TRST, sobota 27. junija 1959 Leto XV. - Št. 152 (4306) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Goriea 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI K. *, II. HOA. - TELEFON S3-M8 IN 94-63* - Poštni predal 539 - UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA št 21 - Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico I-Il. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — ‘ CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Strnjena stavka kovinarjev vse Italije Predstavniki pomorščakov pri Jervolinu NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 ltr — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur— FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 800l7U/3-3JS Jervolino je potrdil nepopustljivost do zahtev pomorščakov in pohvalil razhijaško akcijo demokristjanskih sindikatov - Stopnjevanje sindikalne akcije kovinarjev - Nadaljuje se stavka bančnih nameščencev Strela udarila v potniško letalo Vseh 68 potnikov zgubilo življenje Nesreča se je dogodila med Milanom in Busto Arsizio - Letalo je eksplodiralo v zraku in njegovi kosi so se razleteli daleč naokoli (Od našega dopisnika') RIM, 26. — Danes se je začela vsedržavna 48-urna stavka kovinarjev, ki so jo sindikalne organizacije organizirale v okviru akcije, ki se je začela zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. Kakor je znano, re sodelujejo danes pri stavki kovinarji v Venetu, Liguriji, Campanti ter Trstu in Livornu, ki so že stavkali 24 ur 20. maja. V teh krajih bodo stavkali jutri 24 ur. Kakor javljajo sindikalne organizacije, sodeluje pri stavki povsod zelo velik odstotek delavcev. Sindikalna akcija kovi- narjev se bo nadaljevala prihodnje dni z drugimi oblikami stavke: 1., 2., 3. in 4. julija je določeno, da bodo ustavili delo dve uri pred koncem delovnega urnika; pri tem bodo izvzeti tisti delavci, ki uživajo ugodnosti sporazuma z že-lezarji, ki bodo stavkali 24 ur 4. julija. Poleg tega so kovinarji že v ponedeljek prekinili sleherno nadurno delo. Sindikalne organizacije so se sporazumele, da se bodo ponovno sestale 3. julija, da po pregledu položaja odločajo o nadaljnji akciji. Čeprav skušajo v krogih Confindustrie prikazati neuspeh stavke in trdijo, da sodeluje pri njej le majhen odstotek delavcev, je temu res prav nasprotno in podatki kažejo, da je udeležba pri stavki povsod skoraj stoodstotna. V Milanu so odstotki naslednji: Innocenti 96%, uradniki 45%; Motomeccanica 98%; -Mezzera 100%; IBM 100%; Ta-gliabue 98%; Rotos 95%; Fon-derie Tommasini 100%; Sacer-doti 100%; Caini 100%; Sie-mens-OCE 100%, uradniki 55%; Gramegna 100%; MISA 90%; Enea Mattei 100%; Rosa Co-matta 95%. V delavski zbornici je bilo zborovanje kovinarjev včlanjenih v FIOM. V Bologni je bila udeležba delavcev v stavki 96-odstutna, med uradniki pa 50-odstotna. V Reggio Emilia je stavkalo 100 odstotkov delavcev. Tudi v Modeni in Palermu je bil odstotek stavkajočih zelo visok. Minister za trgovinsko mornarico Jervolino je sprejel ob 13. uri v svojem uradu predstavnike CGIL in SINDAN v zvezi s stavko pomorščakov. Razgovor so zahtevali predstavniki koordinacijskega odbora sindikata pomorščakov in je trajal nekaj nad pol ure. Po razgovoru niso hoteli sin. dikalisti podati nobene izjave. Izrekli so samo prepričanje, da bi z nekoliko dobre volje na obeh straneh lahko v kratkem rešili spor. Tiskovni urad ministrstva za trgovinsko mornarico pa je v zvezi s tem razgovorom objavil naslednjo izjavo; «V zvezi z vestmi v tisku, da je minister za trgovinsko mornarico Jervolino sprejel predstavnike pomorščakov, se pojasnjuje, da sta bila g. Auričchio m Giardini sprejeta osebno na njuno zahtevo.« Kot vidimo, še vedno ne kaže, da bi se mogel spor kaj" kmalu rešiti, ker so pristaši demokristjanskih sindikatov CISL začeli slediti zgledu de-mokristjanskega ministra Jer-volina — čeprav so potrdili voljo, da se stavka nadaljuje — tor so tudi oni začeli govoriti 0 političnem vmešavanju levice v enotni organizaciji mezdnega gibanja. Vse kaže da ho-cejo demokristjanski sindikalisti povzročiti razdor v enotni fronti. V resnici pa politično izkoriscanjo ves spor ljudje, katerih politična pripadnost se lahko brez težav ugotovi. ....................... Gladovna stavka alžirskih jetnikov '2B- — Pet sto alžirskih kaznjencev v pariških za-Ponh je pred devetimi dnevi začelo gladovno stavko z za- ž^?V°’i^ ■V"1 Ptiznajo polo-«*J političnih kaznjencev. To-a pravosodno ministrstvo je danes celo odredilo, naj tem aznjencem ne dajejo več vo-pač pa samo mleko. Ce iiK naklonili mleko, pa naj J n sprejmejo v bolnišnico. ..francoski senat je v današ-Jin prvih jutranjih urah odo-‘il dva osnutka zakona, ki kjeta parlamentu nadzorstvo n*d alžirskim proračunom, in Predvidevata, da bo Alžirija mela enak denar in novčani-ce> kakor kroži v Franciji. Kakor je znano, je narodna skupščina že odobrila ta dva zakona. V zunanjem ministrstvu pa e Je zvedelo, da je Francija Protestirala pri švicarski vla-n’i- - r nateln>k švicarskega Političnega departmaja (zunanje ministrstvo) Max Petit-Pierre pretekli teden izjavil v zveznem parlamentu, da francoska vojska vodi vojno v Alžiriji z velikimi grozodejstvi, francoski poslanik v Bernu 1* danes obiskal Petitpierra ln «izrekel presenečenje francoske vlade zaradi take neobičajne kritike a strani pri-Hšaijskt vlade*, Nocoj so objavili tudi sporočilo, ki pravi, da sta tajništvi CGIL in FILP predlagali sestanek s koordinacijskim odborom med organizacijami pristaniških delavcev v podporo borbe pomorščakov. Tajništvi CGIL in FILP sta medtem poudarili svojo odločno voljo delovati za o-krepitev enotne akcije delavcev obeh kategorij. Organizaciji FILM - CGIL in SINDAN pa javljata, da bo v sredo 1. julija v Rimu sestanek med koordinacijskim odborom FILM in izvršilnim odborom FILP (CGIL). »da se sporazumejo o ukrepih in o načinu solidarnosti italijanskih pristaniških delavcev v podporo pomorščakom. Odbor bo predlagal podobne sestanke tudi z drugimi sindikalnimi organizacijami pristaniških delavcev. Tajništvo UIL pa ie objavilo poročilo, da ie nocoj razpravljalo o še večji nepopustljivosti plovnih družb, m dodaja; da je zaradi hudega položaja, v katerem so pomorščaki zaradi stavke, ki traja že tri tedne, sklenilo začeti akcijo, da olajša morebitno rešitev. Tajništvo UIL se je zaradi tega obrnilo na predsednika vlade Segnija in zahtevalo sestanek, na katerem naj bi znova proučili vsa vprašanja. ki so v zvezi z obnovitvijo delovnih pogodb pomorščakov. Minister Jervolino ni danes obravnaval v svojem govoru v poslanski zbornici vprašanj proračuna za ministrstvo za trgovsko mornarico, temveč je ves svoj govor posvetil stavki pomorščakov. Poudaril je nepopustljivost vlade glede reševanja spornih vprašanj. Neprepričljivo se je izgovarjal in odklanjal upravičene obtožbe o povezovanju z lastniki ladij. Nato je naštel vsa mezdna gibanja pomorščakov v zadnjih treh letih ter zaman skušal s tem dokazati, da odgovornost za sedanje stanje nosijo sindikati. Pri tem je pozabil povedati, da sprejete obveznosti delodajalcev niso bi- le izpolnjene, kajti prav v tem je vzrok njihove odločne borbe in nepopustljivosti. Minister je rekel dalje, da, ko je bila stavka proglašena, ni zahteval, naj preneha, temveč naj se odloži, ker da je taka zahteva bila vedno pogoj za obnovo pogajanj pri vsaki stavki. Dejal je, da ni res, da bi imeli pomorščaki delovno pogodbo, ki datira že od Napoleonovih časov. Rekvizicijo ladij je opravičeval z zahtevami oblastvenih organov na Sardiniji za zajamčenje normalnih dobav. Glede fašističnega zakona, na podlagi katerega je izvršil rekvizicijo, pa je minister priznal, da gre za fašistični zakon, hkrati pa se je pobahal, da je sodišče potrdilo, da je ta zakon še vedno veljaven. Svoj govor je zaključil z željo, da bi stavka prenehala, če se bodo »ustvarili bistveni pogoji za to, da se stavka ne bo imela za pro-tidržavno orožje». Ministrove izjave in njegova presoja stavke so naravnost izzivalni, in to tem bolj, } d se je minister poslužii fašističnega zakona. Zaradi tega je njegova želja po prenehanju stavke spričo vsega te-"1 brez sleherne veljave. Sindikalne organizacije nameščencev v bankah so po današnji običajni dnevni seji sporočile, da se stavka bančnih nameščencev nadaljuje po vsej Italiji in pri njej sodeluje vedno velik odstotek stavkajočih. Tudi danes so bili na ministrstvu za delo neuradni stiki za rešitev spora. Danes je že tretji dan stavke za nedoločen čas, ki so jo začeli dčlavci v kamnolomih klesarskega materiala. Sindikalne organizacije keramičnih delavcev pa so sklenile obnovitev sindikalne akcije in napovedale vrsto vsedržavnih in sektorskih stavk. Prva stavka bo 8. in 9. julija, druga pa 15. in 16. V velikih kompleksih bo siavka trajala 48 ur, v majhnih podjetjih pa 24 ur. Medtem pa so na ministrstvu za delo dosegli danes sporazum v sporu z bolničarji. Dan svobode v Južni Afriki JOHANNESBURG, 26. — A-friški narodni kongres je proglasil danes v vsej Južni A-fri.ki dan svobode ter je po- zval vse afriško prebivalstvo, naj bojkotira potrošno blago, ki ga nadzoruje vlada, ter naj ne poseča kinematografov, kavarn in drugih javnih lokalov. Izjava, ki so jo izročili tisku po seji izvršilnega odbora kongresa, napoveduje tudi «bolj dinamične množične akcije« v miroljubni obliki. A-friški narodni kongres je izbral današnji dan za začetek te kampanje kot spomin na 26. junija 1951, ki je bil proglašen za dan narodnega žalovanja zaradi incidentov, pri katerih je zgubilo življenje 18 Afričanov, ki so demonstrirali protj rasistični zakonodaji. Liberalna stranka v Trans-vaalu in kongres demokratov MILAN, 26. — Neko letalo ameriške družbe «TWA>, ki je kmalu po 17. uri odpctovalo iz Milana in je | bilo namenjeno v Pariz, je v bližini Busto Arsizia j Eksplodiralo v zraku in padlo na tla. Pri nesreči so zgubili življenje vsi potniki in vsi člani posadke. V (organizacija, v kateri so tu- j letalu je bilo 59 potnikov, med katerimi 3 lunkcio- fl 1 n pipi I ct d aVm ‘urili oaI i/1 o v VIO 7* 1 j lotn 1 o, Ir a a J« f\ Z:______ . _ u di belci) sta objavili solidarnostno izjavo z akcijo afriškega narodnega kongresa. Kreditni sporazum med FLRJ in ČSR PRAGA, 26. —- Danes je odpotovala v Prago jugoslovanska delegacija pod vodstvom opolnomočenega ministra Miloša Laloviča. Delegacija se bo v Pragi z zastopniki češkoslovaške vlade pogajala o rokih dobave opreme na osnovi investicijskega sporazuma in kreditnega sporazuma, ki je bil podpisan v februarju 1956. leta. tiarji letalske družbe in 9 članov posadke. Letalo je odpotovalo ob 12.15 iz Aten in je prispelo v Rim ob 14.05. Tu se je vkrcalo 12 novih potnikov. Letalo je odpotovalo ob 14.50 ter je prispelo v Milan ob 16.30. Od tu je odpotovalo ob 17.20 in bi moralo prispeti v Pariz ob 19. uri ter nadaljevati ob 20. uri pot v Chicago. Kraj, kjer so razbitine letala padle na tla, je v občini Olgia-te Olona 18 km od letališča Malpensa, od koder je letalo odletelo ob 17.20. Letal ska družba je že objavila seznam vseh potnikov, med katerimi so Italijani, Francozi, Angleži, Američani, en Nemec in en Sirec. Nesreča se je dogodila med divjanjem močne nevihte. Letalo je letelo približno 600 metrov visoko, ker se je malo prej dvignilo z letališča Malpensa. Nekateri očividci pravijo, da se je nesreča dogodila ob 17.35. Petnajstletni deček Ugo Barbieri, ki je bil priča nesreči, je pravkar stal na vratih doma in opazoval bliske. Nenadoma je zaslišal strahoten tresk. Videl je zatem letalo, ki je začelo padati v plamenih in se je nato razle- telo. Kosi letala so se razle- iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiii iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiDu,,,,,,,, ,i,iu„IIIIIIIHIU Vodilna vloga v Zahodni Evropi to je De Gauiiova stara žeija Včeraj popoldne sta imela državna predsednika tretji razgovor V senatu je bil izglasovan zakonski načrt o pokojnini obrtnikom Danes bo vlada odobrila pravilnik za cestni zakon (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Na Kvirinalu je bil danes popoldne tretji razgovor med predsednikom De Gaullom in Gronchi-jem. Razgovor, ki se je pričel ob 17,20, je trajal poldrugo uro. Razgovora so se udeležili še Segni, Pella, Couve de Murville, generalni tajnik pri francoskem državnem predsedništvu De Courcel, generalni tajnik v palači Chigi Grazi ter veleposlanika Palewski in Vi- tetti. Dopoldne sta se predsednika s spremstvom udeležila paradnega nastopa karabinjerjev. Navzoč je bil tudi diplomatski zbor. Med predstavljanjem se je približala predsedniku Gron-chiju 23-letna Rita Ricci ter mu izročila pismo, v katerem prosi državnega predsednika za poseg, da se reši neko vprašanje, ki ji je zelo pri srcu. Ob 10,15 je predsednik De Gaulle prispel v Chateaubriandov zavod, kjer ga je pričakalo 600 otrok 32 narodov. Pol ure pozneje pa je De tlllllflllMHlIllllIlltlilimiiiiiMiHiiitiiKMlilliiiiniilllllll | mnilMIillllllinillMItni Hlinili IMIllUllIlIM lllll IIIIUMIIMIIIIIII IIIHIIIIHIIIIHIIIIIIIII D. Kunc o Pellovi izjavi Borba»o miniranj Odgovor Enveru Hodži - Koristno pojasnilo Karamanlisa 0 prekinitvi ženevske konference (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije. Drago Kunc, je na današnji tiskovni konferenci obtožil Envera Hodžo, da s svojimi napadi na Jugoslavijo »vnaša elemente hladne vojne na Balkan«. Vest italijanske agencije «Con-tinentale«, da se bodo julija oziroma avgusta zastopniki komunističnih partij Jugoslavije, Italije, Albanije in Grčije sestali v Tirani na konferenco miru na Balkanu in Jadranu, je po besedah Kunca, kar se tiče Zveze komunistov Jugoslavije, popolnoma izmišljena. V zvezi z izjavo italijanskega zunanjega ministra Pelle zaradi ustanovitve neatomske cone na Balkanu, v katero bi bila vključena tudi Italija, v kolikor ne b' bi-la spremljana s splošno kontrolirano razorožitvijo, ne bi predstavljala prispevek miru. temveč bi lahko ustvarila nevaren element za ravnotežje, je Kunc izjavil, da je stališče Jugoslavije v tem vprašanju jasno in dobro znano. Kunc je v zvezi s tem opozoril novinarje na zadnji govor maršala Tita v Smederevu. V zvezi s prekinitvijo ženevske konference, je Kunc izjavil, da bi bilo bolje, da je konferenca nadaljevala svoje delo brez prekinitve, posebno glede na nove možnosti, ki so jih vsebovali zadnji Obojestranski predlogi. Dosedanje delo konference, je po mišljenju Kunca, pokazalo razvoj v stališču, ki obeta nadaljnji pozitivni razvoj pogajanj Potrebno je nadalje isKati stilne točke, približevati poglede in iti na medsebojna popuščanja tam, kjer so pogoji za sporazum najbolj* realni. V zvezi s trditidjo Envera Hodže, da jugoslovanski voditelji v vseh vprašanjih soglašajo z grškimi voditelji in da niso obsodili sklepa p izgradnji raketnih oporišč in u-gotovitvijo, da so jugoslovart-ski voditelji «sovražniki marksizma in markaistično-lenini-»tičnih partij», je Kunc pouda- ril, da je Enver Hodža pred 26 dnevi podpisal skupno s Hruščevom deklaracijo, v kateri je izražal pripravljenost albanske vlade, da v bodoče razvija z Jugoslavijo odnose na osnovi medsebojnega spoštovanja, enakosti in nevme-šavanja v notranje zadeve. »Bilo je upati, da se bo albanska vlada tega držala, toda, je poudaril Kunc, te izjave Envera Hodže dokazujejo nadaljevanje znane politike sovražnih napadov na Jugoslavijo in netočnega prikazovanja jugoslovanske politike, kar predstavlja vnašanje elementa hladne vojne na Balkan in kar je v nasprotju z napori, da se zboljšajo odnosi med Jugoslavijo in državami in sporna vprašanja med njimi rešijo na način, ki bi prispeval k utrditvi miru. Na vprašanje, kako ocenjuje izjavo premiera Karamanlisa, da Grčija še ni sprejela sklepov o gradnji raketnih o-porišč, je Kunc odgovoril: «Kot koristno pojasnilo, v katerem se ugotavlja zelo važno dejstvo«. Nedavni obisk libanonskega in marokanskega premiera v Kairu in sedanji obisk Haile Selasija, je Kunc ocenil kot pozitivne korake, ki bodo prispevali k boljšemu razumevanju in sodelovanju teh držav. Sestahek Haile Selasija in predsednika Naserja je po mišljenju Kunca dogodek prvorazrednega pomena za razvoj sodelovanja in dobrih sosednih odnosov med Etiopijo in Združeno arabsko republiko v interesu miru v tem delu sveta in tudi na splošno. Bivanje članov delegacije komiteja za jedrsko energijo ZAR v Jugoslaviji ima za smoter poglobitev medsebojnega sodelovanja na področju uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Delegacija je del kulturne delegacije Združene arabske republike, ki bo v kratkem pod vodstvom prosvetnega minislra Kamala Huseina prispela v Jugoslavijo. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo potekajo ugodno. Medsebojna izmorjava mišljenj je pokazala, da obstajajo realne možnosti za povečanje trgovinske izmenjave. Na vprašanje, kako komentira zadnji predlog sovjetske vlade o ustanovitvi neatomske cone na Balkanu in na področju Jadrana, je Kunc odgovoril, da jugoslovanska vlada še ni prejela celotnega besedila sovjetskega sporočila. Ko ga bomo sprejeli, je izjavil Kunc, ga bomo s poseano pozornostjo proučili. V zvezi s sklepom predsednika Bundestaga ,da bodo volitve za novega predsednika zahodnonemške republik; v zahodnem Berlinu, je Kunc ugotovil, da ta sklep vsekakor ne bo prispeval k ustvaritvi ugodnega ozračja za rešitev berlinskega vprašanja. V zvezi z vestjo, da se v italijanskih Alpah vojaki vež-bajo v ravnanju z raketnimi oporišči in z miniranjem alpskih prelazov s klasičnimi in jedrskimi eksplozivi, nocojšnja «Borba» ugotavlja, da te parade (na katere vabijo celo novinarje), ki imajo določeno mesto v strateških načrtih Atlantskega pakta, ne služijo k izboljšanju mednarodnega o-zračja. V Alpah postavljajo izstrelišča za rakete «Honest John« in «Corporan» katerih domet je 30 oziroma 130 km «V tem dosegu, piše »Borba«, so naša država, Avstrija in eventualno Švica. Postavlja se vprašanje, kakšna nevarnost grozi Italiji 0d teh držav. Po uradnem tolmačenju imajo vežbe smoter, da se v primeru vojne «zagradijo zgodpvinski prehodi čez Alpe« Toda. zaključuje »Borba«, mnogo več razlogov je za vprašanje, kaj bi zagrajeni prehodi lahko sploh pomenili v jedrski katastrofi, in drugič, da namesto zagrajenih prehodov, krepitev takih tendenc ne zagradi same zgodovine. B. B. Gaulle že obiskal Villo Medici, nato pa palačo Farnese, kjer je bilo zbranih kakih 400 predstavnikov francoske kolonije v Italiji. Kosilo je ob 13.30 priredil ministrski predsednik Segni. Zvečer pa sta De Gaulle in soproga priredila večerjo na čast Gronchiju v francoskem veleposlaništvu. Poročilo o obisku francoskega državnega predsednika v Italiji bo izdano jutri dopoldne, ko bo De Gaulle zapustil Kvirinal, ker bo tedaj svoj državniški obisk v Italiji zaključil. Glasilo sovjetske vlade «Iz-vestija« posveča komentar De Gaullovemu obisku v Italiji in pravi, da se v italijanskih časnikarskih krogih poudarja, da je glavni smoter De Gaul-la dokončati vključitev Italije v os Pariz-Bonn. »To, dodaja list, bi povezalo Italijo z evropskim reakcionarnim blokom pod vodstvom Francije in Zahodne Nemčije. De Gaulle upa tudi, da bo dosegel italijansko podporo za njegov stari načrt o ustanovitvi vojaškega bloka v Zahodnem Sredozemlju, ki naj bi zajemal poleg Francije in Italije tudi Španijo in Maroko. italijanska diplomacija je v dokaj zapletenem in kočljivem položaju. Kakor ugotavlja italijanski dnevnik #11 Giorno«, je De Gauiiova želja znana: »Napraviti iz Zahodne Evrope neke vrste tretjo silo, kjer bi Francija imela vlogo vodstva. Toda kaj bi se zgodilo z atlantskim paktom, s prijateljstvom z ZDA in z Veliko Britanijo? List «11 Giorno« piše; »Prijateljstvo s Francijo se ne bi smelo postaviti nad prijateljstvo z Veliko Britanijo. Os Pariz-Bonn je pre-krhka in mi smo zagrešili, ko smo vanjo prehitro zaupali. Kar se tiče De Gaullovega načrta za pakt o Zahodnem Sredozemlju, morajo italijanski vodilni krogi v prvi vrsti upoštevati prekooceanske zaveznike, katerih smoter je ustvariti sredozemski blok pod njihovim okriljem in z udeležbo velikega števila držav.« Senat je danes soglasno izglasoval zakonski načrt za pokojnino za obrtnike. Ko bo načrt objavljen v Uradnem listu, bo začel veljati. Ni pa bila sprejeta zahteva, da bi se starost za upokojitev znižala pri moških na 60 in pri ženskah na 55 let. Strankarskega življenja je bilo danes zelo malo. Jutri dopoldne bo verjetno prišlo do združitve skupine, k: jo vodi Eugenio Reale, s PSDI. Vlada bo na jutrišnji seji odobrila pravilnik kazenskega zakona, ki bo potem lahko stopil v veljavo 1. julija. Verjetno bo na tej seji Pella podal poročilo o obisku De Gaul-la v Italiji. A. P. «» : Uradna otvoritev plovnega kanala med Kanado in ZDA MONTREAL, 26, — Angleška kraljica Elizabeta in predsednik Eisenhovver sta danes prisotvovala uradni otvoritvi plovnega kanala med reko Sv. Lovrenca in velikimi jeseri ob navzočnosti kanadskega mi. nistrskega predsednika Diefen-bakerja, 5000 povabljencev in množice 5000 ljudi. Pri svečanosti so piskale sirene vseh ladij v pristanišču Montreal, v vseh cerkvah pa so zvonili zvonovi. Svečanost je bila simbolična, ker ladje plovejo iz reke Sv. Lovrenca v velika jezera že od 25. a-prila dalje. Graditev tega kanala je stala približno milijardo dolarjev. Dela so trajala pet let, pri čemer so uporabili 7 milijonov vreč cementa in 150 tisoč ton jekla. Ob otvoritvi sta govorila angleška kraljica Elizabeta in predsednik Eisenhower. Kraljica Elizabeta je med drugim izjavila, da zgraditev tega plovnega kanala dokazuie, da je za obe sosedni državi mogoče skupno sodelovanje, in je dodala da je to delo predvsem častitljiv spomenik prijateljstva obeh držav. Predsednik Eisenhower pa je med drugim izjavil: «Morska pot, ki veže oceane z velikimi jezeri severnoameriške celine, je uresničenje sna tiso-čev ljudi, ki živijo na obeh straneh te skupne meje Kanade in ZDA.» Neredi v Boliviji LA PAZ, 26. — Bolivijska vlada je javiia, da je v Santa Cruzu izbruhnil upor. Uporniki so uničili državno radijsko postajo. Poročilo pravi, da pripadajo uporniki mladin. ski zvezi v Santa Cruzu in drugim krajevnim organizacijam. Poročilo dodaja, da je bila davi napadena ena policijska brigada. Dva častnika m en podčastnik so bili ubiti, en pedčastnik pa ranjen. Upornici so napadli tudi vladne funkcionarje. y ostalem delu države je mirno. Vlada pravi dalje, da je upor ((posledica kampanje lažnih vesti, ki so jih razširile politične skupine in poslovni ljudje, ki so trdili, da je vlada z namenom, da oškoduje krajevne proizvajalce, začela uvažati blago«. Več članov krajevnih oblasti je odstopilo in vlada je imenovala nove. «To je bil izgovor hujskačev, nadaljuje poročilo, za povzročitev vrste nasilnih dejanj proti poedinim državnim funkcionarjem.« ^Univerza danes* DUBROVNIK, 26. — V Dubrovniku bo od 13. do 22. julija mednarodni seminar «t/ni-verza dane*», na katerem bodo proučili oblike nacionalnega in mednarodnega sodelovanja in znanstveno delo na uni. verzah. Za seminar so se doslej prijavili številni znanstveni delavci iz Francije, Grčije, Avstrije, Polj-ke Indije, ZDA, Kanade, Italije in drugih držav. teli vse naokoli. Ves preplašen 1 ma. Gasilci, ki so nemudoma ' prihiteli, so takoj preprečili, da bi nastal požar. Nehru za volitve v Kerali TRIVANDRUM, 26. — Indijski ministrski predsednik Nehru, ki se je tri dni posvetoval s predstavniki keralske vlade, opozicijske kongresne stranke, verskimi in študentskimi voditelji v prizadevanju, da bj našli miroljubni izhod iz položaja te dežele, v kateri skušalo strmoglaviti komunistično vlado, je v Trivandrt*. mu izjavil, da se indijska vlada ne namerava vmešavati v notranje zadeve Kerale. Dejal je, da je očitno izhod iz sedanjega položaja Kerala v novih volitvah, Nehru je na vprašanje, *!i svetuje, naj razpišejo nove volitve v tej državi, odgovoril, da ni njegova stvar, da svetuje. Na vprašanje, ali odobrava #kampanjo neposredne akcije«, ki jo je začela opozicija proti keralski vladi, je Ciejal, da ne odobrava nepo-siedne akcije, če so možni tli ugi načini. Na vprašanje, kako sodi t> tem, da keralska vlada ni hotela po sodni poti poravnati spopoda med policijo in demonstranti, na katere so streljali, je Nehru odgovoril, da takšnih incidentov ni treba urejati po sodni poti. Ministrski predsednik Nehru ni povedal, kaj bo ukrenil. Dobro poučeni krogi pravijo, da so ministri karalske vlade Nehruju izjavili, da ne nameravajo odstopiti vzlic opozicijski kampaniji. je deček skupno z ostalimi člani družine zbežal iz hiše proti kraju Olgiate. Dva motorja letala so našli na poti Castellanza, ki vodi v Marna-te Olona, blizu skladišča Mon-tecatini. Eno krilo so našli daleč na polju blizu Olgiate. V kraju Malnate so našli tudi več kosov letala. Vse naokoli so raztresene raznovrstne razbitine, kovčki, obleke in tudi nekaj igrač. Malo je manjkalo, da se že tako številnim žrtvam niso pridružile še druge. Kosi letala so podli kakih 20 metrov proč od hiše Agnesi Addohba-ti v Olgiate Olona, pri čemer je rastal velik požar. Motorji letala so v plamenih padli na daljnovod z visoko napetostjo ter so podrli velik drog elek-trovoda. Trup letala je padel kakih dvajset metrov od omenjene hiše družine Addobbati, V tei hiši so bile štiri osebe. Vsi štirje so iz strahu pobegnili na polje. Dve uri po nesreči ni gasilcem še uspelo pogasiti velikega požara. Letalo je namreč na letališču Malpensa napolnilo svoje rezervoarje z gorivom. Gasilci in reševalne skupine opravljajo svoje delo med velikim nalivom. Na kraj nesreče so prišli tudi prefekt iz Varese, kvestor in župan iz Busto Arsizia. Kljub velikemu nalivu se je na kraju nesreče zbrala ogromna množica, ki jo zadržujejo karabinjerji, policisti in vojaki. Zvedelo se je, da je med nesrečo zgubila življenje tudi sestra znamenitega italijanskega fizika Fermija, ki je umrl leta 1954. Po najbolj verjetni domnevi je nesrečo povzročila strela. Do tega zaključka prihajajo izvedenci zaradi dejstva, da so slišali tri eksplozije. Zato je verjetno, da je nesrečo povzročila strela, ki je udarila v enega od motorjev. Toda ne izključuje se tudi možnost, da je strela udarita v bencinski rezervoar. Kraj. kamor je padel del trupa letala s številnimi potniki, je oddaljen samo nekaj desetin metrov od zavoda za tuberkulozne, kjer je nekaj sto otrok. Na srečo je poslopje ostalo nepoškodovano. Kakih 50 metrov od tega zavoda je padel na dvorišče nekega bara kos letala, dolg tri metre. Jutri zjutraj ob 6 bodo ob navzočnosti sodnih oblasti odnesli trupla ponesrečenih potnikov v Busto Arsizio, kjer jih bodo postavili na mrtvaški Oder. Predstavnik družbe TWA je nocoj izjavil, da ta ameriška letalska družba ni imela letalskih nesreč pri mednarodnih poletih že devet let, in sider od 31. avgusta 1950. «Od tega dne, je pripomnil predstavnik, so letala naše družbe prepeljala šest milijard potnikov na miljo pri mednarodnih poletih za skupno dva milijona, dejanskih enot.’ Iz Rima javljajo medtem, da je malo manjkalo, da se tam ni dogodila nova nesreča s štirimotornim letalom družbe «TWA». Ko je letalo ob 20.10 pristajalo, so opazili, da uhaja iz motorja gost oblak di- IIIIIIIII.umnimi Ullillii Mac Millan poudarja pozitivnost konference zunanjih ministrov Prvi sestanek «na vrhu» naj bi bil sestavni del verige «vrhov» Anglija nasprotuje predlogu SZ o neatomskem področju na Balkanu - Optimizem o pogajanjih za prekinitev jedrskih poizkusov LONDON, 26. — Mac Millan je govoril v združenju konservativnih žensk in izjavil, da ženevska konferertca ni bila negativna. »Ne morem predvidevati nadaljnjega razvoja konference, je pripomnil Mae Millan. toda mislim, da se je napredovalo, in sicer ne v smislu priprave teksta o sporazumu, pač pa v vsakem primeru glede načina načenja, nja vprašanja, ge vedno u-pam, da bo ta konferenca pripeljala do sestanka predsednikov vlad. Ta konferenca je nujen precedens za sestanek najvlšjih, če se hoče, da bo ta ploden in pozitiven«. Seveda ne mislim, da bi sestanek najvišjih lahko v nekaj dneh rešil velika vpra sanja. Toda če bi se mogli sporazumeti o Berlinu, bi lahko pripravili nov seznam vprašanj, ki zaslužijo naše proučevanje. Toda ne mislite na konferenco »na vrhu« kot na edini vrh, pač pa kot vrh, ki je sestavni del veri-ge»». V zvezi s pogajanji o prekinitvi jedrskih poizkusov je Mac Millan izjavil: «Ce bomo lahko sklenili sporazum o u-vedbi mednarodnega nadzorstvenega sistema nad prekinitvijo poizkusov, se bomo morda lahko pogajali o medna rodnem nadzorstvenem siste mu za klasično in neklasično orožje«, javil, da je predlog Hruščeva, ki ga je sprožil v Albaniji, »propagandistična pobuda sovjetske vlade«. Dodal je: »Britanska vlada je vedno pripravljena razpravljati o omejitvi ali odpravi jedrskega orožja v okviru skrbno uravnovešenega sporazuma o razorožitvi.« Tudi v francoskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da sovjetski predlog ne pomeni Zaliodnoberlinski župan W I Ormsbv-Gore. Ta je tedaj iz Brandt je v poslanski zbornici v imenu zahodnoberlinskegu senata priporočal, naj se druga faza ženevske konference do največje mere «deberlini-zira«. Izrekel se je za ustanovitev »medadministrativnega odbora«, ki naj bi obravnaval vsa praktična vprašanja med obema Nemčijama. Zatem je Brandt izjavil, da bi lahko napravili resen poizkus za ureditev komunikacij v Berlinu. »Morda bi bilo v interesu štirih velesil in obeh nemških uprav, je pripomnil župan, da bi pozvali nevtralno oblast ali funkcionarje Organizacije združenih narodov, naj rešijo nasprotja materialnega značaja na tem področju«. Pripomnil je, da zahod-noberlinski senat zavrača u-stanovitev kakršne koli nadzorstvene komisije, ki bi omogočila Sovjetski zvezi, da uveljavlja kakršne koli pravice v zahodnem Berlinu. V Washingtonu so javili, da bo državni tajnik Herter na vabilo Brandta v kratkem obiskal zahodni Berlin. Predstavnik Foreign Officea je danes potrdil, da Velika Britanija nasprotuje sovjetskemu predlogu za določitev brez-atomskega področja na Balkanu in na Jadranu. Omenil je s tem v zvezi izjavo, ki jo je 17. junija podal v spodnji zbornici državni minister Harrimati o razgovoru s Hruščevom PARIZ, 26. i Bivši guverner drž*ve New Yorjc Averell Harriman je prišel danes iz Moskve z letalom v Pariz. Ko je izstopil iz letala, je izjavil, da je zadovoljen s svojim obiskom v SZ. »Prepričal sem se o izrednem obnovitvenem delu in o presenetljivem gospodarskem razmahu, ki so ga dosegli za ceno neumornega dela na političnem področju. Svojim gostom sem tudi poudaril enakost pogledov demokratične in republikanske stranke, kar se tiče ženevske konference, in pripomnil, da se z zahodnim stališčem strinjajo vsi Američani poleg prebivalcev zahodnega Berlina.* Harriman je povedal, da je imel tri razgovore s Hruščevom. Izrcrel je zadovo^stvo nad prisrčnim sprejemom v SZ. Dodal pa je, da je razočaran nad nezadostnim poznavanjem ameriških zadev v Moskvi. »Hruščev, je dejal Harriman, je odločno poudaril, da bo sovjetsko stališče v mednarodnih zadevah ostalo nespremenjeno. Zlasti je Hruščev poudaril, da ne bo dovolil vključitve Vzhodne Nemčije v kapitalistični sistem Zahodne Nemčije.* Harriman se je s Hruščevom razgovarjal o ženevski konferenci samo posredno. Mnenja pa je, da sovjetski voditelji in vse sovjetsko ljudstvo želijo - mir in prijateljstvo z ZDA. Glede nemškega vprašanja je Hruščev izjavil Harrimanu, da ni pripravljen dovoliti, «da bi se z njim norčevali*. Glede bližnjega obiska Nikona v Moskvi je Hruščev izjavil, da bo z veseljem sprejel vsakega uradnega obiskovalca, ki bi prišel iz ZDA. Stanje Armstronga se SPOLE z O, 26. — Stanje Armstronga se je izboljšalo. Tiskovni urad festivala dveh svetov je objavil poročilo, v katerem pravi, da je preživel Armstrong ponoči okoli ene ure majhno krizo, toda proti nič novega in da gre predvsem t Jullu se Je opazilo znatno iz- — ---------------------------------' boljsanje njegovega stanja. Zdravnik, ki ga je pregledal, je ugotovil, da je srce v dobrem stanju. Ob 7.30 je bolnik popil skodelico kave in se je nato usedel ter prebral brzojavile z voščili, ki jih dobiva z vsega sveta; šalil se je tudi z bolničarko. Njegova žena m osebni zdravnik sta ga zapustila sinoči ob 23.30 in se do tedaj se nista vrnila. Zjutraj je bolnina pregledal tudi prof. Tramontana. Ugotovil je, da je njegova temperatura padla na 57,5, in je izjavil, da ima bolezen sedaj normalen tek. Bolnika zdravijo z antibioktini. «» ------ , BLGOHAD, 26. — Na vabilo anademskega sveta Jugoslavije bo v zaietku septembru pri-spel v Jugoslavijo predsednik poljske akademije znanosti in profesor na univerzi v Varšavi dr. Tadeus* Kotardinski. za propagando. V londonskih pooblaščenih krogih menijo, da bo na ženevski konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov mogoče dovolj napredovati, tako da bi se predsedniki vlad čez nekaj mesecev lahko sestali in dosegli sporazum. V britanskih pristojnih krogih ugotavljajo, da bi se morebitnemu spora zumu ZDA, SZ in Velike Britanije lahko pridružile še druge države. Londonski optimizem temelji na dejstvu, da je SZ sprejela načelo nadzorstva in inšpekcije, in na dejstvu, da bodo morebitni sporazum treh držav verjetno odobrile vse ostale države. S tem v zvezi menijo v britanskih obveščenih krogih, da je Kitajska baje sporočila, da je pripravljena pridružiti se temu sporazumu ter sprejeti na svojem ozemlju navzočnost mednarodnih nadzorstvenih ikupin. A \ 27. junija 1959 Dane«, SOBOTA, 27. juaija J.Efcfcl f 1t . Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 23.55 in zatone ob 11.44. Jutri, NEDELJA, 2*. Junija Zor*rra PRIMORSKI DNEVNIK — ——* Vreme včeraj: Najvišja ratur* 27, naj n vi ja 19,5, ob uri 26,3, zračni tlak 1012,9 veter zahodnik 7 km, vlaga odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje mirno, temperatura morja IM auupinje. - Tržaški občinski svet je sklenil postaviti spomenik odporniškemu gibanju Odobritev sklepov o prodaji zemljišča za naselje San Sergio, o dražbi za gradnjo šole na Kolonkovca in popravilih v dveh drugih šolah Na -včerajšnji seji tržaškega občtnskega sveta te svetovalec Arturo Calabria predložil naslednji a Tržaški o sate ^vet VneMij da je dolžnost pokloniti 6e vsem, ki so se v velikerfv zge» ,i|itefl | dovinskem dogajanju odporniškega gibanja borili za svobo. do in demokracijo; počastiti spomin vseh. ki so padli in * tem doprinesli največjo žrtev, ter se oddolžili vsem, ki so bili pohabljeni, veem, ki so umrli v kdncenUaoijskih taboriščih in v zaporih ali ki so se vrjlili izčrpani; vsem družinam, kr 'so- 'preživele ure stisk :n terorja; ljudstvu, ki je z delom in trpljenjem zaslužilo najvišje priznanje, to je zlato kolajno za vojaške zasluge, ki krasi mestni prapor. Za poveličanje neuničljivih vrednot osvobodilne vojne in v -trajen spomin in opomin, da se morajo te vrednote o-hraniti in zaščititi, sklene občinski svet, da se postavi spomenik odporniškemu gibanju sredi vrta na Trgu Liberta. Okoli tega predlaganega sklepa se je razvila daljša diskusija. Najprej se je ogla3il odbornik Rinaldini, ki je o-menil neki svoj prejšnji predlog, da bi postavili spomenik drugje. Pri tem se je tudi skliceval na superintendanco za varstvo spomenikov, ki bi rada vzpostavila vodnjak, ki je svoj čas stal na Trgu Liberta. Zato je predlagal popravek predlaganega sklepa v smislu, naj bi spomenik stal sna nekem mestnem trgu«. Calabria je na to odgovoril, da se ne sme spomenik potisniti v predmestje. Dr. Pin-eherle je dejal, naj bi postavili spomenik na Oberdanko-vem trgu, kjer je bil sedež esesovcev. Prof. Lonza pa je predlagal, naj se vnese popravek, naj se spomenik postavi na enem izmed osrednjih trgov. Vodja skupine svetovalec | ljuba Vsa diskusija pa ie- vzbudila -vtis,' rta bf demokristjani radi potisnili spomenik čimbolj mr rob mg^ta, J^akof da bi se «RhsistenzeS> nekam' -šrtimovd-1 li ter ^cakor da bi bila posla-' r’®nmet>rkfi pač 1*/nedolžnost. Obsodbe vredno pa je bilo županovo pojasnjevanje namena resolucije z navajanjem porčinjskih dogodkov, s čimer je hotel dati resoluciji pomen, ki ga nima, kajti njeno besedilo je dovolj jasno, tako da ga županovo »pojasnilo« ne more popačiti. Občinski odbor je odobril tudi nekaj upravnih sklepov. Tako je odobril sklep o prodaji 48.800 kv. metrov občinskega zemljišča ustanovi industrijskega pristanišča za naselje San Sergio po simbolični ceni lire za vsak kv. meter, ker bodo na tem zemljišču zidali hiše za stanovalce, ki prebivajo sedaj v nezdravih stanovanjih Zatem so odobrili sklep o dražbi za dodelitev del za gradnjo o-snovne šole na Kolonkovcu za 74.200.000 lir, o 2.550.000 lir izdatka za popravila v šoli »Carniel«. o popravilu strehe v osnovni šoli »De Amicis« za milijona lir ter o delni spremembi določil regulacijskega načrta, da se omogoči zidanje neke cerkve pri novi ■univerzi. V začetku seje so bila na vr^ti razna vprašanja sveto-varečv. Tako je svetovalec Radich opozoril župana na zvijanje t$rif za storitve Rdečega križa in ga vprašal, ali misli posredovati pri vladnem komisarju, da poveča prispevek za kritje primanjkljaja te ustanove. Zupan je odgovoril, da je dala država Rdečemu križu v Trstu največ podpore ter da bi ga moralo podpreti vse meščanstvo. Drugo Radichevo vprašanje pa se je tikalo pokojnin občinskim uslužbencem, za katere veljajo različna merila. Svetovalec Muslin je opozoril pristojnega odbornika na slabo stanje Ulice Apiari v Rojanu in Geppi mu je zagotovil, da bodo naredili, kolikor jim pač bodo dopuščala sredstva. Svetovalka Berne-tičeva je v svojih vprašanjih omenila ruševine na Brdini na Opčinah, ki Po 14 letih od konca vojne ogražajo zlasti varnost otrok, ter šole v Istrski ulici, Trebčah in Križu, ki nujno potrebujejo popravil. Odbornik Geppi je obljubil, da bodo za šole napravili, kar bodo mogli, vprašanje odstranitve ruševin na Opčinah pa proučujejo. Poslovilni obiski dr. Tavelle Naše me^to zapušča šolski skrbnik dr. Alberto Mario Ta-vella, ki je bil premeščen v Pavio, kjer bo nastopil novo službeno mesto 1. julija. Dr. Tavella, ki je,, bil rojen leta 1910 v Vibo Valenti^ v catan-zarski pokrajini in je doktoriral na pravni fakulteti v Pe-rugi, je prišel v naše mesto že leta 1936, kjer je bil nameščen na šolskem skrbništvu. Dvajset let kasneje, t. j. pred tremi leti, je bil imenovan za šolskega skrbnika. Včeraj je dr. Tavella bil na poslovilnem obisku pri županu, ki mu je v znak priznanja in v imenu tržaškega mesta poklonil srebrn mestni pečat. Ob 11.30 se je šolski skrbnik poslovil od majorja Spaccamontija s finančne intendance, Opoldne pa je bil sprejet pri vladnem generalnem komisarju dr. Pa-lamari, ter pri dr. Capponu in prefektu Tasslnu. Dr. Tavella. od katerega so se že pred dnevi poslovili tudi slovenski šol niki, se je popoldne poslovil še od predsednika pokrajine prof. Gregorettija. Sporočilo MUIS MU1S sporoča, da bo prišel v ponedeljek 29. junija v Trst poslanec Matteo Matteot-ti, ki bo ob 18. uri predsedoval sestanku izvršnega odbora federacije MUIS. Nato pa bo ob 19. uri v Ul. Zonta 2 skupščina članov, ki jim bo Mat-teotti obrazložil sporazum o vključitvi MiUIS v PSI in način ter pogoje vključitve. Danes IV. mednarodni dan lesa na velesejmu Otvoritev pokritega prostora v lesnem pristanišču pod Skednjem Popoldne bo zasedanje o lesu, ki se ga bodo udeležili vidni predstavniki in lesni strokovnjaki Italije, Jugoslavije, Avstrije in drugih držav - Začetek zasedanja o ladijski tehniki Pod okriljem tržaškega velesejma bo danes »IV. mednarodni dan lesa«, ki obsega u-radno otvoritev pokritega prostor* v lesnem pristanišču pod Skednjem ter zasedanje, katerega se bodo udeležili številni’lesni strokovnjaki. Dopoldne ob 11. uri se bodo v iesnem pristanišču zbrali številni tehniki, operaterji, indu-strijci, lesni strokovnjaki sosednih držav ter predstavniki oblasti. Kot smo že poročali, bodo izročili svojemu namenu nove pokrite prostore, ki se raztezajo na površini 100 tisoč kv metrov. Pravzaprav gre za 40 velikih lop. v katerih bodo lahko delavci manipulirali z lesom skozi vse leto, , to se pravi tudi v zimi, medtem ko so bile do sedaj vse operacije v zimskem času in ob slabem vremenu o-nemogočene. Za gradnjo novih lop so porabili 450 milijonov lir, kar že samo na sebi priča, da gre za obsežno delo, ki bo omogočilo še večjo funkcionalnost lesnega pristanišča. Popoldne ob 16. uri pa bo v sejni dvorani tržaškega velesejma zasedanje ob mednarodnemu dnevu lesa, na kate- rem bodo govorili glavni ravnatelj gozdnega gospodarstva dr. inž. Alberto Maria Camai-ti, predsednik Vsedržavnega združenja trgovcev z lesom in plutovino poslanec Francesco feaija, ravnatelj istega združenja dr. Giuseppe Trippodo, univ. prof dr. Josef Kisser z dunajske univerze ter prof. F. Kollman z lesnega inštituta v Muenchenu. Medtem ko bodo italijanski govorniki govorili predvsem o raznih vprašanjih lesne trgovine v okviru skupnega evropskega tržišča, pa bosta avstrijski oziroma nemški strokovnjak govorila o nekaterih tehničnih vprašanjih lesnega gospodarstva. Tudi temu zasedanju bodo prisostvovali številni tehniki in strokovnjaki, med njimi številna delegacija lesnih strokovnjakov Jugoslavije. Danes dopoldne bo na tržaškem velesejmu tudi zasedanje deželnega obrtniškega združenja za Furlanijo in Julijsko krajino, katerega se bosta udeležila tudi predsednik in glavni tajnik vsedržavne italijanske zveze obrtnikov. Na zasedanju, kateremu bodo prisostvovali predstavniki o-brtniških združenj Trsta, Tr- Danes splošna stavka v vseh tržaških kovinarskih podjetjih Skupščina kovinarjev FI0M-CCIL ■ Pogajanja med sindikati in predstavniki trgovcev dobro napredujejo ■ Sporazum o izplačilu posebne nagrade delavcem v podjetju AFA Danes bodo pričeli stavkati kovinarski delavci v vseh tržaških podjetjih. Stavka se KD Stopper je predlagal do-1 prične ob 6. uri zjutraj m se datek, da se postavi spomenik tistim, ki so padli za svobodo »Italije«, na kar je Calabria pripomnil, da so se I-talijani borili tudi v inozemstvu za svobodo vseh proti nacjfašizmu ter da je treba počastiti vse te borce. Na koncu je bil izglasovan sklep z obema demokristjan-skima popravkoma o «Italiji» in o »nekem mestnem' trgu«, ker j* !kil predlog Lonžt zavrnjen z večino dvph glasov. bo zaključila jutri ob isti uri Kot smo že podrobno poročali, so novo stavkovno gibanje sklenila 20. t. m. tajništva vseh treh sindikalnih organizacij v vsedržavnem okviru in to tako, da bodo prve splošne stavke ta teden, prihodnji teden pa stavke za nekaj ur. Ce to stavkovno gibanje ne bo zadostovalo, se bodo sindikalne organizacije ponovno sestale in borbo še bolj zaostrile. Mltf MIIIHttMIIIMMIIIItmiVIrtMtllltlHHIIIIIIIIIlitllllllfllltllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIillllllllll Zasledili so šoferja ki je povozil časnikarja Gre m odv. Geranhja, ki se bo moral sedaj zagovarjali pred sodiščem • Ponesrečeni časnikar pa so bo moral idraviti okrog 70 dni Vse kaže, da bo stavka ko- i šča delodajalcev uspešno opra-vinarjev tokrat ostrejša in | viti naloge, da je prišlo do V četrtek smo javili, da j« neznan šofer povozil 61-ietnega novinarja Maria Mau-rizia, stanujočega v Miramar-skem drevoredu, ko je hotel prečkati cesto v bližini policijske postaje v Barkovljah. Maurizio si je pri padcu zlomil levi kolk ter je dobil še druge poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnišnici od 60 do 70 dni. Izvedeli smo. da je prometni policiji sedaj uspelo izslediti krivca nesreče. Gre za 43-letnega odvetnika Antonia Oerantija, stanujočega v Ul. San Lazzaro 20, ki je vozil tisto noč skozi Barkovlje s svojim avtom fiat 1100. N« policiji je Geranti priznal, da je podrl na tla Mau-rizia ter da je pobegnil, ker se je zbal posledic. Da bi zakril sled, se je po nesreči odpeljal v Gradiško, kjer je dal v eni izmed tamkajšnjih mehaničnih delavnic popraviti svoj avtomobil, ki je bil zaradi udarca nekoliko poškodovan. Geranti je bil prijavljen sodnim oblastem. «» ; Urnik pokritega bazena V ponedeljek 29. junija bo pokriti bazen odprt za občinstvo samo od 13. do 19. ure, medtem ko bo v dopoldanskih urah zaradi neke športne ma nifesta^ ___ Urnik poštnih uradov jutri in v ponedeljek Poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo poštni uradi v nedeljo 28. t. m. upoštevali praznični urnik. V ponedeljek 29. pa bodo delali samo do 12. ure, in sicer pisemska služba ter brzojavni uradi, medtem ko bo brzojavni urad na glavni poiti posloval neprekinjeno. Sporočilo PSDI Tiskovni urad tržaške federacije PSDI sporoča ,da je vodstvo na sinočnji seji obravnavalo razna politična, gospodarska in upravna vprašanja. Socialdemokratsko vodstvo ugotavlja, da se vključitev MUIS v PSI ne uresničuje na ideološki oanovi demokratične levice, marveč na osnovi zmedenega in protislovnega položaja v PSI. Po mnenju PSDI postavlja PSI tržaškim članom MUIS pogoje, po katerih bi se morali ti člani odreči svojim stališčem, ki so jih doslej zagovarjal v upravnih in sindikalnih vprašanjih. Po mnenju PSDI je PSI v Trstu okrepil »voje vezi s KPI, kar naj bi dokazovala tudi ustanovitev odbora za zaščito gospodarstva, ki naj bi bil »navdahnjen frontistično«. (Pri tem pa poročilo pozablja, da je odbor pozval vse sile, ki jim je pri srcu napredek tržaškega gospodarstva, naj se mu pridružijo, kar nima nič opravka s «frontizmom»). Poročilo nadalje trdi da je PSDI edina levičarska demokratična in laična sila v Trstu, ki lahko zagotovi trajno demokratično upravo. Vodstvo PSDl izraža nato željo, da bi se čimprej ustanovila avtonomna dežela ter da se izvolijo trije senatorji za naše o-zemlje. Nadalje zahteva, da se čimprej uresničijo dela v okviru zakona o 45 milijardah, da •ndustn- a naso zeleza bolj enotna kot prejšnje, saj je položaj v resnici vedno bolj oster, ker industrijci trmasto vztrajajo na svojem stališču in nočejo razpravljati o obnovi in izboljšanju nekaterih bistvenih členov delovne pogodbe. Zato pa pritiskajo na vse načine, da bi strli delavski odpor. V to vrsto spada tudi ravnanje ravnateljstva CRDA, ki je sicer že pripravilo tedenske, plače za delavce .vendar pa jih včeraj niso izplačali. Med stavko je sklicala FIOM-CG1L skupščino kovinarjev, ki bo ob 10. uri v dvorani v Ul. Madonnina in na kateri bo govora o sedanjem sindikalnem položaju in zlasti o perspektivah borbe kovinarjev. Delavska zbornica pa je sklicala skupščino ,ki bo ob 10. uri na vrtu sedeža v Ul. Du-ca d’Aosto. Včeraj so se sestali na uradu za delo sindikalni predstavniki in predstavniki trgovcev ter so razpravljali o uveljavitvi sporazuma od 1. aprila letos, ki predvideva znatne izboljšave za uslužbence trgovin in drugih trgovskih podjetij. Kaže, da so premostili najhujše težave in da so na včerajšnjem sestanku rešili tista vprašanja, za katera je do sedaj bil spor najostrejši. Obstajajo sicer še nekatera nerešena vprašanja, vendar se pričakuje, da jih bo mogoče rešiti že na sestanku, ki bo prihodnji teden v torek. Sporazum od 1. aprila je bil podpisan na vladnem generalnem komisariatu potem ko sta obe sindikalni organizaciji že proglasili stavko. Ta sporazum je predvideval, da posebna paritetična komisija sestavi nove tabele in reši nekatera djuga vprašanja. Kjmi- ija pa ni mogla zaradi s ta li- ga Trsta v trgovinski izmenjavi med Vzhpdomdn ZMiodom. Tržaška hranilnica sporoča, da zapad* 31. avgusta rok . za predložitev 'proščdj'zb* dčdtfli-tev študijskih štipendij, ki jih je dal* TržMka hranilnica n* razpolago dijakom srednjih šol zg solsko let* l(J68-5Bv Prpš nje za štipendije, ki so bfle dane na razpolago ob mednarodnem dnevu varčevanja, lahko vložijo dijaki, ki imajo stalno bivališče v tržaški občini. Podrobnejše informacije lahko dobijo vsi interesirani dijaki v sobi št. 100 v drugem nadstropju tržaškega županstva. -— «» —■ Nesreča avtomobilista S pridržano prognozo so sinoči sprejeli v glavno bolnišnico 53-letnega Giordina Bta-fuzza, stanujočega v Ul. Ros-setti 76, ki ima zlomi j m prs. ni koš in močan možganski pretres Stafuzza so pripelja li v Trst iz bolnišnice v Gra-dežu, kjer je ležal od 24. t.m. Spremljal ga je njegov nečak 23-letni Giovanni Bertoli, ki je povedal, da se je Stafuzza ponesrečil s svojim avtomobilom »giuglietta« v sredo 24. t. m., ko je vozil iz Ogleja proti Gradčžu. __ «» — Nesreča na delu 36-letni delavec Giordano Scheriani, stanujoč v Miljah -Zindis 121, se je včeraj pri delu ponesrečil. Bil je zaposlen pri popravljalnih delih na ladji «San Felice« v ladjedelnici Felszegy, ko mu je nenadoma spodrsnilo ter je padel s stopnic na palubo. Pri tem sl je zlomil zapestje leve roke, zaradi česar se bo moral zdraviti v bolnišnici 40 dni. ponovnih dolgotrajnih pogajanj na uradu za delo in se pričakuje, da jih bodo v kratkem uspešno končali. Sporazum med drugim predvideva povišanje plač za 2,5 odstotkov in sicer od 1. aprila dalje. Zaostale poviške bodo izplačali brž ko bodo pogajanja zaključena. * * * Včeraj so podpisali sporazum glede položaja v podjetju AFA, kjer so delavci v zadnjem času večkrat stavkali. Sporazum predvideva, da bodo delavcem izplačali posebno nagrado v višini 5.000 lir in jim izplačali posojilo 5000 lir, ki ga bodo vrnili ali s trinajsto plačo ali na kak drugi način, ki ga bodo še določili. Vclesejemski dobitki Včeraj so izžrebali na velesejmu naslednje dobitke: 1. nagrada — vozni listek za potovanje v Neapelj - Palermo, Tullio Vorin, Ul. Vergerio 14, Trst; 2. nagrada — avtomobilska karta Italije, Livio Mil-lo, Ul. Raffaello Sanzio 36, Trst; 3. lestenec za kuhinjo, Aldo De Feo, Ul. DTsella 18, Trst; 4. fotoaparat, Paolo Me-reu, Scala Bonghi 120, Trst; pero «LUS» so dobili; Marcel-lo Ribarič, Monte Kuko 48, Trst; Natalia Radui, Ul. sv. Marka, Trst; Angelo Candi, Šalita Gretta 15, Trst; Maria Zuliani, Rocol.686, Trst; Franco Toronto, «Saturnia», Trst; Pierina Guštin, Šalita Treno-via 17, Trst; Gianfranco Gioit-ti, Ul. Tigor 23, Trst; Alviano Fuoco, Ul. Porta 12, Trst; Bo-setta, Muggia, Dorsello 300, Maria Liso, Ul. Medi* 41, Trst. Posredovanje pri prof. Gregorettiju in dr. Caidastiju 19. dan splošne stavke pomorščakov Tudi pleskarji bodo v najkrajšem času napovedali stavko Včeraj popoldne je predsednik pokrajine prof. Gregoretti sprejel delegacijo stavkajočih pomorščakov. Predsednik je izjavil, da smo pred pogajanji med delodajalci in predstavniki delavcev na pobudo vlade. Zagotovil je, da se bo pridružil vsaki pobudi, ki jo lahko sprejmejo lokalne oblasti in ki bi služila zato, da se bodo pogajanja odvijala v ozračju razumevanja za delavske potrebe in se končala s sporazumom, ki bo zadovoljeval obe stranki tako, da ne bo prišlo več do dogodkov, ki povzročajo celotnemu gospodarstvu veliko škodo. Predstavniki stavkajočih pomorščakov so včeraj obiskali tudi predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija, ki je prav tako zagotovil, da se bo zavzel pri lokalnih oblasteh zato, da se spor čim prej uredi in da se prekine s stavko, ki ima zlasti za naše mesto izredno negativne posledice. Koordinacijski odbor je včeraj učinkovito odgovoril na propagandistično gonjo združenja brodarjev. Po mestu so se namreč pojavili številni lepaki z bogato dokumentiranim materialom, koliko zaslužijo pomorščaki in kakšne bajne zaslužke imajo veliki brodarji še sedaj, ko ni več najvišja pomorska konjunktura. Iz teh podatkov je tudi razvidno, da bremene plače pomorščakov le nekaj odstotkov celotni kosmati dobiček, ki ga prinaša neka ladja. To pa tudi pomeni, da povišanje prejemkov pomorščakov in izboljšanje njih položaja, nikakor ne bi moglo odločilno vplivati na rentabilnost brodovja, kar trde brodarji. Koordinacijski odbor pleskarjev je v soglasju z obema sindikalnima organizacijama sklenil proglasiti stavko pleskarjev in enotno skupščino, ki bo v sredo 1. julija ob 18.30 na sedežu v Ul. Pondares 8. Datum stavke bodo kasneje določili. V poročilu, ki ga je izdal koordinacijski odbor, poudarjajo, da pleskarji niso prejeli od 1. 1951 nobenega povišanja plače in da so zato njih zahteve v resnici zelo skromne. Delavci so namreč zahtevali povišanje plač za 6 odst., povišanje posebne aoklade od 5 do 6,5 odst., povišanje odstotka za počitnice, trinajsto plačo in praznike od 19 na 19,70 odst., 100 lir na dan za obleko in 50 lir na dan, ker nimajo menze. Delodajalci so odbili te zahteve in so bili pripravljeni povišati plače za 5 lir na uro, pri čemer so izključili vajence. Poleg tega so pristali na povišanje odstotka za praznike od 19 do 19.35 odst. Na te predloge ni delavcem ostalo nič drugega, kot da prično z odločno borbo, kar so tudi sklenili na zadnji skupščini. ’ ni ..................................... žiča, Gorice, Vidma. Pordenona, Magnaga in Sacila bodo obravnavali probleme, ki zadevajo obrtnike v okviru dežele, kot tudi vprašanja vsedržavnega značaja. Nadalje bo danes dopoldne tudi otvoritev «JV. tržaškega zasedanja ladijske tehnike«, in sicer ob 9.30 v Kulturnem in umetniškem krožku, kateremu bo prisostvoval tudi podtajnik v ministrstvu za pošte in telekomunikacije. Zasedanje bodo nadaljevali popoldne ob 17. uri v dvorani za sestanke na tržaškem velesejmu. Končno je treba omeniti še revijo «Tržaških modelov«, ki bo nocoj ob 21. uri na terasi palače narodov na tržaškem velesejmu. Revija, ki ima namen valorizirati modne uspehe tržaških krojaških salonov, bo prva te vrste v našem mestu in jo je organiziralo Združenje tržaških obrtnikov s pomočjo in podporo velese-jemske ustanove, trgovinske zbornice, Centra za gospodarski razvoj ter še nekaterih drugih ustanov. Tržaške manekenke bodo predstavile »tržaške modele«, ki so plod dela 23 najboljših krojaških salonov našega mesta. Skupno bo občinstvu predstavljenih kakih 60 modelov napravljenih iz najboljših vrst blaga, ki sta ga dali organizatorjem na razpolago tovarna «Snia Viscosa« ter predilnica #Cantoni». Namen revije je tudi prikazali na bližnjih tržiščih — predvsem v Avstriji, Jugoslaviji ter sosednih pokrajinah — vrednost naše lokalne obrtniške proizvodnje, z namenom morebitnega izvoza na sosedna tržišča. --«»---- Na gradu koncert ameriškega vojaškega orkestra Simfonični orkester ameriške 7. armade je imel včeraj zvečer na gradu koncert. Zal, vreme ni bilo prireditvi naj■ bolj naklonjeno. Koncert- se je pričel z uverturo k Rossinijevi «Pepelkiu, nakar je sledila suita iz baleta «Ne»erjetni flavtistu Walterja Pistona. Se pred koncem te skladbe pa je začelo deževati, vendar je btlo nekoliko pozneje mogoče začeti izvajati Čajkovskega IV. simfonijo. Dež je začel spet padati takoj po zaključku koncerta Simfonični orkester 7. ameriške armade je zelo dobro telo, ki bi ga bilo vredno večkrat poslušati in to v okoliščinah, kjer bi igranje prišlo še bolje do izraza in bi tudi poslušalci lahko bili bolj zbra- ■II IlUllIKHlIlIttlHIIIIIHIIIIIII IIIIIIIIIIIHIII •■■>MtinillllllllllHi|IIIIIIIIMIIIHIIII|l|lllllll|liailt1llt>nillll IIIII lili IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII Hilli IIIIIIIIHI KONGRES O PRODUKTIVNOSTI Hiti: Včeraj dopoldne so v dvorani trgovinske zbornice otvori-li četrto zasedanje o produktivnosti. Na svečanem delu otvoritve so bili prisotni tudi predstavniki oblasti in med njimi župan dr. Franzil, poveljnik posadke gen. Vismara, pouprefekt dr. Cappon in druge osebnosti. Po kratkih pozdravnih besedah predsedniku velesejma inž. Sospista in predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija je spregovoril predsednik vsedržavnega odbora za produktivnost poslanec Ivan Matteo Lomburdo, ki je prečital obsežno poročijo o tematiki sedanjega zasedanja. Načini in metode merjenja in nadzorovanja produktivnosti podjetij so še vedno zelo neraščiščeni in nezanesljivi. Računovodski računi so se namreč izkazali za povsem neprimerne pri ocenjevanju stvarne rentabilnosti podjetja in to tako s tehničnega kot gospodarskega vidika. Računo-vodstvo preveč sloni na ocenjevanju odnosno beleženju že preteklih dogodkov in ne upošteva stalno izpreminjajočegu položaja. Zato se v zadnjem razdobju uporablja pri merjenju in nadzorovanju produktivnosti podjetja vedno v večji meri statistična metoda, ki predvideva bodoči obračun in Iz sodnih dvoran Se en šoier obsojen zaradi nenamernega umora daje potrebne elemente za načrtovanje v podjetju. V zaključku je predsednik Lombardo postavil pred kon-gresiste tri konkretna vprašanja; 1. Kakšnim kriterijem u-prave in nadzorstva se mora podrejati moderno podjetje, ki teži k produktivnosti 2. pri kakšnih pogojih se mora vskla-dltl ekonomična uprava in 3. kateri elementi so odločilni, da podjetje stopi na pet produktivnosti. Takoj zatem so kongresisti pričeli z delom in je inž. Mas-simi Rosiearelli prečital prvo poročilo na temo »Fizično merjenje produktivnosti«. Zasedanje se bo danes nadaljevalo. Včeraj je kazensko sodišče zopet obravnavalo nov primer nenamernega umora. Na zatožni klopi je sedel tokrat 28-letni Aldo Lenardi, stanujoč v Rojanu Molini 761. Do prometne nesreče, zaradi katere se je moral Aldo zagovarjati, je prišlo 10. maja 1956. Tistega dne dopoldne je vozil Lenandi s svojim avtom Fiat 500 po Furlanski cesti proti Greti. Že je zavozil v ovinek, kjer so bila v teku popravljalna dela, ko mu je privozil nasproti avtobus podjetja «Ser-gas». Da bi se izognil avtobusu je hotel Lenardi ustaviti, pri tem pa je avto na mokri cesti zdrsnil, se zavrtel in obenem podrl na tla 78-letno Marijo Krečič, stanujočo na Greti 42. Krečičevo so z avtom Rdečega križa takoj odpeljali v bolnišnico. Zdravstveno stanje pa se ji je začelo kmalu slabšati ter je 18. julija podlegla poškodbam. Sodišče je Lenardija obsodilo na 4 mesece zapora pogojno, na plačilo stroškov ter na povračilo škode v znesku 129.191 lir možu pokojne Krečičeve. Razen tega bo moral Lenardi plačati 55.840 lir odvetniku zasebne stranke. Predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Urbani, odvetnik zasebne stranke Retta, odvetnik obrambe Amodeo. -—-«»----- Zastrupitev s slaščico 55-letna Angela Lenassi, stanujoča v Ul. Oriani 2, je imela pred dnevi goste. Da bi jih postregla je kupila v neki tržaški slaščičarni več slaščic. Vse pa kaže, da jih je kupila preveč, zato je preostale slaščice spravila v svoj hladilnik in si je včeraj privoščila eno za južino. Kmalu pa ji je postalo tako slabo, da so morali poklicati avto Rdečega križa, ki jo je odpeljal v bolnišnico, kjer so ji takoj izprali želodec ter jo sprejeli na četrtem notranjem oddelku s prognozo okrevanju v 10 dneh. —. «»—— Poskus samomora PRIMORSKE PRIREDITVE Koper DANES 27. junija ob 21. uri n* Titovem trgu (pred Loggio) v KOPRU ČAJKOVSKI LABODJE JEZERO V ponedeljek 29. junija ob 21. uri v IZOLI PUCCINI MADAME BUTTERFLY oje Glavno vlogo Vilma Bukov« PROSVETNO DRUŠTVO LONJER-KATINARA vabi na kulturno prireditev ki bo j u t r i 28. junija. 1959 ob 16. uri na senčnatem dvorišču gostilne Cok v Lonjerju. Poleg domačega pevskega zbora in dramske skupine sodelujejo še pevski zbori prosvetnih društev iz Bazovice, Boršta, Padrič in od Sv. M.M. Sp. hskkkshhkhkkk! ooooooooooooooooooo« PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN* IZ NABREŽINE priredi jutri 28. t. m. V NABREŽINI MLADINSKI DAN na sporedu so: ob 9. uri; nogometna tekma Nabrežina - Bazovica ob 10. uri: tekmovanje v lahkoatletski ob U. uri: tekmovanje med dvema ognjema in ping pong ob 16. uri: kulturni spored na katerem sodelujejo tamburaši P. d. «Vodnik», folklora P. d. «Pregarc», trio in duet iz Doline ter telovadci. Po kulturnem sporedu sledi PLES OOOOOOOOOOOOOOOOOOOl SNG V torek 30. t. m. ob 20.30 v NABREŽINI na prostem PAOLO LEVI Po čem je resnica c K I Pl O 1 joča v Ul. Tiepolo i, ki ie povedala, da je srečala Petti-rossovo na Trgu Stare mitnice, ki j' je zaupala, da ie malo prej zaužila 20 tablet «Saridona», ker je hotela končati svoje življenje. Za samomor se je baje odločil* za radi nesrečne ljubezni. Na dvorišču je padla S pridržano prognozo so včeraj sprejeli v glavno bolnišnico tudi 81-letno Mario Ca-ris por. Vecchiet, stanujočo v Ul. Campanelle 96, ki ima zlomljen desni kolk. Vecchie-tijeva je povedala, da je ne koliko prej padla po nesreči ne dvorišču hiše, v kateri stanuje. * * * S krožno žago si je včeraj ranil desno roko 26-letni Gior-gio Rupena, stanujoč v Ul. A-gro 1, ki je zaposlen pri gradnji hiš v novem naselju San Sergio. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti kakih 30 dni. ■ »»------ OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POHOKB Dne 26. junija 1959 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: trgovec Virgllio Favero In prof. Anna Cremenii, uradnik Umberto Ra-valico in prodajalka Aliče Seba-stianutti, tramvajski uslužbenec Fulvio Cerasari In gospodinja FL lomena Fidanza, trgovec Bruno Alzetta in gospodinja Dinora Miot, natakar EdoardO Celic m knjigovezka Licia D’Este. UMRLI SO: 59-letni Leone Co-razza, 65-letni Mlchele Valente, 73-letna Emilia Oulin vd. Zilvic, 69-letna Gtusepplna Batlch vd. Furlan 52-letni Blagio Prisco, 82-letm Longlno Candottl. ——«»—-- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7: De Leitenburg, Trg Sv, Ivana 5; Praxmarer, Trg UlHti 4; Preridl-ni, Ul. Tiziano Vecelllo 24; Hara-baglia, Barkovlje; Nicoll, Skedenj. #»—— Kxcelslor 16.00 »Leseni narednik«, Jerry Lewis. Feuice 18.00 «Odločitev ob zatonu«, Randolph Scott, J. Carroll. Arcobaleno 15.30 »Prostor na soncu«, Elizabeth Taylor, Montgo-mery Olift. Mladoletnim prepovedano. Superclnema 15.3% «Noči Lukre-cije Borgie«, BUlinda Lee, J tSernas l /1 \ » Filodrammatico 16.00 »Pdful' li*t za pekel«, E. Constartine, D. Dors. Grattacte>o 16.00 «Dolina tlaoče- »41, » — 114»»... n.,i_»» i . . rth chael Crlstallo grltesi«, Belin« 1 Graig. Techn 16.30 21-letno stanujočo Liliano Pettirosso, na Lonjerski cesti 22, so včeraj popoldne sprejeli v glavno bolnišnico, ker je zaužila 20 tablet «Saridona». Sprejeli so jo na opazovalnem oddelku, kjer bo morala ostati dva do tri dni. V bolnišnico jo je spremila prijateljica 21-letna Nevia Ferluga, stanu- Vnlutp . 1 Milan Rim Zlati funt 5900.— 6100.— Marengo , 4400 — 4500 — Dolar . , t , 617 — 621,— Frank franc 123 — 126.— Frank švic. . . 143 — 144 — Sterllng 1725 — 1750 — Dinar 82 — 84 — Šiling 23.75 24.25 Zlato .... 702,— 704,— Zah. n. marka 147.75 148.75 Paradlso (Ul. Molino a Vento 11) 20.30 »Korzar polmeseca«, J. Derek, Gianna Maria Canale. Marconi 20.00 »Je steza na nebu«, Claudio Villa. Fonziana 20.15 »Maščevanje po. ročnika Brovvna«, Rory Cal-houn, Technicolor, cinemascope. Secolo (Sv. Ivan) 20.30 »Sedem žena za enega moža«, R. Har-nison. Stadio 20.30 »Ura X — Gibraltar ali smrt«. Valmaura 20.15 »Rdeča reka«, J, Wayne. MILJE Verdi »Nedelja je vedno nedelja«, A. Sordi. Etrropa »Dopust v Parizu«, J. Leiht, T Gurtis. »Mi gangsterji«, Femandel in Gino Cervi. id* Lee, ,Mi-nicolor. «Pot zla«, Elvis Presley, C. Jones Capitol 16.30 «L]ublm'či V mesečini«, B. Bardot. A. Valli, O. Veraois. Astra Ro-iano 16.30 «Steza nasilja«, V. Heflln. Cinemascope. Alabarda 16.30 »Osmo čudo sveta«. Aldebaraa 16.00 »Benetke, luna in ti«, Alberto Sordi, Marisa AHasio. Technicolor. Arlston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 17.00 »Oiao, ciao, bambi-na«, E. Martlnelli, Garibaldi 16.30 »Ščepec neumnosti«, D. Kaye. Technicolor Ideale 16.30 »Komandosi«, James Garner. Impero 16,30 »Revni milijonarji«, L. De Luca, A. Panaro, M Arena. Italla 16.30 »Dojilec brez m«leka», Jerry Lewis Moderno 15.30 »Noče Umreti«, Su-san Hayward. S. Marco 16.00 »Vzdolž Rdeče reke«, J. Davis. Savona 16.00 «Baby Doli«, Karl Malden. Vlale 16.00 »Pošast vsemirske ladje«, M. Thompson, S. Smith. VIttorlo Veneto 16.00 »Vsi zaljubljeni«, J. Sassard, M. Mastro-ianni. Maseimo 16 30 »Pluto, Plppo ln Paperino v napadu«. Novo cine 16.00 »Odongo«, Rhon-da Fleming. Ob 21. TV. Odeon 16.00 »Usoda cesarice« (Slssi, 3. epizod«). Radio, Zaprto. LETNI Arena dei Flori 20.00 »Vrtinec veselja«, Debbie Reynol«ds, Ed-die Fischer. Cinemascope. Arena Diana 20.30 »Irski upornik«, Rock Hudson, Barbara Rush. Arlston 21.15 »Ninočkaa, Greta Garbo, M. Douglas. RADIO J SOBOTA, 27. junija 1919 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Arturo Mantovani; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Harmonikar Rajmund Hrovat; 15/00 Bartok: Plesna suita; 15.20 Kavarniški koncert; 16.00 Novelist tedna; 16.20 Makedonski in srbski narodni ple. si ter pesmi; 16.40 Berlinovi in Gershw«i«novi motivi; 17.00 Plesna čajanka; 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše — «Zalost in veselje«, radijska slikanica; nato Lepe melodije, lepi glasovi; 19.00 Šesta-nek s poslušalkami; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.40 Zbor Emil Adamič: 21.00 #Maček ln tigri«, radijska igra; nato Glasbeni variete; 22.00 Skladbe za klavir; 22.40 Orkester Perez Pra-do; 23.00 Ansambla Johhny Guar-nieri ih George Shearing; 23.30 Nočni ples. TRST 1.1.30 Simfonična glasba; 12.00 Zdravnik vam govori; 12.10 Tretja stran; 12.30 Glasbeni album; 16.15 Ritmi in pesmi, nato prenos prihoda na cilj v Roubaix kolesarske dirke po Franciji; 18.00 «Seviljski brivec«, opera, tretje dejanje; 22.15 Gian Francesco Ltrai: »Pisma«, izvaja dramska skupina RAI-TV iz Turina. n. PHOURAM 10.00 Zeleni disk — pestra dopoldanska oddaja; 14.00 On, ona in tretji; 16.00 Tretja stran; 17.00 Godala, pesmi in kitare; 18.15 Aleksander Puškin: «Dubrovskij», roman, četrta oddaja; 19,30 Filmska glasba; 20.30 «Ciak», filmske novosti; 21.00 «Gusar», opera v dveh dejanjih. KOPER Poročila v italijanščini: 12.30, 17 15, 19.15. 22.30. Poročila v slov.: 7.30. 13.30, 15.00 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Giasba po željah (II. del); 13.40 Kmetijski nasveti; 13,45 Popevke m ritmi od tu in tam; 14.30 Iz albuma priljubljenih melodij; 15.15 Iz naših kolektivov; 15.45 Dalmatinske popevke; 16.00.17.00 Prenos RL; 17.00 Sestanek s The Fontane sisters«; 17.30 Glasbeni drobiž; 18.00 Dogodki in odmevi; 18.15 Dunajske melodije; 18.45 Znane pesmi; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.40 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m. 2*2.) ni. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 800, 10.00, 13.ro, 15.00. 17.00. 19.30. 22 00. 22.55 8.05 Razigrane orglice; 8.20 Pionirski tednik; 8,40 Za mlade ljubitelje glasbe; 9.00 Slovenske narodne pesmi; 9.20 Igra orkester Vlctor Young; 9.35 Marijan Lipovšek: I. suita za godalni orkester: 10.10 Intermezzo z godali; 10.25 Tri scene iz Boitove opere iMefistofeles«; 11,00 Melodije za zabavo; 11.30 Zanimivosti iz znanosti m tehnike; 11.45 Violinist Branko Pajevič igra srbske skladbe: 12.00 Zabavni zbor Ser-gije Rajnis; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing, Hinko Spende: Nega gozdnih kultur; 12.25 Venček narodnih; 12.45 Iz filmov in glasbenih revij; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Bedrich Smetana: 4 orkestralni odlomki Iz opere Prodana nevesta; 13.50 Poje zbor Radia Beograd: Kozar (S. Mokranjac) — Dve pesmi iz Gradišča (M. Tajčevič) — Makedonsko kolo (T. Skalovski) !X. rukovet (S. Mokranjac) — tod onom jelom (P. Konjovič); 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja — Sodelujejo: Ansambel Vitek, Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka in Pohorski fantje; 14.30 Prireditve dr.eva; 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Rek-lame; 15.30 Operetni zvoki: 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Glasbene uganke; 17.10 Melodije od tu in tam; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 15 minut z ansamblom Srečka Dražila; 18.30 Jakov Gotovac: Pesem in ples z Balkana; 18.45 Okno v svet; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame: 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna: 22.15 Oddaja za naše izseljence: 23.10 Zaplešite z nami. RTV JUGOSLAVIJA 18.00 »Sanje male My», kitajski mladinski film — Ljubljana; 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.30 Kulturna kronika — Partizani -novinarji — Zagreb; 20.50 Dokumentarni film — Zagreb; 21.00 Operetni portret, II, — Ivo Ti-jardovlč — Zagreb. TELEVIZIJA 14.00 Šolska oddaja; 17.00 Oddaja za otroke; 18.30 Poročila: 18.50 Pouk francoščine; 19.10 Pisma TV; 19.55 Potovanje P® Evropi; 20.30 Poročila; 21.00 »H Musichiere«; 23.05 Poročila. MALI OGLASI D MOTOGUZZI: »La Lodola 23J cfi Granturismo« je motocikel odličnih lastnosti. Novi tovorni moto* cikel »Ercolino« 5 stotov. Obiščite zastopstvo Cremascoll, Tr*»> \ Ul. F. Severo II, tel. 3I9I3. TE DNI JE BILA ODPRTA 0*iU» tv UL CARDUCCI IS Gospodinje, oglejte si brez obveznosti našo trgovino, kjer boste našle razne hišne predmete iz plastike in gumija PRIMORSKI DNEVNIK 27, junija 190 Ekonomski problemi latinske amerike V naraščanju tendence po gospodarski integraciji Ustanovitev Medameriške banke s 450 milijoni dolarjev ZDA kor izhaja iz letnega poročila tajništva Ekonomske komisije za Latinsko Ameriko. To je bilo zlasti razvidno ob padcu cen vseh izvoznih artiklov, zlasti kave, sladkorja in neferoznih kovin. Končno so tudi v Združenih ameriških, drža-\ah uvideli, da dežele Latinske Amerike — tudi mimo svoje najboljše volje — ne morejo omogočiti svojega normalnega industrijskega razvoja s klasičnimi ekonomskimi sredstvi. Na ta način so se ekonomski problemi ameriškega kontinenta začeli pojavljati kot politični problemi, ki so zahtevali takojšnjo rešitev. Po drugi plati pa so Južni Američani morali nekaj u-kreniti, da bi se uprli tem surovim dejstvom sodobne svetovne ekonomije, Morali So bolj paziti na svoj državni proračun, na omejitev nepotrebnega uvoznega blaga, na povišanje carin-•kih taks, na omejitev inflacije. V ZDA pa so še vedno vztrajali na tem, da bi nerazvite dežeel prekinile odklanjanje tujih investicij na taka gospodarska področja kot je n. pr. izkoriščanje petroleja. Na enem od zasedanj predstavnikov latinsko-a-meriških držav, ki se je vršilo proti koncu aprila, je največje zanimanje in celo senzacijo izzval kubanski predsednik vlade Fidel Castro, ki je prispel z letalom v Buenos Aires in zahteval od ZDA nič manj kot 30 milijard dolarjev javnega kapitala za naslednjih deset let. »Politična nestabilnost latinskoameriških viad je v današnjem času dejansko rezultat gospodarske zaostalosti, ne pa o Lratno, kot bi nekateri hoteli to prikaza ti,» je dejal Fidel Castro na tej konferenci. «Mi vsi dobro vemo za napore, ki jih v teh poslednjih desetih letih vrše nekatere od naših dežel, da bi se osvobodile raznih vojaških diktatur. Mi upamo, da bodo ti napori v bodoče izginili. Po drugi plati pa se vprašujemo za kaj naj nam služi dejansko demokratska preobrazba, če bi morale dežele in narodi živeti še nadalje v revščini in bedi. Na ta način so ljudstva ponovno izpostavljena ambicijam onih, ki se hočejo s silo polastiti oblasti.* Novi finančni zavod, ki bo ustanovljen s kapitalom ZDA (Eisenhovver je zahteval od kongresa milijardo dolarjev!) bi vršila dve različni finančni operaciji. Prva operacija bi obstajala v tem, da bi dajali posojila v okviru možnosti bančnih fondov. Posojila bi bila v konvertibilni valuti, v glavnem v dolarjih, vračali pa bi jih v isti valuti. Posojila bi dajali na obrestno mero, ki bi jo določila ta banka, upoštevajoč pri tem svojo celotno finančno operacijo. Bančne vloge bi dosegle 850 milijonov dolarjev, od katerih bi jih 400 milijonov vplačali v treh letih. ZDA bi vplačale v tem roku 150 milijonov dolarjev, ostale dežele Latinske Amerike pa ?5o milijonov dolarjev. O-stalih 450 milijonov dolarjev bančnih vlog bi vložili v tako imenovani osnovni kapital, ki bi služil banki za garancijo v finančnih operacijah na tržišču kapi-talov. Od te vsote bi ZDA dale 200 milijonov dolarjev, ostalo pa dežele Latinske Amerike. Druga funkcija banke bi bila ostvaritev fonda za posebne operacije. V okviru tega fonda bi dajali po- sojila za take načrte, ki bi jih ne mogli normalno finansirati z bankami, ki to sicer standardno delajo. V začetku bi ta fond znašal 150 milijonov dolarjev, od katerih bi 100 milijonov dale ZDA Na ta način se ZDA — od celotne vsote e-ne milijarde dolarjev — obvezujejo dati takoj 450 milijonov dolarjev kot svoj prispevek za ustanovitev te banke. Spričo tega je kubanski predsednik Fidel Castro — pred tem relativno zadovoljivim sklepom ZDA — moral povsem umakniti svojo trenutno neuresničljivo zahtevo, da naj ZDA kot član banke sodelujejo s 30 milijardami dolarjev. Ob svečanem zaključku te konference je prišlo do Incidenta, ker so delegacije Cila, Mehike, Kube in Urugvaja odklonile svoj podpis na zaključni deklaraciji z obrazložitvijo, da konferenca ni dosegla svojih ciljev. Na nekem kasnejšem sestanku, ki se je vršil takoj po konferenci, so delegacije Cila, Argentine, Brazilije in Urugvaja predložile ustanovitev pan-ameriške cone svobodne trgovine, ki naj bi se dosegla s postopno ukinitvijo carinskih pregraj v naslednjih 10 letih. Tega predloga takrat niso sprejeli, toda nedvomno je, da bo tudi v bodoče ostal kot predlog, ki ga je treba rešiti. Kakor je razvidno iz vsega tega: namreč konferenca v Buenos Airesu, odobritev kongresa ZDA, da da 450 milijonov dolarjev kot prvi prispevek k ustanovitvi Medameriške banke; konferenca v Panami za u-stanovitev skupnega tržišča; diskusija okrog stabiliziranja proizvodnje in cene svinca in cinka; sestanek industrijcev v zvezi z u-stanovitvijo skupnega tržišča; zasedanje ekonomske konference v začetku prihodnjega leta v Ekvadorju — vsa ta gibanja in razgovori so tesno povezani z nekaterimi osnovnimi stvarmi: bistvo vsega leži predvsem v težnji po čim hitrejšem gospodarskem razvoju tega zaostalega dela sveta, ki išče elemente za gospodarsko integracijo. Nedavno se je v Panami zaključila konferenca, ki jo je organizirala Ekonomska komisija za Latinsko Ameriko Združenih narodov. Šlo je za to, da se razpravlja o vseh potrebnih u-krepih za ostvaritev skupnega tržišča za dežele Centralne Amerike. Diskusija je pokazala, da ne gre več za to, ali se bo skupno tržišče teh dežel dejansko u-resničilo ali ne, ampak je ostalo le samo proceduralno, vendar pa važno vprašanje, ali bo to skupno tržišče dejansko bolj v okviru Združenih narodov ali v okviru Organizacije ameriških držav. Združene države Amerike so zastopale to poslednje stališče, ker se skupno tržišče more baje na ta način praktičneje in laže finansirati. ZDA mislijo pri tem vsekakor ;na zasebne investicije in na zasebna kapitalistična podjetja, ki bi igrala glavno vlogo na takem tržišču. To. pomeni z drugimi beseda-mi odpreti na široko vrata ameriškemu zasebnemu kapitalu. Po drugi strani pa so dežele Latinske Amerike, skupno z voditeljem konference, ekonomistom Prebi-schem, mnogo bolj naklonjene temu, da bi tako skupno tržišče uresničili v čim večji povezanosti z Združenimi narodi, ker bi na ta način zajamčili udeležbo državnega kapitala in s tem tudi manjše vmešavanje ZDA v gospodarstvo posameznih dežej, ki bi sodelovale na takem tržišču. V načrtu medameriškega sodelovanja na gospodarskem področju je treba predvsem poudariti načrte o Medameriški banki, ki bi se je posluževale vse ameriške države. Ukrepi, ki streme po ustanovitvi te banke. nimajo neposredne zveze z ukrepi, ki stremijo po integraciji. Toda nedvomno je, da bo banka, ko bo ustanovljena, praktično vršila vlogo integracije teh dežel, spričo dejstva, da bodo vse dežele sodelovale v finančnih operacijah, u-smerjenih h gospodarskemu razvoju teh dežel nasploh. Ustanovitev Medameriške banke spremljajo mnoge resne izkušnje tako na strani dežel Latinske A-merike kakor tudi na strani ZDA. Vsem je dobro znano, da je podpredsednik ZDA Nixon na svojem potovanju po deželah Latinske Amerike naletel na znatno nerazpoloženje, ki se je v nekaterih krajih spremenilo celo v odprte demonstracije. Najbolje ilustrira to razpoloženje do ZDA bivši predsednik Kostarike Jose Figueres, ki je po svojem prihodu v ZDA javno vzkliknil: »Pravkar sem zaključil turnejo po deželah Latinske Amerike in zgrozil sem se, ko sem 'ugotovil, kako v teh naših deželah raste iz dneva v dan nerazpoloženje proti ZDA in proti Zapadu sploh.* Zdi se da to V'ZDA uvidevajo in se zaradi tega smatra za realistični sklep Washingtona, da sodeluje v taki medameriški banki, ki bi dejansko mogla pomagati s svojim kapitalom Na drugi konferenci ko mheja 21 držav Organizar cije ameriških držav, ki se je vršila nedavno v Buenos Airesu, so to delo končno uresničili. Sprejeta je bila zamisel ustanovitve take banke in določili so delež vsake posamezne dežele. Pospešena ustanovitev te banke je posledica poslabšanja gospodarskega položaja v preteklem letu. ka- S IV. KOHGRESfl ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Delegat iz Izole G. Gobbo o popolni enakopravnosti italijanske manjšine Scott Crossfield seda v letalo «X-15». Letalo, ki ima petkrat večjo brzino od zvoka, so že preizkusili, toda brez pilota. Prvi pilot bo Scott Crossfield V naših poročilih s IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije smo zadnjič pisali, da je delegat iz Izole Gino Gobbo govoril o italijanski manjšini v Istri in o odnosih med obema narodoma v novi, socialistični družbi. Gino Gobbo, ki je govoril v italijanščini, je med drugim rekel: Socialistična izgradnja in razredne pridobitve našega družbenega razvoja omogočajo vedno boljše in vestnejše vključevanje manjšine v družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. To vidimo tudi v tem, da imamo pripadnike manjšine tudi na vodilnih položajih v političnih in oblastvenih organih in v gospodarstvu. K temu ni dovedlo neko iskanje proporcev v teh telesih, temveč naravna izbira na osnovi sposobnosti in aktivnosti posameznika ter njegovo zalaganje v družbeno političnem in gospodarskem življenju. To je vsekakor razveselji. vo in mi lahko ugotavljamo, da imamo na poedinih področjih še več pripadnikov, kakor iz izključnega proporcionalnega kriterija izhajajo. Vendar ZK našega okraja smatra, da nismo v tem pogledu naredili še vsega. Cim večje vključevanje aktivnih državljanov, pripadnikov manjšine