■Poštnina plačana v gotovini.
34.	V Ljubljani, dne 10. aprila 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADHTI UST
pokrajinske uprave m Slovenijo.
ITsebinci.:
155. Železniški blagovni promet z Madžarsko, Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. — Opozorilo naročnikom.
155,
II. (člen 5. m. k.)
VIII. (člen 12. m. k.)
Žele&mški blagovni promet z Madžarsko, Avstrijo, Češkoslovaško In Nemčijo/
Obveznost železnice za izvrševanje transportov.
Spremljevalci blaga se ne dopuščajo, razen spremljevalcev mrličev, živili živali in vozil na lastnih kolesih.
Jugoslcmuisko-madžarskl blagovni promet.
Ä. Direktni blagovni promet med postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev In postajami madžarskih železnic vneposrednjem prehodu.
B. Direktni medsebojni blagovni promet med železniškimi postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v tranzitu po madžarskih železnicah — kakor tudi direktni medsebojni blagovni promet med železniškimi postajami v Madžarski v tranzitu pc železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
III.	(člen 6. m. k.)
Vsebina tovornega lista.
Pošiljatelj mora v tovornem listu predpisati pot in zato označiti mejno prehodno postajo od ene države do druge (glej seznamek).
Tovornih listov brez tega predpisa železnica ne sprejema.
Ge odpravila postaja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ali na Madžarskem pogrešno sprejme tovorni list, ki nima potrebnega prevoda v zmislu § 2., odstavka 3., izvršitvenih odredb člena 6. m. k., mora predajna mejna postaja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno v Madžarski, sestaviti ta prevod. V takem primeru se smatra, da je ta postaja za to pooblaščena po pošiljatelju, in postaja ni odgovorna za točnost prevoda.
Blago, žive živali in mrliči se prevažajo izza dne
1.	aprila 1923. na podstavi mednarodne konvencije za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi dodatki in občimi dopolnilnimi odredbami vred, kolikor niso ustanovljene v naslednjih točkah posebne odredbe.
Posebne odredbe.
I.	(člen 3. m. k.)
IV. (člen 7, m. k.)
Odgovornost za izjave v tovornem listu. Poizvedbe železnice. Kazni.
Železnica ni odgovorna za škodo, ki je nastala zbog tega, ker ni bilo ime namembne postaje točno označeno ali ker se ni vpoštevala njena pravica odpravljanja.
!
Predmeti, izključeni od vožnje.
Od vožnje z direktnim mednarodnim tovornim I listom so izključeni poleg predmetov, ki so nave-!
V.	(člen 9. m. k.)
Vkladanje blaga.
deni v § 1. (1) izvršitvenih odredb mednarodne konj , t že!ezni?a 1)1	na pošiljateljevo za-
vencije, še ti-le predmeti: zlato in srebro v palicah, j ^	^	^0’ W ^ 6Jne prevažati
platina, denar, novci izvun obtoka, kovani iz pleme- j nitih kovin, vrednostni papirji, dokumenti, dragi ka~ | yj /gjen ^ m j,. meni, pravi biseri, nakit in druge dragocenosti, na-1	'	.	• v.;
dalje umetniški predmeti, kakor slike, kipi, bronce (predmeti, uliti iz kovin), starine.
če se smatra predmet za dragocenost v eni izmed držav, ki so udeležene pri tem prometu, se ne sme sprejeti v vožnjo z mednarodnim tovornim listom..
Za dragocenosti, ki so izključene od vožnje z direktnim mednarodnim tovornim listom, se sma-
to-
po-
trajo n. pr. predmeti iz zlata, srebra, platine, dragih! pravilne in popolne.
Carinski, tro.šarinski in policijski predpisi.
Pošiljateljeva dolžnost, da mora izročiti s vornim listom vred spremne dokumente, ki so trebni za izvršitev carinskih, trošarinekih in policijskih predpisov, :se tiče tudi onih dokumentov, ki so predpisani za uvoz, prevoz in izvoz.
Železnica ni dolžna preizkušati, ali so te listine
kamenov in pravili biserov, precizne ure, čisto svilene tenčice, čisto svileni žameti, čisto -svileni pliši, čisto svilene tkanine z natisnjenimi, naslikanimi ali vezenimi vzorci, istOitako predmeti iz teh tenčic, žametov,
Oe spremni dokumenti niso priloženi ali če niso pravilni ali popolni, se sme odkloniti sprejem, blaga v vožnjo. Ce se na namembni postaji ugotovi, da ni spremnih dokumentov ali da niso pravilni ali po-
plišev in tkanin, čisto svilene tkanine z vzorci za ob- \ polni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz in dati blago laganje pohištva, svilene preproge, posebno drago- pošiljatelju na razpolago.
(‘ene kože, posebno dragocene ustrojene kože, poseb-
no dragocena krzna, in sicer: bober, modra lisica, Chinchilla.^ kuna belica (heimeliu), vidra, perzijanec, tjulenj, morska vidra, bela lisica, skunks in sobolj, istotako predmeti iz teh krzn, posebno dragocene čipke in posebno dragocena vezenina, nojeva, čapljina in maiabujeva peresa, istotako predmeti iz teh peres, rožno olje, esenca iz rožnega olja. *
* Določila o tem prometu so razglašena v «Službenih Noviuah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 67, izdanih dne 24. marca 1923. (Prilog IV. — 1923.)
VII. (člen 11. m. k.)
Osnova za izračunavanje voznine.
\ oznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevoženo pot po notranjih tarifah (lokalnih in zveznih tarifah) udeleženih železnic. Kot osnova za izračunavanje voznine za vsako železnico se uporabljajo tarife, ki veljajo onega dne, ko je blago prispelo na njene proge.
Pristojbina za ponjave se izračunava po tarifi odpravne železnice za ves prevozni pot.
Plačevanje voznine.
Ob delnem predplačilu voznine ima pošiljateljeva izjava, da hoče plačati voznino v naprej do meje, ista vrednost, kakor če je označil izvestno i vsoto. V tem primeru se ne dopušča nobena druga izjava o predplačilu medpotnih pristojbin. Izjava o
! predplačilu se mora glasiti: Plačano do...........
(označi se meja).
IX.	(člen 13. m. k.)
Povzetja.
Povzetja in predjemi se dopuščajo samo v denarni vrednosti odpravne države.
X.	(člen 14. m. k.)
Dostavni roki.
Predpisanim dostavnim rokom se dodajajo posebni dopolnilni roki, ki veljajo v teh državah.
XI.	(plen 15. m. k.)
Naknadna naredba.
Ko je pošiljka prestopila mejo odpravne države, se dopuščajo naknadne naredbe — razen v primerih členov 18. in 24. m. k. —, če se z njuni ne izpre-meni prvotna namembna država ali če se ne izpre-meni namembna postaja v drugo postajo, za katero velja prometna omejitev.
Ce je za pošiljko odpravna in namembna postaja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in če ta pošiljka samo prehaja ozemlje Madžarske ali če je za pošiljko odpravna in namembna postaja na ozemlju Madžarske in če ta pošiljka samo prehaja ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se dopuščajo naknadne naredbe v popolnem obsegu po členu 15. m. k. Naknadne naredbe, ki bi se morale vršiti na ozemlju prehodne države, pa niso dopustne.
XII.	(člen 38. m. k.)
Zavarovanje dostavnega roka.
Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno.
XIII.	Privatni vozovi.
1.	) Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteljeva ali M jih je uvrstitelj najel od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo.
Taki vozovi so:
a)	vozovi s cisternami — rezervoarji — sodi —
baseni — lonci in vozovi s tanki;
b)	vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnih
predmetov.
O	uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo uporabljati samo za natovarjanje onega blaga, za katero s-o odrejeni. Za natovarjanje drugega blaga — razen blaga, označenega v točki 9.) — se privatni vozovi ne smejo uporabljati.
2.	) Prasni privatni vozovi se smejo prevažati samo z mednarodnim tovornim listom.
3.	) Železnica sprejema naredbe o razpolaganju s privatnimi vozovi izključno od njih uvrstiteljev (toda glej točko 5.).
Uvrstitelj mora raspolagati s praznimi privatnimi vozovi s tovornim listom.
Podpisati mora tovorni list kot pošiljatelj ter ga poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo razpolago.
4.	) Vsaka tretja oseba, ki hoče izročiti prazen ali poln privatni voz v vožnjo, mora izročiti odpravili postaji poleg tovornega lista tudi pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, ki je predpisan s tovornim listom.
Za privatni voz, ki ga je izročil prejemnik na' namembni postaji v vožnjo kot natovorjenega, ni treba izjave, če ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši tak prevoz, nima uvrstitelj privatnega voza pravice, razpolagati s tem vozom. Pošiljatelj ima v tem primeru popolno pravico razpolaganj po členu 15. m. k., kolikor so razpolaganja dopustna po tej objavi.
5.	) Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme s tem vozom razpolagati samo, Če izpolni pogoje točke 4., odstavka 1.
6.	) Železnica ima pravico, poslati privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi na njegovo domicilno postajo, če ni odredil uvrstitelj drugače. To se vrši v imenu uvrstiteljevem in s tovornim listom. Stroški takega prevoza se zaračunavajo po tarifnih odredbah udeleženih železnic o prevozu praznih privatnih voz ter zadevajo uvrstitelja.
IstiOtako se postopa z onim privatnim vozom, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik v 8 dneh od njegovega prihoda ne izroči v vožnjo kot natovorjenega; toda to ne velja, ee je dal uvrstitelj že pred pretekom tega roka svojo naredbo.
Te odredbe ne veljajo za privatne vozove, ki stoje na privatnih tirih.
7.	) Za škodo, nastalo zbog tega, ker so se izročile pošiljke praznih privatnih voz zakesnelo, jamči železnica samo po odredbah členov 40. (1) in 41. m. k.
Če se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne odgovarja za njegov zakesneli povratek.
8.	) Če se izgubi ali poškoduje privatni voz ali če se izgube sestavni deli tega voza, jamči železnica samo v zmislu pogodbe, ki se je sklenila med uvrstiteljem in železniško upravo o uvrstitvi privatnega voza v železniško vozovje.
Roki členov 33. in 36. m. k. se no uporabljajo na privatne vozove.
Odškodninske zahteve sme uveljavljati samo uvrstitelj, in sicer samo pri oni železnici, v katere vozovje je voz uvrščen.
9.	) Blago, ki se sprejema v vožnjo:
a)	V privatnih k o tein ih vozovih.
V	tarifi odpravne železnice je odrejeno, kakšno blago se sme prevažati v privatnih kotelnih vozovih.
b)	V ostalih privatnih vozovih.
V	ostalih privatnih vozovih se sme prevažati tole blago:
pivo in uporabljeni prazni sodi za pivo; sirovo maslo, margarin, rastlinska mast, kokosovo maslo;
ribe in voda za prevoz rib;
svežo meso in še sveže zaklane domače živali;
perutnina;
sveža zelenjad;
sir;
mleko;
mineralna voda, umetna, istotako pitna slana voda;
. pohištvo iz upognjenega lesa;
sadje, sveže kakor tudi južno sadje; konji in mule;
kisline, ki so dopustne za prevoz s kotelnimi vozovi;
špirit in prekuhano žganje, .popolnoma grenko, v steklenicah; vino;
klobasarsko blago, tudi prekajeno.
Natovorjeni privatni vozovi se prevažajo in voznina se izračunava po tarifah udeleženih železniških uprav.
10.	) Zavarovanje dostavnega roka za pošiljke praznih privatnih voz ni dopustno.
Prazni privatni vozovi se ne smejo dbremenjati s povzetji.
11.	) Stavki za izračunavanje voznine za prazne privatne vozove se uporabljajo na progah madžarskih železnic po odredbah lokalnih tarif, ki so v veljavi.
Za prevoz praznih privatnih voz — kot tovornega blaga — na železnicah v kraljevini Srbov., Hrvatov in Slovencev se pobira Din 0-60 za en voz in en kilometer. Ta že pobrana pristojbina se vrne onemu, ki jo je plačal, če dokaže, da je bil ta voz — v roku dveh mesecev pred prepeljavo v praznem stanju ali po njej — prepeljan poln najmanj na enaki razdalji in na progah iste železniške uprave.
Pri prevozu praznih privatnih voz mora pošiljatelj v tovornem listu označiti znak lastnine, številko in domicilno postajo voz. V razpredelku tovornega lista «vsebina» mora označiti, da je voz prazen, in razlog, zakaj, se prevaža prazen, če v tovornem listu teh podatkov ni, se mu. voznina za prevoz praznega voza ne povrne.
12.	) Če se izroči prazen privatni voz v vožnjo kot brzovozno blago, se uporabljajo odredbe in tarife, ki veljajo za promet vobče.
13.	) Nadzirati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne aparate, vodne basene, strojne [tehnične] priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
14.	) Drugače pa veljajo za prevoz polnih ali praznih privatnih voz — tudi kotelnih voz — istotako za izračunavanje voznine za blago, ki se prevaža v takih vozovih, tarifne odredbe udeleženih železniških uprav in predpisi te objave.
Seznamek mejnih prehodnih postaj:
V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Virovitica Koprivnica Beli Manastir Beli Manastir* Subotica Subotica *
Horgoš
Oroslamoš
Gyala*
Noskovci *
Kotoriba
V Madžarski:
Bares Gyekenyes Magyarböly Beremend *
Kelebia Csikeria *
Röszke Szöreg Szöreg *
Drävasztära-Zalata * Murakeresztür
jugoslovansko-avstrijski blagovni promet.
A.	Direktni blagovni promet med postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in postajami avstrijskih železnic v neposrednjem prehodu kakor tudi v prehodu preko
Madžarske.
B.	Direktni medsebojni blagovni promet med železniškimi postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v tranzitu po avstrijskih železnicah — kakor tudi direktni medsebojni blagovni promet med železniškimi postajami v Avstriji v tranzitu po železnicah v kraljevini
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Blago, žive živali in mrliči sc prevažajo izza dne
1.	aprila 1923. na podstavi mednarodne konvencije za prevoz blaga, z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi dodatki in občimi dopolnilnimi odredbami vred, kolikor niso ustanovljene v naslednjih točkah posebne odredbe.
Posebne odredbe.
I.	(člen 3. m. k.)
Predmeti, izključeni od vožnje.
Od vožnje z direktnim mednarodnim tovornim listom so izključeni poleg predmetov, ki so navedeni v § 1. (1) izvršitvenih odredb mednarodne konvencije, še ti-le predmeti: zlato in srebro v palicah, platina, denar, novci izvun obleka, kovani iz plemenitih kovin, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri, nakit in drage dragocenosti, nadalje umetniški predmeti, kakor slike, kipi, bronce (predmeti, uliti iz kovin), starine.
Če se smatra predmet za dragocen ost v eni izmed držav, ki so udeležene pri tem prometu, se ne sme sprejeti v vožnjo z mednarodnim tovornim listam.
Za dragocenosti, ki so izključene od vožnje z direktnim mednarodnim tovornim listom, se smatrajo n. pr. predmeti iz zlata, srebra, platine, dragih kamenov in pravih biserov, precizne ure, čisto svilene tenčice, čisto svileni žameti, čisto svileni plisi, čisto svilene tkanine z natisnjenimi, naslikanimi ali veze- *
* Za sedaj še niso otvorjene.
nimi vzorci, istotako predmeti iz teh tenčic, žametov, plišev in tkanin, čisto svilene tkanine z vzorci za oblaganje pohištva, svilene preproge, posebno dragocene kože, posebno dragocene ustrojene kože, posebno dragocena krzna, in sicer: bober, modra lisica, Chinchilla, kuna belica (hermelin), vidra, perzijanec, tjulenj, morska vidra, bela lisica, skimks in sobolj, istotako predmeti iz teli krzn, posebno dragocene čipke in posebno dragocena vezenina, nojeva, čapljina in marabujeva peresa, istotako predmeti iz teh peres, rožno olje, esenca iz rožnega olja.
II.	(člen 5. m. k.)
Obveznost železnice za izvrševanje transportov.
Spremljevalci blaga se ne dopuščajo, razen spremljevalcev mrličev, živih živali in vozil na lastnih kolesih.
HI. (člen 6. m. k.)
Vsebina tovornega lista.
Pošiljatelj mora v tovornem listu predpisati pot in zato označiti mejno prehodno postajo od ene države do druge (glej seznamek).
Tovornih listov brez tega predpisa železnica ne sprejema.
Če odipravna postaja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pogrešno sprejme tovorni list, ki nima potrebnega prevoda v zmislu § 2., odstavka 3., izvršitvenih odredb člena 6. m. k., mora prodajna mejna postaja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sestaviti ta prevod. V takem primeru se smatra, da je ta postaja za to pooblaščena po pošiljatelju, in postaja ni odgovorna za točnost prevoda.
IV.	(člen 7. m. k.)
Odgovornost za izjave v tovornem listu. Poizvedbe železnice. Kazni.
Železnica ni odgovorna za škodo, ki je nastala zbog tega, ker ni bilo ime namembne postaje točno označeno ali ker se ni vpoštevala njena pravica odpravljanja.
V.	(člen 9. m. k.)
Vkladanje blaga.
Železnica ni dolžna, dajati na pošiljateljev® zahtevo ponjave za ono blago, ki ga sme prevažati v odprtih vozovih.
VI.	(člen 10. m. k.)
Carinski, trošarinski in policijski predpisi.
Pošiljateljeva dolžnost, da mora izročiti s tovornim listom vred spremne dokumente, ki so potrebni za izvršitev carinskih, trošarinskih in policijskih predpisov, se tiče tudi onih dokumentov, id ~o predpisani za uvoz, prevoz ali izvoz.
Železnica ni dolžna preizkušati, ali so te listine pravilne in popolne.
Če spremni dokumenti niso priloženi ali če niso pravilni ali popolni, se sme odkloniti sprejem blaga v vožnjo, če se na namembni postaji ugotovi, da ni spremnih dokumentov ali da niso pravilni ali popolni, se isme ustaviti nadaljnji prevoz in dati blago pošiljatelju na razpolago.
VII.	(člen 11. m. k.)
Osnova za izračunavanje voznine.
Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevoženo pot po notranjih tarifah (lokalnih in zveznih tarifah) udeleženih železnic. Kot osnova za izračunavanje voznine za vsako železnico se uporabljajo tarife, ki veljajo onega dne, ko je blago prispelo na njene proge.
Če je za pošiljko odpravna in namembna postaja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali na ozemlju republike Avstrije, se uporablja tudi za druge prehodne države klasifikacija odpravne železnice kot osnova za izračunavanje voanine.
Pristojbina za ponjave se izračunava po tarifi odpravne železnice za ves prevozni pot.
VIII.	(člen 12. m. k.)
Plačevanje voznine.
Ob delnem predplačilu voznine ima pošiljateljeva izjava, da hoče plačati voznino v naprej do meje, isto vrednost, kakor če je označil izvestno vsoto. V tem primeru se ne dopušča nobena druga izjava o predplačilu medpotnih pristojbin. Izjava o
predplačilu se mora glasiti: Plačano do................
(označi se meja).
IX.	(Člen 13. m. k.)
Povzetja.
.Povzetja in predjemi se dopuščajo samo v denarni vrednosti odpravne države.
X.	(člen 14. m. k.)
Dostavni roki.
Predpisanim dostavnim rokom se dodajajo posebni dopolnilni roki, ki veljajo v teh državah.
XI.	(člen 15. m. k.)
Naknadna naredba.
Ko je pošiljka prestopila mejo odpravne države, se dopuščajo naknadne naredbe — razen v primerih členov 18. in 24. m. k. —, če se z njimi ne izpre-meni prvotna namembna država ali če se ne izpre-meni namembna postaja v drugo postajo, za katero velja prometna omejitev.
Ce je za pošiljko odpravila in namembna postaja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in če ta pošiljka samo pohaja ozemlje Avstrije ali če je za pošiljko odpravila in namembna postaja na ozemlju republike Avstrije in če ta pošiljka samo prehaja ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov im Slovencev, se dopuščajo naknadne naredbe v popolnem obsegu po členu 15. m. k. Naknadne naredbe, ki bi so morale vršiti na ozemlju prehodne države, pa niso dopustne.
XII.	(člen 38. m. k.)
Zavarovanje dostavnega roka.
Ce predpiše pošiljatelj v tovornem listu, da se mora pošiljka prepeljati preko Madžarske, zavarovanje dostavnega roka ni dopustno. V ostalem pa se dopušča zavarovanje dostavnega roka samo v denarni vrednosti odpravne države.
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se izračunava do mejne prehodne postaje, odnosno od nje, po odredbah, ki veljajo za notranji promet. Da je mogoče izračunavati to pristojbino, je treba zavarovanje dostavnega roka pretvoriti v ono denarno vrednost, v kateri so izračunava voznina za daljnje odpravljanje. Za preračunavanje je odločilen oni uradni železniški tečaj, ki velja na dan, ko se vrši zgoraj omenjeni izračun voznine.
XI IT.	Privatni vozovi.
1.	) Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki r a so lastnina uvrstiteljeva ali ki jih je uvrstitelj najel od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo.
Taki vozovi so:
a)	vozovi s cisternami — rezervoarji — sodi —
baseni — lonci in vozovi s tanki;
b)	vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnih
predmetov.
0 uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se sinejo uporabljati samo za natovarjanje onega blaga, za katero so odrejeni. Za natovarjanje drugega blaga — razen blaga, označenega v točki 9.) — se privatni vozovi ne smejo uporabljati.
2.	) Prazni privatni vozovi se smejo prevažati samo z mednarodnim tovornim listom.
3.	) Železnica sprejema naredbe o razpolaganju s privatnimi vozovi izključno od njih uvrstiteljov (toda glej točko 5.).
Uvrstitelj mora razpolagati s praznimi privatnimi vozovi s tovornim listom.
Podpisati mora tovorni list kot pošiljatelj ter ga poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo razpolago.
4.	) Vsaka tretja oseba, ki hoče izročiti prazen ali poln privatni voz v vožnjo, mora izročiti od-pravni postaji poleg tovornega lista tudi pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, ki je predpisan s tovornim listom.
Za privatni voz, ki ga je izročil prejemnik na namembni postaji v vožnjo kot natovorjenega, ni treba izjave, če ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši tak prevoz, nima uvrstitelj privatnega voza pravice, razpolagati s tem vozom. Pošiljatelj ima v teni primem popolno pravico razpolaganj po členu 15. m. k., kolikor so razpoku ?anja dopustna po tej objavi.
5.	) Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem v°rii, sme s tem vozom razpolagati samo, če izpolni kngoje točke 4., odstavka 1.
I	6.) Železnica ima pravico, poslati privatni voz, j ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi na njegovo domicilno postajo, če ni odredil uvrstitelj drugače. To se vrši v imenu uvrsti tel j evem in s tovornim listom. Stroški takega prevoza se zaračunavajo po tarifnih odredbah udeleženih železnic o prevozu praznili privatnih voz ter zadevajo uvrstitelja.
Istotako se postopa z onim privatnim vozom, ki je prispel .prazen zaradi natovoritve, pa ga prejem-nik v 8 dneh od njegovega prihoda ne izroči v vožnjo kot natovorjenega; toda to ne velja, če je dal uvrstitelj že pred pretekom tega roka svojo naredbo.
Te odredbe ne veljajo za privatne vozove, ki •stoje na privatnih tirih.
7.	) Za- škodo, nastalo zbog tega, ker so se izročile pošiljke praznih privatnih voz zakesnelo, jamči železnica samo po odredbah členov 40. (1) in 41. m. k.
Če se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne odgovarja za njegov zakesneli povratek.
8.	) Če se izgubi ali poškoduje privatni voz ali če se izgube sestavni deli tega voza, jamči železnica samo v zmislu pogodbe, ki se je sklenila med uvrstiteljem in železniško upravo o uvrstitvi privatnega voza v železniško vozovje.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodninske zahteve sme uveljavljati samo uvrstitelj, in sicer samo pri oni železnici, v katere vozovje je voz uvrščen.
9.	) Blago, ki se sprejema v vožnjo:
a)	V privatnih k o tein ih vozovih.
V	tarifi odpravile železnice je odrejeno, kakšno blago se sme prevažati v privatnih kotelnih vozovih.
b)	V ostalih privatnih vozovih.
V	ostalih privatnih vozovih se sme prevažati tole blago:
pivo in uporabljeni prazni sodi za pivo;
.sirovo maslo, margarin, rastlinska mast, kokosovo maslo;
ribe in voda za prevoz rib;
«veže meso in še sveže zaklane domače živali;
perutnina;
sveža zelenjad;
sir;
mleko;
mineralna voda, umetna, istotako pitna slana voda;
pohištvo iz upognjenega lesa; sadje, sveže kakor tudi južno sadje; konji in mule;
kisline, ki so dopustne za prevoz, s kotelnimi vozovi;
špirit in prekuhano žganje, popolnoma grenko, v steklenicah; vino;
klobasarsko blago, tudi prekajeno.
Natovorjeni privatni vozovi se prevažajo in voznina se izračunava po tarifah udeleženih železniških uprav.
10.	) Zavarovanje dostavnega roka za pošiljke praznih privatnih voz ni dopustno.
Prazni privatni vozovi se ne smejo obremenjati s povzetji.
11.	) Za prevoz praznih privatnih voz — kot tovornega blaga —- se pobira na železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev Din 0-60, na železnicah v Avstriji pa 300 avstrijskih kron. Ta že pobrana pristojbina se vrne onemu, ki jo je plačal, če dokaže, da je bil ta voz — v roku dveh mesecev7 pred prepeljavo v praznem stanju ali po njej — prepeljan poln najmanj na enaki razdalji in na progah iste železniške uprave.
Pri prevozu praznih privatnih voz mora pošiljatelj v7 tovornem listu označiti znak lastnine, številko in domicilno postajo voz. V razpredelku tovornega lista «vsebina» mora označiti, da je voz prazen, in razlog, zakaj se prevaža prazen. Če v tovornem listu teh podatkov ni, se mu vozarina za prevoz praznega voza ne povrne.
12.	) Če se izroči prazen privatni voz v vožnjo kot brzovozno blago, se uporabljajo odredbe in tarife. ki veljajo za promet vobče.
13.	) Nadzirati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne aparate, vodne basene, strojne [tehnične] priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
14.	) Drugače pa veljajo za prevoz polnih ali praznih privatnih voz — tudi kotelnih voz —- isto-tako za izračunavanje voznine za blago, ki se pre-
važa v takih vozovih, tarifne odredbe udeleženih železniških uprav in predpisi te objave.
S to objavo se ukinjajo vse do sedaj izdane objave za. direktni promet z Avstrijo ter prestanejo veljati dne, 1. aprila 1923.
Seznamek mejnih prehodnih postaj:
a) J u g o s 1 o v a n s k o - a v s t r i j s k e p r e -h o dne p o s t a j e:
Jugoslovanske prehodne postaje:
Jesenice
Prevalje
Dravograd-Meža Št. lij
Gornja Radgona
Avstrijske prehodne postaje:
Rosenbach
Bleiburg
Lavamünd
Spielfeld-Strass
Radkersburg
b) J u g o s 1 o v a n a k o - m a d ž a r s k e p r e -
h o d n
Jugoslovanske prehodne postaje:
Koprivnica
Virovitica
Beli Manastir
Subotica
Horgoš
Oroslamoš
postaj e:
Madžarske prehodne postaje:
Gyekenyes
Bares
Magyarböly
Kelebia
Röszke
Szöreg
c)	Avstrijsko- m a d ž a r s k e p r e h o d n e postaje:
Avstrijske prehodne postaje:
Nickelsdorf
Mogersdorf
Loipersbach-
Schattendorf
Baumgarten
Pamhagen
Madžarske prehodne postaje:
Hegyeshalom
Szentgotthärd
«igfaiva
Sopron Gy. S. E. V. Mexicöpuszta
Jugoslovansko - češkoslovaški blagovni promet.
Direktni blagovni promet med postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in postajami češkoslovaških železnic
a)	v prehodu preko Avstrije;
b)	v prehodu preko Madžarske;
c)	v prehodu preko Avstrije in Madžarske; č) v prehodu preko Madžarske in Avstrije.
Blago, žive živali in mrliči se prevažajo izza dne 1. aprila- 1923. na podstavi mednarodne konvencije za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi •njenimi dodatki in občimi dopolnilnimi odredbami vred, kolikor niso ustanovljene v naslednjih točkah posebne odredbe.
Posebne odredbe.
*
I. (člen 3. m. k.)
Predmeti, izključeni od vožnje.
Od vožnje z direktnim mednarodnim tovornim listom »o izključeni poleg predmetov, ki so navedeni v § 1. (1) izvršitvenih odredb mednarodne konvencije, še ti-le predmeti: zlato in srebro v palicah, platina, denar, novci izvun obtoka, kovani iz plemenitih kovin, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri, nakit in druge dragocenosti, nadalje umetniški predmeti, kakor slike, kipi. bronce (predmeti, uliti iz kovin), starine.
Če se smatra predmet za dragocenost v eni izmed držav, ki so udeležene pri tem prometu, se ne .sme sprejeti v vožnjo z mednarodnim tovornim listom.
Za dragocenosti, ki so izključene od vožnje z direktnim mednarodnim tovornim listom, se smatrajo n. pr. predmeti iz zlata, srebra, platine, dragih kamenov in pravih biserov, precizne ure, čisto svilene tenčice, čisto svileni žameti, čisto svileni pliši, čisto svilene tkanine z natisnjenimi, naslikanimi ali vezenimi vzorci, istotako predmeti iz teh tenčic, žametov, plišev in tkanin, čisto svilene tkanine z vzorci za oblaganje pohištva, svilene preproge, posebno dragocene kože, posebno dragocene ustrojene kože, posebno dragocena krzna, in sicer: bober, modra lisica, Chinchilla, kuna. belica ((hermelin), vidra, perzijanec, tjulenj, morska vidra, bela lisica, ekunks in sobolj, istotako predmeti iz teh krzn, posebno dragocene čipke in posebno dragocena vezenina, nojeva, čapljina in marabujeva peresa, istotako predmeti iz teh peres, rožno olje. esenca iz rožnega olja, filmi.
II. (člen 5. m. k.)
Obveznost železnice za izvrševanje transportov.
V prevoz «e sprejema vobee kosovno blago in blago v vozovnih tovorih. Posamezne mejne prehodne postaje, ki so ustanovljene samo za promet z vozovnimi tovori,, so izrečno označene v seznamku mejnih prehodnih postaj.
Spremljevalci blaga se ne dopuščajo, razen spremljevalcev mrličev, živih živali in vozil na lastnih kolesih.
Ul. (člen 6. m. k.)
Vsebina tovornega lista.
Pošiljatelj mora v tovornem listu predpisati pot in zato označiti mejno prehodno postajo od ene države do druge (glej seznamek). Tovornih listov brez tega predpisa železnica ne sprejema.
Tovorni listi se morajo izpolniti v službenem (državnem) jeziku odpravne države. Pošiljatelj pa mora priložiti v latinici spisan nemški ali francoski prevod vsebine tovornega lista, Id je napisana ali natisnjena v srbskohrvatskoslovenskcm, odnosno češkoslovaškem jeziku.
Če odpravim postaja pogrešno sprejme tovorni list, Id nima potrebnega prevoda v zmislu § 2., odstavka 3., izvršitvenih odredb člena G. m. k., mora predajna mejna postaja sestaviti ta prevod. V takem primeru se smatra, da je ta postaja za to pooblaščena po pošiljatelju, in postaja ni odgovorna za točnost prevoda.
IV.	(člen 7. m. k.)
Odgovornost za izjave v tovornem listu. Poizvedbe železnice. Kazni.
Železnica ni odgovorna za škodo, ki je nastala zbog' tega, ker ni bilo ime namembne postaje točno označeno ali ker se ni vpoštevala njena, pravica odpravljanja.
V.	(člen 9. m. k.)
Vkladanje blaga.
Železnica ni dolžna, dajati na pošiljateljevo zahtevo ponjave za ono blago, ki ga sme prevažati v odprtih vozovih.
VI.	(člen 10. m. k.)
Carinski, trošarinski in policijski predpisi.
Pošiljateljeva dolžnost, da mora izročiti s tovornim listom vred spremne dokumente, ki so potrebni za izvršitev carinskih, trošarinskih in policijskih predpisov, se tiče tudi onih dokumentov, ki so predpisani za uvoz, prevoz in izvoz. Železnica ni dolžna preizkušati, ali so te listine pravilne in popolne.
če spremni dokumenti niso priloženi ali če niso pravilni ali popolni, se sme odkloniti, sprejem blaga v vožnjo. Če se na namembni postaji ugotovi, da ni spremnih dokumentov ali da niso pravilni ali popolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz in dati blago pošiljatelju na razpolago.
4
VII.	(člen 11. m. k.)
Osnova za izračunavanje voznine.
Voznina in ostale pristojbine sc izračunavajo za prevoženo pot po notranjih tarifah (lokalnih in zveznih tarifah) udeleženih železnic. Pristojbina za ponjave so izračunava po tarifi odpravne železnice za ves prevozni pot.
Kot osnova za izračunavanje voznine za vsako železnico se uporabljajo tarife, ki veljajo onega dne, ko je blago prispelo na njene progo.
VITI. (člen 12. m. k.)
Plačevanje voznine.
Ob delnem predplačilu voznine ima pošiljateljeva izjava, da hoče plačati voznino v naprej do meje, isto vrednost, kakor če je označil izvestno vsoto. V tem primeru -se ne dopušča nobena druga izjava o predplačilu medpotnih pristojbin. Izjava o
predplačilu se mora glasiti: Plačano do..............
(označi se meja).
IX. (člen 13. m. k.)
Povzetja.
Povzetja in predjemi se dopuščajo samo v denarni vreti n osti odpravne države.
X.	(člen 14. m. k.)
Dostavni roki.
Predpisanim dostavnim rokom se dodajajo posebni dopolnilni roki, ki veljajo v teh državah.
XI.	(člen 15. m. k.)
Naknadna naredba.
Ko je pošiljka prestopila mejo odpravne države, sc dopuščajo naknadne naredbe — razen v primerih členov IS. in 24. m. k. —, če se z njimi ne izpre-meni prvotna namembna država ali če se ne iapre-meni namembna postaja v drugo postajo, za katero velja prometna omejitev.
XII.	(člen 38. ni. k.)
Zavarovanje dostavnega roka.
Zavarovanje dostavnega roka je dopustno samo v' prehodu pošiljke preko Avstrije, in sicer v denarni vrednosti odpravne države.
XIII.	Privatni vozovi.
1.	) Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrsti tel jeva ali ki jih je uivrštitelj najel od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo.
Taki vozovi so:
a) vozovi s cisternami — rezervoarji — sodi —
baseni — lonci in vozovi s tanki; u) vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izveštniii
predmetov.
O uvrščanju talcih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo uporabljati samo za natovarjanje onega blaga, za katero so odrejeni. Za natovarjanje drugega blagu — razen blaga, označenega v točki 9.) — se privatni vozovi ne smejo uporabljati.
2.	) Prazni privatni vozovi se smejo prevažati samo z mednarodnim tovornim listom.
3.	) Železnica sprejema naredbe o razpolaganju s privatnimi vozovi izključno od njih uvrstiteljev (toda glej točko 5.).
Uvrstitelj mora razpolagati s praznimi privatnimi vozovi s tovornim listom. Podpisati mora tovorni list kot pošiljatelj ter ga poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo razpolago.
4.	) Vsaka tretja oseba, ki hoče izročiti prazen ali poln privatni voz v vožnjo, mora izročiti odpravili .postaji poleg tovornega lista tudi pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, ki je predpisan s tovornim listom.
Za privatni voz, ki ga je izročil prejemnik na namembni postaji v vožnjo kot natovorjenega, ni treba izjave, če ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritVe.
Dokler se vrši tak prevoz, nima uvrstitelj privatnega voza pravice, razpolagati s tem vozom. Pošiljatelj ima v tem primem popolno pravico razpolaganj po členu 15. m. k., kolikor so razpolaganja dopustna po tej objavi.
5.	) Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme s tem vozom razpolagati samo, če izpolni pogoje točke 4., odstavka 1.
6.	) Železnica ima pravico, poslati privatni voz, k i j e p r i s p e 1 n a t o v o r j e n, po izpraznitvi na njegovo domicilno postajo, če ni odredil uvrstitelj drugače. To se vrši v imenu uvrstiteljevem in s tovornim listom. Stroški takega prevoza se zaračunavajo po tarifnih odredbah udeleženih železnic o prevozu praznih privatnih voz ter zadevajo uvrstitelja.
Istotako sc postopa z onim privatnim vozom, ki je prispel prazen zaradi natovorile, pa ga prejemnik v 8 dneh od njegovega prihoda ne izroči v vožnjo kot natovorjenega; toda to ne velja, če je dal uvrstitelj že pred pretekom tega roka svojo naredbo.
Te odredbe ne veljajo za privatne vozove, ki stoje na privatnih tirih.
7.	) Za škodo, nastalo zbog tega, ker so se izločile pošiljke praznih privatnih vez zakesnelo, jamči železnica samo po odredbah členov 40. (1) in 41. m. k.
Če se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne odgovarja za njegov zakesneli povratek.
8.	) Če se izgubi ali poškoduje privatni voz ali če se izgube sestavni deli tega voza, jamči železnica samo v zmislu pogodbe, ki se je sklenila med uvrsti tel jem in železniško upravo o uvrstitvi privatnega voza v železniško vozovje.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodninske zahteve sme uveljavljati samo uvrstitelj, in sicer samo pri oni železnici, v katere vozovje je voz uvrščen.
9.	) Blago, ki se sprejema v vožnjo:
a) V privatni h ik o t e 1 n ih vozovi h.
V	tarifi odpravne železnice je odrejeno, kakšno blage se .sme prevažati v privatnih kotelnih vozovih.
b) V ostalih privatnih vozovih.
V	ostalih privatnih vozovih se sme prevažati tole blago:
pivo in uporabljeni prazni sodi za pivo; sirovo maslo, margarin, rastlinska mast, kokosovo maslo;
ribe in voda za prevoz rib;
sveže meso in še sveže zaklane domače živali:
perutnina;
sveža zelenjad;
mokre ječmenove tropine;
mleko;
mineralna voda, umetna, istotako pitna slana voda;
pohištvo iz upognjenega lesa; sadje, sveže kakor tudi južno sadje; konji in mule;
kisline, ki so dopustne za prevoz s kotelnimi vozovi;
špirit in prekuhano žganje, popolnoma grenko, v steklenicah; vino;
klobasarsko blago, tudi prekajeno.
Natovorjeni privatni vozovi se prevažajo in voznina «e izračunava po tarifah, udeleženih železniških uprav.
10.	) Zavarovanje dostavnega roka za pošiljke praznih privatnih voz ni dopustno.
Prazni privatni vozom se ne smejo obremenjati s povzetji.
11.	) Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah tarif, ki se uporabljajo, brezplačno ali p° znižanih vozninah, če se izpolnijo ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen», in razlog, zakaj se prevaža prazen.
b)	Pošiljatelj mora v tovornem listu označiti znak lastnine, številko in domicilno postajo voza.
c)	Če hoče pošiljatelj, da bi se prepeljal privatni voz brezplačno ali po znižani voznini, mora v tovorni list zapisati: «Prepelje naj se po odredbah tarif udeleženih železnic».
če so izroči prazen privatni voz n- vožnjo kot brzovozno blago, se uporabljajo odredbe in tarife udeleženih železnic.
12.	) Nadzirati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne aparate, vodne basene, strojne [tehnične] priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
13.	) Drugače pa veljajo odredbe te objave.
S to objavo se ukinjajo vse do sedaj izdane objave za direktni promet s Češkoslovaško ter prestanejo veljati dne 1. aprila 1923.
Seznamek mejnih prehodnih postaj:
a) Č e š k o s 1 o v a š k o - a v s t r i j s k e p r e h o d n e postaje:
Češkoslovaške prehodne postaje:
Horni Dvofište-
Česky Heršlak češke Velenice Šatov
Hevlfn nad Dyji
Novosedlv-Drnoholec
Bfeclava
Devinska Nova ves Bratislava Petržalka
Avstrijske prehodne postaje:
Summerau
Gmünd Stadt Unterretzbach Laa
Wilden dümbach Bernhardstal Marchegg Kittsee
b) čeikoslovaško-madžarske prehodne postaje:
Češkoslovaške prehodne postaje:
Bratislava Petržalka Nove Komarno Parkan-Nana Šahy*
Lučenec*
Šomošova
Siač
Turna
čana
Slovenske Nove mčsto
Madžarske prehodne postaje:
Oroszvär
Komarom
Szob
Dregelypalänk :
Ipolytamöcz *
Salgötarjän
Banrčve
Tornanadaska
Hidasnčmeti
Sätoraljaüjhely
* Otvor jene samo za promet v vozovnih tovorih.
c)	A v st rijsk o-jug »slovanske pre-
ti o d n e postaje:
Avstrijske	Jugoslovanske
prehodne postaje:	prehodne postaje:
Eosenbach	Jesenice
Bleiburg	Prevalje
Lavamtind	Dravograd-Meža
Spielfeld-Strass	Št lij
ITadkersburg	Gornja Radgona
čj A rs t r i j s k o - m a d ž a rsk e prehodne ]> o s t a j e:
Avstrijske	Madžarske
prehodne postaje:	prehodne postaje:
Nickeisdorf	Hegyeshalom
Mogersdorf	Szentgotthard
Loipersbach-	Agfalva
Schattendorf
Baumgarten	Sopron Gy. S. E. V.
Pamhagen	Mexicdpuszta
d)	M a d ž a r s k o - j u g’ o s 1 o v a n s k e pre-
hodne postaje:
Madžarske prehodne postaje:
Murakeresztur
Gyekdnyes
Bares
Magyarbfilv
Kelebk
Itöszke
Szöreg
Jugoslovanske prehodne postaje:
Kotoriba
Koprivnica
Virovitica
Beli Manastir
Subotica
Morgoš
Oroslamoš
Jugoslovansko - nemški
blagovni promet.
Direktni tovorni in brzovozni promet blaga in živih živali med železniškimi postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev po eni strani in nemškimi postajami in saarskimi železnicami po drugi strani v prebodu
a)	preko Avstrije;
b)	preko Avstrije in Češkoslovaške;
c)	preko Madžarske in Avstrije;
č) preko Madžarske in Češkoslovaške.
Blago, živo živali in mrliči se prevažajo izza- dne 1. aprila 1923. na podstavi mednarodne konvencije za prevez blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi dodatki in občimi dopolnilnimi odredbami vred. kolikor niso ustanovljene v naslednjih točkah posebne odredbe.
Posebne odredbe.
f. (člen 3. m. k.)
Predmeti, izključeni od vožnje.
i >d Vožnje z direktnim mednarodnim tovornim, listom so izključeni poleg predmetov, ki so navedeni v § 1. (1) izvršitvenih odredb mednarodne konvencije. Se ti-le predmeti:
a; Zlato in srebro v palicah, platina, denar, novci i/.vun obtoka, kovani iz plemenitih kovin, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri, nakit in druge dragocenosti, nadalje umetniški predmeti. kakor slike, kipi, bronce (predmeti, uliti iz kovin), starine.
Če se smatra predmet za dragocenost v eni izmed držav, ki so udeležene pri tem prometu, se ne sme sprejeti v vožnjo z mednarodnim tovornim listom.
Za dragocenosti, ki so izključene od vožnje z direktnim mednarodnim tovornim Listom, se smatrajo n. pr. predmeti iz zlata, srebra, platine, dragih kamenov in pravih biserov", korale, precizne me, čisto svilene tenčice, čisto svileni žameti, čisto svileni pliši, čisto svilene tkanine z. natisnjenimi. naslikanimi ali vezenimi vzorci, istotako predmeti iz teh tenčic, žametov, plišev in tkanin. čisto svilene tkanine z vzorci za oblaganje pohištva, svilene preproge, posebno dragocene kože, posebno dragocene ustrojene kože, posebno dragocena krzna, in sicer: bober, modra lisica, Chinchilla, kuna belica (hermelin), vidra, perzijanec, tjulenj, morska vidra, bela lisica, skunks in sobolj, istotako predmeti iz teh krzn, posebno dragocene čipke in posebna dragocena vezenina, nojeva, čapljina in marabujeva peresa, istotako predmeti iz teh peres, tožno olje, esenca iz rožnega olja. filmi.
b) Mrliči.
II.	(člen 5. m. k.)
Obveznost železnice za izvrševanje transportov.
V prevoz se sprejema vobče kosovno blago ir. blago v vozovnih tovorih. Posamezne mejne prehodne postaje, ki so ustanovljene samo za. promet z vozovnimi tovori, so izrečno označene v seznamku mejnih prehodnih postaj.
Spremljevalci blaga se ne dopuščajo, razen spremljevalcev mrličev, živih živali in vozil na lastnih kolesih.
III.	(člen 6. m. k.)
Vsebina tovornega lista.
Pošiljatelj mora v tovornem listu predpisati pot in zato označiti mejno prehodno postajo od ene države do druge (glej Seznam ek).
Tovornih listov brez tega predpisa železnica ne sprejema.
Ce odpravna postaja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pogrešno sprejme tovorni list, ki nima potrebnega prevoda v zanislu § 2., odstavka 3'., izvršitvenih odredb člena 6. m. k., mora prodajna mejna postaja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sestaviti ta prevod. V takem primeru se smatra, da je ta postaja za to pooblaščena po pošiljatelju, in postaja ni odgovorna za točnost prevoda.
IN', (člen 7. m. k.)
Odgovornost za izjave v tovornem listu. Poizvedbe železnice. Kazni.
Železnica ni odgovorna za škodo, ki je nastala zbog tega, ker ni bilo ime namembne postaje točno označeno ali ker se ni vpoštevala njena pravica odpravljanja.
V.	(člen 9. m. k.)
Vkladanje blaga.
Železnica ni dolžna, dajati na pošiljateljevo zahtevo ponjave za ono blago, ki ga sme prevažati v odprtih vozovih.
VI.	(člen 10. m. k.)
Carinski, trošarinski in policijski predpisi.
Pošiljateljeva dolžnost, da mora izročiti s tovornim listom vred spremne dokumente, Id so potrebni za izvršitev carinskih, trošarimskih in policijskih predpisov, se tiče tudi onih dokumentov, ki so predpisani za uvoz, prevoz in izvoz. Železnica ni dolžna preizkušati, ali so te listine pravilne in popolne.
Ce spremni dokumenti niso priloženi ali če niso pravilni ali popolni, se sme odkloniti sprejem: blaga v vožnjo. Ce se na namembni postaji ugotovi, da ni spremnih dokumentov ali da niso pravilni ali popolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz in dati blago pošiljatelju na razpolago.
VII.	(člen II. m. k.)
Osnova za izračunavanje voznine.
Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevoženo pot po notranjih tarifah (lokalnih in zveznih tarifah) udeleženih železnic.
Za vsako železnico veljajo one minimalne razdalje in one minimalne voznine, ki so predpisane v notranjih tarifah (lokalnih in zveznih tarifah).
Kot osnova za izračunavanje voznine za vsako železnico se uporabljajo tarife, ki veljajo onega dne, ko je blago prispelo na njene proge.
Pristojbina za ponjave se izračunava po tarifi odpravne železnice za ves prevozni pot.
VIII.	(člen 12. m. k.)
Plačevanje voznine.
Voznina, postranske pristojbine, carinske takse in izdatki v gotovini se morajo za pošiljke v oberi smereh — v p r o m etn p r oko Avstrije —-p 1 a č e v a t L v n a p r e j do prve mejne prehodne postaje.
Voznina, postranske pristojbine, carinske takse in izdatki v gotovini se morajo za pošiljke v obeh smereh — v p r o m etn preko Avstrije in Češkoslovaške ali pr e k o Madžarske in Avstrije ali v prometu preko Madžarske in Češkoslovaške — plačevati v naprej do druge mejne prehodne postaje, ki. leži ob prevozni poti.
Na teh mejnih prehodnih postajah se izplačujejo narasli carinski stroški in ostale carinske pristoj-
bine kakor tudi izdatki v gotovini po pošiljatelju, če so nastali, v denarni vrednosti one države, v kateri je predajna železnica. Če ni tako, se nakažejo v plačilo od prejemnika.
Voznina in vse ostale pristojbine za n a d a 1 j -n ji prev o z se nakazujejo v plačilo -od prejemnika.
Plačati voznino v n a p r e j za v s o dolžino pota ni dopustno.
Gorenji predpisi se ne nanašajo na odredbe členov 12., točk (2) in (3) m. k., ki se tičejo plačevanja voznine v naprej za blago, Id se rado kvari, in za blago male vrednosti.
Ce je treba voznino in ostale pristojbine preračunavati, je odločilen za preračunavanje samo železniški uradni tečaj, in sicer:
a) z a n a kaza n o v o z n i n o:
1.	) na namembni postaji v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oni tečaj, ki velja na dan. ko se plača voznina;
2.	) na odpravili postaji saarekih železnic oni tečaj, Ici velja na dan, ko se zaključi prevozna pogodba;
3.	) na namembni postaji nemških ali saarskih železnic oni tečaj, ki velja na dan, ko prispe pošiljka;
4.	) na postajah prekartiranja oni tečaj, ki velja na dan prekartiranja;
b) za fr an kat ur ne račune, s katerimi se kartirajo voznine in ostale pristojbi ne na za j:
1.	) na odpravili postaji v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev oni tečaj, ki velja na dan obračuna s pošiljateljem;
2.	) na odpravili postaji nemških ali saarskih železnic oni tečaj, ki velja onega dne, ko se vrne frankaturni račun;
3.	) na postajali prekartiranja oni tečaj, ki velja na dan prekartiranja.
IX.	(člen 13. m. k.)
Povzetja.
Povzetja po predaji in v naprej se ne dopuščajo.
X.	(člen 14. m. k.)
Dostavni roki.
Predpisanim dostavnim rokom se dodajajo do nadaljnje naredbe posebni dopolnilni roki, ki veljajo na železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v Avstriji, Madžarski in Češkoslovaški, in predajni roki, ki veljajo v Nemčiji za promet z inozemstvom.*
XI.	(člen 15. m. k.)
Naknadne naredbe.
Naknadne naredbe pošiljateljeve so dopustne samo, dokler še ni pošiljka prestopila meje odpravne države.**
če je pošiljka prestopila mejo odpravne države, so dopustne naknadno naredbe — razen v primerih členov 18. in 24. m. k. — samo, ako se naknadno izpremeni:
1.	) pošiljatelj na isti namembni postaji in
2.	) namembna postaja v prvotni namembni državi, ako ne velja zanjo prometna omejitev.
XII.	(člen 38. m. k.)
Zavarovanje dostavnega roka.
Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno.
XIII.
Privatni vozovi.
1.) Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi. ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrsiiteljeva ali ki jih je uvratitelj najel od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo.
Taki vozovi so:
a)	vozovi s cisternami — rezervoarji — sodi — baseni — lonci in vozovi s tanki;
b)	vozovi, nalašč .prirejeni za prevažanje izvediuh predmetov.
O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
* Dopolnilni roki znašajo za sedaj: za Nemčijo, razen saarskega ozemlja — 10 dni; za saarsko ozemlje: za brzovozno blago 3 dni, za tovorno 6 dni.
** Nemčija in saarsko ozemlje se po zmislu le odredbe ne smeta smatrati za različni državi.
Za natovarjanje drugega blaga — razen blaga, označenega v točki 9.) — ee privatni vozovi ne smejo uporabljati.
2.	) Prazni privatni vozovi se smejo prevažati samo z mednarodnim tovornim listom.
3.	) Železnica sprejema naredbe o razpolaganju s privatnimi vozovi izključno od njih uvrstiteljev (toda, glej točko o.).
Uvrsti tel j mora razpolagati s praznimi privatnimi vozovi s tovornim listom. Podpisati mora tovorni list kot pošiljatelj ter ga poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo razpolago.
4.	) Vsaka tretja oseba, ki hoče izročiti prazen ali poln privatni voz v vožnjo, mora izročiti od-pravni postaji poleg* tovornega lista tudi pismeno izjavo uvnstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, ki je predpisan s tovornim listom.
Za privatni voz, ki ga je izročil prejemnik na namembni postaji v vožnjo kot natovorjenega, ni treba- izjave, če ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler -se vrši tak prevoz, nima uvrstitelj privatnega voza pravice, razpolagati s tem vozom. Pošiljatelj ima v tem primeru popolno pravico razpolaganj po členu 15. m. k., kolikor so razpolaganja dopustna po tej objavi.
5.	) Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme s tem vozom razpolagati samo, ce izpolni pogoje točke 4., odstavka 1.
6.	) Železnica ima pravico, poslati privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi na njegovo domicilno postajo, če ni odredil uvrstitelj drugače. To se vrši s tovornim listom v imenu uvr-stiteljevem. Stroški takega prevoza se zaračunavajo po tarifnih odredbah udeleženih železnic o prevozu praznih privatnih voz ter zadevajo uvrstitelja.
Istotako se postopa z onim privatnim vozom, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik v 8 dneh od njegovega prihoda ne izroči v vožnjo kot natovorjenega; toda to ne velja, če je dal uvrstitelj že pred pretekom tega roka svojo naredbo.
Te odredbe ne veljajo za privatne vozove, ki stoje na privatnih tirih.
7.	) Za škodo, nastalo zbog tega, ker so se izročile pošiljko praznih privatnih voz zakesnelo, jamči železnica samo po odredbah členov 40. (1) in 41. m. k.
Ce se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne odgovarja za njegov zakesneli povratek.
8.	) Ce se izgubi ali poškoduje privatni voz ali če se izgube sestavni deli tega voza, jamči železnica samo v zmislu pogodbe, ki se je sklenila med uvrstiteljem in železniško upravo o uvrstitvi privatnega voza v železniško vozovje.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodninske zahteve sme uveljavljati samo uvrstitelj, in sicer samo pri oni železnici, v katere vozovje je voz uvrščen.
9.	) Blago, ki se sprejema v vožnjo:
a) V ,pr i v a t n i h k o t e 1 n ih vozovih.
V	tarifi odpravne železnice je odrejeno, kakšno blago se sme prevažati v privatnih kotelnih vozovih.
b) V ostalih privatnih vozovi h.
V	ostalih privatnih vozovih se sme prevažati tole blago:
pivo in uporabljeni prazni sodi za pivo; sirovo maslo;
ribe in voda za prevoz rib;
sveže meso in še sveže zaklane domače živali;
živa perutnina;
sveža zelenjad;
sir;
mokre ječmenove tropine; mleko;
mineralna voda, umetna, istotako pitna slana voda;
pohištvo iz upognjenega lesa; sadje, sveže kakor tudi južno sadje; konji in mule;
kisline, ki so dopustne za prevoz -s kotelnimi vozovi;
špirit in prekuhano žganje, popolnoma grenko, v steklenicah; vino;
klobasarsko blago, tudi prekajeno.
Natovorjeni privatni vozovi se prevažajo, in voznina se izračunava po tarifah udeleženih železniških uprav.
10.	) Zavarovanje dostavnega roka za pošiljke e) praznih privatnih voz ni dopustno.
11.	) Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-s povzetji.
12.	) Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah- tarif, ki se uporabljajo, brezplačno ali po znižanih vozninah, če se izpolnijo ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen», in razlog, zakaj se prevaža prazen.
b)	Pošiljatelj mora v tovornem listu označiti znak lastnine, številko in domicilno postajo voza.
c)	Ce hoče pošiljatelj, da- bi .se prepeljal privatni voz brezplačno ali po znižani voznini, mora v tovorni list zapisati: «Prepelje naj se brezplačno ali po znižani voznini po odredbah tarif udeleže-nili* železnic».
Ce obstoji po odredbah te objave obveznost, plačati voznino v naprej, velja- ta obveznost tudi glede pobiranja znižane voznine za privatne vozove.
13.	) Če se izroči prazen privatni voz v vožnjo kot brzovozno blag*o, se uporabljajo tarife in odredbe, ki veljajo za promet v obče.
14.	) Nadzirati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne aparate, vodne basene, strojne [tehnične] priprave itd.) je dolžan pošiljatelj a-li prejemnik.
15.	) Drugače veljajo odredbe te objave.
Seznamek mejnih prehodnih postaj;
a)
.1 u g o s 1 o v a n s k o - m a d ž a r s k e p r e -hodne postaje:
Madžarske prehodne postaje:
Jugoslovanske prehodne postaje:
Kotoriba
Koprivnica
Virovitica
Beli Manastir
Subotica
Horgoš
Oroslamoš
Murakeresztür
Gyčkenyes
Bares
Magyarböly
Kelebia
Röszke
Szöreg
Ne m š k o - c e š k o s 1 o v a š k e p r e h o d i	
postaje:	
Nemške	Češkoslovaške
prehodne postaje:	prehodne postaje:
Oderberg	Bohumm
Kuchelna	Chuchelna
Troppan	Öpava
Jägerndorf	Kmov
Ziegenhals	Hlucholazy
Heinersdorf	Hyncfce v Hontim
(Oberschlesien)	Slezsku
Mittelwalde	Mezilesi v K laiki’
Mittelsteine	Mittelsteine
Halbstadt	Mezimčsti’
Lieb au	Lfbava
Grüntal	Grüntal
Seidenberg	Seidenberg
Reichenberg	Liberec
Wamsdorf	Varnsdorf
Ebersbach (Sa)	Georgswalde-
	Ebersbach
Sebnitz	Sebnfce
Tetschen	Dččfn
Bodenbach	Podmokly
Moldau	Moldava v öecMch
Reitzenhain	Reitzenhain
Weipert	Vejprty
Johanngeorgenstadt	Johanngeorgenstadt
Klingental	Klingental
Franzensbad	Františkovv Läznv
Eger	Cheb
Furth i.W.	Brod nad Lesy
Eisenstein	Železna Ruda
Haidmühle	Haidmühle
f) N e irrS k o - a v s t r i j s k e prehodne p o ■ s t a j e:
Nemške	Avstrijske
prehodne postaje:	prehodne postaje:
Passau	Griesen
Simbach	Pfronten-Steinach
Salzburg	Lindau-Reutin::
Kufstein	Lindau-Stadt
b) J u g o s 1 o v a n s k o - a v s t r i j s k e prehodne postaje:
Jugoslovanske prehodne postaje:
J esenice Prevalje
Dravograd-Meža Št. lij
Gornja Radgona
Avstrijske prehodne postaje:
Rosenbach
Bleiburg
Lavamünd
Spielfeld-Strass
Radkersburg
c)	M a d ž a r s k o - č e š k o s 1 o v a š k e prehodne postaje:
Madžarske prehodne postaje:
Oroszvar
Komärom
Szob
Dregelypalänk *
Ipolytarnocz *
Salgötarjän
Bdnrćve *
Tomanadaska*
Hinasnemeti*
Sätoraljaüjhely
Češkoslovaške prehodne postaje:
Bratislava Petržalka Nove Komamo Parkän-Nana Šahy *
Lučenec *
Šomošova
Siač*
Turna* čana *
Slovenske Nove inč,sto
č) A v s t r i j s k o - m a d ž a r s k e prehodne postaj e:
Avstrijske prehodne postaje:
Nickelsdorf
Mogersdorf
Loipersbach-
Schattendorf
Baumgarten
Pamhagen
Madžarske prehodne postaje:
Hegyeshalom
Szentgotthard
Agfalva
Sopron Gy. S. E. V. Mexicopuszta
d)	Češko slovaško -avstrijske prehodne postaje:
Češkoslovaške prehodne postaje:
Horni’ Dvofište-
öesky Heršlak češke Velenice Satov
Hevlm nad Dyji
Novosedly-Drnoholec
Bfeclava
Devinska Nova ves Bratislava Petržalka
Avstrijske prehodne postaje:
Summerau
Gmünd Stadt
Unterretzbach
Laa Bundesbahnhof
Wildendürnbach
Bernhardstal
Marchegg
Kittsee
* Otvorjene samo za promet v vozovnih tovorih.
g) A v s t r i j s k o - i t a 1 i j a n s k e p r e h o d n -postaj e:
Avstrijske prehodne postaje:
Brenner
Innichen
Italijanske prehodne posiaje:
(Brennero)
(San Candido
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Št. 5023/23.	3—1
Razpis.
Pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani -e razpisuje mesto asistenta na nevrološko-psihiatrie-nem oddelku s prejemki IX. činovnega razreda državnih uradnikov, t. j. z adjutom 2800 Din in ~ pripadajočimi draginjskimi dnevnicami.
Zadostno kol kovane prošnje s potrebnimi dokazili (rojstni list, domovinski list. doktorska diploma) in izpričevalom o potrebni kvalifikaciji nat se rlože do dne
3 0. aprila 1923.
pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 4. aprila 1923.
Sanitetni šef: dr. Katičić s. r.
Razglasi drugili uradov in oblastev.
Št. 593/2.	441 3_2
Razglas.
Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje v zmislu odloka uprave državnih monopolov I M br. 3123/23. ofertalno prodajo nastopnega škart-nega materiale in sodov:
60.000	kg odpadkov belega kartona.
12.400 kg odpadkov rjavega kartona.
14.000	kg odpadkov raznega papirja.
80 starih sodov za olje.
* Samo prehod za tovorno blago.
** Samo prehod za brzovozno blago.
Pismene ponudbe za nakup tega blaga, kolko-vane z 20 dinarji, naj se pošljejo najkesneje do dne 7. maja t. 1. do 10. ure pokrajinski monopolski direkciji v Ljubljani. Oferenti morajo vložiti pri blagajni tobačne tvornice v Ljubljani kavcijo v znesku 5 %. ponujene vsote, odnosno inozeanci 10 %.
Licitacija (odpiranje ponudb) bo dne 7. maja t. 1. ob 11. uri v pisarni tobačne tvornice v Ljubljani.
Natančnejši pogoji so na razpolago v ekonomiji tobačne tvornice v Ljubljani, nadalje pri trgovskih in obrtniških zbornicah v Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu. Zagrebu in Ljubljani.
Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani,
dne 29. marca 1923.
Direktor: Mandelj s. r.
Preds. 672/S/23—1.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo drja. Vinka R a p o t c a , odvetnika v Mariboru, za tolmača za italijanski in češki jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Višje deželno sodišče v Ljubljani,
dne 28. marca 1923.
Razglas o prenosu vrednostnih papirjev, ki so v depotu ali v losnbardu pri poštni hranilnici na Dunaju, v našo kraljevino.*
V zmislu sporazuma, sklenjenega na rimski konferenci. o prenosu vrednostnih papirjev iz poštne hranilnice na Dunaju in na podstavi odloka repa-racijske komisije št. 21 IG z dne 22. avgusta 1922. se pozi vijejo lastniki vseh vrst vrednostnih papirjev, deponiranih pri poštni hranilnici na Dunaju, naj jih prijavijo pri kateremkoli poštnem uradu v kraljevini.
Prijave je izvršiti s posebnimi obrazci, ki se dobivajo pri vsakem .poštnem uradu za 50 par, in po navodilih, ki so natisnjena na hrbtu obrazca.
Ker poteče rok za prenos predvojnih avstrijskih uegažiranib rent dne 30. aprila t. 1., se mora izvršiti njih prijava čim prej. najkesneje pa do dne 20/aprila 1:9 2 3.
Za ostale vrednostne papirje, id so deponirani pri poštni hranilnici na Dunaju, traja rok za prijavo do dne 31. maja 1923.
Zakesnele prijave se ne bodo vpoštevale.
Vsi oni, ki imajo vrednostne papirje deponirane pri poštni hranilnici na Dunaju in ki so svoje depo-te ob svojem času tekom leta 1919./1920. prijavili pri poštnih uradih, se opozarjajo, da so bile takratne prijave samo informativnega značaja in da morajo, brez izjeme, predložiti nove prijave po pričujočih navodilih.
Obrazci za prijavo, ki se dobivajo pri postnih uradih, obsezajo: pooblastilo in nalog' za prenos depota iz Avstrije t" našo kraljevino; popis vrednostnih papirjev, ki so na Dunaju; številko rentne knjižice, odnosno depotnega lista; prostor za prijaviteljevo ime in njega naslov kakor tudi za deponentov podpis.
Za izpolnitev obrazca velja to-le navodilo:
Obrazec je treba izpolniti v dveli izvodih, in sicer posebo za vsako rentno knjižico (depotni list). Potemtakem se ne more en obrazec uporabiti za več rentnih; knjižic (depotnih listov).
Obrazec je treba izpolniti točno po njegovem besedilu. Oba izvoda mora svojeročno podpisati oni, čigar podpis je prijavljen pri poštni hranilnici na Dunaju, če ima rentna knjižica (depotni list) geslo, ga je treba navesti v obeh izvodili.
Prošnji je treba priložiti;
1.	) Rentno knjižico, odnosno depotni list; če je lastnik depota izgubil to listino, mora izjaviti pismeno, da jamči osebno za vsako škodo, ki bi utegnila nastati z vročitvijo depota.
2.	) Dokaz o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov" in Slovencev. Državljanstvo se lahko dokaže: z domovnico ali s potrdilom občine, da je prosilec pristojen v to ali ono občino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali z odlokom, da mu je podeljeno državljanstvo naše kraljevine, ali z dekretom, da je postavljen za državnega nameščenca.
* Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine
Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 76. izdanih dne 4. aprila 1923.
3.) Dokaz, da nima prosilec izza dne 16. julija j 1920. v avstrijski republiki nobenega domicila, odnosno sedeža. Za dokaz domicila izvini meja avstrijske republike isluži: potrdilo policije (političnega oblastva) ali občine, da prosilec ne stanuje na avstrijskem ozemlju, ali da ima stalno bivališče v naši kraljevini.
Obrazce, izpolnjene in podpisane po onem, M ima pravico do tega, izroči prosilec s prilogami vred (rentna knjižica, depotni list, domovnica, potrdilo o domicilu) poštnemu uradu, ki jiii odpošlje poštni hranilnici v Sarajevu.
V omenjenem odloku zahteva reparacijaka komisija, da je moral biti deponent predvojnih avstrijskih rent njih lastnik pred dnem 16. julija 1920.; če pa je nabavil dotične vrednostne papirje šele po tem dnevu, daje Avstriji pravico, da odkloni prenos. Zato morajo dokazati vsi oni lastniki vrednostnih papirjev, ki so jiii deponirali pri poštni hranilnici na Dunaju po tem dnevu, da so bili že pred tem dnem lastniki dotičnih vrednostnih papirjev.
Za depote pokojnikove mora .predložiti prijavo njegov polnopravni dedič, za kakršnega se mora izkazati s polnoveljavno sodno razsodbo. Razen tega mora predložiti dokaz o državljanstvu in bivališču izvun avstrijske republike zase in za pokojnika.
Od prenosa so izvzeti oni ti tri, na katere so se izza meseca oktobra 1919. prejemala izplačila dospelih kuponov na osnovi izjave, da je lastnik avstrijski državljan.
Prijavo za prenos depotov po omenjenem obrazcu mora predložiti:
1.	) glede navadnih depotov lastnik sam;
2.	) glede sodnih depotov sodišče, na čigar naredbo je depot vezan;
3.	) glede kavcij, ki še niso proste, oni urad, za ikaterega je kavcija položena.
Glede kavcij se priporoča, najprej izposlovati odlok dotičnoga urada, da je kavcija prosta. Ta odlok se mora priložiti nalogu za izdajo z depotnim listom vred.
Pri prijavah sodnih depotov in kavcij, ki še niso proste, lahko potrdi v obrazcu prijave sodišče, odnosno urad, na čigar naredbo je depot vezan, da je koristnik depota. naš državljan in da nima bivališča v avstrijski republiki.
Dokumente, priključene prijavam, razen rentnih knjižic, odnosno depotnih listov, vrne prijavitelju! poštna hranilnica v Sarajevu, čim prejme dotične vrednostne papirje z Dunaja.
Poštna hranilnica na Dunaju izroči poštni hranilnici v Sarajevu vse one vrednostne papirje, katerih prijave zadoščajo gorenjim pogojem. Poštna .hranilnica v Sarajevu bo imela nadalje v razvidnosti te obveznice, in sicer na račun njih lastnikov, po naredbah reparacijske komisije.
Direkcija poštne hranilnice v Beogradu,
meseca marca 1923.; št, 671.
št. 2592/2 VIL—1923.	469 3—3
Razglas.
Podpisana'direkcija obvešča s tem interesirale kroge, da se licitacija za nabavo repičnega, odnosno oljičnega olja, odrejena na dan 2 8. aprila pod št, 2592/23., ne bo vršila pri tej direkciji, nego pri ministrstvu za promet v Beogradu dne 1 2 e g a aprila t. 1.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 27. marca 1923.
Št. 153/prez.	3—1
Razpis.
Pri gradbeni direkciji v Ljubljani je razpisano mesto pomožnega sluge z zakonitimi službenimi prejemki.
Kolkovano i'1 svojeročno spisane prošnje naj se vlože do dne
2	0. aprila 192 3.
Priložiti jim je: krstni list, domovnico, uradno zdravniško izpričevalo o popolni sposobnost za to službo, izpričevalo županstva stalnega bivališča o nravstveni neomadeževanosti, izpričevalo o šolski izobrazbi in eventualno o znanju jezikov.
Dosluženi podčastniki, invalidi in dobrovoljci naj predlože tudi dotična dokazila.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 5. aprila 1923.
Zastopnik gradbene direkcije: inž. Hanuš s. r.
428 3-3	Razpis.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje mesto
koncept ne g a pristava, ki ga podeli najprej za leto dni provizorno z adju-tom 300 Din na mesec in. dokler veljajo draginjske doklade, z draginjsko doldado 2152-80 Din na mesec, potem pa ob zadovoljivem službovanju defiii-tivno z istimi prejemki z uvrstitvijo v III. činovni razred konceptnih uradnikov v zmislu plačnega in napredovalnega predpisa za zbornične uslužbence. Definitivno nastavljeni uradniki imajo pravico do pokojnine na osnovi zborničnega pokojninskega ustava.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o državljanstvu, ne omadeževanem življenju, nadalje z dokazili, da je prosilec zdrav in da je zadostil vojaški obveznosti, potem; o dovršenih pravoslovnih in državoslovnih študijah, o znanju jezikov, o drugačni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju, naj se vlože najpozneje do dne
pri zbornici. 2 0. aprila 192 3.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani,
dne 30. marca 1923.
Razne abjave.
493	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Z dnem 11. aprila 1923. bo dajala Narodna banka v obtek svoj novi bankovec za. 1000 dinarjev (po katerem se začne, ko bo vse potrebno število izdelano, dosedanji tfeoičdinarski bankovec jemati iz obteka).
Ta bankovec je v glavni stvari tak:
Cisti narisek bankovca, razen golega robu, je na licu in na hrbtu po 182 mm dolg in po 108 mm širok.
Narisek je izvršen v slikah, v šarali in njih prepletih na licu in na hrbtu s štirimi barvami — z rdečo, modro, rumeno in rjavo.
Na licu je največja slika na levi, na prvi polovici bankovca, znana podoba sv. Jurija na konju, na katerem s sulico ubija zmaja. Po velikosti druga slika, na desni polovici bankovca, je cerkev Grača-nica na Kosovem. Do te slike seza, na desni, prozoren vodni tisk, v katerem vidiš, če gledaš skozi njega in proti svetlobi, bodisi z lica, bodisi s hrbta, glavo V ozda Karagjorgja. Nad vodnim tiskom je naš novi dvoglavi beli orel. Na sredi zgoraj in na desni strani bankovca okoli vodnega tiska je bankovec okrašen z vejicami raznega sadja. Sredi bankovca se čita od zgoraj navzdol natisnjeno to-ie:
HAPOAHA 6AHKA
KPAJLEBHHE CPBA. XPBATA H O.TOBE-
HAIjA
n,naha /iohochouv XMJbAfly AH H APA
v Meiajmoj saKOHCKoj Moiie™
Beorpan, 30. HOBenöpa 1920.
Tjia.H ynpane,	Tjnepnep,
MapKO CTojanoBiih.* Tiopbe Baj(j)epT.:::
1000**
OajiCH(J)HKOBaH>e noRuanima Kami m ce no npoimcHMa Rpumianor SaKoniiKa, Kojn Bpeje sa upiiuimo ßöor npai/Leina Jiaatnor noBna.
Na bankovcu so še na petih krajih številke, po ena v vsakem kotu in ena nad besedama XHJBA-
AM ahhapa.
Na h r b t u je orač s plugom in dvema voloma. Na levi, nad vodnim tiskom, je Sarajevo, na desni zgoraj Ljubljana, na desni, ] kx! Ljubljano, v okviru, ki ima isto velikost in obliko kakor vodni tisk, Zagreb, na sredi, pod. plugom Beograd. Na levi in desni od Beograda, do vodnega tiska, in do Zagreba, so kite iz sadnih vejic. Nad plugom je natis-
njen0:	NARODNA BANKA
KRALJEVINE SRBA, HRVATA I SLOVENACA KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLO-_______ VENCEV
*, Rokopisna podpisa.
** Belo v modrikasti barvi,
Plaća donosiocu	' 175	Raaid društva.
1000 DINARA _	; «Društvo hišnih posestnikov v Slovenski Bistvi-
u metalnoj zakonskoj moneti.'	| ci>> se je 14. raarca 1923. prostovoljno razšlo.
Na (hm, m levi in desni, 1000 (z rumeno barvo j ysa jmovina pripade po društvenih pravilih uboz-v modrikasti barvi).	i neinu zakladu mesta Slovenske Bistrice.
VBe.ogr ad u, dne 30. marca 1923.; št. 26.385.!	A. p;nter st. s. r, bivši predsednik.
Uprava
Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.; 4,;3
485
Narodna banka
Razglas.
Sedemnajsto žrebanje 4j4%mh zastavnih listov in 4%%inili konninalnih zadolžnic «Kranjske de-
.	..	c i »5 ji • es	: želne banke» s?e bo vršilo dne 16. aprila 1 92 3.
kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev, i Izžreba se naminale K 33.200— 4%%nih zastavnih
Stanje dne 31. marca 1923.	1 listov in nominale K 242.500— 4%%nili komu-
ikktiva:	Dinarjev ual;lih zadolžnic.
Metalna podloga............... 347.921.424’68
Posojila ..................... 1.481,503.552*92
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................... 1.238,216.353 *40
Račun začasne zamene ....	297,573.868 * 13
Dolg države................... 2.956,550.000* —
Vrednost državnih domen, založenih za	izdajanje novčanic . 2.138,377.163' —
Saldo raznih računov....	100,061.260 *53
Pasiva*	8.560,203.622*72
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano
Rezervni fond.................
Novčanice v tečaju............
Državni račun začasne zamene.
Terjatve države po raznih računih
Razne obveznosti.............. 546,972.726*97
Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163* —
Saldo raznih računov.......... —
18,822.000*—-4,997.630*96 5.405,809.240* — 297.573.868*13 147,650.993*66
V Ljubljani, dne 5. aprila 1923.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
(prej Kranjska deželna banka).
485 Vabilo sa XLIII. občui zbor „Kmetske posojilnice ijnbljaiaske okolice“, registrovase zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani,
ki bo dne 2 6. aprila 1 923. ob petnajstih v po-: sojilnični pisarni v Ljubljani. Dunajska cesta št. 18.
Dnevni red:
i
1.	) Nagovor predsednikov.
2.	) Poročilo ravnateljstva.
3.	) Poročilo nadzomištva.
4.	) Odobritev letnega računa.
5.	) Razdelitev čistega dobička.
6.	) Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelništva.
7.	) Volitev treh članov nadzomištva.
8.	) Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1923.
484
Objava.
Občni zbor Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki bi se moral vršiti dne 16. aprila 1923. ob petnajstih v hotelu «Union» v Celju, se ne bo vršil, ker je bil z ozirom na določilo člena 22. društvenih pravil prepozno . objavljen. Sklic novega občnega zbora se objavi pravočasno.
V Celju, dne 7. aprila 1923.
Rihard Michelčič s. r.,
predsednik upravnega, sveta.
8.560,203.622*72
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera Po eskcntu menic — za bančne dolžnike brez razlike
6	% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave
7	% na leto.
Ofečai zbor „Občekoristiae zadruge za stavbe in stanovanja“ v Ljubljani
bo v ponedeljek dne 2 3. a p r i 1 a t. 1. ob 20. uri pri Mraku z nastopnim dnevnim redom: j 1.) Poročilo predsedništva. 2.) Poročilo nadzor-I ništva o poslovnem računu in bilanci za leto 1922., 'Se nadalje dotični predlogi. 3.) Volitev članov načelništva in nadzomištva. 4.) Volitev zadružne zveze ! in eventualen pristop k tej zvezi. 5.) Slučajnosti.
V L j u b 1 j a n i, dne 6. aprila 1923.
1476	Načelništvo.
Aktiva.
Jadranska banka, a« d. v Beogradu.
Čista bilanca z dne 31. decembra leta 1922.
489
Pasiva.
Blagajna:
a)	gotovina...........
b)	žirovni račun pri Narodni banki. .
c)	kuponi ....
Valute................
Menice..............
Devize..............
Lastni vrednostni papirj Konsorcialni posli . Dolžniki:
a)	denarni zavodi
b)	ostali dolžniki.
Dolžniki za garancije Nepremičnine . . . Prehodne postavke . Inventar............
Dinarjev
Dinarjev
6,811.599-73;
1,652.525* 89; 13.282'46;
8,477.408-08 j 1,028.364*71 i 157,889.529*28 9,343.633*06 ! 63,939.614-29 2,568.177-20
87,521.513-53
175,133.160-65
262,654.674-18
56,938.456-94
30,897.597-46
13,356.447-52
D—
! 607,093.903-72
I
Dinarjev
Dinarjev
Delniška glavnica . . Redni rezervni fond . Vloge:
a)	na knjižice . . .
b)	na tekočih računih
Upniki................
Garancije.............
Neizplačana dividenda Čisti dobiček leta 1922
I 60,000.000- —
‘ 32,515.000-
78,128.809-15!
231,552.057-80j 309,680.866-95 '	.	: 140,095.401-64
! 56,938.456-94 8.724- — !	7,855.454-19
607,093.903-72
Izguba. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra leta 1922. Dobiček.
Upravnt stroški . . . . Plače in stanarine . . . Davki in pristojbine . .
Odpisi...................
Čisti dobiček leta 1922.
Dinarjev
12,081.179*01
12,158.415-80
2,085.428-67
300.908-74!
7,855.454-19
34,481.386-41!
Dinarjev
Obrestni vrednostnih papirjev..........:	4,968.904-61
Ostale obresti........................... 6,819.794-50
Dobiček bančnih poslov . , Dohodek nepremičnin . . . Prenos dobička iz leta 1921.
22,567.948-72
65.341-36
59.397-22
34,481.386-41
Predsednik upravnega sveta:
Franjo Dubokovič s. r.
Ravnatelj:
Ć. Kamenarovič s. r.,
član upravnega sveta.
V Beogradu, dne 31. decembra 1922.
Za knjigovodstvo: Podravnatelj J. Skojič s. r. Prokurist Lj. Djinovski s. r.
Primerjali s knjigami ter našli v redu:
Nadzorstveni svet:
Dr. Gustav Gregorin s. r. Evgen Legat s. r. Simo Kosovič s. r.
Špiro Kvekvič s. r. Gustav Pirc s. r. Dr. Janko Kersnik s. r.
Kupon št. 17 se začne izplačevati izza dne 10. aprila t. 1. po Din 12'— Pr' podružnicah Jadranske banke v Beogradu, na Bledu, v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubijani, Mariboru, Metkoviću, na	...
jn pri Banki i Stedioni za Primorje na Sušaku in v Bakru.
Bledu, v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljub,jam, Ma-Prevaljah, v Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu, pri Slavonski Agrarni Štedionici v Osijeku
Jadranska banka, a. d. v Beogradu.
Vabilo na tretji redni občni zbor delničarjev d. d. „Triglav“, tovarne hranil,
ki ho v nedeljo dne 2 9. a p r i 1 a 19 2 3. ob pol desetih v lastnih prostorih v Šmarci pri Kamniku s tem d n e v n i m r e d o m :
1.	) Poročilu o poslovanju in predložitev bilance za leto 1922.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta s predlogom absohitorija.
3.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4.	) Potrditev kooptacije upravnega svetnika Fr. Žarna.
5.	) Slučajnosti.	477
V	S marci, dne 5. aprila 1923.
Upravni Svet.
Po § 38. družbenih pravil upravičuje posest ene delnice do enega glasu.
Da sme delničar glasovati, mora vsaj šest dni pred občnim zborom založiti potrebno štetilo delnic z nezapadlimi kuponi na onem kraju, ki je naveden v sklicevalnem razglasu. Upravni svet mu izda pred občnim zborom legitimacijo, ki se glasi na njegovo ime in navaja množino založenih delnic in nanj od-padajočih glasov.
Delničarji, ki žele imeti na občnem zboru glasovalno pravico, naj založe svoje delnice pri blagajni družbe.
494 Vabilo na tretji redni občni zbor Zadružne gospodarske banke,
d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 3. maja 1 9 23. ob enajstih v posvetovalnici banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta šv. 10.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1922. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1922.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1922.. sklepanje o razdelitvi čistega dobička in o razrešnici upravnemu svetu.
4.	) Izprememba pravil.
5.	) Volitev upravnega sveta.
6.	) Volitev nadzorstvenega sveta.
7.	) Slučajnosti.
V	L j ubij a n i, dne 5. aprila 1923.
Upravni svet.
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili osem dni pred zborovanjem vsaj pet delnic pri Zadružni gospodarski banki, d. d. v Ljubljani, pri njenih podružnicah v Djakovu. Mariboru, Sarajevu, Somboru, Splitu, Šibeniku ali pri Gospodarski banki, d. d. v Novem Sadu. Na obenem zboru daje vsakih pet delnic pravico do enega glasu.
Opozorilo naročnikom.
Ker stalno naraščajo cene vseh tiskarskih potrebščin, smo sporazumno s predsedstvom pokrajinske uprave za Slovenijo prisiljeni, zvišati naročnino za. Uradni list izza dne 1. aprila t. 1. od Din S*5'4 na 7 Din mesečno. Zvišek naj se nam nakaže cim prej.
Obenem naznanjamo, da stane odslej \ p o -d r o b n i p r o d a j i Uradni list z eno in d v ema polama en dinar; za vsako nadaljnjo polo se račun: 50 par več.
Upravuištvo.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.