so odbili deveto kolo v podsaveznem prvenstvu. Pa so bile bitke srdite. Tudi če gre samo za podsavezne točke, so ambicije le ambicije, dasi v sorazmerni razdalji od onih ligaskih. Tudi v podsaveznih skupinah se bijejo borbe za mesta na solncu, za ugodne položaje v tablicah, če ni mogoče zlesti na prva mesta, za »biti ali ne biti«, če se prilike sučejo v nezgodne smeri. Deveto kolo podsaveznega prvenstva je bilo polno dramatičnih zapletljajev, manj v celjski skupini, tem bolj pa v ostalih dveh. Celjska skupina Dve tekmi, ena v Celju druga v Trbovljah, sta dali dva že vnaprej predvidena zmagovalca z istima rezultata. Zmagala sta Amater nad Olimpom in Atletiki nad Trbovljem v razmerju 6:2. Amaterci so že doma bili odpravili prijateljski klub s 5:2, zato je bilo verjetno, da bodo, čeprav tesneje, tudi v Celju pobrali lovorike, šli so še za korak dlje in prinesli iz Celja boljši količnik. SK Trbovlje je bilo, to sedaj jasno vidi, iz zadrege stlačeno v konkurenco, ki ji ni kos. Nima še niti ene točke, kakor tovariš na zadnjem mestu v mariborski skupini, količnik pa tak! Se tri termini preostajajo tej skupini, z zaostalo tekmo Atletiki-Olimp bodo potrebni še štiri, toda prilike se bodo v vrhu najbrže že prej do-čista razbistrile. če Amater ne uspe proti Atletikom prihodnjo nedeljo, bo Celju zadostoval skoro gotovi uspeh proti Trbov-Iju, da bo nedosegljivo na prvem mestu. Sicer pa bo za prvo mesto odločilna bitka Amater—Celje! Zaenkrat se tablica vsaj kar se tiče vrstnega"reda, ni spremenila: Celje 6 5 1 0 19: 7 11 Amater 6 4 1 1 35:10 9 Atletiki 5 2 2 1 22:11 6 Olimp 5 1 0 4 9:18 2 Trbovlje 6 0 0 6 5:44 0 Spored prihodnje nedelje: Atletiki— Amater, Trbovlje—Celje, Olimp je prost. Ljubljanska skupina Rečeno je že bilo, da je bila minula nedelja v znamenju štiric ali mnogokratnika od štiri. Skupina je še nadalje ostro ločena v dva tabora: »gornjo hišo« tvorijo klubi od Kranja do vštetega Jadrana, v »spodnji hiši« se pa dobro ali slabo počutijo bratci od Bratstva do Marsa. Drenj je v obeh delih. Med prvim in Jadranom sta samo dve točki vmes, Marsa pa ločijo od Bratstva vsega tri točke. Do konca tekmovanja je še daleč, pet nedelj bo še do njega, a do tedaj se utegne še marsikaj pripetiti To nedeljo je n. pr. Jadran utrpel najgloblji padec vse sezone. Tisti 0:4, ki ga je moral utakniti od Reke, ga je vrgel z drugega mesta tja na peto, dočim so vsa vmesna moštva avanziralo za eno mesto navzgor. Vičani so se svojim sosedom temeljito osvetili za prvi poraz 1:2. šiškarji so z lahkoto odpravili Jeseničana s 4:1 in se tesno prilepili ob vodilno moštvo v tablici. Tako visoko še niso bili, in če bodo vzdržali, bo prvo spomladansko prvenstveno nedeljo vroče na srečanju Hermes—Kranj. Dotlej pa ne bodo mogli zlepa v sam vrh, razen če se ne pripeti medtem Kranju kaka nepredvidena nezgoda. Kranj je tudi proti Marsu dosegel 8:0 in se lepo ohranil v vodstvu tablice. Da mu le ne bi bilo trajno vodstvo v škodo, veliki so napori in prav lahko se utegne upe-šati! Nekoliko riskantna bo že preskušnja na Jesenicah prihodnjo nedeljo; če bodo Kranjčani šli preko te ovire, jih bo potem čakala samo še težavna pot na Vič, pa bodo nemara smeli prezimiti na prvem mestu. Moštvo s Poljan je po tem debaklu še tem bolj trdno na poslednjem mestu, kako dolgo še? Za Kolinsko tvornico je moral Slovan prebiti še eno dramo. Po mnogo-obetajočem začetku je klonil in Svoboda mu je obesila kar mimogrede 0:4. Svoboda se je okoristila z Jadranovim padcem in je sicer ohranila svojo pozicijo, Slovan pa je ostal, kjer je bil. na predzadnjem mestu. — Po teh peripetijah je torej tabli- CS,! Kranj 9 6 2 1 30: 6 14 Hermes 9 6 1 2 23:11 13 Svoboda 9 5 2 2 26:13 12 Reka 9 6 0 3 18:14 12 Jadran 9 5* 2 2 16:14 12 Bratstvo 9 2 0 7 16:26 4 Slovan 8 1 0 7 9:29 2 Mars 8 0 1 7 5:30 1 Spored prihodnje nedelje: Hermes—Reka, Slovan — Jadran, Bratstvo — Kranj, Mars—Svoboda. O. C. (Konec jutri.) V nekaj vrstah Kazenski odbor pri JNS je euspertifral igrake dr. Ivkovjča (Bask), Bertonclja II. (Ljubljana) in Kovačeviča (Gradjanski) ?a-rajdi incidentov na tekmah dng 31. oktobra in 7. t m. v Ljubljani. Nedeljsko tekmo med RS K in Ljubljano bo po sporazumu sodil subotiSki sodnik >ie-verkla. Za podsavezne tekme v Mariboru in Celjiu sta določena Zagrebčana Jelinič in Višnjič. Mednarodno nogometno tekmo za evropski pokal med Madžarsko ia Švico v Bu- ... dokler ji'ni stric obrisal solz s svojim robcem— opranim z Radionom 1 Tudi Vi, Iti niste več novinka v gospodinjstvu, mislile morda, da je Vas« perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim * Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo povrSno odpravijo nesnago, medtem ko kislkovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichto* »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršne- ^ ___ gakoli drugega pralnega sredstva! f^ * v-» vVf III ScKicfvHr RADION pere samit RADI dimpešti bo sodil Daš sodnik Mika Popo-vič. Vsaj eden izmed številnih, ki ee je mogel uvrstiti med sodnike mednarodnega imena. Za skupščino plavalnega saveza. ki bo po zadnjih sklepih šele 28- t. m., vlada zaradi važnosti letošnjega dnevnega reda veliko zanimanje. Zagrebčani seveda, kakor morejo in znajo, lomijo kop.>e žito*, da bi vse ostalo pri s tort m, toda % morja in iz Ljubljane veje precej drugačen veter. Naši teniški mušketirje Pirnčec, Pallada in Mit-ič so odipotovaJi na enomesečno turnejo na Švedsko. Četrti med njimi Kuku-ljevič pa ni hotel slediti tem« poziva, temveč je sprejel še ugodnejše vafbnio in bo šel za pol leta v Indijo, kjer bo morebiti ostal tudi delj črsa. večjem številni zaradi bodočega dela v kkt-bu. ' Važen članski sestanek Smučarske sek-j cije SK Ilirija se vrši danes ob 18. v klu- i bovem lokalu. — Ob pol 19. 6eja eekcij&ke-ga o!.bora ietotam. SOKOL SK Ljubljana. Danes točno ob 15. obvezen trening ligtinega in rezervnega moštva. Postave in navodila na običajnem mestu. Smučarski klub Ljubljana. Oopozarjamo na občni zbor kluba, ki ibo dnevi ob 20. v pritlični dvorani restavracije Zvezde i o!xi-čajoiim vsakoletnim dnevniian redom. Prosimo članstvo, da 6e ga udeleži v čajnem številu, tekmovalce pa pričakujemo polno-številno. Smuk! SK Svoboda (lahkoailetska sekcija). Zaradi današnqega mitinga naj bodo vsi igralci točno ob 15.30 v naši garderobi. Strogo obvezno. SK Slovan. Članski ses'anek vsega <9nn-e'va in odnora bo drevi ob 20. v gostilni pri Krušiču. Prosijo se vsi odborniki in aktivni člani, da ee tega sestanka udeleže v čim Proslava tridesetletnice SoKola I. So« kol I. bo praznoval v soboto in nedeljo 13. in 14. t. m. svojo tridesetletnico, že preteklo nedeljo je bila v okviru te jesenske proslave skromna- svečanost v lutkovnem gledališču, ki je praznovalo svojo desetletnico. V soboto Ob pol 21. bo svečana članska akademija z izbranim sporedom, a v nedeljo mladinska akademija, ki bo dostojno zaMjučila jesenski del proslave društven^ tridesetletnice. Ob tej priliki bodo članice pripele praporom spominske trakove, a poleg izbranega telovadnega programa in glasbenih točk bo pod spretno roko višjega režiserja narodnega gledališča br. Osipa šesta, vstajala na odru zgodovina Sokola I. Opozarjamo vse Sokole in prijatelje Sokolstva, da si rezervirajo vstopnice za obe prireditvi. Priče-< tek bo točno ob pol 21. Podrobni programi so na razpolago brezplačno pri prodaji vstopnic, ki je vaak dssi od 18. do 20. v društveni pisarni na Taboru (južni stranski vhod). Cene vstopnicam so: V soboto: lože po 100 din (6 sedežev), sedeži v dvorani po 15. 10, 8 in 5 din, stojišča po 3 din. V nedeljo ob pol 16. pa: Lože po 50 din (6 sedežev), sedeži v dvorani po 10, 8, 5 din, stojišča po 2 din. Bodite točni! Glavno akladašie sa Jugoslavijo: Hrimerne zaposlitve. Ponud->e na ogl. odd. Jutra pod šifro »S 23«. 29SCS-2 Železninar večletno prakso, tudi dobro izvežban v mešani stroki, vojaščine prosi, — išče mesto. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko verzjran-. 20c»4-2 Potniki Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Dkn. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnike sprejme Interpromet. Ljubljana, Zrinjskega c. 15. 29256-5 Beseda 1 Din, davek 3 Din. aa šifro ali dajanje u*siwa 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kotel 650 K t. ugodno prodam. — Ponudbe pod »Za žganje-kuho« na ogl. odd. Jutra. 29306-6 Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 .1; 'Jj. V V/. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Pohištvo Besed« 1 Din. iavek 8 Din. za šifro ali dajanje Aaelova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rabljeno pohištvo kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Snažno« na ogl odd. Jutra, 29287-IS Pohištvo takoj prodam. Stsuri trg 19, 1. nadstropje. 09294-12 Glasbilu Beseda 1 Dji, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dji. KajmanjS' uesek 17 Din. Kratek klavir dobro ohranjen,z lepim glasom. križane strune, zelo poceni prodam. Zima, Gledališka ul. 12/111. 29313-26 Oblačila Beseda 1 Din. davjk 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zimska suknja moška. črna. malo rabljena. poceni naprodaj. Čopova c. 1/IH. — Delavska zbornica. 291-42-1S Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vozove in konjsko opremo, vse pripravno za prevoz lesa, kupimo. Nos:lnost ca. 3000 kg. širina koles 8 cm. — Parna žaga ROG d. z o. z. Pndstenica, Toplice pri Novem mestu. 29204-7 Poljskih tračnic profila 7—10, kupim večjo količino. Franc Belič Ljubljana Vil, Jugoiutz. 29012-7 4 ragocenosti Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro al| dajanje naslov« Din. Najtr >ni5i znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupaje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, VVolfova nI. i 12 38 Beseda 1 Da. davek 3 Din za šifro aii dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 D.n. 3ančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. kupuje HRANILNE KNJIŽICE vseh den. zavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vseh vrst VALUTE vseh držav po najvišji dnevni ceni. 237-16 Beseda 1 Dia. davek 3 Din. sa šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov posestev, go zdov, trgovskih in stanovanjskih hiš t»ir vil ima naprodaj gradben strokov ao izobražen posredovalec KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37 33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 60-30 Parcele pri bežigrajski ioli, prometen kraj, ugodno naprodaj. Poizve se »pri Makedonca« Kolodvorska ulica. 300530 Lokali Beseda 1 Din, davek 8 Dia. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ueaek 17 Dia. Skladišče s stanovanjem, ižčem. rv>-nudbe pod »Večji prostor« na ogl. odd. Jutra. 29607,19 Lokal * dvema izložbama fa « stranskim prostorom, v bližin: univerze, oddam za Din 800. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29278-19 'ifrcirifi Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši utaeek 17 Din. 3-sobno stanovanje oddam v Staničevi ul. 30. 29310-21 Stanovanja Beseda 1 D>n. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 D.n. Enosob. stanovanje išfem.Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje, Trnovo, Rožna dolina«, £830431» Sobo odda Beseda 1 Din davek C4n. za šifro »li lajanje naslova Da. Najminiki znesek 17 Din. Opremljeno sobo z dvema posteljama, v pritličju. oddam. — Cesta na Rožnik. 47. 2S&J&33 Separirano sobo solnčno, oddam, ev. tudi s hrano. Naslov v vseh po-sJovalnicah Jutra. 3930633 Prazno sobo veliko in svetlo, s posebnim vhodom s stopnišča, postajališče cestne železnice pred hišo pripravno tudii za aisarno, oddam 1. deeem-;>ra. Borštnikov trg lil., levo. 23308-88 ni i Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro sJi dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo snažno, preprosto, iščem za . december. Ponudbe na gl. odd. Jutra pod šdlro Starejši upokojenec«. 293I2-3SO ltifarjrikacijt Beseda 1 Din. d^vek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjš4 znesek 17 Din. Opozorilo Malgaj Slavko prepovedujem vsako delovanje za mojo tvrdko. Radi prevar sledi prijava. Kolekcijo in knjigo ima takoj vrniti. — Kreačič Ivan, trgovina. Zaloška c. 16. ®l292-3tt Hiša gospodarskimi poslopji in mesarijo v ja-ko prometnem kraju Slovenije, po zelo zmerni ceni, takoj naprodaj. Interesenti naj pošljejo s-voj nasl.uv na ogl. odi Jutra pod »Mesarija«. 29296-20 Dospel Je... ORION 100 5 elektronski .Super najnovejšega tipa. Kratld, srednji in dolgi valovi Neverjetno nitka cena! Kvalitetno ne zaostaja niti za najdražjimi aparati. — Za majhen Izdatek struje jamčijo najnovejše TUNGSRAM E-elektronke Tudi VI si zdaj lahko nabavite Super sprejemnik! ORION RADIO r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 6. RADIOV AL — Ljubljana, Dalmatinova ul« 13 JOSIP WIPPLINGER — Maribor, Jurčičeva 6. INSERIRAJ V,, JUTRU"! Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 11-: ob 15. Viničarji. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Petak, 12.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 11.: Evangeljnik- Red Četrtek. Gostovanje gosp. J. Gostiča. Petek, 12.: Zaprto. Gostovanje naše bivše primadone gospe Zlate Gjungjenčeve bo v nedeljo 14. t- m. Verdijevi >Traviatk in v torek 16. t m. v Puccinijevi »Madame Butterflv«. Občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo odlično umetnico, ki mu je tekom let darovala toliko umetniških užitkov ter je ustvarila nepozabne kreacije. »Traviatat in >Madame Butterflyc spadata med njene najbolj dogna-ne partije, s katerimi si je utrdila svoj sloves in pridobila največjo popularnost ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 13.: >Kdo je papa?< (Bichon) Nedelja, 14.: j Kdo ja papa?< (Bichon) MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 11. novembra ob 20. uri: »Revizor«. Red C. Petek, 12. novembra: Zaprto. m vte PLtSAVOSTI!J10RAI!A"Jt nmK^KRILmi TISOČI m TISOČI SI n)£l2AHYA1103110,10 DOKAZI d or. 17274/87 ZAHTEVAJTE. BRE5PL AČNI CENIK-- i iS S skJ HilfiDraLffcjŠE ; / GENERALNO ZA5T0PŠTyil ~ E 5CHNEIDER ŽAGREB NIK0L1ČEVA 10: Preseljevanje malih ljudi po državi Selitve so vedno pogostejše — Razdrte družine G. Th. Eotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač Gospod Bolha pa ni pomislil na to, da je bil ponesrečenec mnogo težji od njega. Komaj je gospod Kozamurnik stopil na vrhnji klin, se je lestvica obrnila — in posledice te nezgode vidite zgoraj na sliki. žena državnega nameščenca nam piše ln objavljamo: Povsod je lepo, a najlepše je doma — tako pravi star pregovor. Mlad človek si zmerom z veseljem ustvarja dom, a glavno je vprašanje, ali si ga ima s čim, zakaj dandanes je težko priti do dela in kruha. A ko se postaraš, imaš spet veselje z domom in družino, če si otroke tako pripravil za življenje, da 3o se lahko postavili na svoje noge in so si po tvojem vzgledu ustvarili dom. Kako bridko mora biti takemu človeku pri srcu, če pride nekdo in ga nažene, da mora daleč stran od svojih ljudi. Bridkost takšne selitve so najbolj živo občutili pač tisti naši bratje od onkraj državne meje, ki so morali z domače grude, da poiščejo skromne sreče kdo ve kje na tujem. A ko gledamo te pregnance in njihov križ, do neke mere lahko razumemo njihovo usodo, saj jim jo je zakrivil tujec. Nikakor pa ne moremo razumeti preseljevanja po svetu, ki ga čisto po nepotrebnem opažamo med brati doma. Nismo še doživeli toliko in tako pogostih selitev, kakor jih doživljamo zadnji čas. Posebno žalostno je dejstvo, da je to preseljevanje zajelo prav vrste malih ljudi, ki jih pač ne bi smeli na državne stroške pošiljati daleč od domačega kraja. Znano je, da je trikrat seliti se toliko kakor enkrat pogoreti. Razume se, da so mali ljudje s takšnim preseljevanjem hudo prizadeti, a če je človek še v letih, je še toliko huje zanj. Takšni ljudje v drugih kra- jih tudi v službi ne morejo biti prav uporabni in dan za dnem morajo poslušati očitke, naj že vendar gredo v pokoj, saj so že dovolj stari in izčrpani. Toda zakon sili vsakega državnega uslužbenca, da mora odslužiti polno dobo predpisanih let, če hoče biti deležen cele pokojnine, sicer pa mu prejemki zdrknejo na pičle tri četrtine in še na manj, da bi s takšnim dohodkom pač ne mogel živeti. Dejstvo je, da se s preseljevanjem takšnih starejših ljudi ne ustvarjajo samo po-edini nezadovoljneži, temveč da jih je na stotine v vsakem primeru. Doma so ostale žalostne družine brez rednikov, ljudje eo uslužbenca poznali in ljubili. V kraju, kamor so ga poslali, pa ima opravka z ljudmi neznanih običajev in tako zmerom težko izhajajo drug z drugim. Mladi ljudje se povsod hitro privadijo, a ko ima človek enkrat družino in dom, od katerih se mora ločiti, ne more nikjer ne novo pognati korenin. Takšen človek ima neprestano eno samo skrb, kako bi se vrnil v svoj domači kraj in si prizadeva tako dolgo, da to doseže. Tako se z vsako premestitvijo dvakrat seli in dvakrat se seliti je tudi komaj nekaj manj kakor enkrat pogoreti. Takšne reči pač niso šala za male ljudi. Prav tako pa niso šala za davkoplačevalce, ki po nepotrebnem plačujejo stroške, ko vendar vemo, da je največ vseh teh selitev povsem brez potrebe. Zato prosimo tiste, ki imajo moč v rokah, naj poskrbe, da do takšnih sitnih in nepotrebnih preseljevanj ne bo več prišlo. Zlilivalžl 2 Tr^ovski samopomoči v MARIBORU izrekam toplo zahvalo, ker mi je po smrti mojega soproga točno izplačala zelo izdatno posmrtnino. Dovoljujem si, posebno trgovcem priporočati, da pristopijo k tej kulantni in karitativni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje po zelo nizkih prispevkih. SLATINA RADENCI, dne 10. novembra 1937. JURJOVIČ ELEONORA s. r., vdova po trgovcu. 0€dor oglašuje — ta napreduje! iininiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii! llinilliHIUD ^OCJIO placuf naročnine varut sveteent ^zavarovalnine / ffillMl« * »* v - - iy- •v--v v,, :•**> ' *».v* r .»-v, Udan v sklep Vsemogočnega, sporočani sorodnikom ln prijateljem tužno vest, da je po dolgotrajnih mukah, večkrat okrepčana s tolažili sv. vere, danes dotrpela moja blaga soproga, gospa Hedvika šturm Pogreb blagopokojnice bo v petek 12. oktobra 1937 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani. večkrat okrepčana s tolažili sv. vere danes dotrpela blag spomin. LJUBLJANA, dne 10. oktobra 1937. RADO ŠTURM, žalujoči soprog Urejuje Davorin Ravljea - Izdaja za konzorcij »Jutra, Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. 4 kot Uskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani