Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.

Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j.Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17
Letnik X.
Celovec, petek, 20. maj 1955
Štev. 20 (682)
Po 17 letih je Avstrija končno svobodna
Tako je lahko vzkliknil zunanji minister Figi po podpisu državne pogodbe. Pred dobrim tednom so se še pojavljali dvomi v uspeh razgovorov veleposlanikov, vendar so končno le premagali zadnje čeri. Zunanjim ministrom ni preostalo več mnogo dela, treba je bilo samo še podpisati.
Nepregledna množica se je v nedeljo zgrinjala okrog dunajskega Belvederja, kjer je napočil za našo državo zgodovinski trenutek, ko je po 17 letih postala svobodna in neodvisna, po radiu pa je svečanosti sledilo tudi prebivalstvo širom vse Avstrije. Val navdušenja je zajel množico, ko so se zunanji ministri po podpisu pogodbe pojavili na terasi Belvederja in ko je zunanji minister Figi sklenil njihove roke v znamenje, da je mogoče mednarodna vprašanja reševati samo z vzajemnim sodelovanjem.
Ko so ministri Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije po podpisu pogodbe čestitali Avstriji k dosegi svobode in neodvisnosti, so v svojih nagovorih poudarili veliki pomen zgodovinskega dogajanja. Molotov je dejal, da se je avstrijskemu ljudstvu odprla nova stran v njegovi zgodovini. Poleg Švice bo v srednji Evropi obstojala odslej naprej tudi nevtralna Avstrija. Njeno izjavo, da se ne bo priključila nobeni vojaški zvezi in da na svojem ozemlju ne bo dopuščala vojaških oporišč. Sovjetska zveza od srca pozdravlja. Nevtralna Avstrija bo imela velik pomen za utrditev miru v Evropi. Dulles pa je v svoji čestitki poudaril, da se avstrijsko ljudstvo upravičeno veseli svoje svobode, ker mu je nihče ni podaril, marveč si jo je samo prido-
10 nazaj. Tudi McMillan in Pinay sta v kratkih besedah podčrtala zgodovinski pomen rešitve avstrijskega vprašanja. Pomen dneva je končno podčrtal še avstrijski zunanji minister Figi s poudarkom, da je 17-letna trnjeva pot nesvobode končana. Državna pogodba — je dejal — ie izhodišče za novo in srečnejšo dobo v avstrijski zgodovini, ki se bo odražala v politiki nevtralnosti in neodvisnosti napram vsem državam. Kot svobodna in neodvisna država se bo Avstrija uvrstila v veliko družino svobodnih narodov, kjer bo prispevala svoj delež k mednarodnemu sporazumevanju in miru.
Na svečanem sprejemu v Schonbrunnu, ki je zaključil praznično razpoloženje ob vzpostavitvi svobodne Avstrije, je zvezni kancler
Raab poudaril, ca je bil to odločilni korak za nadaljnje zmanjševanje mednarodne napetosti, ter izrazil upanje, da bodo bližnji razgovori velesil privedli do zagotovitve miru, ki si ga želi vse človeštvo.
Podpis državne pogodbe so sprejeli zlasti v Jugoslaviji z velikim zadovoljstvom. Predsednik republike Tito je v svoji čestitki zveznemu prezidentu Kornerju izrazil prepričanje, da se bo prijateljsko sodelovanje med obema državama še bolj razširilo. To je poudaril tudi jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič v brzojavni čestitki zunanjemu ministru Figlu.
Diplomatskemu uredniku Tanjuga je Koča Popovič izrazil zadovoljstvo Jugoslavije, da je avstrijsko ljudstvo prišlo do svoje svobode. Jugoslovanska vlada je vsestransko podpirala težnje avstrijskega ljudstva po svobodi v prepričanju, da bo vzpostavitev neodvisne svobodne Avstrije tudi spodbudila nadaljnji razvoj prijateljskega sodelovanja med obema državama. Ju-
Začetek poti Avstrije v svobodo je zvezni prezident Korner označil z besedami: Avstrijska republika bo morala po 17 letih ubrati svojo pot v bodočnost po svojem lastnem svobodnem preudarku.
goslovanska vlada namerava čimprej pristopiti k avstrijski državni pogodbi in bo s tem med drugim priznala: mejo, ki je bila do sedaj predmet spora med obema državama. S podpisom državne pogodbe — je dejal Popovič — so za vedno uzakonjene pravice slovenske in hrvat-ske narodne manjšine v Avstriji. Jugoslovanska vlada je prepričana, da bodo z uveljavitvijo državne pogodbe te manjšine v Avstriji postajale vedno močnejša vez med obema sosednima državama.
KBrner se zahvaljuje Titu
Za čestitke, ki jih je sprejel od predsednika FLRJ maršala Tita ob podpisu državne pogodbe, se je zvezni prezident Korner zahvalil z naslednjo brzojavko:
Zelo so me ganile prisrčne čestitke in želje za prijateljsko sosedske odnose, katere mi je Vaša Ekscelenca izvolila poslati v svojem imenu in v imenu jugoslovanskih narodov. Prosim Vas, da sprejmete mojo najtoplejšo zahvalo kakor tudi zahvalo avstrijskega ljudstva z najboljšimi željami za osebno srečo Vaše Ekscelence in napredek jugoslovanskih narodov.
Belvedere je bil prizorišče zgodovinskega akta
Zgodovinski trenutek, ko so zunanji ministri podpisali državno pogodbo (AND)
Brzojavne čestitke Zveze slovenskih organizacij
Ko so na Dunaju zunanji ministri podpisovali državno pogodbo, je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odposlala zveznemu kanclerju in koroškemu deželnemu glavarju naslednje brzojavne čestitke:
ZVEZNEMU KANCLERJU dr. h. c. ing. JUL1USU RAABU
V trenutku podpisovanja dolgo zaželene državne pogodbe se veselimo z vsem avstrijskim ljudstvom v prepričanju, da bo sedaj končno svobodna in neodvisna republika v polni meri zagotovila našemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem njegove narodnostne pravice.
DEŽELNEMU GLAVARJU FERDINANDU WEDENIGU
Ob sklenitvi državne pogodbe povezujemo s svojim veseljem tudi prepričanje, da bo po dosegi popolne svobode in neodvisnosti priznana tudi našemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem polna enakopravnost.
Jugoslavija bo pristopila k državni pogodbi
Moskva gre v Beograd
Vladi Sovjetske zveze in Jugoslavije sta se sporazumeli za skorajšnji sestanek njunih najvišjih predstavnikov v Beogradu. Do sporazuma o sestanku je prišlo na temelju obojestranske želje po nadaljnjem izboljšanju odnosov med obema državama. V sovjetski delegaciji, ki bo potovala še ta mesec v Beograd, so najvišje sovjetske osebnosti: generalni sekretar sovjetske komunistične partije Hruščev, predsednik sovjetske vlade Bulganin, prvi namestnik ministrskega predsednika Mikojan, namestnik zunanjega ministra Gromiko in drugi. V Beogradu se bodo sestali s predsednikom Jugoslavije Titom, podpredsednikoma Kardeljem in Rankovičem, zunanjim ministrom Popovičem in drugimi visokimi funkcionarji.
Napovedani obisk Moskve v Beogradu je
vzbudil v svetu veliko pozornosti. Nedvomno bodo razgovori mnogo prispevali k splošnemu zboljšanju političnih razmer v svetu. Obisk naslednikov Stalina, ki je pred sedmimi leti sprožil nezaslišano gonjo proti Titovi Jugoslaviji, pomeni ne samo zadoščenje Jugoslaviji za prizadeto krivico, marveč tudi potrdilo pravilnosti svobodoljubne jugoslovanske politike, hkrati pa kaže, da je Moskva prekinila s pogubonosno stalinsko politiko.
Tito: Razgovarjali bomo kot neodvisna država
Na proslavi desetletnice osvoboditve Istre je maršal Tito pred 100.000 ljudmi govoril tudi o obisku sovjetske delegacije v Beogradu. Pozdravil je to odločitev sovjetskih predstav-(Nadaljevanje na 8. strani)
Nemški kapitalisti pa rohnijo
Sklenitev avstrijske državne pogodbe je ves svet pozdravil kot miroljubno' dejanje. Zvezni prezident in zvezna vlada sta bila deležna neštetih čestitk iz tu- in ino zemstva.
Drugačno pot je ubrala Zahodna Nemčija, ki je vložila pri avstrijski vladi in pri treh zahodnih zaveznikih protest proti določbam, ki jih vsebuje državna pogodba glede bivšega nemškega premoženja v Avstriji. Adenauerjeva vlada dolži Avstrijo, da je s svojim pristankom na te določbe storila »neprijazno dejanje«. Iz, rohnenja, napadov in groženj zahodnonemške-ga tiska, ki ga podpirajo nemški finančni magnati, je jasno razvidno, da zahodno-nemški kapitalisti besnijo zato, ker so zgubili gospodarske pozicije v naši državi.
Državna pogodba prinaša tudi našemu ljudstvu pravice
(Iz govora predsednika ZSO ob proslavi 50-letnice SPD „Svoboda“ v Logi vasi)
Naključje je hotelo, da slavje SPD „Svoboda“ v Logi vasi sovpada s slavjem vsega avstrijskega ljudstva ob podpisu državne pogodbe. Tudi mi koroški Slovenci izražamo svoje veselje in zadovoljstvo nad tem dogodkom, saj so bila s tem kronana prizadevanja naše vlade in vsega ljudstva za dosego popolne svobode in neodvisnosti. Veselimo se, da bodo zasedbene sile končno zapustile našo državo, veselimo se pa posebno tudi zaradi tega, ker so bile v državni pogodbi s členom 7 priznane tudi naše žrtve in naša prizadevanja za zrušenje nacistične vlade v Avstriji. Koroški Slovenci smo — v svesti si edinega največjega cilja vsega avstrijskega ljudstva, dosege svobode in neodvisnosti — do danes molčali in nismo hoteli postavljati svojih upravičenih zahtev. Danes pa to vprašanje lahko javno postavljamo in za nas to vprašanje nikakor ni malenkostno vprašanje, temveč vprašanje življenjskega pomena. Če torej danes postavljamo tudi svoje nacionalne zahteve, potem se zavedamo, da imamo do tega pravico tudi po državni pogodbi, da pa daje državna pogodba tem našim zahtevam le okvir, temu okviru pa moramo dati vsebino mi sami; da pa bo ta vsebina postala tudi živlienje, zato mora skrbeti po državni pogodbi država.
Čeprav razumemo, da ob prizadevanjih za veliki cilj svobode in neodvisnosti v zadnjih letih mogoče ni bilo časa za upoštevanje tudi naših zahtev, vendar ne moremo razumeti, da skušajo nekatere sile celo tiste malenkostne pravice.^ ki so nam že bile priznane, spet okrniti. Da omenim tu samo neodgovorno gonjo Droti ureditvi dvojezičnega šolstva, da nadalje omenim nepriznanje uradnega potrdila in priporniške odškodnine našim izseljencem in da končno omenim še nevarno rovarjenje proti demokratični ureditvi naše države, ki je prišlo najbolj jasno do izraza ob zločinski razstrelitvi partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Poudarjamo, da bomo koroški Slovenci vedno in povsod terjali svoje pravice in se borili proti tistim, ki nam hočejo te pravice kratiti. Ali ni naravnost ironija, da nam tukaj v Logi vasi hočejo vzeti v šoli zadnje ostanke slovenščine ljudje, ki v času, ko so ustanavljali naši očetje in matere to društvo, katerega 50-letnico obhajamo danes, še vedeli niso za te kraje. Mi pa smo tedaj že kulturno ustvarjali in delovali in se zavedali visoke vrednote materinskega jezika in lastne kulture. Zato ne bomo dopustili, da bi nam vzeli domač jezik iz šole, jezik za katerega terjamo enakopravnost ne le v šoli, temveč v vsem javnem življenju. Do tega imamo mimo naravne pravice tudi pravico po določbah državne pogodbe. Izrecno namreč hočemo poudariti, da se enakopravnost našega ljudstva ne izraža zgolj v tem, da še smemo zapeti ali igrati na odru temveč pomeni enakopravnost vse več. pomeni priznanje našega jezika v javnem življenju, na javnih napisih, pomeni enake subvencije in enako pomoč našim kulturnim ustanovam, pomeni končno enako dodelitev gospodarske pomoči in gospodarskih ukrepov našemu človeku in naši zemlji. Vse to bomo terjali vse dotlej, dokler ne bo naše ljudstvo, ki živi že nad tisoč let na tej svoji zemlji, enakopravno z ljudstvom nemškega jezika v deželi.
Ob teh svojih zahtevah pa se zavedamo tudi svojih dolžnosti kot državljani in hočemo prav danes na dan podpisa državne pogodbe ponovno poudariti, da se hočemo vključiti v borbo vseh avstrijskih demokratičnih sil za očvrstitev in okrepitev demokracije v državi. Hočemo prevzeti tudi vsa bremena, ki so brez dvoma združena tudi s podpisom državne pogodbe, saj se sami najbolj zavedamo, da je treba za svobodo doprinesti tudi žrtve. Preko teh dolžnosti vseh državljanov pa se zavedamo tudi še naših posebnih dolžnosti in nalog kot manjšina, katere vzvišena naloga je, da ne razdružuje temveč tvori v prvi vrsti življenjski most med sosednima narodoma. To svojo nalogo smo do danes že izvrševali in jo hočemo v bodoče v še višji meri izvrševati v lastno korist, v korist države in v korist dobrososedskih odnosov in s tem miru v tem delu sveta.

Določila državne pogodbe
o pravicah narodnostnih manjšin
Avstrijska državna pogodba, ki razen preambule in dveh prilog obsega še 38 členov, porazdeljenih na* 9 delov, vsebuje tudi izrecna določila o pravicah narodnostnih manjšin, ki žive v Avstriji.
S temi določili posredno v zvezi je člen 6 o človečanskih pravicah. Izrecna določila o pravicah narodnostnih manjšin v Avstriji pa vsebuje člen 7, dočim člen 26 nalaga Avstriji gotove dolžnosti glede premoženja, pravic in koristi manjšinskih skupin v Avstriji. V naslednjem objavljamo celotno besedilo teh treh členov, ki se glase:
Člen 6
Človečanske pravice
1.	Avstrija bo podvzela vse ukrepe, da zajamči vsem pod avstrijsko državno- suverenostjo živečim osebam brez razlike rase, spola, jezika ali vere uživanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin vključno svobodo izražanja mnenja, tiska in objav, izvajanja vere, političnega na-ziranja in javnega zborovanja.
2.	Avstrija se nadalje obvezuje, da v Avstriji veljavni zakoni niti po svoji vsebini niti z njihovim izvajanjem ne bodo diskriminirali med osebami avstrijskega državljanstva na temelju njihove rase, njihovega spola, njihovega jezika ali njihove vere, bodisi glede njihove osebe, njihovih imovinskih vrednot, njihovih poslovnih, poklicnih ali finančnih interesov, njihovega pravnega stanja, njihovih političnih ali državljanskih pravic, bodisi na kakršnem koli drugem področju, in da ne bodo imeli za posledico diskriminacij.
Člen 7
Pravice slovenskih in hrvatskih manjšin
1.	Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
2.	Upravičeni so do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.
3.	V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom bo slovenščina ali hrvaščina dopuščena kot uradni jezik dodatno k
nemščini. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
4.	Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
5.	Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Člen 26
imovina, pravice in koristi manjšinskih skupin v Avstriji
1.	Avstrija se obvezuje, da bo — kolikor se to že ni zgodilo — v vseh primerih, v katerih je bila imovina, zakonite pravice ali koristi v Avstriji od 13. marca dalje predmet prisilnega odvzema ali ukrepov sekvestracije, konfiskacije ali nadzorstva zaradi rasnega izvora ali vere lastnika, imenovano imetje vrnila in obnovila imenovane zakonite pravice in koristi z vsemi pripadki. Kjer je povračilo ali obnova nemogoča, bo dana odškodnina za izgube, povzročene s takimi ukrepi, v isti meri, kakor je ali bo dana avstrijskim državljanom sploh za vojno škodo.
2.	Avstrija pristane na to, da vzame pod svoje nadzorstvo vso imovino, zakonite pravice in koristi oseb, organizacij ali skupnosti v Avstriji ki so bile, individualno ali kot člani skupin, predmet rasnih, verskih ali drugih nacističnih ukrepov preganianja, če ostanejo, v primeru individualnih oseb. taka imetja, pravice in koristi brez dediča ali jih nihče ne zahteva v teku šestih mesecev po tem, ko stopi v veljavo ta dogovor, ali, v primeru organizacij in skupnosti, če so take organizacije ali skupnosti prenehale obstojati. Avstrba naj prenese taka imetja. pravice in koristi na primerne urade ali organizacije, ki jih potom dogovorov z avstrijsko vlado določijo štirje šefi poslaništev na Dunaju, da se uporabijo za pomoč in podporo ter za popravo škode žrtvam preganjana po silah osi. Te določbe je treba razumeti tako, da ne zahtevajo od Avstrije plačil v tujih valutah ali drugih prenakazil v tuje dežele, ki bi pomenile obremenitev avstrijskega gospodarstva. Tak prenos se bo izvršil v teku 18 mesecev, ko stopi v veljavo ta dogovor in bo obsegal imovino, pravice in koristi, za katere se po 1. paragrafu tega člena zahteva obnova.
Zunanji minister Figi (drugi z leve) z veleposlaniki štirih velesil, ki so pripravili besedilo
državne pogodbe	(AND)
Potrebna je budnost
Pod tem naslovom so objavili „Naši razgledi*1 — štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki izhaja v Ljubljani, — pismo iz Avstrije, kil opozarja na politični razvoj v Nemčiji v zvezi s ponovno oborožitvijo Zvezne republike in na ugodne razmere za ožilvitev nemškega nacizma. V drugem delu članka, ki kritično motri tudii nekatere pojave pri nas v Avstriji, je (rečeno:
Sleherno dogajanje v Nemčiji odmeva tudi v sosednjih državah, predvsem v Avstriji. Čim bolj mračno je dogajanje v Nemčiji, tem bolj dolga je senca, ki pada na avstrijsko republiko. Zavezniška okupacija slabi s svojim vplivom na politično podobo Avstrije vse bolj vnanje obrise, ne pa linijo te sence. Da obstoje ideološke vezi med političnimi skupinami v Nemčiji in Avstriji, ki so včasih zelo močne, to potrjujejo mnogi primeri.
Omenimo najprej tisk Avstrijske ljudske stranke, katera je kot je znano katoliško in konservativno usmerjena. Prav ta tisk je zanesljiv barometer za politična dogajanja v Nemčiji, predvsem za propagirani in prebujeni nacionalizem. Ne glede na dejstvo, da je Avstrijska ljudska stranka nastopala v zadnjih letih v volilnem boju z Adenauerjevimi gesli in hotela govoriti „nemško“, so se časopisi te stranke v prvi fazi oborožitve raz-sopirili in odkrito poudarjali z velikanskimi črkami nemška oboroževalna gesla in razglašali socialdemokratično opozicijo za izdajalko nemškega ljudstva. Ti „vrli Avstrijci" so tudi tisti, ki so si prizadevali za vstop vojakov ^nemške „Wehrmacht“ v razna vojaška združenja, v katerih, čeprav zadržano, izkazujejo vojaška odlikovanja in krtačijo hitlerjevske vojaške uniforme. Naravnost značilno je, kako se plazi ta politična stranka, ki se šteje za avstrijsko, pred nacističnimi elementi m njihovo prepotentno vsiljivostjo, ki daje človeku misliti.
V Avstriji pa obstoje tudi socialistični časopisi, ki raje poudarjajo nemško nacionalne teme (čeprav pridejo v nasprotje s svojimi strankarskimi tovariši v Bonnu) kot pa evropske teme. V zadnjem času je precej pričevanj takih nacionalističnih izlivov v tem tisku, ki ne vpliva vselej socialistično na javno mnenje. Vse to se dogaja iz politično strankarskega oportunizma.
Še neka druga politična skupina v Avstriji si prizadeva, da bi ujela korak z novo politično smerjo v Nemčiji. Zveza neodvisnih, ki je v zadnjih deželnozborskih in občinskih volitvah doživljala hude poraze in udarce, spet hoče na plan. Stranka je bila prvotno zasnovana kot zbirališče nacionalsocialistov, liberalcev in nezadovoljnežev iz raznih taborov. Stranki so se večinoma pridružili nacisti, ki se od Hitlerjevih časov dalje niso mogli odločiti, da bi se priključili kaki večji politični stranki, kjer ie našlo zavetje mnogo pripadnikov nekdanje NSDAP. Pristaviti pa moramo, da predstavljajo nacisti v demokratičnih. organizacijah idejno nekakšne konven-tikle in si, kjer je le mogoče, medsebojno pomagajo.
Restavracija stranke Neodvisnih se razvija v znamenju strankarskih bojev za vodstvo stranke, vendar se le razvija. Njeni denarni-ki iz. industrijskih in veleposestniških krogov žele, da bi stranko prevzeli novi ljudje in da bi lahko delovala kot „tretja sila". Bodočnost ima inž. Reinthaler, nacistična figura iz kabineta nekdanje avstrijske vlade. Na Koroškem, kjer prav tako vlada organizacijska zmeda, se v začudenje javnosti uveljavljata dva moža, ki ju težko kompromitira nacistična preteklost. Stranka servira osupli javnosti kot svojega človeka dolgoletnega okrožnega vodjo iz nacistične ere Meinrada Natmesniga, ki je bil kot je znano med vojno na čelu koroške deželne vlade in odgovarjal za politično samoupravo dežele. Druga osebnost je nekdanji okrožni vodja kmetov Reinhold Huber, ki je s svojimi drakoničnimi aprovizacijskimi ukrepi podaljševal vojno. Obadva „zlata fazana", kot so ljudje imenovali rjavo uniformirane dostojanstvenike nacistov, bosta načelovala stranki, ki je zastopana v parlamentu. Ne le v Nemčiji, tudi v Avstriji stopajo znani nacisti spet na politično pozornico, na kateri so v krvavi Hitlerjevi tragediji talentirano igrali svojo vlogo in kjer naj bi zdaj v demokraciji predstavljali ..tretjo silo".
Demokratične sile v političnih strankah in avstrijski državni upravi se bodo morale pravočasno spomniti na to, da je demokratično organizirana država samo tedaj zmožna življenja, če so državljani pripravljeni prizadevno sodelovati pri oblikovanju države in prostovoljno prevzeti nase žrtve. Sestavina duhovnih priprav za splošno oborožitev nemškega prostora je politična propaganda in aktivnost, veljavna tudi za avstrijske razmere. Glasovanje v bonnskem parlamentu bo od urada za remilitarizacijo terjalo velike vsote za politično pripravljanje javnega mnenja. Mar se bo ta dejavnost pred avstrijsko državno meio ustavila? Razen teh vojaških propagandnih organov obstoje številna vojaška združenja, ki na sleherni skupščini odkrito ali prikrito izpovedujejo pripadnost k tradiciji osvajalcev sveta in s stisnjeno pestjo (za-
enkrat še v žepu) obljubljajo maščevanje tistim, ki so jim pred desetimi leti pokvarili njihove vojaške in politične koncepte. To so pred vsem zasedbene oblasti in nasprotniki nacističnega režima. Mar ni značilno, da parlamentarci, ki — čeprav prikrito — simpatizirajo z nacisti — in v raznih govorih in časopisnih uvodnikih obravnavajo „avstrijsko tragedijo", ne menijo pri tem let 1934 — 1938, ko so Avstrijo zasedli hitlerjevci, marveč leto 1945, ko se je ..tisočletno kraljestvo" zrušilo in so zavezniki Avstrijo okupirali.
Vedno znova vstaja pred nami vprašanje, če so v današnji Nemčiji in Avstriji demokratične sile dovolj močne, da bi se učinkovito branile pred neofašističnim kurzom. Ali lahko možem, ki so prevzeli nalogo, da bodo v Zahodni Nemčiji oblikovali svobodno Evro-
po, pa se le preradi ozirajo nazaj v pretekla leta „Velike Nemčije", res popolnoma zaupamo? Ali so se ti ljudje res popolnoma otresli mračne preteklosti? Ali ne bodo demagogi spet poizkušali navdušiti množice z lažnivimi ideali in ali bodo le-te res pravočasno spregledale?
Čeprav je nova ureditev Evrope pokvarila fašizmu mnogo načrtov, vseeno stoje pred demokracijo in prijatelji združene Evrope še težke naloge. Predvsem je potrebna budnost! Upajmo, da bodo napredne sile miroljubnega človeštva s svojimi močnimi socialističnimi elementi pravočasno spregledale nevarnosti, ki groze Evropi, in se jim uspešno uprle. Drevo z rjavkastim lubjem, ki ga je vsadila reakcija, ne sme nikoli več zrasti do nebes.
Pariz. — Sporazum o Južnem Vietnamu, ki sta ga dosegla francoski ministrski predsednik Edgar Faure in ameriški zunanji minister Dulles, določa podporo južnovietnamski vladi predsednika Diema, odpoklic nepotrebnih ameriških in francoskih funkcionarjev, pospeševanje demokratičnih in političnih ustanov, prizadevanje ZDA, da bi omilile Diemovo protifrancosko stališče, svobodne volitve in odhod francoskih ekspedicijskih čet.
Beograd. — Od začetka tega tedna se mudi ^Jugoslaviji na obisku 12 za-hodnonemških parlamentarcev. V delegaciji, ki jo vodi predsednik zahod-nonemskega Zveznega zbora Gersten-mayer, so zastopani poslanci krščansko-demokratske, socialdemokratske, liberalne, begunske in nemške stranke. Za-hodnonemški parlamentarci so gostje jugoslovanske Zvezne ljudske skupščine, kj jim je omogočila stik s predstavniki jugoslovanskega političnega in javnega življenja v Beogradu, Sarajevu, Zenici, Jablanici, Dubrovniku in Zagrebu.
Ljubljana. — V Slovenijo je prispela že druga večja skupina jugoslovanskih izseljencev iz ZDA. V Sežani so jih pozdravili zastopniki Izseljeniške matice Slovenije. Med svojim obiskom v stari domovini si bodo ogledali več turističnih krajev in razne zanimivosti v Jugoslaviji.
Buenos Aires. — Argentinski senat je sprejel zakon, po katerem bodo morale odslej tudi vse verske gospodarske ustanove v Argentini plačevati davke enako, kakor privatne ustanove. Po odobritvi v senatu je argentinski parlament soglasno sprejel zakon, s katerim se ukinja verski pouk v državnih šolah.
Dunaj. — Ob navzočnosti sovjetskega veleposlanika in visokega komisarja SZ na Dunaju Ujičeva, vrhovnega poveljnika sovjetskih čet v Avstriji Čer-ničenka in avstrijskega notranjega ministra Helmerja je kancler Raab izročil sestim sovjetskim oficirjem odlikovanja za usluge, ki so jih napravili avstrijski republiki.
London. — Pri občinskih volitvah v Angliji je konservativna stranka precej napredovala na škodo laburistične stranke. Konservativci so dosegli 1.575 mest, od tega 299 novih, izgubili pa so jih 58. Laburisti so dobili 1.630 mest, med temi 46 novih, izgubili pa so jih 330. Na splošnih_ volitvah, ki bodo 26. maja, bo laburistična stranka predložila 620 kandidatov.
Atene. — Iz parlamentarnih krogov v Atenah prihajajo vesti, da je Grčija pripravljena obnoviti normalne diplomatske vezi z Romunijo, Bolgarijo in Albanijo. Poudarjajo pa, da je treba urediti prej še nekatera pereča nerešena vprašanja.
Rini. — Novi predsednik italijanske republike Gronchi ni potrdil formalnega odstopa Scelbove vlade, ker so se vodstva treh vladnih strank še za naprej izrekla za koalicijo. S to odločitvijo je bila Scelbovi vladi zagotovljena parlamentarna večina. V poučenih krogih pa menijo, da se je Scelba spričo sporov v vladnem taboru samo začasno izognil vladni krizi.
Bonn. — Zahodnonemški kancler Adenauer se je odločil oddati mesto zunanjega ministra. Za novega zunanjega ministra bo imenoval sedanjega vodjo krščansko-demokratske stranke v parlamentu Von Brentana.
New York. — Slavnostne seje ob desetletnici ustanovitve združenih narodov v San Franciscu se bo udeležila verjetno 40 ministrov za zunanje zadeve držav, ki so članice OZN. Računajo, da bodo navzoči tudi zunanji ministri ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije.
Trst. — Spričo velike brezposelnosti v Trstu je izseljevanje v Avstralijo tako-rekoč na dnevnem redu. Te dni je odpotovala že četrta skupina 115 tržaških izseljencev. V Avstralijo in druge prekomorske dežele se bo letos izselilo iz Trsta 5.200 ljudi, število prošenj za izselitev p^a je še mnogo višje.

Ustanovitelji društva. Z leve proti desni: Rainer Matevž, Groblacher Rudolf, Scbuscbu Miba, Stroj Janez, Anderwald Andrej, Strauss Joža.
Starši, pozor na sprejemne termine
Sprejemni izpiti za prvi razred zvezne gimnazije in realne gimnazije se vršijo dne 16. junija 1955 ob 8. uri v Celovcu, Volkermarkter Ring 27. Pogoji za sprejem so uspešna dovršitev četrtega razreda oziroma četrte stopnje ljudske šole. Vpis na šolo je možen vsak dan. Pohitite torej! *
Sprejemni izpiti za prvi razred zvezne realne šole in realne gimnazije (tudi za dekleta) v Celovcu se vršijo dne 14. junija 1955.
Otroka lahko prijavite ustmeno od 20. maja do 13. junija od 9. do 13. ure v direkciji Marjanišča, Volkermarkter Str. 36.
Pismene prijave je treba kolkovati s šestimi šilingi. Priložiti je treba tudi krstni list otroka in pa domovinski list staršev ali vzgojitelja. (Auszug aus der Heimat-rolle ne velja več kot dokaz o državljanstvu). Šolo1, ki jo je otrok doslej obiskoval, se naproša, da priloži tudi Schtilerbe-schreibungsbogen oz. da ga pošlje na direkcijo' šole, kjer otrok namerava polagati izpite.
Na izpit naj otroci prinesejo s seboj vse potrebno za pisanje in naj se javijo na šoli dne 14. junija 1955 ob 7,45 uri.
Sprejemni izpiti za višje razrede se vršijo, po predhodnem osebnem dogovoru, dne 14. in 15. junija 1955.
50 Let pminebteijji dela. o Jingi orni
Starši!
Pošiljajte svoje otroke v šole!
Roditeljska dolžnost staršev je, da skrbijo za pošiljanje otrok v šole. Vendar je večkrat tako, da prav starši ne posvetijo dovolj pažnje otrokom, se pravi, da se ne menijo preveč resno za otrokovo prihodnost, za otrokov nadaljnji razvoj. Zgodi se namreč, da zamudijo pravo priliko, da bi poslali otroka v šolo.
Pri izbiri bodočega otrokovega poklica je važno predvsem to, da starši prisluhnejo otrokovi želji, kaj hoče postati. Običajno ima otrok že v rani mladosti, v ljudski šoli, nagnenje do gotovega dela, do faoklica, in to je treba pri izbiri šole nujno upoštevati.
Osnovna ali ljudska šola da otroku prve osnove, na katere potem v glavni šoli, v gimnaziji ali kaki strokovni šoli gradi. Ako otrok pokaže izredno veselje do učenja s tem, da se rad uči in pridno bere, potem mu omogočimo vstop na gimnazijo in mu odprimo pot na visoko' šolo. Nekateri otroci so usmerjeni bolj v praktično delo, tem pa seveda nudimo priliko, da se izučijo poklica, obrti kot si sami želijo. Nikdar pa se ne sme zgoditi, da bi otroku vsiljevali katerikoli uk, ker mu s tem samo ubijemo veselje do dela. Samostojna odločitev je najzanesljivejši porok, da bo otrok uspešno delal in dosegel svoj cilj kot inteligent ali kvalificirani delavec.
Seveda pa ne smemo zapostavljati kmečkega stanu in si misliti, da kmetu ni potrebna višja izobrazba. Tudi kmet mora biti danes visoko sposoben, ker le tako lahko sledi hitremu razvoju naprednega kmetijstva. Ne sme se torej zadovoljiti samo z ljudsko šolo. Ne! Vsaj glavno šolo naj bi še imel in pa kmetijsko šolo. Ugodna prilika je za slovenske kmečke fante obisk slovenske kmetijske šole v Podravljah, ki že dve leti z uspehom dela.
Glavno šolo pa mora imeti danes prav vsak, ki se hoče učiti katerega koli poklica ali obrti. O tem, kaj naj otrok postane, se posvetujmo tudi z učiteljem, pri tem pa upoštevajmo seve želje otroka, le s tem bo uspeh zagotovljen.
O sprejemih na šole vas bomo v našem listu obveščali.
Glede stanovanja za vašega fanta pa se že sedaj zanimajte pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, da ga sprejme v prihodnjem letu v dijaški dom, kjer bo fant v času študija ali učne dobe preskrbljen.
predstavlja veselo četvorko. Od leve na desno: France Ogrizek — »foter«, brata Slavko in Vile Avsenik ter France Košir.
Preteklo nedeljo se je v Logi vasi kljub slabemu vremenu zbralo lepo število ljudi od blizu in daleč, da proslavijo 50-let-nico ustanovitve prosvetnega društva. Proslave se je udeležil tudi šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu Dušan Bravničar, vicekonzul Mladen Devide in drugi člani urada ter predsednik Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zsvitter. Med častnimi gosti pa so zavzeli prostor tudi še živeči ustanovitelji društva Strauss Joža, Rainer Matevž, Groblacher Rudolf, Andenvald Andrej, Schuschu Mihi in Stroj Janez. Med temi sta bila za častna člana imenovana Strauss Joža, ki je najdaljšo dobo aktivno deloval kot član društva in Rainer Matevž.
Vsem šestim ustanoviteljem je društvo podelilo v znak priznanja za zasluge v društvu posebne diplome. Žal se svečanosti ni mogel udeležiti Ropač Jože, ki je tudi prispeval svoj del k ustanovitvi društva. Odbor društva je sklenil, da mu podeli diplomo na domu. Za častna člana pa sta. bila imenovana še Černič Noltei, ki tudi v najtežjih trenutkih ni pozabil na društvo, in Aichholzer Hanzej, ki ima velike zasluge za uspehe moškega pevskega zbora, ki se le prav v zadnjem času povzpel do take višine, da z izrednim uspehom nastopa. Prav v preteklem tednu smo imeli priliko slišati ta zbor v slovenski oddaji v celovškem radiu. Ne samo pester spored, marveč tudi skrbno zapete pesmi dokazujejo, da je pevovodja v delo vložil vso skrb in čut do slovenske pesmi. Zaslužnemu pevovodji je dr. Franci Zwitter v imenu Slovenske prosvetne zveze podelil v znak priznanja posebno diplomo.
V začetku slavnostne prireditve je moški pevski zbor iz Loge vasi zapel svoje »Geslo«.
Nato je spregovoril tajnik domačega društva Stanko Černič, ki je med drugim deial: 50 let je kratka, a vendar po človeškem pojmovanju dolga doba. Toliko časa je že odkar so mnogi rodoljubi, od katerih tih danes živi samo še sedem, ustanovili pri nas organizirano slovensko prosvetno društvo. To društvo je negovalo in goiilo zlasti pesem, ki so jo ravno tako ljubili naši pradedje, kakor jo ljubimo danes tudi mi. Tudi danes predstavljajo naše društvo predvsem pevci, ki hočejo gojiti našo lepo pesem, jo spoznavati ni jo ohraniti živo.
Ko proslavljamo redko slavnost, je potrebno da se spomnimo tudi tistih, ki niso in ne morejo biti več med nami. Prvoborec dekan Štefan Singer je dal svoje življenje za vzvišeni cilj svojega rodu. Miha Šlajhar, avtor našega »Gesla«, počiva v hladni zemlji na domačem pokopališču. Srce društva, Kranjčičov Maksej, ki ga ?e zatrla kruta pest, je ostal v mrzli zemlji Bavarske, kjer počiva tudi Pachler Šte-fej. Starega Kušternika je neizprosna usoda iztrgala iz naše srede. Težka bolezen ;e nam ugrabila tudi Zehnarjevega očeta. V vojski so ostali Koflerjev Joži, Humč-njakov Flori in Bastej Šupe. Neznana pa je usoda Mežnarjevega Primija, ki se še ni vrnil iz ujetništva. Iz naše srede pa je na tragičen način iztrgala smrt Martinovo
Olgo. Smrt pa nam je ugrabila še vrsto drugih. Ohraniti jih hočemo v trajnem spominu, ker so nam tudi oni ohranili največje kar imamo, lepo slovensko pesem in naš materinski jezik.
A ne smemo ostati le pri mrtvih, ker življenje gre dalje. Pesem, ki so jo nam ohranili, je razširjena po vsej naši zemlji.
Zato jo bomo tudi danes postavili v središče prireditve. Pesem Šlajharja, pesem Kranjčiča in Kuštrni-ka pojejo sinovi naših prednikov, peli jo bodo in jo predali tudi svojim naslednikom.
Naša pesem in naša kultura je neumirajo-ča, dokler borno1 ostali zvesti našemu geslu:
»Od jezera do vrh planin,
čez Logo vas
razlega se slovenski glas«.
Po nastopu domačega pevskega zbora, ki je zapel dve pesmi, je stopil na oder predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem tov. dr. Franci Zwitter in najprej kot predsednik Slovenske prosvetne zveze v imenu SPZ izrekel društvu k velikemu slavju čestitke in zahva-
ski zbor iz Kotmare vasi, ki ga vodi Pavle Kernjak. Ta zbor je zapel štiri pesmi in poznalo se mu je, da ga vodi vešča roka.
Zopet se je pojavil na odru domači
pevski zbor in zadonele so pesmi: »V slovo«, »Mrzel veter« in pa nova Kernjako-va »Mojcej«, ki je izzvala val navdušenja, tako da so jo morali pevci ponovno zapeti. Kdo jih pa tudi ne pozna, te pevce! Sami domači, navdušeni in neumorni pevci sc to! Seveda pa je v njih sredi tudi Tevžej Kaki s svojim zlatom v grlu.
Za zaključek pa so pod vodstvom Pavla Kernjaka zapeli združeni zbori tri pesmi in s tem poudarili skupno kulturno prizadevanje našega ljudstva.
Dolgo v noč SC' še odmevale, naše melodije, ki SO' jih peli ljudje zbrani v družabnem krogu.
Množica s častnimi gosti v ospredju pozorno sledi sporedu
Moški pevski zbor iz Loge vasi
lo. Tem čestitkam, je izjavil, se pridružujejo tudi vse ostale slovenske organizacije, ki vse imajo' isti cilj: ohranitev Slovenskega naroda na Koroškem. (Ostala izvajanja govornika objavljamo na posebnem mestu na prvi strani našega lista).
Tudi Matevž Rainer je v kratkih bere-dah podal zgodovino društva od ustanovitve do predvojne dobe.
K poteku slavnostnega dne pa so prispevali svoj delež tudi pevski zbori iz drugih krajev. Moški pevski zbor iz Hodiš, v katerega so bili vključeni tudi pevci nemškega zbora »Leonhardsgilde« iz Hodiš, je ped vodstvom Pavliča Foltija zapel dve slovenski in eno nemško pesem. Ženski ter mešani pevki zbor iz Škofič, ki ga je vodil Umek Tone, je lepo zapel dve pesmi. Nato je nastopil mešani pev-
Avstrijski slavnostni odbor Adam Mickiewicz ustanovljen
V četrtek dne 5. maja 1955 je bila ustanovna seja avstrijskega slavnostnega odbora Adam Mickiewicz. Odbor je bil ustanovljen ob priliki 100-letnice smrti tega največjega poljskega pesnika. Za predsednika odbora je bil izvoljen predstojnik seminarja za slovanske jezike univ. prof. dr. Jagoditsch.
Slavnostni odbor si je postavli za nalogo, da bo organiziral proslave in izdelal publikacije o največjem poljskem pesniku, ki je eden najvažnejših in najpomembnejših osebnosti med slovanskimi pesniki v svetovni literaturi, da se na ta način oddolži njegovemu spominu.
Gorenjski kvartet
je spet med nami. Včeraj je gostoval v Gli-njah in v Bilčovsu.
Danes nastopi v Kot-mari vesi, v soboto zvečer v Šmihelu pri Pliberku, v nedeljo pa v Železni Kapli in Maloščah. Kdor še ni slišal in videl tega priljubljenega slovenskega kmečkega kvarteta, naj ne zamudi ugodne priložnosti. S kvartetom nastopata tudi solista Fr. Koren in Danica Filipličeva.
Posrečena Romikova karikatura, ki smo jo posneli po ljubljanskem tedniku TT,
nnranraranni*
Petek, 20. maj: Bernardin Stenski Sobota, 21. maj: Feliks Kant. Nedelja, 22. maj: Milan Ponedeljek, 23. maj: Janez Krstnik Torek, 24. maj: Johana Sreda, 25. maj: Urban I.
Četrtek, 26. maj: Filip Neri
Obvestilo staršem
Slovenski starši, ki želijo poslati letos svoje otroke od 8. do 14. leta starosti na letovanje na morje, naj nam to čimprej, najpozneje pa do 30. maja sporočijo. V sporočilu naj navedejo sledeče podatke:
1.	Ime, poklic in naslov staršev.
2.	Ime otroka in njegove rojstne podatke.
3.	Ali je že kdaj bil v koloniji in kolikokrat.
Vse starše, katerih otroci bodo sprejeti za letovanje, bomo po poteku prijavnega roka pismeno obvestili. Hkrati jim bomo sporočili, kdaj bodo otroci šli na letovanje, do kdaj morajo oddati predpisane dokumente, slike, zdravniška spričevala in režijski prispevek.
Prijave pošljite pravočasno na naslov:
Počitniška kolonija
»Slovenski vestnik«
Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10.
Gasilci — pozor!
Obveščamo vse aktivne člane gasilskih društev v celovškem okraju, da priredi »Gorenjska gasilska zveza« v dneh od 28. do 29. 5. 1955 v Kranju »GASILSKI FESTIVAL GORENJSKE«.
Gasilci, ki se žele udeležiti te prireditve, naj se zglasijo in pošljejo potne liste ali izkaznico »I-Ausweis« ter 50 šil. za vozne stroške najkasneje do 22. t. m. na naslov:
Gasilsko društvo Bilčovs, v roke tajnika društva Hanzija Ogrisa v Bilčovsu
Kotmara ves
V Prebljah so morali kmetje vse do pred nedavnim dovažati potrebno vodo. S kolikim trudom in izgubo dragocenega časa je bila povezana preskrba z vodo, si je lahko predstavljati. Zato ni čuda, da so si te družine že davno želele vodovoda, vendar se je zadeva zaradi trme nekaterih Kotmirčanov zavlačevala. Sedaj pa so Prebljani končno prišli tako daleč, da jim pritaka voda po napeljanem vodovodu, ki ga polni električna črpalka.
Poročati hočemo še o zanimivem živi-nozdravskem dogodku v Št. Kandolfu. Pri Šmonu ie zbolela breja junica in je vedno bolj hirala ter ni hotela več žreti. Posestnik je poklical mladega kotmirške-ga živinozdravnika dr. Janacha, ki je ugotovil, da ima žival žico v prebavilih. Nasvetoval je operacijo in Šmon se je za njo odločil. Živinozdravnika dr. Janach in dr. Miki iz Kožentavre sta komplicirano operacijo izvedla in to z najboljšim uspehom. Junica je bila rešena in je spet živahna ter rada žre. Spretno izvedena operacija je lepo spričevalo za sposobnost mladih živinozdravnikov.
Občni zbor živi
Vsako leto, običajno meseca maja, skliče živinorejska zadruga za Libuče in okolico svoj občni zbor, na katerem poda odbor poročilo o uspehih, naporih in tudi težkočah, ki jih je morala zadruga zmagovati v minulem poslovnem letu. Meseca maja je pa tudi že čas, da zadružniki prijavijo svojo živino na pašo in določijo dan prigona.
V zgornjem prostoru zadružnega poslopja v bivši Mačkovi hiši so se minulo nedeljo zbrali zadružniki v lepem številu in s tem pokazali zanimanje za razvoj zadruge. Zbrane zadružnike je pozdravil načelnik, blaški župan Mirko Kumer, med temi posebno oba bivša zaslužna načelnika Alojzija Milača in Janeza Kosa. Poudaril je ponovno njuna prizadevanja in napore za ohranitev zadružnega posestva v dobi po plebiscitu ter v težki predvojni gospodarski stiski, ko ni bilo sredstev niti za odplačilo visokih davkov. Zadružniki so takrat celo težko zmagovali nizko pašnino, les pa na Štibarjevem

Prisrčno srečanje sosedov na meji
Minulo nedeljo, ko je vsa Avstrija v prazničnem in veselem razpoloženju spremljala zgodovinska dogajanja na Dunaju ob podpisovanju državne pogodbe, je prišlo na avstrijsko-jugoslovanski meji pri Pliberku do razveseljivega dogodka.
Na željo prebivalstva Mežiške doline, ki je ta dan na Poljani pri Prevaljah slavilo deseto obletnico zmage nad nacifa-šizmom, je predsednik mestnega ljudskega odbora na Ravnah, tov. Kokalj, po telefonu sporočil v Pliberk, da vabi mestnega župana iz Pliberka in župane okoliških občin z občinskimi odborniki ter vse, ki bi jih mogli obvestiti, na prijateljsko srečanje na državni meji. Namen snidenja je bil, da bi imelo prebivalstvo mežiške doline priložnost neposrednim mejašem čestitati k doseženi državni pogodbi.
In zates, v najkrajšem času se je zbralo mnogo ljudi z obeh strani državne meje ob cestnih zapornicah, ki ločijo obe državi. Obmejni organi na obeh straneh so dvignili zapore in spontano se je povezalo prebivalstvo sosednih si držav. Predsednik Mestnega ljudskega odbora na Ravnah Kokalj je prožil priberškemu županu roko ter izrekel čestitke k uresničitvi državne pogodbe. V svojem nagovoru je naglasil, da naj velja pravica svobode in neodvisnosti tudi malim državam in narodom. Nadalje je poudaril težnjo prebivalstva Mežiške doline po dobrih sosedskih odnosih med prebival-
Bilčovs
Naš občinski odbor je imel minulo soboto ob navzočnosti okrajnega glavarja sejo. Ker je izgledalo že kot gotovo, da bodo v nedeljo navrh podpisali na Dunaju po desetih letih državno pogodbo o končni osvoboditvi Avstrije, so odborniki, ki so bili izvoljeni na listi Zveze kmetov in delavcev, predložili predlog, da ob tem zgodovinskem dogodku brzojavno čestitajo in se zahvalijo zveznemu prezidentu in deželnemu glavarju.
Predlog so vse frakcije soglasno sprejele ter so odposlali zveznemu prezidentu brzojavko, v kateri mu izražajo ob zopetni dosegi suverenosti Avstrije prisrčne čestitke in zahvalo za njegovo prizadevanje za dosego državne pogodbe. Deželnemu glavarju Wedenigu pa so poslali brzojavko naslednje vsebine: »Ob dosegi popolne svobode republike Avstrije s sklenitvijo
ŽGANE PIJAČE?—PELIKAN!
državne pogodbe sprejmite, gospod deželni glavar, naše srčne čestitke in našo najglobljo zahvalo za Vaše pomirjevalno delo med narodoma v naši domovini.«
Soglasen sklep vseh frakcij o brzojavkah na predlog odbornikov liste Zveze kmetov in delavcev je lep zgled enotne volje ob tem velikem zgodovinskem dogodku. Razveseljivo je, da so se zahvali
norejske zadruge za Libuče in okolico
stvom to- in onstran meje, ki ga vežejo tradicija, mnogo sorodstvenih vezi in medsebojne gospodarske koristi.
Za iskrene besede predsednika Kokalja in nepričakovani prisrčni sprejem se je vidno vzradoščen zahvalil pliberški župan Loike in dejal, da je srečanje ob današnjem dnevu tudi na tej meji majhen zgodovinski dogodek, ki more služiti le poglabljanju dobrososedskih medsebojnih odnosov.
Nato je spregovoril še član pliberškega mestnega občinskega odbora gradbeni mojster ing. Glawar, ki je prav tako naglasil pomen prisrčnega sosedskega srečanja. Dejal je, da ni nikakih vzrokov za medsebojne konflikte in si lahko prožimo roke k prijateljskemu sožitju ne glede na jezik, ki ga kjer koli kdo govori. Na podlagi medsebojnega spoštovanja se nam odpirajo možnosti razvoja koristnih medsebojnih gospodarskih stikov v interesu prebivalstva na obeh straneh državne meje.
Po izmenjanih dobrohotenih mislih se je razvila iskrena medsebojna družabnost. Jugoslovani so preskrbeli vina in cigaret, župan Loike pa je dal pripeljati avstrijskega piva iz bližnje gostilne. Menjaje sta igrali godbi, sovenska iz Raven in avstrijska iz Libuč. Dirigenta godb sta celo menjala ter je libuški dirigiral ravenski godbi, ravenski pa libuški. Vse je bilo zadovoljno, srečno in veselo. Ob slovesu so si ljudje navdušeno klicali: na svidenje!
deželnemu glavarju za njegovo pomirjevalno delo v deželi pridružili tudi OVP-jevski odborniki, kar naj bo korak k nadaljnjemu skupnemu medsebojnemu spoštovanju med prebivalstvom obeh jezikov. Želeti bi bilo, da bi ta miselnost prodrla tudi v dnevnem življenju in pa pri koroškem OVP-jevskem vodstvu in da bi prenehala vsaka za mir v deželi škodljiva narodna nestrpnost.
Nonča vas — Cirkovce
Na Dunaju so minulo nedeljo podpisovali veliki državni akt, v Pliberku pa dva mlada človeka poročno pogodbo. Mladi kmet France Riedl, p. d. Šimon v Nonči vesi, si je izbral za svojo sopotnico v življenju Marto Nachbarjevo, p. d. Jopovo iz sosednih Cirkovč. Ženitovanjsko slavje v vaški gostilni je bilo prijetno in domače, nato pa je ženin France povedel svojo mlado ženo na svoj dom.
Ženin in nevesta izhajata iz zavednih družin ter sta oba vedno sodelovala v slovenski prosveti pri naših igrah. Oba sta igrala med drugim v »Miklovi Zali«, nevesta pa tudi glavno vlogo v »Lepi Vidi«. Ko jima ob poroki iskreno čestitamo, smo prepričani, da bosta tudi odslej, ko sta si ustanovila mlado družinsko življenje, ostala zvesta svojim vzorom, lepim idealom, za katere sta delovala, in jih prenašala tudi na svoj naraščaj.
vrhu ni imel nobene cene. Po šilingu je bil kubični meter drv, hlodi in druge vrste pa po okoli 2 šilinga, kar je bilo pripisati tudi slabim potem in zaradi tega silno neugodnim transportnim razmeram.
Kakor je znano in je bilo iz načelnikovega poročila razvidno, so se razmere na tem področju po vojni bistveno spremenile na boljše. Les je pridobil na ceni, prometne možnosti pa z gradnjo poti izboljšujejo ter je v načrtu tudi vključitev k poti na severno stran, kjer že gradijo primerno pot. Podrobno izvedbo tega načrta je prevzel načelnikov namestnik Zep' Broman. Nadalje je bilo iz poročila razvidno, da je minulo poslovno leto potekalo brez posebnih težkoč, ker je zadruga že v prejšnjih letih storila ogromno delo s tem, da je izgradila hlev z gospodarskim poslopjem in uredila stanovanjske prostore za pastirjevo družino, predvsem pa je dosegla že velike uspehe pri izboljšanju pašnika. Čiščenje pašnika
in gnojenje z umetnimi gnojili že kaže svoje uspehe. Boljša in redilnejša travišča izpodrinjajo malovredno pašo. V tem smislu bodo ravnali tudi nadalje. K doslej doseženim uspehom je precej pripomogla tudi subvencija iz javnih sredstev. Omenil je še, da se je lani, kljub obilnemu deževju, živina dobro prepasla in pridobila na teži.
Zapisnik o lanskem občnem zboru in načelnikovo poročilo so zadružniki soglasno odobrili, nato pa je načelnik, prebral in razložil računski zaključek za leto 1953, ki je precej ugoden. Odplačali so ves dolg in razpolagajo še z gotovino, ki jo bodo prav tako koristili za nadaljnjo zboljšavanje zadružnega posestva.
Kot dan prigona živine na pašnik so določili ponedeljek, dne 23-. maja. Zadružniki so prijavili na pašo 27 glav mlade živine v starosti od 1 do 1 Ve leta. Novost letos je, da morajo živino stehtati, preden jo ženejo na pašo in je ta ukrep pogoj za dosego javne podpore.
Slovenska prosvetna zveza naznanja :
Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« v Kotmari vesi vabi na
koncert Gorenjskega kvarteta s sodelovanjem dveh solistov Danice Filipličeve in Franceta Korena v petek, dne 20. maja 1955, ob 20. uri v gostilni pri Ledrarju.
Vsi želite spet enkrat preživeti lep večer, zato pridite v obilnem številu!
*
Slovensko prosvetno društvo »Peca« v Šmihelu nad Pliberkom vabi na koncert
Gorenjskega kvarteta in
solistke Danice Filipličeve ter solista Franceta Korena
v soboto, dne 21. maja 1955, ob 20. uri pri Šercerju.
Sodelujejo pevci iz domače okolice (pevovodja Valentin Hartmann). Pridite od blizu in daleč in ne zamudite tega večera, ker doživetje in užitek bosta nad vse prijetna! Gorenjski kvartet, so-lodvojica in domači pevci jamčijo za to. *
Zvečer, dne 22. maja, ob 19. uri bo v Maloščah pri Gallobu
koncert domačega pevskega zbora
in gostovanje
Gorenjskega kvarteta
s sodelovanjem znanega solista in solistke.
Vabljeni vsi iz vasi in okolice, lep večer se vsem obeta!
Bistrica v Rožu
Iskreno čestitamo Janezu Rogačniku k 91-letnici njegovega rojstva, ki jo bo praznoval 25. t. m. Jubilant je v svoji visoki starosti še vedno čil in veder ter bere vsako številko »Slovenskega vestnika«. S čestitkami združujemo srčno željo, da bi mu bila naklonjena še vrsta zadovoljnih let življenja!
Korte
Pretresljiv tragičen dogodek je doživela minulo soboto Plesnikarjeva družina v Kortah. Ugledni in spoštovani 50-letni oče Pavl Štern se je tega dne kakor tolikokrat napotil po opravkih od doma. Proti večeru se je vračal domov. Iz doline do svoje obsežne in visoko ležeče domačije pa ima za transport blaga napeljano vzpenjačo. Te se je hotel poslužiti, da bi se prepeljal iz doline na domačijo. Telefo-ničo je poklical od postaje na dom po nosilno napravo, ki je kmalu prispela v do-
V nedeljo, dne 22. maja ob 11. uri, bo v Železni Kapli v kino-dvorani
zadružni shod
Po shodu bo koncert priljubljenega Gorenjskega kvarteta s sodelovanjem solistke Filipličeve in solista Korena. Pridite iz vseh krajev, zadovoljni boste!
lino. Plesnikar se je vsedel na nosilno ploskev in vzpenjača ga je potegnila naprej. Po kakih štiristo metrih vožnje je iz neznanega vzroka padel s plošče in strmoglavil v globočino okoli petnajst metrov tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Ko je nosilna ploskev prispela prazna domov, se je sin Izidor v težki slutnji takoj napotil, da bi poiskal očeta. Na svoje veliko zaprepaščenje ga je našel mrtvega.
Pokojni oče je bil kremenit pošten značaj, skrben gospodar in dober sosed. Po svojem prepričanju je bil zaveden član slovenske narodne družine na Koroškem in za časa vojne so tudi borci za svobodo našli v njegovi hiši vedno zaslombo ter odprto srce in roke.
Minuli torek so tako1 tragično preminulega očeta in gospodarja ob številni udeležbi žalnih gostov spremili na pokopališče k zadnjemu počitku. Težko preizkušeni družini, ki je šele lani izgubila tudi mater, velja najgloblje sočustvovanje vse bližnje in daljne okolice.
Podrožčica
Na progi zveznih železnic Beljak—Po-drožčica bodo pričeli obratovati z električnim pogonom dne 10. junija 1955. V kratkem bodo izročili prometu tudi elektrificirano progo Wels-Passau. Elektrificirana linija Beljak-Podrožčica ima dolžino 28 kilometrov, Wels-Passau pa 81 in se je s tem električno železniško omrežje v Avstriji povečalo za 109 kilometrov.
SONČNA ENERGIJA
KRIŽANKA
spreminja morsko vodo v pitno
Nepregledne puščave pokrivajo predele Afrike, Azije, Avstralije. Glavno vprašanje v puščavah je vprašanje pridobivanja pitne vode, to je sladke vode. Z vprašanjem vode je tesno povezano vprašanje izkoriščanja rudnega bogastva v puščavah, ker človek uporabi dnevno dva litra vode.
V nekaterih puščavah pa še tista voda, kar je vsebuje, ni pitna, ker je nasičena z
drugimi snovmi, na primer z magnezijem, žveplom ter drugimi snovmi.
Z vprašanjem vode so se že mnogo ukvarjali. Tako so francoski inženirji izdelali posebno napravo, ki s pomočjo sončne energije spreminja vsako vodo* tako, da postane pitna. Naprava v 12 urah predela. 800 litrov morske vode v pitno sladko vodo.
Glavna dva dela omenjene naprave sta sončna peč — ta daje segreti zrak — in komora, v kateri morska voda izhlapeva.
Postopek teče takole: Črpalka spravi vodo najprej v kotel — grelec, od tu pa naprej v vparjevalno komoro. Tako kot vodo segrejejo v grelcu tudi zrak. preden ga z ventilatorjem pošljejo v sončno peč. V vparjevalni komori razpršilci vodo razprše in del vode se spremeni v paro. Para se potem kondenzira in spremeni v sladko vodo in pri tem segreva kotel za predhodno segrevanje morske vode in zraka. Postopek poteka naprej v opisanem krogu.
Sončno1 peč sestavljajo paraboličen žleb, ki se vrti okoli svoje vodoravne osi, zbiralec toplote — ta je postavljen v žariščno črto zrcala, kjer se zbirajo žarki — in pa ogrodje z refleksnimi zrcali, ki usmerjajo na paraboličen žleb kar največ sončnih žarkov. Celotna naprava tehta 650 kg in je dolga 6 metrov.
Pri poizkusih pridobivanja pitne vode z omenjeno napravo so uspeli. Potem pa so konstruktorji sestavili sončno peč, ki dvakrat segreva morsko vodo. Dvakrat segreto vodo vodijo do dveh nasproti si ležečih razpršilcev, ki jo razpršita v drobno meglo. Ventilator v tem primeru odpade.
Sončna peč bo morda omogočila prebivanje v puščavskih predelih, kjer ni pitne vode. To pa ni vse, kar si od nje obetajo. Tehniki skušajo sončno energijo uporabiti še v industrijske namene in zna biti, da predstavlja pravkar opisana sončna peč začetek, ki bo pripeljal do cilja.
Nedavno je razstavil madžarski kemik Hajdu v Parizu nove tekstilne tkanine, o katerih trdi, da so do tridesetkrat trpežnejše od normalnih. Kemik pravi, da bi uniforma iz takega blaga, ki bi jo prejel na primer poštar ob nastopu svoje službe, preživela svojega lastnika, eno samo- srajco pa bi človek nosil vse svoje življenje.
Tako opisuje madžarski kemik pot do svojega odkritja: med vojno je zaradi preganjanja Židov zapustil domovino. V zahodnem svetu je prvič slišal o nvlonu. Španci so imeli najnovejši ameriški izdelek »kristalne ženske nogavice.« Kemika je zanimalo, iz česa izdelujejo trpežne nogavice, Zato se je začel ukvarjati z njimi. Kemik je ugotovil, da uporabljajo Američani pri izdelavi nylona neki silikat, ki zagotovi predivu trpežnost.
Vodoravno:	1. Veznik, 3. pogrob
ali . . ., 7. glavno mesto neke avstrijske dežele, 10. ne posedujem, 12. bolečina, 14. tvor, 15. del svinjske glave, 16. nikalnica, 17. veznik, 18. grenka rastlina, 19. zadetek pri nogometu, 20. ov, 21. dobrega okusa, 22. rdeč, nemški izraz, 23. neresnemu nasproten, 24. ni zdrav, 25. koroška pisateljica, 26. trud, 27. dobre volje, 29. otok na Jadranu, posebno znan iz druge svetovne vojne, 31. sega po tuji lastnini, 32. nasilje (tujka), 34. oziralni zaimek, 35. sanje, 37. vpiši Ron, 38. kuhinjska potrebščina, 39. ploščinska mera, 40. vodna ptica, 42. domača žival, 43. posledica prehlada, 44. obrtnik, 46. azijska država, 47. glavno mesto evropske države, 48. ako.
Najrazličnejše tkanine je obdeloval z različnimi kemičnimi preparati. Obleko, ki jo je prepojil s svojo kemično snovjo, nesi še vedno in upa, da je ne bo strgal, vse svoje življenje.
Ko je njegovo delo- kronal iznajditelj-ski uspeh, pa so se šele začele težave, kajti tovarnarji niso- marali sprejeti njegovega izuma. Eden izmed njih mu je dejal: »Prinesite mi blago, ki se bo raztrgalo trikrat hitreie kot dosedanje!« Drugi pa ga je odpustil s pripombo, češ da ne želi prisostvovati pogrebu tekstilne industrije. Večma pa jih je že takoj po prvih besedah zavrnila njegov izum.
Iz Španije se je Hajdu napotil v Francijo, kjer je nadaljeval svoje obiske po tovarnah. Neki švicarski industrialec mu je ponudil milijon švicarskih frankov, če mu odstopi patent, a kemik je ponudbo
Weeckend hišica na kolesih
Vsepovsod po naši de želi preživljajo letovi ščarji dopust, ne sam« v hotelih, pač pa tud pod šotori, ki jih pripe ijejo s seboj v avtomobilih ali pa na motorni! kolesih. V Franciji ii drugod pa mnogi letoviščarji prebijejo dopus1 v takozvanih weeckent hišicah, ki jih vozijo s seboj z avtomobili. T< možnosti doslej nist imeli motoristi. Venda) pa si bodo v bodoče tudi motoristi lahko privoščili ta komfort, ker \ Parizu so dali pred kratkim v promet majhne vveeckend hišice, namenjene motoristom. Hišice so izdelane iz aluminija, v njih pa je prostora za dve osebi, ki sc lahko prijetno odpoči-jeta.
Trpežna tkanina in njena uporabnost
Navpično: 1. veznik, 2. brez vrednosti, 3. tvorita dva skupaj, 4. OM, 5. zajeten, 6. preddelavec, 8. skrajni konec celine, 9. goden, 11. tišina, 13. je vsak lenuh, 15. pravimo strmi vzpetini, 16. pisar, 17. ptič, ki ima rumen kljun, 18. opravilo, 19. domača ptica, 21. število, 22. zahrbtno napada, 23. vpiši risan, 24. plemenitaški naslov, 25. premikanje zraka, 28. neokretnež, 30. ga mnogo jedo Kitajci, 33. skupina sorodnikov, 34. potica, 36. Italijan, 38. še ne rabljen, 40. tekstilna rastlina, 41. bop, 42. prevozno sredstvo, 43. predlog s 4. sklonom, kaže smer, 44. glej 34. vodoravno.
odklonil. Po štirih letih je dal Hajdu licenco neki tovarni delovnih oblek. Podjetje je poslalo neki veliki tovarni naročeno pošiljko delovnih oblek. Polovica oblek je bila iz navadnega blaga, druga polovica delovnih oblek pa je bila napravljena iz prepariranega blaga. Po štirih mesecih je tovarna sprejela sporočilo, da so se navadne obleke raztrgale, preparirane pa da so še kot nove.
Tkanina postane po Hajdujevem postopku mnogo trpežnejša. Razstava v Parizu je vzbudila mnogo zanimanja, še več pa strahu v tekstilni industriji.
Umetno mleko
Da bi preprečili množično poginjanje mladih domačih živali, ki jih vsako leto mnogo podleže zaradi slabe prehrane, je neki Herbert Luther več let delal poizkuse, da bi napravil umetno mleko. Nazadnje mu je uspelo. Izdelal je recept za sintetično mleko, ki je baje zelo redilno, pripravljajo pa ga na ta način, da nalijejo v umetni mlečni prah navadno vodo. Prah je sestavljen iz rastlinskih maščob, kazeina, sirotke ter vitaminov in rudnin.
5 Ivan Potrč:	13
1 NA KMETIH
Onstran potoka pa se mi je vsa pamet ustavila na jetičnikovem stokanju: Joj, kako si drvena!’ Vroče mi je postalo ob tej misli, vegavo, in ko mesečnik — sam ne vem, kako — sem prišel na hram in se sesedel z rokami v laseh na poležano krmo. Tisto, kar me je najbolj skrbelo, da. Toplek kaj ve, s tistim ni bilo nič; vendar pa me to ni potolažilo, druga reč mi je grebla po mislih in odganjala spanje: Umira ... saj že umira... potaplja se in steza roke po vsaki bilki, tudi po moji — a jaz? Ah, kako bi mu jaz pomagal? Najbrž mu ne bi rad ...
Zona me je spreletavala, vse se mi je naešalo po glavi, razen grunta — na To-plekovino, to lahko rečem, se to noč nisem zmislil, nisem utegnil, življenje me je prenaglo potegnilo v svoj mlin — že me je mlelo.
Tisto, kaj bodo doma rekli, je bil bolj 'zgovor kot kaj drugega, to sem vedel, bilo mi je celo ljubo, da bi se lahko ,od hiše pobral’; od te hiše, kjer je začelo Štrafeli presedati vsak dan huje; kjer so se mati držali vsak dan bolj zase in hodili
po hiši m okoli kakor živ opomin Štra-feli in lastni hčeri, da za koranti pride pepelnica, za veseljačenjem pokora; kjer je Lizika s Štrafelo vred bila vedno bolj tiha in je samo čakala, kdaj bi se tudi ona kaj potožila, meni ali sestram.
Sedeli smo pri večerji, vsi, z 'materjo in s Štrafelo, tiho in vsak zase, kakor smo tudi vsak zase zabadali žlice v pšenični močnik in ga vsak zase nosili v usta, ko je Marica, ta jezik, zinila:
»Ploju bodo tudi vzeli krčmo; nič mu ne pomaga, četudi je bil Palek z njimi« — to je v gošči, s partizani; a Palek sam, to je bil Plojev sin.
Nastala je tihoČa in bi tudi ostala, da ni Lizika zavzdihnila, zatem pa rekla, ko da bi se pritožila:
»Ah, kako si, tako ni prav!«
Tak. se je že kesala, morala je nekaj reči; pred kakšnega pot leta ie moralo biti vse prav, kar je storila tista Štrafelina pravica.
»Tiho bi bila!« je zarežal Štrafela.
»Zakaj bi bila tiho?« se je znesla nad Štrafelo Marica; počakala je, se presedla, in vsekala: »Doklič1 je pod domačo streho.«
Ni imela samo jezika, znala ga je tudi priostriti, ta jezikasta Marica!
Lahko, da ne bi nihče nič več zinil, da se ne bi bilo nič zgodilo, ne vem pa, za-
*) doklič == -dokler
kaj ;e padla Štrafeli žlica iz rok, zavoljo česar si potem Marica ni mogla kaj, da se ne bi zahihitnila, Štrafela pa ni mogel več strpeti, da ne bi pisano pogledal čez mizo in vprašal:
»Ti, Marica, kako — doklič?!«
»Doklič pač!« je na glas ponovila, ko da bi bilo s tem tako ali tako že vse povedano, in ga pogledala, ne da bi umaknila oči, ko jih tudi Štrafela ni umaknil.
Štrafelo je dvignilo s stola. Pograbil je s celo roko žlico pred seboj na mizi in stisnil pest, da sem se nehote zbal — zdaj zdaj jo bo zagnal v sestro; strahovito se je nasršil in vsevprek čez mizo, ne samo v Marico, streljal z očmi. Toda drugi smo jih opičili v močnik na mizi.
»A za streho, da sem vam jo potegnil nad glave, sem bil dober? Ha?«
Zdaj je vse obmolknilo, nihče ni nameraval odgovoriti; bilo je, ko da bi Hed-lcvi imeli jezike, a bi jih šiloma držali za zobmi.
»Kaj? Ste gluhi?« je zavpil Štrafela in dvignil roko, z žlico med stisnjenimi prsti.
Mati so odložili žlico in se potegnili izza klopi, trikrat zavzdihnili in trikrat spregovorili.
»Dober — za Frančeka — da si ga spravil!«
Obrnili so se, zahlipali in odšli k peči in tam sedli, z rokami pod ruto in v laseh.
Štrafela je lahko samo še zaklel, Marica sploh ni umaknila oči z njega.
»Prekleti!«
Zagnal je z vso silo žlico po mizi, da se je odbila ■ in zletela prek Lizine glave na sredo izbe, in odšel iz izbe z dolgimi koraki, ko da bi se mu mudilo.
»Ah!« je zastokala Lizika, se prav tako dvignila in šla.
»Tako je, mati! To je zavoljo vas!« sem rekel in prav tako odložil žlico.
»Zavoljo mene?« so vprašali. »Zakaj?«
»Zapisali bi — kateremu!« sem komaj izgolčal.
»Komu? Tebi?« so me vprašali in zazdelo se mi je, ko da so se posmehnili. Potegnili so si ruto na oči, vstali in odšli tudi oni iz izbe.
Strašno so me zjezili. Bil sem ves srečen, da sem lahko nad nekom zatulil, čeprav samo nad sestrama, nad Marico in Olgo.
»Pa požrite vse sami, ali jaz pojdem — od hrama pojdem. Vrag naj vzame tak hram in grunt! Naj ga Štrafela ima, ta slakota1!«
Ali tudi sestri sta šli. Jaz pa sem še to noč pobral nekaj malega, kar je ostalo oblačila po ognju, in se, da si ne bi premislil, naglo pobral; odšel sem — tudi zato, da bi mati storili kaj zavoljo grunta; a kako bi storili, da bi ga jaz dobil,
') slakota — psovka
Štev. 20 (682)
ZA GOSPODINJO IN DOM
20. maj 1953
Kurimo varčno!
Preden zakurimo v štedilniku, odstranimo pepel iz kurišča, in pepelnjaka. Ogenj zanetimo spredaj v kurišču ter položimo nanj drva navzkriž, da se plamen razširi pod ploščo in cilindrom, zakaj če naložimo drva skupaj in jih porinemo globoko v kurišče, se sicer pečica hitro
Zdravilne rastline
Grenkuljica
Grenkulji-c a (Gundelrebe), vinska loža, sol-daŠki peteršilj, Rokova roža, povojček, pope-nec, zlata verižica, šmarni slak, vrednjak ali potlehni bršljan je vztrajna, pri tleh ležeča rastlina iz družine ustnatic, s tenko, nitasto korenino, štirioglatim, na več mestih zakoreninjenim plazečim steblom, iz katerega se dvigajo na več mestih pokončne veje z ledvičastimi ali jajčastimi, nasprotnimi, po robu debelo narezanimi listi in svetlo vijoličastimi, v pazdušnih kolobarjih zbranimi žrelastimi cveti, iz katerih se razvijejo rožke.
Rastlina cveti od maja do junija in raste po senčnih in vlažnih tratah, neobdelanih njivah, ob potih, ograjah in živih mejah. Nabiramo jo, ko cveti in sicer od aprila do junija.
Grenkuljica vsebuje čreslovino, grenko snov, hlapno olje in precej solitrnokisle-ga kalija. Vpliva posebno na sluznice dihal. Že stare slovenske lekarniške knjige vedo povedati, da je »kanderman . . . gorke nature«, ter da »to perje na vodi kuhat in pit« zdravi želodec, celi rane itd. Za čaj, ki krepi in pospešuje delo prebavil, topi sluzi in preprečuje vnetje, vzamemo 3 gr. rastline na skodelico vode. Z grenkuljico zdravimo zlasti obolela dihala kot katarje in zasliženje pljuč, grla, nosu, bronhijev, kašelj, nahod, pa tudi slabo prebavo, katarje ledvic, mehurja in nekatere kožne bolezni.
Sok (30—50 gr.) rabimo kot zdravilo pri motnjah (katarju) v želodcu, opamo-sti, katarju mehurja in pri ostalih zgoraj naštetih boleznih. Z vodo, v kateri smo kuhali grenkuljico, pripravimo ovitke za čire, rane, ki se nerade celijo; pri protinu, revmi, ishiasu, zobobolu priporočajo obkladke ali kopanje v vodi, v kateri smo kuhali grenkuljico. Mazilo pa zdravi zastarele rane in čire. Mazilo napravimo tako, da kuhamo sveži sok grenkuljice z voskom.
segreje, toda mnogo toplote gre neizrabljene v dimnik.
Pri kurjavi s premogom naložimo premog, brž ko drva dobro gorijo. Ker majhni kosi drv razvijajo več plamena kot veliki, moramo iz varčnosti uporabljati kratka in drobno nacepljena drva. Tudi premog gori bolje, če ga raztolčemo na majhne kose. Kuriti moramo s suhim kurivom, ker daje več vročine kot vlažno. Drva lahko sušimo, če jih zložimo na zračnem ali toplem kraju. Na štedilniku, v pečici ali pri peči smemo sušiti drva šele potem, ko štedilnik ali peč ne razvijata več velike vročine, ker bi se sicer drva lahko vnela ali vsaj preveč razgrela ter razvijala škodljive pare in slab duh. Tudi s tem je treba štediti, da drva in
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Krči pri otrocih
Pri nekaterih otrocih v drugem in tretjem letu starosti se često pojavijo krči. Ti napadi navdajajo starše teh otrok s strahom in nemirom.
Napadi krčev imajo več vzrokov. Najpogostejši vzrok je zvišana telesna temperatura, ki je posledica kakega obolenja.
Napad pride naglo. Otrokov pogled ostekleni, zatem pa nekaj časa obrača oči, dokler se le-te ne ustavijo na levi ali desni strani očesne dupline. Izpod gornje veke je videti samo beločnico. Hkrati se mišice na obrazu krčijo, kotički ustnic pa se kdaj pa kdaj razpotegnejo proti ušesom. Zgornja ustnica je povlečena navzgor, spodnja čeljust pa kdaj pa kdaj škriplje ali pa nastane krč v čeljusti, ki privede do škrtanja z zobmi. Glava visi nazaj, prsti so zviti in skrčeni v pest. Zatem gornji in spodnji udje otrde. Prsni koš je tog. Med napadom je otrok v nezavesti in neobčutljiv za zunanje dražljaje. Sprva prebledi, zatem pa posinji. Često pride med napadom do nehotne male ali velike potrebe. Čez nekaj minut krči uplahnejo, otrok postane zaspan in malo drhti.
Med takšnimi napadi otrok je družina preplašena in zmedena. Običajno prihite sosedje in svetujejo najrazličnejše stvari. Pohite pa tudi po zdravnika, ki običajno pride, kadar je napad že minil. Zato je potrebno, da mati ve, kaj mora ukreniti v primeru napada.
Otroka je treba položiti v posteljico, tako, da leži na strani, da ne bi slina in pena zašli v sapnik, marveč da lahko slečeta iz ust. Zatem je treba otroku odpeti obleko in mu položiti mokro krpo na glavo in okoli srca. Če napad traja dalje, je treba nalahno masirati področje srca. Če otrok ni opravil velike potrebe, mu je
fftcula
premog dobro izrabimo, to je, da jih docela sežgemo. Ugaslih koščkov premoga ne smemo odstraniti s pepelom vred, temveč jih moramo vzeti iz pepela in pri prihodnji kurjavi spet uporabiti. Dalje kurimo varčno, ako takoj močno zakurimo, tako da se lonci hitro segrejejo, potem pa prilagamo samo še toliko kuriva, kolikor je potrebno, da jedi počasi vro. Zmota je, če kdo meni, da se meso, zelenjava itd. hitreje omehča, če zelo močno, kot če le zmerno vre. Če preveč nalagamo, dosežemo samo to, da tekočine prehitro izhlapevaio, ter riskiramo, da stena nad štedilnikom zaradi prehude pare porjavi in popokajo plošče na štedilniku. Slednjič ne smemo zakuriti izven časa za kuho, ako ni nujno’ potrebno.
V letošnjem poletju bomo nosile spet široko in ozko ukrojene obleke iz lahkega blaga predvsem naslednjih barv: beš, rumene v vseh odtenkih in vse modre barve. Pri širokih oblekah so boki poudarjeni. Viseči žepi obdržijo svojo široko obliko, ker z njimi ustvarjamo videz polnih telesnih oblik. Rokavi so preprostih oblik, predvsem se bodo nosili kratki. Ovratniki so večinoma položeni okrog vratu.
Tukaj dva moderna modela.
im
r?
treba v danko vbrizgati en do dva del. mlačne vode. Nadaljnje ravnanje in zdravljenje bo določil zdravnik.
Razen teh napadov pri zvišani telesni temperaturi poznamo še druge napade: krče hlipanja. Napad je podoben prvemu. Otrok hitreje diha, zatem pa ne vdihuje več, izgubi zavest. Čez nekaj trenutkov se spet osvesti.
Taki napadi se pojavljajo pri togotnih in trmastih otrocih. Takšen napad sledi izbruhu jeze ali hudemu razburjenju.
Obe vrsti krčev sta skoraj vselej brez slehernih trenutnih ali kasnejših posledic. lahko pa se ponove, če otroka primerno ne zdravimo.
t/4mw I
PRAKTIČNI NASVET
Ogledalo čistimo izključno s krpo, namočeno v špirit. Če ga peremo z vodo, lahko vlaga poškoduje maso, s katero je prevlečeno steklo in se tako ogledalo pokvari.
Lekarna bolniške blagajne v Celovcu
V četrtek, 12. t. m., je koroška pokrajinska bolniška blagajna odprla v Celovcu svojo lastno lekarno na vogalu 10. Oktoberstrasse-Viktringerring. Lekarna bolniške blagajne je lekarna zavarovancev za zavarovance.
Pri otvoritvi je predsednik bolniške blagajne obrazložil večletno vztrajno prizadevanje za uresničitev tega načrta. Šele po skoraj štiriletni borbi je uspelo, da je bolniška blagajna uredila svojo lastno lekarno, ki je edinstvena v Avstriji.
Kakor znano, je bolniška blagajna na podlagi zakonitih predpisov dolžna preskrbeti svoje člane z zdravili in zdravilnimi sredstvi brezplačno, njihove svojce pa z neznatnimi pribitki. Zaradi tega so izdatki za medikamente v zadnjih letih silno narasli, kar je razvidno prav iz dej-
stva, da je bolniška blagajna izdala leta 1948 za zdravila in zdravilna sredstva 3 milijone, leta 1954 pa že skoraj 15 milijonov šilingov.
Namen nove lekarne je, da dobavlja bolnim zavarovancem in njihovim družinskim članom potrebne medikamente brez profitarskega principa in visokih dobičkov. Dobiček je v tem, da čim bolj in ugodnejše pomaga vzpostaviti njihovo zdravstveno stanje in delovno sposobnost, kar je edini kapital delavcev in nameščencev.
Župan Graf je lekarno, ki nosi častno ime »Paracelsus-Apotheke« v čast zaslužnemu kažipotu moderne medicine, ofici-elno otvoril. Magister Seebacher pa je nato razkazal prostore in opremo nove moderne lekarne in pojasnil njih smotrni namen in pomen.
tega sam nisem vedel. A ko sem šel, sem bil vseeno strašno iz sebe, preklinjal sem, ko me ni nihče poklical nazaj ali mi vsaj jezo pokazal.
Pri Toplekovih sem spal sprva na hramu; napravil sem si ležišče nad hlevom ter se po večerih, ko smo v hiši povečerjali in ko sem pogledal živino, odpravil tja in se bolj zamotal v vojaško plahto, ko se pokril z njo; po večerih je že mrazilo.
Toplečka se je tam pa tam motala okoli mene, vendar jaz govorjenja nisem nikoli načel, nisem ga mogel načenjati, preveč me je bilo sram: tako zavoljo nje same, kakor zavoljo Topleka, a tudi zavoljo sebe samega; na domače, enako na njeni dve, posebej še na Tuniko, sem se komaj kdaj zmislil. Ženska se je obirala pri drvah v kolarnici, pri štalinkah2 3) in pri večerji ali pri obedu začenjala s svojim večnim Južekom’ in s pojočim, prosečim glasom:
»Južek, ne bi šli po listje? Jutri bi šli.. .« »Južek, posodo bi bilo treba pripraviti . . . Izmil bi jo in zažveplal!« — »Južek, ajda pa kaže letos. Zarantati*) bi jo bilo treba, če ne, jo bo ta naša Tunika vso popasla . . . Oh-jezus, križ je!. ..«
Tako je končala po navadi z vzdihom in odšla. Nikdar je nisem pogledal, to dobro vem, ali še zdaj mi je v glavi njen
2)	štalinka — mali hlev, svinjak
3)	zarantati — z rantami ograditi
zatezujoči glas, mi je v očeh njena naprej nagnjena postava, ko da bi pred spovednico stala — a v kateri sem vsak čas čutil nekoga, ki si me postrani in zase ogleduje, svojega hlapčka, in misli na priliko, kdaj si me bo privoščila. Bili so časi, ko me je mikalo, da bi pobegnil — preveč sem čutil njene oči. To bi tudi storil, da nisem šel takrat skregan od hrama; vrnil bi se, samo, ko bi Štrafela šel, samo, ko bi poslali mati p6me, ali bi mi rekli kaj zavoljo grunta. Tako pa—
Tako pa se je zgodilo vse drugače; zgodilo se je, čeprav sem se vsega bal, a si na tihem vendarle tako vsega želel — le tega . . . tega, kako se bo končalo, nisem mogel slutiti, niti malo ne. Tako, eh, prekleto, resnica je! Niti malo ne ...
Na večer sem metal v kolarnici ko-ruzinje z lojtrskega voza. Prišla je po pocjah, Toplečka, s prazno košaro, ko da bi se po kaj napotila, se zagnala v kolarnici znenada na kure, jih spravila v hlev, se vrnila, postala pred pragom, s tisto prazno košaro pod pazduho, in obstala s pogledom na meni. Obračal sem se po vozu in čutil, kako me znova nepremično gleda, čeprav je nisem niti enkrat pogledal.
»Uh, kak hlad je že,« je vzkliknila naglas, se stresla in si stisnila život z laktmi. Tiše, vsaj meni se je tako zazdelo, pa je vprašala s tistim pojočim, zatezajočim
glasom: »Južek, kaj te nič ne zebe ponoči — na hramu?«
Zmetal sem zadnjih nekaj snopov z voza, skočil na tla, se otepel in odgovoril:
»Kaj bi me zeblo . . .«
Molčala je, precej časa zijala vame in se znova stresla, zatem pa rekla:
»Zebe te, zebe . ..«
Dvignil sem oje, obrnil zadenski voz in ga potegnil pod streho, v kolarnico. Iz hiše je prišla Hana in stekla s polnim škafom krminja4) k štalinkam; malo za njo je pritekla s škafom Tunika. Svinje so se predramile, začele so butati z vekami in kruliti. Kljub temu sem slišal Toplečkino prigovarjanje in Hanino zadiranje.
»Hanika? Hanika?« je klicala gospodinja.
Hčerka ji je odgovorila šele, ko je prišla drugič od svinjakov.
»Kaj bi radi?« se je zarežala.
»Odejo bi zanesla na hram.«
»Kaj?« se je v drugo zarežala, se ustavila in jo pogledala z glavo, ki jo je po-molela proti materi.
»Južeku,« je povedala mati; »če ne, bo zmrznil.«
»Kaj bi jaz nosila!« je rekla z ihto, zatem pa — po vsej priliki me je zagleda-
*) krminje ali žmikanje — skuhana in pre-mečkana svinjska krma
la — popravila z izgovarjanjem: »Ne vidite? Polne roke opravke5) imam.«
Odšla je v hram, za njo Toplečka, s košaro pod laktom, s prazno, s kakršno je prišla iz hrama.
»Križani otroci, kakšni ste!« je jadikovala.
Malo kasneje — bil sem v hlevu pri živini — sem slišal njen, Toplečkin, počasni korak, kako je šla po pocjah mimo hleva in proti gumni, in še malo, pa je bila znova pred hlevom.
»Odejo sem ti dala,« je rekla s pocij, ne da bi stopila v hlev. »Odejo in hodno rjuho. Na lestvo sem ju obesila.« Nato molk in zatem: »Da te nebo zeblo.«
»Dobro, dobro . ..,« sem zgolčal, da sem nekaj rekel; obenem pa sem začutil, kako* me je po vsem telesu spreletelo, bilo je nekaj ko vročica. Nehote sem postal z grabljami in pričakal — ali vse, kar sem še slišal, je bilo podobno vzdihu, zatem pa Toplečkine korake.
Ko sem ta večer prišel po tihem, ko da bi se česa bal, v priklet in v izbo k večerji, sem zaslišal Hanin smeh iz kuhinje. Hihitala se je, nekaj govoričila in se znova hihitala. Nehote sem postal. Ali sta me začutili ali kaj. Tunika je odprla vrata, me zagledala v luči iz kuhinje — in hihitanje je pri priči prenehalo.
s) čpravka — opravilo okoli živine (Dalje prihodnjič)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Sc/ plevelu im škodljivcem na polju
Zatiranje plevela med njegovo rastjo je velika nujnost Vrednost pridelka in uspeh v poljedelstvu sta odvisna od množine pridelka. Le-ta pa je odvisna od semena, gnojenja in zatiranja plevela in škodljivcev. Vzemimo n. pr., da se iz enega zrna pri žitu razvije povprečno samo en klas. Ako na tem klasu preštejemo nova zrna, jih bomo našteli povprečno najmanj 20, v veliko primerih pa tudi 30, 40 in celo 50 zrn. Tore; bi pridelek ne smel biti samo 10 ali kvečjemu 15 kraten, temveč višji. Da pa to ni, je vzrok v veliki meri prav v plevelu in škodljivcih, ki se pojavijo. Kakor za žito, tako velja to tudi za krompir in koruzo. Kdor pa je zatiral plevel, je lahko na višini pridelka ocenil njegov uspeh. Pridelek na njivi z zatrtim plevelom je bil znatno, često za celo tretjino1 višji od pridelka na njivi z nezatrtim plevelom. Iz tega sledi, da zatiranje plevela nikakor ni samo nujno gospodarsko zlo, temveč zelo rentabilen gospodarski ukrep v času, ko drugače na polju in travnikih nimamo posebnih opravil.
O vlogi mrežne brane pri zatiranju plevela smo že mnogo pisali in se je ta po vaseh že v veliki meri uveljavila. Njene velike poljedelske prednosti so danes že vsakomur očitno dokazane.
Danes pa še nekaj misli k škropljenju na polju proti plevelu in proti škodljivcem. Po naših žitih naletimo povsod na nadležne plevele kakor osat, divja repica (Hederich), rogovilček itd. Le-te pa zanesljivo uničimo samo s hormonskimi preparati, od katerih je že nekaj let poznan Dicopur, lani in letos pa sta se mu pridružila še Dillex-gelb in Hedapur M 52. Te preparate raztopimo v vodi, kakor to predpisujejo recepti na zavojčkih, in jih škropimo s škropilnicami po polju. Pojav teh preparatov na trgu in množičen pojav krompirjevca (Kartoffelkafer) je sprožil veliko zanimanje za poljske škropilnice.
Številne kmečke skupnosti, vasi in občine
so danes že v posesti motornih ali vprežnih poljskih škropilnic. Ker pa je čas škropljenja vedno omejen, je teh škropilnic še vse premalo in bi jih bilo treba imeti veliko več.
To dejstvo in tudi na splošno še zelo pomanjkljiva organizacija škropljenja, po drugi strani pa gospodarska nujnost sistematičnega škropljenja proti plevelu in škodljivcem še čakajo primerne rešitve. Spričo tega, da ima škropljenje popoln uspeh le, ako škropi cela vas, in ker vseh kmetovalcev še ni mogoče spraviti do tega, da bi sami od sebe škropili, obeta najboljši učinek pot, ki so jo na tem področju ubrali v Mariji na Zilji, kjer je občina na svoje stroške kupila tri motorne polj-
ske škropilnice in izvežbala za škropljenje potrebne fante, ki pozimi škropijo sadje, poleti pa proti plevelu in škodljivcem obvezno1 po vsej občini. Kmetom v Mariji na Zilji tudi ni treba skrbeti za nakup škropil, ker tudi to napravi občina. Za to uslugo pa plačujejo kmetje za nekaj odstotkov višje občinske doklade.
Prav na področju borbe proti plevelu in škodljivcem bi bila dolžnost vseh občin, da sledijo zgledu občine Marija na Zilji in da vzamejo iniciativo in organizacijo škropljenja sadnega drevja in poljskih rastlin v svoje roke. To bi bil eden najodličnejših prispevkov občin za napredek in boljšo donosnost kmetijstva v de-
želi.
(bi)
Pposc nam lahke izravna potrebe pe žziu...
V	naslednjih tednih bo marsikateri kmetovalec moral »krpati luknje« na svojem polju. Letošnja vigredna suša pri žitu ne bo ostala brez posledic. Ozimine, pa tudi jarine, so postale zelo redke. Kako bo s krompirjem in koruzo po kakšn: pozni slani, ki nas je v zadnjih letih vedno obiskala, tudi še ne vemo. K temu se utegne še zgoditi, da bodo marsikateri starejši umetni travniki popolnoma odpovedali in da se ne bo več izplačalo čakati na otavo.
V	vseh takih primerih je boljše, da njivo na novo preorjemo, kakor pa da v redkem posevku ali na oslabljeni travniški ruši pustimo, da bi se bohotil plevel. Da bi preorane niive zasejali samo s krmnimi mešanicami, pa tudi ne gre, ker nam pridelki ne bi izravnali izgub vsled izpadlih pridelkov žita. Za žito, bodisi krušno ali krmno, pa nam v glavnem gre. Z ozirom na to pa ni odveč vprašanje: kaj pa proso kot nadomestek?
Proso kot nadomestek za izpadlo žito ali koruzo odlikujejo tri lastnosti:
SPpoii krastavo sli sadja
Z zimskim škropljenjem uničujemo samo živalske škodljivce, ki prezimijo na drevesu, ter mah in lišaj. Veliko škodo nam vendar napravi na našem pečkastem sadju sadni škrlup ali krastavost (Obst-schorf). Trosi škrlupa prezimijo na odpadlem listju in dozorijo ob vigredni toploti, ko se začne razvijati listje na drevju. V tem času pričnejo dozorevati trosi tako, da se ta okužba vrši še nekaj časa po cvetenju. Trose prenesejo na drevo zračni tokovi, torej veter. Da pride do razvoja bolezni, je potrebna gotova vlaga in toplota. Vsem sadjarjem je znano, da je sadje v mokrih letih posebno krastavo. Ko je list okužen, se bolezen poetom trosov hitro širi in preide na rastoče plodove. Posledica je krastav sad, ki se v skladišču ne drži in ki ga kot namizno sadje ne moremo prodati. Ozdraviti se ta bolezen ne da, temveč samo zabra-niti s škropljenjem, ker prevleka škropiva zabranjuje glivicam prodiranje v list, mladiko in v plod.
Najbolje bi bilo škropiti proti škrlupu tik pred razcvetom, ko so dozoreli prvi trosi in ima drevo že precej sicer še malega listja, na katerem pa se že vrši okužba.
Drugo važno škropljenje proti krasta-vosti je tik po cvetenju, ko odpadejo cvetni listki. Praviloma bi morali obakrat škropiti.
Proti škrlupu uporabljamo bakrene ali žveplene preparate in v novejšem času tudi sintetična sredstva. Vsi izdelki imajo
Prva hrvatska kmetijska razstava
V Zagrebu bo letos jeseni, najbrž v drugi polovici oktobra prva hrvatska kmetijska razstava po vojni. Na razstavi bodo sodelovali kmetijski znanstveni zavodi, kmetijske postaje, šole, zadruge in kmetijska posestva. V dneh razstave bo tudi kmetijski teden s številnimi strokovnimi posvetovanji in zborovanji.
Cisice širijo steklino v Nemčiji
^ Zapadni Nemčiji se med divjačino čedalje bol] širi steklina. Zlasti mnogo lisic je steklih. Za uničenje steklih lisic uporabljajo strupeni plin cyklon, ki ga spuščajo v lisičje bidoge.
svoje prednosti in svoje napake. Škropljenje proti škrlupu povežemo tudi s škropljenjem proti živim (žuželčnim) škodljivcem. K sintetičnim sredstvom je zato treba dodati tudi insekticide (preparate proti žuželkam ali insektom).
Firma Kwižda priporoča od svojih sredstev za pocvetno škropljenje sledečo škropilno brozgo:	400 g TOP-Netz-
schwefel proti krastavosti in 3/io litra Eforol forte ali 100 g Basudin Spritzpul-ver proti živim škodljivcem na 100 1 vode. Za žlahtne sorte, ki so za žveplo občutljive, pa priporoča 100 g Fuklasin ultra in 3/io 1 Eforol forte ali 100 g Basudin Spritzpulver na 100 1 vode.
Škropivo res ne pride posebno drago in zdravo, čisto sadje nam stroške za škropljenje mnogokratno' poplača.
Ing. M. Polcer
1.	Sejemo ga šele konec majnika in v prvi polovici junija;
2.	Njegov pridelek v koroškem povprečju je zelo blizu pridelku ječmena in ovsa tako po donosu zrnj& kakor tudi po pridelku beljakovin in škrobnih enot;
3.	Proso je odlično pitovno žito, ker nadomešča v krmi živalske beljakovine in pomaga štediti z izdatki za ribjo moko.
V koroškem povprečju računajo pri prosu 14 q zrnja po hektarju. Ing. Czer-winka pa pravi, da so> pri poskusih v Feld-bachu dosegli:
sorta	q zrnja po ha
Probstdoerfcr, Stamm 10	27,6
Maleksberger	29,4
Kornberger Mittelfruhe	46,9
Uspeh s prosom je v veliki meri odvisen od kolikor mogoče zgodnje setve, da žetev ne pade v deževje, ki pri nas kaj rado pride začetek septembra. Kakor od časa, tako je uspeh s prosom odvisen tudi od čistoče njive. Ker v mladosti proso počasi raste, ga na zapleveljenih njivah kaj rad zaduši plevel. Zato ga za žitom ni ravno priporočljivo sejati. Najbolj mu prija preorana ledina ali kakšna okopa vina kot predhodnica. Prav pa je, da mu (posebno na ledini) dobro pognojimo s fosforjem in kalijem. Setev naj ne bo preredka, na hektar naj pade vsaj 30—40 kg semena, kar stane 60—90 šil. Seme je torej zelo poceni.
. . . pa tudi po zimski goveji krmi
Dobro posušena slama je bolj redilna kakor pa slabo seno, saj vsebuje 1,8—2,4 %> beljakovin. Pridelek slame po hektarju znaša 40—75 q s 75—180 kg beljakovin (= 3.600 1 mleka). Slamo lahko siliramo s koruzo, lahko pa jo tudi sušimo. V primeru stiske za zeleno krmo bomo v juliju in v avgustu lahko odkosili nekaj prosa in nakrmili z njim svojo govejo čredo.
ŽHeksandrinska detelja
Ker je letos primanjkovalo deteljnega semena, so nekateri strokovni listi pričeli kot nadomestilo priporočati aleksandrin-sko deteljo (Alexandrinerklee).
Aleksandrinka je hitrorastoča detelja, ki traja pri nas samo eno leto, ker naših ostrih zim ne prenaša. Cveti belorume-no, steblo in listi so kosmati in zelo sočni ter bogati na beljakovinah, njihova škrobna vrednost pa je zelo nizka. Alek-sandrinko je torej treba krmiti v mešanici z zeleno koruzo, senom ali slamo.
Šest tednov po setvi daje prvo košnjo, kateri sledijo v obdobjih 4—6 tednov druga in tretja, v ugodnih letih pa celo še četrta košnja. Na hektar se je seje 30 kg s strojem in nekaj več z roko. Seme v množini 1—10 kg so ponujali po 21,50 šil. za kg, nad 10 kg so zahtevali 19,50 šil. za kg. Po hektarju pride seme potemta-
kaže sejati prej, preden ni minula zadnja nevarnost močnejše slane. Prvo jesensko slano prenese bolje od koruze, po močnejši slani vendar pade skupaj. Ker hitro raste, zelo pomaga k uničevanju plevela. Vendar jo je treba zasejati v novopre-orano zemljo.
Aleksandrinka raste zelo bohotno. Ker so stebla mehka, že pred cvetenjem rada polega. Aleksandrinko je mogoče tudi sušiti, vendar nikakor ne drugače, kakor na sušilih. Sušo dobro prenaša, občutljiva pa je za preveliko močo.
Varstvenega posevka ne potrebuje, ker hitro raste. Po poskusih varstveni posevek samo znižuje pridelek detelje. Priporočajo jo tudi v mešanici z laško ljuljko (Ital. Raygras). Kolikor so podatki na razpolago, je razvidno, da daje dobre pridelke. Aleksandrinka, ki je bila sejana
kem na 585,— šil.	3. maja, je	lani dala:	
Zaradi občutljivosti proti mrazu je ne	1. košnja	2. košnja	3. košnja
	28. 7. 54	6. 9. 54	15. 10. 54
v čisti setvi brez varstvenega posevka	326 q	170 q	88 q
z ječmenom kot varstvenim posevkom v mešanici 25 kg Aleksandrinke in 5 kg	295 q	65 q	70 q
laške ljuljke	332 q	177 q	100 q
Glede gnojenja velja isto kot za ostale detelje: zahteva močno gnojenje s fosforjem, kalijem in apnom.
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Kaj je dolžni delež in kdo ima pravico nanj ?
I.
Dolžni delež je tisti del celotne zapuščine, ki ga mora po smrti staršev — očeta ali matere — dobiti vsak otrok brez ozira na to, kaj določa zadnja volja. V primeru, da otrok ni, dobijo dolžni delež starši. Kot dolžni delež dobijo otroci polovico od tega, kar bi sicer dobili po zakonu, starši in njihovi starši, če tudi staršev ni več, pa eno tretjino. Ker nezakonski otroci po nezakonskem očetu ne dedujejo, seveda tudi ne pridejo v poštev kot nujni dediči proti nezakonskemu očetu. Po zakonu se imenujejo dediči, ki morajo dobiti vsaj dolžni delež (Pflicht-teil), nujni dediči (Noterben).
Napram zapustniku (Erblasser) imajo za svoje sprejeti otroci iste pravice kot lastni otroci, nimajo pa nobene dedinske pravice napram njegovim sorodnikom, kakor tudi ne napram zakonskemu drugu zapustnika, če tisti posvojitve ni odobril ali dovolil.
Če za razdelitev zapuščine ni več otrok, pridejo v poštev vnuki ali pra-vnuki zapustnika. Za zapuščino duhovnikov obstoja poseben zakon, kot otroci ali sorodniki pa dedujejo prav tako kot vsi drugi.
Navedene osebe morajo dobiti nujni delež tudi proti volji zapustnika, pa čeprav bi se le-ta izrecno izjavil proti temu odnosno da bi v zadnji volji izpustil nujne dediče. Samo takrat zgubijo nujni dediči svoje pravice, če so po zakonu sploh zgubili pravico dedovanja, to je: 1. če so proti zapustniku izvršili kako hudodelstvo, 2. če so zapustnika prisilili ali s posebno zvijačo pridobili za kakšno posebno zadnjo voljo in jim tega ni izrecno odpustil, 3. če je kdo od njih pustil zapustnika v največji bedi brez pomoči in 4. če se je nujni dedič sam pravnoveljavno odrekel zapuščini. V vseh teh primerih torej tudi nujni dediči ne morejo zahtevati dolžnih deležev in imajo pravi dediči pravico, da take zahteve zavrnejo odnosno odklonijo.
Vsa ta vprašanja spadajo pred zapuščinsko razpravo, torej pred notarja ali sodišče, kjer naj nujni dediči po smrti zapustnika zahtevajo svoje pravice. To brez ozira na to, ali je umrli pozabil na nje, ali jim je premalo zapustil, ali pa jim ničesar ni zapustil, ker jih je hotel razdediniti. Zato se morajo takoj po smrti zapustnika javiti pri sodišču, kjer leži njegovo premoženje, ker potem to sodišče razpravlja o pravici dedičev. Udeležiti se smejo tudi cenitve in določitve tega premoženja, pri čemer se mora ceniti in upoštevati vse premično in nepremično imetje, torej tudi vse terjatve, tudi take proti dedičem.
Če je nujni dedič otrok zapustnika, potem se mora zapuščinskemu premoženju priračunati tudi vse tisto, kar je zapustnik komu podaril. Izjema je le v primeru, da je to darilo izvedel že pred rojstvom otroka, ali samo iz rednih dohodkov' zapustnika, ali na splošno v razne dobre namene ali podobno.
Pri tako imenovanih nujnih dedičih so še druge izjeme. Če ima zapustnik samo enega otroka, ki je nujni dedič, ali če se mu rodi pozneje ali pa šele potem, ko je že sklenil svojo zadnjo voljo, potem ostanejo v veljavi od njegove zadnje volje samo volila za plačilo uslug ali za pobožne in javne namene, toda samo do ene četrtine. Vse druge določbe testamenta postanejo neveljavne.
V	primeru, da je zapustnik izpustil kakega otroka samo zato, ker ni vedel, če še živi ali da sploh živi in se ta zmota dokaže kot prava zmota, dobi tak otrok vse pravice pravega dediča kot vsi drugi.
V	vseh primerih zapuščine, v katerih je nujni dedič dobil premalo ali sploh nič, morajo vsi ostali dediči od svojega deleža toliko popustiti, da je dolžni delež pravilno izračunan. V primeru kakšnega nesporazuma ima tudi nujni dedič vse pravice pritožbe.
Celovec, petek, 2C. maj 1955
Štev. 20 (682)
Stran 8
Koroški socialisti za nadaljevanje politike narodnostne strpnosti
Socialistična stranka Koroške je imela minulo soboto in nedeljo v delavski zbornici v Celovcu svoj deželni kongres. Glavni referent na kongresu je bil socialistični državnozborski poslanec dr. Pittermann, ki je predvsem zagovarjal sklep, s katerim se je predsedstvo avstrijske socialistične stranke izreklo za uvedbo splošne vojaške obveznosti v Avstriji. Govornik se je zavzel tudi za to, da bi prišla USIA-podjetja pod državno upravo, medtem ko se ljudska stranka temu protivi. Nastopil je tudi proti monarhističnim tendencam v nekaterih vrhovih OVP-jevskega koalicijskega partnerja.
V razpravi k referatu se je zlasti skoro vsa mlajša socialistična generacija izrekla proti uvedbi vojaške obveznosti in proti postavitvi vojske sploh. Kritizirali so posebno dejstvo, da je predsedstvo socialistične stranke sklepa-
Moskva gre v Beograd
(Nadaljevanje s 1. strani) nikov in dejal, da bo Jugoslavija razgovarjala kot neodvisna država na osnovi nevmešava-nja in spoštovanja suverenosti in neodvisnosti. Jugoslavija ne bo zakulisno manevrirala, marveč bo govorila pred vsem svetom, ker nima ničesar prikrivati. Jugoslavija želi obdržati dobre odnose z Zahodom, želi jih pa tudi izboljšati z Vzhodom. Pristop k blokom odklanja, ker vidi samo v mednarodnem sodelovanju podlago za mir. Bližnji razgovori v Beogradu bodo veliko prispevali k umiritvi napetega položaja v svetu. Sovjetska zveza je v zadnjem času napravila vrsto konstruktivnih potez, vsled česar je upravičeno pričakovanje, da bodo beograjski razgovori velik doprinos k ohranitvi miru na svetu.
lo o uvedbi splošne vojaške obveznosti, ne da bi bilo dalo članstvu prej možnost zavzeti stališče. S posebnim predlogom so zahtevali ljudsko glasovanje o tem vprašanju.
O koroški deželni politiki je na kongresu govoril deželni glavar Wedenig, ki je podčrtal, da si je socialistična stranka med drugim tudi s svojo politiko strpnosti pridobila ugled pri koroškem prebivalstvu. Dejal je, da so socialisti že dokazali, da ne poznajo razlike pri svojem prizadevanju za jezikovno različno prebivalstvo. Glede dvojezičnega šolstva je podčrtal, da so svojčas pozdravili to ureditev kot edino možno tudi najbolj nacionalistične skupine. Ko je opozoril na dolžnosti, ki jih je prevzel večinski narod do manjšinskega naroda na Koroškem, se je govornik zavzel za to, da je treba ozemlje z jezikovno mešanim prebivalstvom gospodarsko posebej podpreti. Socialisti hočemo — je dejal ob koncu deželni glavar Wedenig — nadaljevati s politiko konfesionalne in narodne strpnosti, s katero smo dosegli v zadnjih desetih letih velike uspehe in ki jamči, da bo Koroška vedno močneje prežeta s socializmom.
Tudi k referatu deželnega glavarja se je oglasilo več diskutantov. Nadučitelj Gutten-brunner iz Žrelca je nastopil proti poskusom katoliške akcije, ki skuša pod krinko „pravi-ce staršev" razbiti šolstvo. Predsednik Zveze socialističnih borcev za svobodo in žrtev fašizma Richter iz Borovelj se je zavzel za večje upoštevanje ljudi, ki so bili pod fašizmom politično preganjani, ter za pospeševanje jezikovno mešanega ozemlja s strani dežele.
Kongres je ponovno izvolil dosedanje deželno vodstvo z deželnim glavarjem Wedeni-gom na čelu.
Mnogi bivši nacistični generali v vodstvu nove zapadnonemške armade
Dvomljiva postaja krilatica o demokratični in miroljubni armadi, ki jo bodo vzpostavili v Zapadni Nemčiji. Kakor je razvidno iz obvestila zapadnonemške tiskovne službe, so na listi bodočih visokih vojaških činiteljev bivši generali, ki so kot zvesti oprode Hitlerja prinesli svetu nepopisno gorje in povzročali krvave zločine.
APA navaja, da je za generalnega inšpektorja vrhovnega poveljstva kopenske armade, mornarice in letalstva predviden Ludwig Cruewell, bivši general oklop-nih enot. Za inšpektorja armade bo postavljen bivši general oklepnih enot Wal-ter Wenck, ki je bil od Hitlerja imenovan kot zadnji poveljnik armade pri berlinskih operacijah prav v poslednjih vzdihljajih krvave vojne. Za inšpektorja letalskih sil bo zadolžen generalni polkovnik Adolf Galland, ki je veljal za posebnega Hitlerjevega prijatelja. Inšpektor mornarice postane bivši kapitan Otto Kretschmer, bivši general Hans Speidel pa bo ostal še nadalje v NATO-stabu v
Parizu. Dosedanji vodja vojaškega oddelka v zapadnonemški varnostni službi, general Heusinger, naj bi posta! štabni šef vseh treh oboroženih formacij.
Ogrožanje miru po bivših zvestih Hitlerjevih generalih, ki naj bi postali spet vojaški voditelji mladine, je na spominski svečanosti v Mauthausenu na splošno označil avstrijski notranji minister Hel-mer, o čemer pa smo že v zadnji številki poročali.
Ma bivmc
nove zapestne ure
lepe oblike in poceni ter glavno: zanesljive in točne
I A UPR N Celovec-Klagenfurt
JI	l\L It II Kramergasse 7
Koroški velesejem bo letos lepši in obsežnejši
Iz leta v leto se vedno bolj razvija velika gospodarska razstava — velesejem v Celovcu —, ki si je zadnji dve leti že nadel naslov koroški velesejem ter ima z udeležbo inozemskih razstavljalcev vedno bolj tudi mednarodni značaj. Zelo pomembna prireditev v tem okviru pa je že tradicionalni lesni velesejem. Obsežno področje velesejmskega prostora je v pregradni! in je preskrbljeno tudi za okus s tem, da so nasadili že doslej mnogo lepo-tičnega grmičja in drevesc. Omrežje kanalizacije je skupno 2.000 metrov dolgo in 10.000 kvadratnih metrov bo asfaltiranih cest.
V kratkih tednih se bodo spet odprla velesejmska vrata, kjer bo v prikaz ustvarjalna sila in zmogljivost avstrijskega gospodarstva na področju obrtnih in industrijskih izdelkov ter obsežne lesne industrije. Odkar je koroški velesejem spet na svojem lastnem obsežnem prostoru, so dani pogoji, da tvrdke lahko poljubno razvrščajo svoje velike obrate ter si gradijo svoje stalne paviljone. Zanimanje za koroški velesejem stalno narašča in odbor si prizadeva, da bi ustregel vsem zahtevam razstavljalcev in ostale velesejmske publike.
Čeprav je velesejmski odbor že lani, prvo leto, ko je dala zasedbena sila prostor na razpolago spet svojemu namenu, precej storil kar se tiče modernizacije in smotrne ureditve razstavišča, vendar zaradi prekratko odmerjenega časa ni uspelo’ izvesti vseh načrtov. Zamujeno bodo letos nadoknadili ter je za financiranje projekta namenjen kredit v iznosu 3 milijard šilingov.
Več kot sto delavcev je z gradbenimi stroji zaposlenih na sejmišču. Med drugim bodo navozili na tisoče kubičnih metrov zemlje na prostor, da bo sejmišče zadostno planirano in bo tudi ob močnejšem deževju odtakala voda. Asfaltiranje in ka-
nalizacijo prostora smo že omenili, opremili pa bodo v veseličnem parku potrebne in odgovarjajoče sanitarne naprave. Tudi razstavljalci sami so1 se že pričeli gibati in se na primer kmetijska zbornica že prizadeva izgraditi večji in vsem zahtevam odgovarjajoč paviljon. Pa tudi druge tvrdke že načrtujejo oblike svojih modernih razstavljalnih koj.
Velesejmski odbor namerava poleg iz-danja 10.000 barvnih reklamnih izvodov napraviti še 18 velikih transparentov, ki jih bodo razobesili na vseh avstrijskih mejnih prehodih, kjer bodo razpeti štiri tedne in tako opozarjali vsakega, ki bo prestopil meje v našo deželo, na koroški velesejem ter mu želeli dobrodošlico.
(BimuiMj k e. um
od strokovne trgovine
Kobler & Co.
Beljak — V i I I a c h
—
Das Haus der guten Mobel
4 Vcvleile
0 Riesenauswahl — iiber 100 Ausstattungen
Die besten und billigsten Mobel Dsterreichs • Hartholzschlafzimmer nur 3900 Schilling
0 Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zinsen
0 Zustellung frei Haus mit eigenem Spezialauto
STADLER-MOBEL
K L A G EN F U R T
Koroškemu
■pvebivulslvu.1
Celovški lekarnarji opozarjajo, da je na novo odprta lekarna Pokrajinske bolniške blagajne upravičena
oddajati zdravila na zdravniške recepte S3mO članom Koroške pokrajinske bolniške blagajne.
Vsi člani Koroške pokrajinske bolniške blagajne lahko slej ko prej krijejo vse potrebe zdravil pri vseh javnih lekarnah.
Celovški lekarnarji bodo še zanaprej vestno zagotovili brezhibno in hitro preskrbo prebivalstva z vsemi razpoložljivimi zdravili.
I______________________________________________
R A D I O PROG RAM
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.30 Začetek oddaje — 5.50 Kmečka oddaja — 6.00 Glasbeni pozdrav — 7.00 Jutranji koncert — 7.55 Marsikaj zvenečega — 9.00 Pozdrav naite — 10.00 Roman za ženo — 10.10 Medigra — 10.15 šolska oddaja — 10.45 Mali koncert — 11.00 Šolska oddaja — 11.20 Medigra — 11.25 Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro namešano — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Objave — 13.55 Slovenska poročila in objave — 14.25 Specialno za Vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.00 Kulturne vesti — 17 30 Popoldanski koncert
—	18.00 Radio nasveti — 19.55 Lokalna poročila — 00.05 Nočna oddaja.
Poročila dnevno: 5.45. 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19.45, 22.00. 00 00.
Sobota, 21. maj:
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 11.00 Za dobro voljo — 14.35 Pozdrav nate — 15.20 Originali koroškega ljudskega življenja — 16.20 Kličemo mladino —
18.00	Iz parlamenta — 20.05 Vedra oddaja
—	21.00 Znani glasovi iz operet in filmov.
Nedelja, 22. maj:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Kmečka oddaja 12.45 Zrcalo Mestnega gledališča — 13.45 Pesem in glasba o planinskem življenju — 14.30 Otroški oder
—	15.00 Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasba
—	18.30 Lepe melodije — 18.55 Šport od nedelje — 20.15 Če v nedeljo zvečer vaška godba igra.
Ponedeljek, 23. maj:
11.20 Za dobro voljo — 14.00 Za našo vas (slov.) — 15.30 Igra veliki dunajski zabavni orkester — 15.45 Knjižni kotiček — 18.45 Iz tehnike in znanosti (slov.) — 19.15 Trikrat kralj — 20.05 Med nami rečeno — 21.00 Literatura v ponedeljek.
Torek, 24. maj:
11.20 Za dobro voljo — 14.00 Zdravniški vedež. Odlomki z Akademije goriškib študentov (slov.) — 15.45 Delovni prostor v stanovanju — 16.00 Pevska ura — 16.30 Vedri solisti —	20.05 Otvoritveni koncert Dneva
avstrijske kulture v Kapfenbergu.
Sreda, 25. maj:
10.15	Novi človek — 11.20 Za dobro voljo — 14.00 Arije iz znanih oper (slov.) —
15.30	Igra veliki dunajski orkester — 15.45 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 18.45 Domači zvoki (slov.) — 20.05 Peljemo se s potovalnim uradom — 21.00 Veseloigra.
Četrtek, 26. maj:
15.00	Iz zgodovine deželnih mest: Solno-grad — 14.00 Razvojne črte slovenske proze (slov.) — 15.45 Kultura in znanost — 18.30 Tukaj govori UNESCO — 18.45 Kmečka oddaja — 20.05 Koroška lovska ura — 21.25 Ljudske pesmi.
Petek, 27. maj:
10.15	Trnuljčica — 10.45 Dunajski slavnostni tedni 1955 — 14.00 Trdi orehi (slov.) — 15.00 Leto v besedi in pesmi — 17.25 Te-
den dni deželne politike — 18.45 Športni obzornik (slov.) — 20.05 Slušna igra: „Otrok za podariti".
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 6.30 Pregled liteka — 7.10 Jutranji orkestralni spored —
7.30	Gospodinjski nasveti — 7.40 Zabavna glasba — 11.00 Radijski koledar —	12.00
Kmetijski nasveti ali kmetijska univerza — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 14.10 Melodije za razvedrilo —
15.15	Lahka glasba — 16.10 Utrinki te literature — 16.30 Želeli site — poslušajte! —
19.00	Radijski dnevnik — 23.00 Oddaja za tujino.
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 22.00
Sobota, 21. maj:
11.15	Pisan drobiž za pionirje — 12.10 Igrajo Štirje flosarji — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 13.30 Glasbeni mozaik — 15.40 Slovenska narodna glasba — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.30 Okno v svet — 20.00 Javni veseli večer Radia Ljubljana.
Nedelja, 22. maj:
8.15	Domače pesmi — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 12.10 Venček slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Nad Boko Kotrsko — 16.00 Zaplešite z nami — 17.30 Radijska igra — 20.00 60 minut razvedrila iz Radia Zagreb — 21.00 Kulturni razgledi.
Ponedeljek, 23. maj:
11.30	Šolska ura za višjo stopnjo — 14.30 Nove knjige — 15.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo
16.30	Zdravstveni nasveti — 18.45 Partizanski pozdravi — 20.00 Kulturni pregled —
20.15	Simfonični koncert.
Torek, 24. maj:
11.15	Cicibanom dober dan — 12.10 20 minut z Veselimi godci — 13.30 Glasbeni mozaik — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.30 Jezikovni pogovori — 18.15 Slovenske narodne pesmi — 18.30 Športni tednik — 20.10 Koncert.
Sreda, 25. maj:
11.15	Šolska ura za nižjo stopnjo — 11.45 Mladinski zbori pojo — 13.30 Z glasbo v dobro voljo — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo
—	16.30 Modni kotiček — 20.00 R. Wagner: Lobengrin II. dejanje.
Četrtek, 26. maj:
11.15	Za mlade pevce in godce — 12.10 Slovenske narodne pesmi igra Vaški kvintet
—	14.30 Ljudsko-prosvetni obzornik — 16.20 Iz baletov in oper — 17.15 V svetu ritmov in melodij — 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi.
Petek, 27. maj:
11.15	Cicibanom dober dan — 12.10 Slovenske narodne — 13.30 Od včeraj do danes
—	16.00 Za pionirje — 18.30 Spoznavajmo človeka — 20.15 Iz ustvarjanja skladatelja Jožefa Haydna.