K m PRIMORSKI DNEVNIK !».X.. Stev. 86 (2705) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizfone in abbon. post. 1. gr. DOVOLJ JE RAZNARODOVANJA, DOVOLJ JE GRAB- LJENJA PO NASI ZEMLJI! CAS JE, DA NAM SE POVRNE VSA SKODA, KI NAM JO JE PRIZADEJALA ITALIJA LIBERALNA IN FAŠISTIČNA! TRST, nedelja 11. aprila 1954 Cena 25 lir Dovolj j je bilo Vrnite nam n DP. A. BEBLER O POMENU TITOVEGA OBISKA V TURČIJI! . Prejšiu lili nedeljo smo mo-odvmte. 0 n°vem valu slovenske zem- V rvo&u _______, ia vV«„I1,ažlh Predmestjih , v nasi okoUcL Veg te. tata. ^ niarali nato poro-'avaner obnostlh name' aarodovT nadaljnjega raz-stsh, ih m ° Prote- [judje dvigajo naši Ših 'te/EIčo teh najnovej-* izpolnjevanja tria v ^ fašističnega reži-obliki ^ ?eo hujši meri in ten, ** Pfed vojno. K l°aknvfV:m načrtom: Ko-Donijo, kjer bo ^lklh pri kjer S zvinil t družina. «Lo-haaneTavajo gra-tal«* r 8 DČtnadRtmnnih ° Petnadstropnih ta Bnl . italijanske ezule, »aC^iarde lir. ki jih 4Pcrahna 0lj^ins!£-a uprava 5lte 7r,~,, Za nakup slovenje ‘Je, vsemu temu se 0 ^razila sedaj se vest Da 3|upovanju zemljišča s'0v6nshi obali pri Vaj^o Za italijansko to-Nitve tpffja. v svrho za-e2aiov ir, v”1 naseljenih cev , 'dedovih prebival-Hi^skega naselja pri ,(Tudi za to to a*4lO KrvrJ s'°vau f?° vei'jetno izpo-po katerem kot ifto lahko razlašlali, % Za zlafeajo nemoteno IŽsEe) nclustrijsko prista- ko smo pTica tc-m ^emu odvzema-*bajani r°Panju ter spre-ttafiai- .. narodnostnega hlhče ort13^6 dezele’ Pa se °dgovornlh cb-1 niti Vseh d6vet bain vLf1® zmeni, da bi ihjft jjhtli vse tisto, kar bled Ze pred vojno to Nisi *? Poropala Italija aa n ed prihodom fa-tn. a,U pa po ^ Arn^^tem ko Angleži rS™** Povsem dru-■Vah, n a^?- v drugih dr- Nemčiji to Avstriji. * m ko so tudi v naši sli za zadevne glede povračila oro -j 1Y.; *metja Zidom, ni-N-io.;, v vseh teh povoj-S sam P\koIi Prejeli niti M ie črke v odeovor •vsp ^ erke v odgovor S ?ah, e dokumentira-tOfie teve po povračilu bi^h dneh, ko se vse tr- V Križu so požgali 19. februarja 1921 ljudski oder. 11. avgusta istega leta Kulturni dom v Skednju, 8. septembra istega leta Narodni dom v Rojanu, 2. septembra istega leta Narodni dom pri Sv. Ivanu. 12. decembra Narodni dom v Barkovljah. a 3-aprila istega leta dom pri Sv. Jakobu. Vse to je komaj del tistega, kar nam je fašizem požgal in por opal med o-bema vojnama, in o čemer bomo podrobno pisali v. naslednjih člankih. Ze pred tremi leti smo v našem dnevniku objavili obširno razpravo o povračilnem pravu, kolikor se nanaša na izgubo imovine v Zahodni Nemčiji in drugih državah, ki so jo prizadeti utrpeli zaradi preganjanja iz plemenskih, narodnostnih, verskih to političnih vzrokov, torej vzrokov, ki so enaki tistim, zaradi katerih Je prišlo do uničenja tolikega slovenskega. premoženja v Trstu. Podrobno smo navedli vsebino ameriškega in britanskega zakona v Zahodni Nemčiji. Omenili smo tudi bistvo francoskega povračilnega zakona. Prav tako smo tedaj pokazali, kako veliko pozornost so posvetili reparacijskemu in re-stitucijskemu vprašanju, v Avstriji, kjer je zadevni zakon izšel že v prvi polovici leta 1946. po katerem je bila dana možnost povračila škode našim bratom koroškim Slovencem. Se enkrat prav posebej poudarjamo, da so bili v mo Židje. Zanje je ZVU izdala splošni uka® štev, 3 od 5. julija 1945 o preklicu protlžidovskih zakonov, splošni ukaz štev. 18 od 13. oktobra 1945 o prepovedi odtujitve to prenosa lastnine, ki so jo nacifaši-sti ugrabili zidom in drugim preganjanim osebam, splošni ukaz stev. 44 od 11. februarja 1946 z dopolnitvami k splošnemu ukazu štev. 3 ter splošni ukaz stev. ,58 od 27. maja 1946 o vrnitvi imovi nskih pravic Zidom. 16. marca letos pa je ZVU izdala ukaz o postopku vračanja izkupička ki so ga nacisti dobili s prodajo židovskega premoženja. Poudarili srno tudi, da za Slovence takšnega zakona ZVU ni izdala, čeprav je bil hiačiri, kako so fašisti vzeli premoženje tržaškim slovenskim ustanovam, mnogo krutejši in tudi izgube same so bile večje. Slednjič naj omenimo še londonsko deklaracijo od 5. januarja 1943, s katero so zavezniki vse grozote, ki so jih počenjali nacisti in . fašisti v zasedenih deželah soglasno, obsodili, in zavezniške vlade so s to deklaracijo prevzele sveča-; no obvezo, da bodo krivce' poklicali na odgovornost, krivico pa popravile. To. so zavezniki storili povsod drugod, kjer so prevzeli oblast, samo glede Slovencev v Trstu ne. Mi smo ostali edini, ki se čakamo na povračilo škode. Zato zahtevamo: Dovolj je bilo ropanja! Zahtevamo vrnitev vsega, Titov obisk - izraz miroljubne politike Jugoslavije s Turčijo Danes volitue v Belgiji Komemoracija pok. Borisa Kidriča v Ljubljani, Beogradu in drugih mestih-Brzojavka maršala Tita Zdenki Kidrič-Komemoracija v Kopru Trstu deležni posebnih re- j kar so nam požgali in stitucijskih predpisov sa- I ukradli! (Od našega dopisnika) BEOGRAD,. 10. Potovanje predsednika republike maršala Tita v Turčijo je v središču pozornosti jugoslovanske javnosti. Beograjski tisk posveča naslovne strani vestem v zveži s prijateljskim obiskom predsednika republike v zavezniško Turčijo. »Borba* in »Politika* objavljata na uvodnih: mestih izjavo predsednika turške republike Djelala Bajarja. v kateri ta poudarja, velik pomen obiska maršala Tita za utrditev medsebojnega zavezništva balkanskega sporazuma. «V veliko čast si štejem, da" mi je bila dana priložnost srečati se š predsednikom 'republike maršalom Titom, velikim' in odločnim državnikom. Med obiskom bomo lahko izmenjali rnišljenje o položaju in; posebno, o vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi«, je poudaril Bajar. »Odnosi med Turčijo, ‘in Jugoslavijo so na poti. da postanejo popoJni in to bodisi v medsebojnih odnosih bodisi v okviru ankarskega pakta. To potrjujejo med drugim tudi številna dejstva. Mi imamo ankarski pakt za veren izraz teženj listine OZN, imamo ga za bistveni temelj naše zunanje politike, ki sloni na načelih kolektivne' varnosti. Nedvomno je, da je trojni pakt plod naših -naporov in teženj naših, narodov za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja na vseh področjih*. ■l aOdhod maršala Tita v Tur-čijo*. : ugotavlja državni, podtajnik za zunanje zadeve .dr. Aleš Bebler v današnji »Bor-bi», ,«Je izraz miroljubne po- Maršal Tito se na beograjski postaji pozdravlja s turškim poslanikom v Beogradu pred svojim odhodom v Turčijo. litike Jugoslavije in Turčije. Ta obisk bo. dal nov polet za poglobitev medsebojnega sodelovanja, ki ga je narekovala skupna nevarnost pred potencialnim napadalcem. Iz te nuj-nosti se je rodil ankarski pakt treh balkanskih držav Grčije, Turčije in Jugoslavije, ki jih neločljivo veže. Zato je naravno, da jc sodelovanje na OB PRIHODU FOSTERJA DFLLKSA T EVROPO BRITANSKI TISK NE ODOBRAVA PREDLOGA ZA SKUPNO AKCIJO Prebivalstvo dviga gospodarski ar,„, ma ir> proti 'po- k ......... j katero se ta politi' ^OVen A Sm° 5)rav tr2a" doPrizadn? v najvecji me-cUni ^eti ;n kot taki RlaV**1- in zopet dvig- fjffiph., ’ naj se že enkrat h ^ičnar? nadaljevanjem A m* raznarodoval-AhaiPanJa- a namesto SAbcij ftpoclvzamejo vsi Izjave ameriškega državnega tajnika a namena potovanja - Ostra kritika moskovskih - Cesar Bao Dal odpotoval v Pariz WAS HIN GTO N, 10 — Ameriški driavni tajnik Poster DuUes je nocoj odpotoval v London z Eisenhowerjevim osebnim letalom eColombinen. LONDON, 10. — Ameriški državni tajnik Foster Dulles bo prišel v London jutri okoli poldne. Na letališču ga bo sprejel britanski zunanji minister Eden. Popoldne bo imel Dulles privatne razgovore, u-radni razgovori pa se bodo začeli v ponedeljek zjutraj v Foreign Officeu. Danes zjutraj se je Dulles pol ure razgovarjal z Eisen ;vhie ^rabljeno Imetje , i za danes na- howerjem. Po razgovoru je JH, L le tisto stvarno ^tlaItainam J0 je priza‘ k “Qo n Ja v letih, ko še te «0 , a oblasti fašistov. * Phrejali svoje ekspedicije pro- I* 'lil X-^ V* ^ vi J t/ JJiO »ato „,.Ustanovam pod filK^ku11 »» ob tihem J1 O,..tak« imenova- Oevih varnostnih te^aiisi-^^hbra 1919 Je V>iadiaSov:nistitoa tol-toectojstvo in ‘tvav8URteoV1Vka <-&SioslI2° PLie b11 ita- te ba , zločin- Tmtf, TetlSke Usta* tenkem Istri in Slo- S točm. H 130 vna‘ Aš , pa)aea n eneni na‘ bHaan?-arocinega d0" ih »D 5ana 4° te- tl|lJii^a*»osniuj4 h točena: » w.'n'Ca in hra- SŽV ta .“».t1? v^e&^tno imetje 37 onerje dl bosi te, Vseil stano-V^o^.a- Tržaško Ki^tica Ui,tvo- Glasbe- ^VCa- D'roslQv«klc° Ltobif kavame-Končke U^1 krc- ban£n itd ^ Mačv ,napad*l Stelah hk ^e’ kjer xlr‘ Andreju N ^moua S^tho Povzr-t IVK ^10 tu hi. Rkodo še 15 novinarjem izjavil med drugim; «Grem na posvetovanje z angleško in francosko vlado v zvezi z nekaterimi konkretnimi vprašanji, ki nastajajo za ustanovitev enotne fronte preti napadu v Južno-vzhodni Aziji, in katere ustanovitev je očitno zaželena«. «Naš namen — ,ie nadaljeval Dulles — ni razširiti spopad pač pa napraviti mu konec Ne nameravamo preprečiti’ mirne rešitve ob priliki ženevske konference, pač pa hočemo ustvariti tisto enotnost svobodne volje, ki je tako potrebna, da se zagotovi rešitev po mirni poti, in ki bo praktično ščitila življenj- naj temelji na moči*. Predstavnik britanskega, zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je namen Dulleso-vega potovanja v London o-mogočiti proučitev »vprašanj, ki se tičejo ženevske konference«. Ko so mu nekateri no-vinarji izjavili, da bi o tem lahko govorili na pripravljalnem sestanku treh zunanjih ministrov, ki bo 23, a-prila v Parizu, je predstavnik odgovoril, da gre za «zelo važna vprašanja*, ki terjajo temeljito proučitev. Potrdil je tudi, da se bodo v začetku prihodnjega tedna začeli v Parizu razgovori strokovnjakov o Indokini kot priprava za ženevsko konferenco. Predsednik senatnega odbora za proračun Sty}es Bridges je danes izjavil, da namerava predlagati ponoven pregled ameriškega programa za pomoč tujini v zvezi z dogodki v Indokini in z zadržanjem zavezniških držav v tej zadevi. »Zdi se mi umestno — je dejal Bridges — da država, ki je v malo letih darovala 105 milijard dolarjev za podporo ske Interese nas vseh*. Na f gospodarstvu drugih držav, koncu je Dulles izjavil, da je ima vso pravico pričakovati namen njegovega potovanja v od teh popolno sodelovanje*. z zadovoljstvom sprejeli včerajšnje Lantelove izjave. Poudarja »e, da stališče, ki ga j« izrekei Laniel, odgovarja britanskemu stališču, kjer Laniel poudarja, da se je treba upirati napadu, toda hkrati iskati način rešitve spora s pogajanji. - Britanski tisk posvečuje da-nes obširne komentarje Dul-lesovemu prihodu ,v London. «Times» prtrvi med drugim: sNujnost skupne izjave, ki naj bi posvarila Kitajce glede posledic napada, ni naletela na tako močan odmev v Londonu, čeprav se tu zavedajo strateške važnosti Indokine. Umestnost te izjave v trenutku, ko gre borba v Indokini h kraju, in se bliža ženevska konferenca, se postavlja v dvom. Francoska reakcija na ta predlog bo seveda važen element za odločitev, ki jo bo morala sprejeti Anglija*. Isti list pravi v nekem drugem članku tudi, da je' treba poudariti, da mora namen zahodne politike < biti iskanje sporazuma. «Daily Telegraph* pa piše: »Težko je ugotoviti, kakšno korist bi lahko imeli od opozorila Kitajcem pred ženevsko konferenco. Ce želijo Kitajci izzivati nove nerede v Južnovzhodni Aziji, jih opo- Evropo »poslanstvo miru, ki | Angleški uradni krogi »o I zonlo prav gotovo ne bo od- Sporazum o iranskem Londonu petroleju Ustanovljen je konzorcij osmih družb, ki bo skrbel za prodajanje petroleja na svetovnem trgu - Na vabilo iranske vlade je v Teheran odpotovala delegacija konzorcija, ki bo zafiela razgovore - Moeadok zadel gladovno stavko LONDON, 10. Osem pe- trolejskih družb je doseglo sporazum za ustanovitev konzorcija za razdeljevanje iranskega petroleja na svetovnem trgu. Sporazum je bil podpisan sinoči v Londonu. Družbe, ki so podpisale sporazum, so: Anglo-Iranian Oil Company, Standard Oil, Gulf Oil, Cali-ferma Oil, Texas Oil, Soeo-ny Oil, Royal Dutch Shell in B'rancoska petrolejska družba. Foraign Office je ie obvestil o sporazumu iransko vlado, ki je izrazila svoje zadovoljstvo. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je iranska vlada že povabila delegacijo konzorcija v Teheran na razgovore. Delegacija je iz Londona odpotovala že danes ponoči in vodi jo prestavnik družbe Standard Oil of New Jersey. V Teheranu se bo delegacija pogajala z iransko vlado predvsem o sledečih točkah: odškodnina družbi AIOC: nadrostvo, ki ga bo konzorcij lahko izvajal nad iransko petrolejsko proizvodnjo; vprašanje deviz, s katerimi se bo petrolej plačeval. Pogajanja za ustanovitev konzorcija so se začela v Londonu ie decembra lanskega leta. Udeležba posameznih družb v novem konzorciju je bila baje določena, kakor sledi: Anglo Iranian 40 odst.; a-meriške družbe 40 odst.; Royal Dutc Shell (Nizozetnska) 14 odst.; Francoska petrolejska družba 6 odst. V Teheran je že prišel namestnik svetovalca v britanskem ministrstvu za goriva, ki bo sodeloval z britanskim poslanikom pri novih pogajanjih. Medtem se v Teheranu nadaljuje prizivna razprava pro- ti. Mosadeku. Ta je danes protestiral, ker vlada onemogoča tisku, da bi o procesu poročal. kakor bi bilo treba. Dejal je. da se n« bo več branil in da bo začel gladovno stavko v znak. protesta. Po razpravi je državni tožilec izjavil, da bodo Mosade-ka prisilno hranili, če ,bo začel gladovno stavko. Prcdsed-sednik sodišča pa je Mosadeku zagotovil, da bo poskrbel, da bo tisk objavil poročila o razpravah, ter je obljubil, da bo dovolil navzočnost na procesu vsem, ki bodo to prosili, kolikor bo pač prostor V dvorani dopuščal. Mosadek Je opoldne začel gladovno stavko in ni hotel prisostvovati popoldanski razpravi. Državni pravd n lk je zahteval od sodišča pooblastilo, da Mosadeka s silo pripeljejo v dvorano. vrnilo od tega namena. Opozorila nič ne koristijo, če se ne more tistemu, ki so namenjena, predočiti nevarnost, kateri se izpostavlja, če opozorila ne bo upošteval. Azijska NATO bi lahko Kitajcem izbila idejo napada bolj učinkovito kakor medle grožnje*. Moskovske «Izvestja» pa v današnji številki ostro kritizirajo Dullesov poziv za skupno akcijo in poudarjajo, da se napadalni značaj poziva ne more prikriti, ter dodajajo, da ta pqziv je bila sinoči v Avditoriju proslava ob petdesetletnici rojstva Srečka Kosovela in ob desetletnici smrti Stanka Vuka. O Kosovelu kot človeku in o njegovih pesniških stvaritvah je govoril književnik Alojz Rebula. S toplimi besedami in smotrno izbranimi citati je prikazal lik pesnika našega Krasa, glasnika narodnostno in socialno trpečih ter klicarja revolucije (čemur je dal govornik morda premalo poudarka) in označil Kosovela kot vrhunski pojav « slo-venskem umetniškem ustvarjanju. O človeku in pesniku Stanku Vuku p a je govoril književnik Boris Pahor. Dejal je, da ni samo slučajna sočasnost datumov, zaradi katere združeno proslavljamo Kosovela in Vuka. Ne! Oba sta sinova našega Krasa in oba sta glasnika iste žalostn^ dobe naše narodne* zgodovine, \orvt ob njenem začetku in drugi pr. oficir Po mim Vitka njen ffn z ideolo^/ze in literarne stra- ni. m pq točnih ugotovitvah o skromni založniški dejan Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godi- Y iavnll\ službah. Preds. Pa- I lermo, toz. Grubissi, zapis. na, Ul. Ginnastica 6; Maddalena,.-T , „ . , . Ul .delPIstria 43; Pizzul-Cignola, = Nejn, obramba odv. Kezich in Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. \ Bologna. Commerciale 26; Harabaglla, Bar- kovlje In Nicoli, Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2 • 23 MAMICE ne pozabite, da bodo vaši malčki pridnejši. če jim kupite njih list ((PIONIR« ST. 7. st i v Tritu in rf pomanjkanju realizacij« Vukouc ga osnutka o «akademski~knjigarni«, kjer naj bi bile razne ruzstave, sestanki krožkov itd., se je govornik spustil v nekatere pikre osebne pripdinbe, s katerimi se večina prisotnih — o tem smo prepričani — ni mogla strinja ti. Preostali del proslave so izpolnile pevske in recitacij-ske točke. Mezzosopranistka Justina Vugova je ob klavirski spremljavi Marte Vugore lepo odpela tri pesmi, akademiki Vera Čokova, Adrijana Gorkičeva, Mitja Škrinjar, Al-do Stefanič, Jožko Gerdol, Saša Kosovel, in Mirko Bizjak pa so nastopili z vrsto recitacij Kosovelovih in Vukovih pesmi in sestavkov. Posebno je ugajalo dovršeno podajanje Jožka Gerdola. Recitacija Vukovega scenarija «Rdečkasta prstu z vložki Kosovelovih in Vukovih pesmi ter ob spremljavi skioptičnih slik ni prišla do veljave zaradi tehničnih pomanjkljivosti. Skoda, da sta odpadli dve najavljeni pevski točki, v o-stalem pa gre akademikom pohvala za pripravo večeru, ki bi vsekakor zaslužil večjo I udeležbo slovenske javnosti. fffi G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 11. aprila 1954 ob 18. uri gostovanje na KONTOVELU s komedijo v dveh dejanjih (DRAGA RUTH) V torek 13. aprila 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani na OPČINAH Krasnova komedija «Draga Rufh» V sredo 14. aprila 1954 ob 21. uri gostovanje v BORŠTU z Zemljanovo dramo V-_ JriiDčilev (i GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 IX. koncert V sredo 14. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU Hi IGER pri katerem sodelujejo orkester Slovenske filharmonije, sopranistka Vilma Bukovec, tenorist Miro Brajnik, baritonist Samo Smerkolj in basist Danilo Merlak. Dirigent dr. Danilo Švara Vabila bodo na razpolago danes od 11. do 13. ure ter v ponedeljek, torek in sredo od 11. do 13. in od 16. do 19. ure v Ul. Roma 15/11 (SHPZ), v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Cok. P. D. ((IGO GRUDEN« iz NABREŽINE priredi I danes 11. aprila 1954 ob 16. uri v svoji dvorani koticeil GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE IZ TRSTA Nastopili bodo pianisti, violinisti, flavtist, klarinetist, harmonikarski zbor ter šolski mladinski orkester pod vodstvom prof. U. Vrabca. Okrajna skupščina OF Nabrežina. Vabljeni so člani OF na zasedanje okrajne skupščine OF Nabrežina, ki bo danes U. t. m. ob 9. uri dopoldne v kulturnem domu algo Gruden«. Na dnevnem rodu bo: 1. politični položaj; 2. organizacijska vprašanja: 3. komunalna vprašanja; 4. diskusija; 5. izvolitev novega okrajnega odbora; 6. sklepi; 7. razno. Priporočamo točnost in polnoštevilno udeležbo. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 11, t. m. od 9. do 12. ure običajni sestanek. Nadaljevala se bo delitev zanimive tretje številke «Nova filatelija«. Mladinci, ki so izrazili željo, da bi priredili razstavo ob koncu šolskega leta naj se javijo v klubu. rovi Jun}prispevki Pepca s Ponteroša daruje 300 lir za Dijaško Matico, Požar na Proseku 10 minut po 15. uri je v stanovanju 42-letne Frančiške Hreščak vd Obreza na Prose ku.št. 160 iz neznanih razlo-go\J:5zbruhnil.,požar, čigar pla- Rossetti. 14.30: «Moj zakon«. B. Elliot, P. Castle Excelsior. 14.30: ((Spoštovanja vredna lahkoživka«. B. Laage. Fenice 14.30: «Stalag 17», W. Holden, B. VVilder. Nazionale. 14.30: «La Gioconda«, A. Arnova, P, Carlini. Filodrammatico. 14.30: «Princesi-nja Balija«, B. Crostoy, H. Hope Arcobaleno. 14.30: ((Sužnja in gospa«, S. Hayward, C. Heston. Auditorium. 14.00: ((Magdalena«, G Cervi, M. Toren. Astra Rojan 14.30: ((Vojna svetov«, film posnet po romanu H. C. Wellsa. Cristalio. (Trg Perugino) 13.30: ((Imenujte me madame«, V. Ellen. Grattacielo. 14.30: ((Pomladni zvoki«, C. Webb Alabarda. 14.30: »Meč in vrtnica« R. Todd, G. Jolins. Ariston. 14.00: ((Pustolovščine kapitana Hornblovverja«, G. Pečk, V. Majo. Armonia. 13.45: «Neron in Mesa-lina«, G. Cervi. Aurora. 14.15: ((Kleopatrine ljubezni«, R. Fleming. Garibaldi. 14.00: ((Bengalski za- klad«, L Boni. Ideale. 14.30: ((Koenigsma-rk«, S. Pamp ar, mi, J. P Aumont. Impero. 15.30: ((Giuseppe Verdi«, P Cressoy. Italia. 14.00: «Na krilih sanj«, P. Munsel. Viale. 14.30: «Ni res... toda verjamem«, P. De Filippo. Kino ob morju. 14.00: «Telički», F. Interlenghi. Massimo. 14.30: ((Morski ropar«, L. Hayward. Moderno. 14.00: ((Pesmi, pesmi, pesmi«. Sv. Marko. 14.00: »Gorovje sedmih sokolov«, A. Ladd. Savona. 14.00: «Surovež in lepotica«, L. Turner. Secolo. 14.00: »Samson in Dalila« H Lamarr. Vittorio Veneto. 14.00: ((Devica pod streho« («Vsakih sto let«), W. Holden. Azzurro. 14.00: «Luisianski pu- stolovec«, T. Povver. Belvedere. 14.00: «Morski ropar z Zelenega otoka«, B. Lancaster. Marconi. 14.30: «Nevihte nad Kongom«, S. Hayward. Novo cine. 14.00: «Drugi časi«, G. Lollobrigida. Odeon. 14.00: »Turek Napolita-nec«, Toto. Mladoletnim prepovedano. Radio. 14.30: «Rdeče bakle«, G. Montgomery. Venezia. 13.15: ((Knjiga o džungli », J. Calleia. NEDELJA, II. aprila 1954. JliCOSLOVAMšKA CONA »' K S 'M' A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Vesela nedelja - 15’ narodne in zabavne glasbe; 9.15 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Barka; 16.00 Obiskali smo pevske zbore na Primorskem: 16.30 Promenadni koncert; 17.00 To je Jugoslavija -narodne pesmi in plesi: 17.30 Glaoba po željah v hrvaščini: 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Jurina in Franina; 18.30 30’ veselih ritmov za nedeljski večer; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T It S* k’ I i. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi: 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Lahke melodije; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Izbrana glasba za pihala; 15.00 Slavni pevci; 16.00 Malo za šalo - malo za res; 17.00 Dvorak: Koncert za violino in orkester -v a-molu: 18.00 Prokofjev: Aleksander Nevski _ kantata; 18.40 Glasbeno potovanje; 19.10 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.05 Operetne melodije; 21.00 VVagner: Parslval -1. dejanje. i' n s r i. 9.30 V veselem ritmu; 14.45 Poročilo o nogometni tekmi Francija - Italija: 17.30 Simfonični koncert dirigira Otto Flem-perer; 19.45 Športna poročila; Danes ob 17. url „ ziofiiU*-Knottovega ((Popolnega , Pri blagajni gledališča jM. ril . o-- daljuje predaja v, ?? siqž(^tn<> niranje za prihodnjo sezono. I Motoklub »Adria« \i- IVIUIUMUU _ lina organizira 24, in “ ‘ ‘ 'sprelet v Ljubljano. Pnjave se jemajo do 15. aprila. OF, okraj Milje - , -----* avtobu' nizira 2-dnevni izlet z -«•» som 24." ta 25. aprila v ■ it • dei lini, v Boljuncu pri Mil30?, ‘iVtalilkotžei^ no. Vpisovanje na sedež no in ne mažiču, v Stramarju Pr' ff(. ku Lazarju in na °b'čaJ JSt j stih v ostalih vaseh do D- A Slovensko planinsko dr A Trstu priredi 25. t. m. { j.1 Trsteli Vpisovanje do . , Prosvetno društvo v Bar organizira 25. t. m-let v Cerkno in bolnic ]5 , nja«. Vpisovanje od 10. ^ j m. v društvenih prostoru' do 21. ure. sp> Zveza prosvetnih delav j. ,nod»'v, ■osveininuv. roča vsem šolnikom, o ( t junija letos dvodnevni ,j junija letos otoi'«-’ ■ Ziljo in k Osojskemu Je Koroškem. k be pf’ Zaradi pravočasne os inter*’ j--, : —nai se nega dovoljenja, naj nii senti prijavijo čimP,.4cs. kasneje pa do korrea m . gjsr sedežu ZPD, Ul. Rom.5„fnrrnabi! dobijo vse zadevne m e p-vsak dan od 17. do l«. zen sobot. . pri- Motoklub »Amatori« jpr'’ redi samo za člane 24. - ■. ji la izlet v Pulj - RovihJ aprila v Tolmin. na i!' Vpisovanje vsak vece .s.. -J IT a- m ure do ,fll tel. dežu od 17. do 19. ure čo ^jj. no 15 aprila 1954 - • ,m organu ■■ Motoklub ((Skedenj« 25. t. m. izlet v Idrijo. Vpisovanje pek0 lfl 1. in 2. maja izlet na se v Črikvenico. VpisovanJ jj, i11 dežu do 21. t. m. raca '20. uro. jjjtrfr' Motoklub «Mladost» , !»■ žine organizira 24 in poli# izlet v Novo Gorico m ^tili Vpisovanje na običajni do 13. t. m. eži»* Okrajni odbor Op 'Ul “ * • Jfl ' obve&ča vse izletnike, jcj * prijavili za dvodnevni • i(> ti Ha j Ljubi jamo in Konren,^ prel°^en iz tehničnih razlogov ^rf* od 18. na 24. in 25. t. ‘‘.^3^ bitni izbrisi in nova VP" se zaključijo 13. t. ni i ADEX 1 H I, <> V !•; N J ,1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 6.05, 7.00, 13.00, i 21.05 Glasbeni variete 15.00, 19.00 in 22.00. 8.15 Pester spored slovenskih] narodnih in umetnih pesmi; 9.301 Operetna glasba; 10.00 Dane Škerl: Serenada za godala Anto-nin Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu «Iz novega sveta«; 13.40 Glasbeni mozaik; 14.00 Otroška predstava - Fr. Milčinski: Zakleti grad; 14.30 Pisan spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov: 15.15 Koncertni valčki; 15.45 Radijska igra R. Domanovič: Stradija; 16.30 Pretmenadni koncert; 17.00 Družipskj pogovori; 20.00 Gian Carlo Menotti - Konzul, opera v 2 dejanjih. Udu meni so hitro zajeli1 pohištvo K sreči so rjili policijski a-genti takoj na mestu in se jim je posrečilo s pomočjo nekaterih pojrtvovalnih doma-cinoVBin openskih gasilcev, ki so tudi prihiteli na mesto, pogasiti plamene že po 10 minutah. Kljub hitremu nastopu gasilcev pa je požar povzročil lastnici stanovanja, ki ni bila zavarovana proti požaru, okoli 60.000 lir škode. AVTO LANCIA, izven serie, nov motor, na novo tapeciran z usnjem, stikalo za luči na krmilu, žaromet proti megli, varnostna ključavnica, 5 gt/m i. t. d. karburaior Weber, potrošnja 8 odst. Proda privatnik, ugodna priložnost. Informacije: Tiskarna Trst, Ul. Mazzini 44. NAVADNO PERO postane tako) nalivno, če nanj pritrdimo posebno pripravo, posrebreno in patentirano. S takim peresom lahko napišemo več kot 3000 črk, ne da bi ga pomočili v črnilo. Jako pripravno za šolo, pisarno in dom. Tehta samo pol grama. Odda se vsa zaloga (40.000 kosov) skupaj, vredna 1.500.000.— lir, najboljšemu ponudniku. Brezob-vezne ponudbe poslati na naslov: CARTOLEHIA U. BERNARDI, Trieste, via Mazzini 44, Najnižja cena 370.000,— lir, SLOVENSKA DRUŽINA odda sobo za gospoda s kopalnico in telefonom. Center. Te) 38-576. 195* 24. in 25. aprila izleti v POSTOJNO PIVKO KNEŽAK „,r0 ILIRSKO BISTHIC BUZET PAZIN 25. aprila I954 izlet v TOMAJ DUTOVLJE 1 9P Vpisovanje do ^ ^ ;inS*o Izlet na prvo ^ razstavo Sloveni) LJUBLJANO bo 27. in 28- r-1. in 2. maja 19 izlet v r. I LJUBLJANO Od 29 apri1’ 8° 3 izlet v BEOGRAD 193* 01»)’ 1. in 2. mata dvodnevni 'Z|et V OPATIJO REKO PULO ROVINJ 1954 2. maja izlet v KOMEN _ KOSTANJEVILD ^ ^ Vpisovanje do 'T • _ Ul- pri «Adria-Exp ress" F. Severo 5-b . tel- V se Najlepše cm, ki s nji poti našega ZAHVALA ;ahval^V' n3 vi cm, ki so spretn'^^* •J * IJs-zn srn ..v- r,- ^ . Josipa iti na kakršen 1 gl*5*1^ razili svoje sozaUc’ s0va zahvaljujemo vseh1 cVetja-nom in darovalc'e!11 . . zaluioče Hollstein, Dolenci" 1 Opčine. H- «Prl a ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta FKASJCA R At-ETA iskrena hvala vsem, ki so se poslovili od pokojnika v Kopru in ki so mili na njegovi zadnji poti v Herpeljah - Kozini. sPr r" Posebna zahvala pevcem društva ((Svoboda# iz Kopra, pevskemu " občine Ilerpelje-Kozina za zapete pesmi, ki so bile pokojnemu n*1®111,,!! drage. Zahvaljujemo se pionirski godbi iz Ocizle, tovarišu Stanku C° dr. Jožku Rapotcu za poslovilne besede v Kopru in pred grobom. Zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so nam izrazili sožalje. SINOVI IN HČERE Z DRUŽINA1^1' !®tovanju solistov ljubljanske opere in orkestra SLOVENSKE FILHARMONIJE^! v — — ' * Svarove nove opere “Prešeren* fflo slišali uverturo, dve ariji in duet l/la ltcmce*itu9 la (%c* v frtvtlu v fio meri bul Ih tl auhtaijil tatli t'i2uhlii 'iu[uli, Inihiht Stuallu llltBtlii h Danilo Švara vNo u Si KitorU bomo k^teiin _ ?u zopet t>e- kfosbenn ??ltev- Tr' *2**e8e d. Matica bo W; Icaierei Vper7" ve' r Vj®8ti liuM ■ do sode-klS Bui -anske °VC- O? Br&cepa> ‘euo-tL \ baritonist ' t^tlalc t basist , Pel; i' , PQt Glisti it,'rja, - ob E*. spremljanjem }°T smo bili . *®*Uoeč j-J, Icon- »!,ejter bo sprem-ki nn /enske fil' , oi)(lr„-- bo podil dr. .H »»!: O^ester pa dve ;»rj !a»i izvajal SL 8a \j/,stfvlien ta-^kaV°lnn^ večji /uj strani 0!asb“. i Nanjem Pa 3e tako, M'M S «ec arij iz , ■ Poslušalcu 'stim „?st!7n avtor-PtBem VfOovim delo «!? d- Najprej 6& 2 arij0 rt i * tia N M, ovčeva kot « dnip 1 sesuli od-L%„. čr n °Pere naše-»,»So n “nll“ Švare. \ Jr'tntcri0ClI°- ki je ;u». eLjub- jil °Per., n,, “.,največjem »V Iti ,?e.Sn'ku čigar V->ke stvaritve mani dobro »H eacu. -o ‘robražene- V tem ,Prašanie. ki bi Kul. Ustavlja, ali k:X> «..»■ K>«. iu' , naeoli m 'k vičen koliko je \Niike Poslavljati i0l)6tneo °sebnosti v %*' d« -®a. dogajanja. ^1«, iji v iornali dru- or,SVetu v °’ % P6sniuernitl slvari-'• StVen'ke ali druge Ptoh, Pa se nam * Kliil'a-Umm.2vesteSa -Sraf^etni 't i^i, U;. ern roma- 3 ie troh'! pa se nam Vv^tlika-UmmiZVeStega ^C‘°8tafsk- ka' To kHi >1, u; iiNj p 61 - ^sare.j PaSt'- ni lahka to- JO seveda ‘LA Pogler1 Ja ln ne v docela za- KM1’*.. pr, u- f‘,i\ retist ope* K l C lTn na bi* ‘ti. ktpr o^nji se Mf. Pa . Prilagajati. op“ Poeno- ati^aia več Sa CVrlOnae' -......... a. ;p Plsala Lju-ir 2elo i« ,.!? daje le ta novo ifii in in d2el° sPret-\pp(t KvJ/ mno8o - Pten učin-.‘P p°skrbeiar,eva jc til ktii PPstrj, 2a °bo- ^tv>i5 lib cclot- [\ ^ot n breto je k k *vPa ,„PovPrečna 8er , dba i« poe-v v n - t litera?Sle(llrno VV>«j ‘Uri in , b° Pre7ePrifliivo k,... e Pti- k« -«« fS *** ie vf.yarjanje. y^8adbe Doeia za u. ‘“”'ika sa-zi ^ slržen * al°b tem ah se ni S tev,Pesnik \\ 7>tn, „ ^Ost. ’ a' N,>ikr ^za^d bi ltr« Ir. dra- ‘•Vi na neenotnost verzov. Ker pa imamo opravka z opero, kjer je navsezadnje poglavitni nosilec vsega le glasba, možnost uporabe pesnikovih verzov ne izključujem. Zato pa se znajde skladatelj pred dvema kočljivima problemoma: dati verzom velikega pesnika adekvatni glasbeni izraz in spojiti z lastnimi izraznimi muzikalnimi sredstvi heterogene verze v celoto. Prvi problem ostane vedno več ali manj odprt; o tem nas že uče primeri iz svetovne operne literature, da ni skladateljem nikdar docela uspelo doseči velično kakega Shakespeara ali Goetheja ipd. Tudi drugi je dokaj težak, vendar ga je avtor Danilo Švara v svoji novi operi prav zadovoljivo rešil. Vzrok, da zgodba o Prešernovi tragiki literarno mislečega človeka le ne bo mogla zadovoljiti, je pač v tem, da je obravnavana s tipično opernimi prijemi in tudi nujno preračunana na efekte, ki jih opera zahteva. Dejstvo, da je libretistka n. pr. predstavila Julijo v sicer historično nedokazljivem omahovanju med Scheuchenschtu-lom in Prešernom, je dalo skladatelju le večjo izrazno možnost za glasbeno karak-teriziranje tega lika, ki se razpenja v loku od hladne neprizadetosti tja do pretresljive razdvojenosti v tretjem dejanju. S stilnim izrazom nove opere »Prešeren« je skladatelj Danilo Švara najbrž precej presenetil poslušalce, saj je njegova glasba doživela v tem delu dokajšnjo spremembo. Glede na njegovo zadnjo opero »Veronika Deseniška« kaže ta v nekem smislu še nadaljnji preokret v preteklost. Delo je naslonjeno na stil ljudske romantike, vsebuje tudi elemente verizma, zlasti v smislu čustvene vzhičenosti, tu in tam prizvok francoske romantike iz druge polovice 19. stoletja, ali pa rahel nadih impresionizma. Korak, ki ga je skladatelj napravil, je bil nujen„j,n edino pravilen spričo tipično romantične snovi, saj si te ni mogoče misliti združeno z radikalno moderno glasbo. Tako dobiš že ob prvem površnem poslušanju vtis, da je skladatelj muzikalno zelo dobro zajel romantično vzdušje, v katerem se je zgodba odigrala. Prav to je v osnovi tako močno, da nekako prepoji različne stilne elemente opere, tako da nas vtis stilne neenotnosti, ki nam ga ta sicer daje, ne moti. Delo preveva tipično slovenski nacionalni ton. Skladatelj najde zelo posrečen stik z melodičnim in harmonskim izrazom ter ritmom slovenske narodne pesmi. Težišče glasbenega oblikovanja je v melodiji, polni toplega in iskrenega občutja. Orkestralni stavek je jasen in preprost, daleč stran od simfoničnega razpletanja. Ponekod je prav komorno intimen in prozoren ter služi večinoma v oporo pevskemu partu. Uvertura, ki je sicer sama zase perfektna kompozicija, ni primerna za opero, ki obravnava tragiko velikega pesnika, ker prevladuje v njej vse preveč vedro razpoloženje, medtem ko globoko tragični ton ne pride do izraza. Opera je opremljena z učinkovitimi mojstrsko zasnovanimi zbori in privlačnim baletom (po originalni koreografiji Pina Mlakarja), ki ponazarja dogajanje v baladi o povodnem možu. Skladatelj je izpričal s to novo ustvaritvijo dokaj močno umetniško invencioznost. Glasbeni potek ima v sebi mnogo življenjske sile in v obsežnem delu nikjer ne u-sahne. Prav tako je vsebinsko dogajanje na splošno muzikalno prepričljivo podano. Ako hočemo oceniti celoto, potem bi označil drugo dejanje kot najučinkovitejše, tretje dejanje kot stilno naj-prekaljenejše in umetniško najtehnejše, medtem ko prvo ne kaže toliko širokopotezno-sti in strnjenosti in deluje na poslušalca bolj razdrobljeno. Opera «Prešeren» pomeni tehtno obogatitev slovenske sodobne operne literature. Z njo je postavljen vreden glasbeni spomenik velikemu slovenskemu pesniku, ne glede na to, da v operi n: mogoče nikdar docela izčrpati globine in višine znamenitih literarnih ustvarjalcev. Delo dosega visoko umetniško raven in pomeni v okviru skladateljeve ustvarjalnosti poenostavljenje tehničnih sredstev, v nasprotju s tem pa nadaljnjo poglobitev izraza, ki kaže zrelega umetnika. Izvedba opere, ki je terjala od vseh ustvarjalcev mnogo truda in priprav, je dosegla lep uspeh, primeren krstu novega slovenskega dela. O-pera je zelo spevna in stav-lja pevcem zahteve v smislu bel canta italijanske ali francoske opere. Od nastopajočih je izstopala Vilma Bukovec, ki je dovršeno podala lik Julije. Njeno pevsko pred-našanje je harmonično združevalo tehnično uglajenost z izraznostjo doživetja. Vso možnost, da razvije svojo u-metniško kvalitetnost. pa je Bukovčeva imela v zadnjem dejanju, kjer je njena kreacija dosegla višek. Drago Čuden v naslovni vlogi Prešerna je bil boljši v dramskih kakor liričnih momentih, kjer mu je še primanj- kovalo poetičnega rahlcčutja in mehkobe. Na forte mestih v višjih legah je razvil zadovoljiv glasovni volumen, vendar ne vedno povsem sproščeno. Ostale pomembnejše vloge so izvrstno podali; E. Karlovac kot Prim-čevka, N. Korošec kot Cop in F. Lupša kot škof Wolf. Zbor je temeljito naštudiral J. Hanc, zvenel je vseskozi ubrano in pokazal tudi v interpretaciji lepo izdelanost. Posebna zasluga za uspelo uprizoritev gre režiserju C. Debevcu, ki je v sorazmerno skromnih razmerah našega odra prispeval vse, da je pred nami zaživelo vzdušje Vilma Bukovčeva in Miro Brajnik v Suttermeistrovi operi »Romeo in Julijan stare Ljubljane. Režija je realistična, stilno v skladu z dobo, v kateri se zgodba dogaja, a daje tudi celoti nadih poetične topline, domačnosti in iskrenosti. Uprizoritev je potekala zanesljivo pod glasbenim vodstvom avtorja samega. Nova opera »Prešeren« je našla topel sprejem pri občinstvu, ki je nagradilo skladatelja, libretista in izvajalce z navdušenim aplavzom. J. S. Nada Vidmarjeva, sopranistka ljubljanske Opere je gostovala v celovškem Mestnem gledališču, kjer je na več predstavah pela «Tra-viato«. Vsi tamkajšnji listi so prinesli o ljubljanski pevki obširne in pohvalne ocene. * * * Prvo makedonsko opero bodo uprizorili v Skoplju 4. maja, na dan obletnice smrti Goce Delčeva. Opero, ki se imenuje «Goce». je skom-poniral mladi umetnik Kiril Makedonski. * * * O. nagradah aStevan Mo-kranjac» za zborske skladbe in priredbe narodnih melodij bodo razpravljali na plenarnem zasedanju Zveze skladateljev Jugoslavije, ki je sklicano za 23. april v Zagrebu. ■■ s i mmm Audrey Hepburn Holden in Andrev Henburn najboljša idralca v 1.195»*} I A W At j RAZDEL11EV «OSBARJEfo JE VSAKO LE-\ 10 V HOLLYWOODU MJVEČJI PRAZNIK Film «Od tu do večnosti) je prejel osem (OsKar* jev» - Tudi Walt Disney je odnesel štiri zlate Kipce Nagrade »Oskar«, ki jih vsako leto podeljujejo v Hollywoodu za največje u-spehe na filmskem področju, so za ameriške igralce najbolj zaželene trofeje. Ze pred slovesno podelitvijo nagrad vlada med kandidati mrzlično vznemirjenje, kateremu se nekateri izognejo tudi na ta način, da se v tistem času nalašč umaknejo daleč proč od Hollywoo-da. Letošnja podelitev je bila že 25. po vrsti in je zato razumljivo, da je imela slavnost poseben sijaj. Levji delež uspeha je med filmi odnesel film «Od tu do večnosti«, saj je osvojil kar osem «Oskarjev». Najprej je prejel nagrado kot najboljši film sploh, nadalje je bila podeljena nagrada Fredu Zinnemannu kot najboljšemu režiserju prav na podlagi režije tega filma, tretja nagrada tega filma je pripadla Donni Reed kot najboljši drugi igralki in prav tako je nagrajen kot drugi igralec Frank Sinatra za vlogo v tem filmu. Četrto nagrado temu filmu je pridobil Daniel Taradash za najboljšo inscenacijo. Film pa je prejel tudi nagrado kot najboljši film v črno-belem, nadalje za najboljšo montažo in za najboljše ozvočenje. Film «Od tu do večnosti» VVilliam Holden (From here to eternity) je groba zgodba, posneta bo istoimenskem «best-sellerju» Jamesa Jonesa, le da je govorica nekoliko očiščena in deloma tudi dejanje, vendar pa je še vedno v svojem elementu. Film in vsebina sta močno antimilitaristična. Toliko «Oskarjev« je pred tem filmom dobil samo film Violino dno gledalce Novo gledališče v Tolminu so odprli v nedeljo. Uprizorili so »Celjske grofe« Bratka Krefta. Dramo je priredilo domače, pred poldrugim letom ustanovljeno a-matersko gledališča. Režiral je Emil Frelih. * * * Italija ovira izvoz svojih filmov v Jugoslavijo. Italijanski filmski producenti po novih predpisih ne bodo mogli več pošiljati neposredno jugoslovanskim uvoznikom filmov. Odslej bo pošiljalo filme v Jugoslavijo izključno italijansko ministrstvo za zunanje zadeve po svojem poslaništvu v Beogradu in bo samo na ta način mogoče dobiti filme na vpogled in jih izbrati. Razumljivo je, da gre pri tem italijanski vladi za to, da v Jugoslavijo ne pridejo vsi tisti sicer dobri italijanski filmi, ki kažejo Italijo in življenje v Italiji v drugačni luči, kot to hoče italijanska vlada. • • • Zlatko Baloko vič, violinski virtuoz, ki živi v Ameriki, je prišel X Jugoslavijo. kjer bo ostal do konca maja. V Jugoslaviji bo imel koncerte v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, Novem Sadu, Skoplju in na Reki. * * * Bojan Adamič, znani dirigent in slovenski mojster filmske glasbe, je bil nedavno v Južni Ameriki, ker se je v Mar del Plati udeležil filmskega festivala. Sedaj komponira glasbo za velik celovečerni dokumentarni film «Jugoslavija«. V kratkem pa bo zložil tudi skladbe za šest folklornih fil- Dr. Vladimir Bartol je imel govor na otvoritvi razstave slik Walterja Bianchi-ja v prostorih Male galerije Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. * * * Nikola Orlov, svetovno znani pianist, je dosegel velik uspeh s svojimi petimi koncerti v Beogradu. Trije koncerti so bili solistični, dva pa ob spremljavi orkestra. »V vrtincu«,- ki jih je tudi dobil prav osem. Režiser Zinnermann je izjavil, da bi prvo nagrado, ki jo je prejel on, pravzaprav moral prejeti Montgomery Clift, kajti brez njegovega sodelovanja bi bil film samo — velika praznina. Vendar Clift ni bil nagrajen, kakor ni prejel nagrade tudi prvi igralec Burt Lancaster. Kot najboljši prvi igralec je bil nagrajen VVilliam Holden za vlogo narednika v filmu «Stalag 17». Verjetno pa mu je «Oskarju» pripomogla nekoliko tudi vloga arhitekta v filmu «Blue Moon«. (Pri nas poznamo tudi gledališko delo, le pod drugim imenom; Vsakih sto let). Za Audrey Hepburn je bil prvi film obenem prvi «Oskar» (Rimske počitnice). Walt Disney je pa kar sam pobral štiri dragocene zlate kipce; na najboljši dolgometražni dokumentarni film (The Living Desert), za najboljši kratkometražni film (The Alaskan Eskimo), za najboljši srednjemetraž-ni film (Dežela medvedov) in za najboljšo slikanico (Toot, VVhistle, Plunj^ and Boom). S tem seveda seznam «Oskarjev» še nikakor ni izčrpan, saj se nagrada podeljuje za vse panoge filmskega udejstvovanja. Film »Rimske počitnice« je n. pr. prejel «Oskarja» za najboljše kostume v belo-črnem filmu, medtem ko je enaka nagrada za film v barvah pripadla filmu «Tunika» (ki je že dlje časa najavljen tudi v Trstu v kinu v Nebotičniku). Za najboljše tehnično vodstvo črno-belega filma sta bila nagrajena Gibbson in Carfagno za IZ SPOMINOV ALEKSANDRA ORLOVA, AGENTA NKVD OBDOBJE VELIKIH ,,CISTK Walt Disney, «Julija Cezarja«, za vodstvo barvanega filma pa VVheeler in Davis za «Tuniko». Jan Hunter je ustvaril najboljšo filmsko zgodbo (Rimske počitnice). Film «Lili» je bil nagrajen za glasbo, za najboljšo pesem pa je bila proglašena «Secret Loces« iz «Calmity Jane«. Nagrade pa ni dobil noben film v tujem jeziku, kar je izzvalo precejšnje presenečenje. Lani je dobil nagrado film »Prepovedane igre« in tudi lani je imelo več inozemskih filmov v Ameriki velik uspeh. Zdi se, da do podelitve nagrade ni prišlo predvsem zaradi tega, ker se žirija ni mogla zediniti. Predstavnik Akademije pa je dejal, da si nobeden od predloženih filmov nagrade ne zasluži in bi podelitev «Oskarja» ponižala njegovo vrednost. NAGRADA ZA KRITIKO Žirija za nagrajevanje recenzij o izdajah naše založbe (FRAN ALBREHT, FILIP KALAN, MITJA MEJAK, LEV MODIC) je na seji 2. aprila pregledala poročila o knjigi Karla Kautskega nIZVOR KRŠČANSTVA« in ugotovila naslednje; Razen recenzije v »Naših razgledih« in krajših poročil v »Socialistični misli« in »Slovenskem Jadranu« so bile v dnevnem in drugem tisku objavljene kvečjemu kratke notice. Zato je žirija sklenila naslednje; Prva nagrada v znesku 8.000 din se podeli Dr. JOŽETU KASTELICU za recenzije v »Naših razgledih«. V njej avtor s poznavanjem primerjalnega materiala tehtno in pregledno podaja vsebino dela, ga ocenjuje in izvaja samostojne zaključke. Ostale ocene ali poročila imajo samo informativni značaj in ne ustrezajo zahtevam našega razpisa. Vse, ki so ali še bodo pisali o naših izdajah, opozarjamo, naj nam vedno pošljejo kopije recenzij, posebno če jih nameravajo objaviti v kakšni reviji, ki morebiti ne bi izšla v roku 6 tednov po izidu naših publikacij. CANKARJEVA ZALOZBA Naš t&de pregled Nekam sumljivo hitro po treh grozečih eksplozijah vodikovih bomb v tihomorskih vodah je John Foster Dulles, ameriški državni tajnik, vrgel med ameriške zaveznike zamisel — in Eisenhovoer je dan kasneje to zamisel potrdil o «skupnem pozivu» pekinški Kitajski, naj preneha z intervencijo v Indokini. Dulles se ni ustavil samo pri pozivu. temveč je govoril nekaj tudi o »specifičnih akcijah», kar je sicer zavito, pa vendar precej razumljivo. Zavezniški odmevi niso bili nič kaj navdušeni. Najmanj navdušenja pa so pokazale države, ki so Indokini najbližje in ki so obenem povezane z ZDA s posebno tihomorsko varnostno pogodbo zlasti Avstralija in Nova Zelandija. V Londonu in Parizu — ki je pravzaprav najbolj zainteresiran — pa so izjavili, aa bi rajši počakali, kaj bo pokazala ženevska konferenca. Pred dnevi je bila nekje objavljena karikatura o ženevski konferenci. Narisana sta bila dva stola — prvi velik, skoraj prestol, drugi čisto majhen, kot pručka za otroke. Oba Stojita ob ženevski konferenčni mizi; na prvega vabijo Kitajce Rusi, na drugega pa Amerikanci. Slika ponazarja polemiko o obliki kitajske udeležbe na konferenci v Ženevi in na položaj, ki ga bo tam imela kitajska delegacija. Spominjamo se še. da je takoj po berlinski konferenci Dulles izjavil, da je pristal na azijsko konferenco v Ženevi samo zato. ker mu je Molotov zagotovil, da pristanek na konferenco še ne pomeni priznanja, da ima Maocetung pravico do članstva v druščini petih velikih. V Moskvi so pred kratkim to zanikali, zanje je samo ob sebi umevno, da če Kitajska že pride v Ženevo, pride tja kot peta velesila. Začetek konference v Ženevi je določen za 26. april. Nekako tri tedne pred tem datumom je prišel Dulles na dan s svojim predlogom, Ki mu, kot vse kaze, v ZDA pripisujejo veliko važnost. Saj je na primer voditelj republikanske večine v ameriškem senatu. William Knoudand, zagrozil, da se utegne zgoditi, da bodo v ZDA odložili razpravljanje o pomoči tujini vse dotlej, dokler ne bodo zavezniki odgovorili (seveda, pritrdilno odgovorili na Dul lesov poziv) in zdaj se sam Dulles odpravlja v Evropo na prepričevalno turnejo v London in Pariz. Poziv Kitajski, kot ga predlaga Dulles, bi seveda znatno spremenil položaj Maocetungo-vega zunanjega ministra Cu-enlaja za ženevsko zeleno mizo; postavil bi Kitajsko dejansko v položaj obtoženca. Toda Dullesovo zadoščenje, da vidi pred seboj Cuenlaja kot obtoženca, utegne svet stali novo izdajo korejske vojne ko niti še vojna na Koreji m zaključena, temveč le prekinjena s premirjem, ki ga grozi Singman Ri vsak dan razbiti. In poleg tega o kitajski intervenciji v Indokini v obliki, kot je bila na primer »a Koreji, sploh ni mogoče govoriti. Toda bolj kot za Kitajsko gre tu za Francijo. V Berlinu je Molotov - privlekel iz svojega «čarovniškega cilin-dra«, kot bi rekel Dulles, možnost prenehanja vojne v Indokini in z njo kot s klobaso Kmalu so jih namreč pobrali z vlaka in jih spra-vli v zapore.« Ježov je vedel, da se kljub vsemu temu ne bodo vrnili vsi njegovi ljudje iz tujine. Zato je osnoval tudi tako imenovano «Upravo za posebne naloge«, ki je imela med drugim tudi nalogo, da «poskrbi» za usodo nepokornih. Pet se jih dejansko ni vrnilo. Pri tem je zanimi-vo, da je bilo med 40 ljudmi, ki so v tej funkciji živeli v tujini, le pet tako pametnih, da se niso vrnili. Orlov je za ilustracijo, kako je Stalinova »Uprava za posebne naloge« delovala v tujini, opisal usodo dveh, in sicer Ignatova Rajsa in Walterja Krivickega. Prvi primer; v juliju 1937 je Rajs poslal sovjetskemu poslaništvu v Franciji pismo, s katerim je obvestil centralni komite, da ne namerava nadaljevati poti Stalinove kontrarevolucije. Ta Rajsova gesta bi bila postala lahko nevaren zgled za druge uslužbence NKVD v tujini. Ko je Stalin za to zvedel, je ukazal Ježovu, naj ubije Rajsa, njegovo ženo in otroka. Leteča skupina iz že prej omenjene «Uprave za posebne naloge« je takoj odpotovala iz Moskve v Švico, kjer se je Rajs skrival. V zgodnjih jutranjih urah 4. septembra so našli Rajsovo truplo vse prerešetano na neki poljski poti v bližini Lousanne. Morilci so tako naglo zbežali, da so pustili prtljago v hotelu. Švicarska policija je med prtljago našla tudi škatlo čokolade, ki je bila zastrupljena s strihninom. Bilo je jasno, da je bila čokolada pripravljena za Raj-sovega otroka«. Drugi primer: «Pnbližno dva meseca pozneje je uslužbenec NKVD Krivicki odklonil vrnitev v Moskvo. Zapustil je svoje službeno mesto v Haagu ter z ženo in malim sinom odpotoval v Francijo... Francozi so mu dali telesno stražo, dokler je bil tam. In vendar ni Krivicki ubežal Stalinu. Leta 1941 so ga našli mrtvega v neki hotelski sobi v Washingtonu. Bil je ustreljen«. Tudi šef za tujino Sludski je prišel na vrsto. To se je zgodilo tedaj, ko ni bil več potreben kot mamilo za tiste, ki jih je moral privabiti iz tujine. V februarju 1938. leta. Njega so «odstranili» na rafiniran način. Orlov piše: »Poklicali so ga v pisarno njegovega tovariša Frinovskega. Pol ure zatem je Frinovski poklical v pisarno pomočnika Sludskega, Spigelglasa. Ko je ta vstopil, je videl Sludskega. ki je ležal na fotelju. Na mizi so bile skodelice za čaj in pecivo. Sludski je bil mrtev. Spigelglas je takoj posumil, da so Sludskega umorili. Predlagal je, naj bi poklicali zdravnika. Frinovski je odgovoril, da je zdravnik že bil, vendar da je vse prepozno. »Srčni napad« je strokovnjaško pojasnil Frinovski. Ježov je izdal nalog, naj pokojnikovo telo postavijo na oder v glavni dvorani kluba NKVD in naj stoje kot častna straža častniki NKVD... Toda med temi častniki so bili tudi taki, ki so se razumeli nekaj do-lje na medicino. In ti so opazili, da je bil obraz Sludskega nekam čudno bled, bled pač tako, kot je lahko samo človek, ki je bil zastrupljen«. In tako so se dogodki vrteli v nekakem krogu. Danes pomočnik in sodelavec, jutri žrtev. Po procesu proti Bu-harinu je enaka usoda doletela tudi Frinovskega. Skupno z njim tudi Zakovskega in Behrmanna. Ta dva sta nekoč dobila posebno pohvalo ket «resnična sinova domovine«. Po teh pohvalah pa sta izginila brez sledu... Nato je «izginil» tudi Ježov. Tudi on je postal neprijetna priča. Kot smo že videli, ni Stalin nikoli ljubil takih ljudi. Prišel je nato na površje Berja in pred kratkim je tudi ta »dokončal svojo kariero«, V birokratskem sistemu, kjer je izginila vsaka sled o socializmu, so take stvari povsem logične in celo neizbežne. Človek se boji človeka in to so vzroki, zaradi katerih so morale umreti tolike priče tolikih zločinov. KONEC. pomahal Bidaultu in Frana!#! pred nosom. Sklicanje ženevske konference so v Franciji pozdravili predvsem kot možnost. da se «la sale guerret, umazana vojna v Indokini končno vendarle konča. Toda prvotno navdušenje je kmalu uplahnilo; razni napadi na francoski kolonializem v Moskvi, zlasti pa v dolgem Mo-lotovovem poročilu o berlinski konferenci, so dali Parizu razumeti, da Kremelj ni pripravljen ničesar dati zastonj. Poleg tega je nova ofenziva v Indokini pokazala, da gre zares. Moskovska cena je Francozom dobro znana: odpoved evropski obrambni skupnosti, za katero v Franciji ni nobenega navdušenja (čeprav je avtor načrta francoski minister Pleven), ki si je pa v Wa-shingtonu ne le želijo, temveč naravnost zahtevajo. Recimo, da klofute in brce, ki sta jih bila deležna Laniel in Pleven pod Slavolokom zmage, niso povsem točen odraz razpoloženja vsega francoskega javnega mnenja, temveč bolj najhujših nasprotnikov E OS — toda da navdušenja ni prav nobenega, kaže še previdnost, s katero se vlada loteva vprašanja ratifikacije pariške pogodbe. Prav te dni je bilo razpravljanje o ratifikaciji pred zunanjepolitično komisijo narodne skupščine ponovno odloženo, tokrat do S, maja, Se pravi, do časa, ko se bo že nekoliko videlo, kako se obračajo stvari v Ženevi. Težko je reči, kaj hoče Wa-shington doseči s svojo najnovejšo taktiko — ali kapitulacijo Moskve in Pekinga (seveda bi Moskva v tem primeru dala požreti vso grenkobo samo Pekingu) pred grožnjo vodikove bombe in ugoditev francoskim željam brez povračila, ali pa zaostritev položaja v jugovzhodni Aziji in s tem konec upanja za Francoze, da bo mogoče končati izčrpujočo vojno. Mor. da želi Washinpton oboje, kakor pač kane. Toda v obeh primerih smo daleč od rešitve azijskih vprašanj. Vojna v Indokini se končno tudi ni začela kot satelitski napad kova Koreja: Hočiminh je bil že voditelj vietnamske republike, ki ga je Francija že priznala, nato pa, ko se je čutila dovolj močno, hotela odstraniti in ponovno vpeljati kolonialni režim. Zdi se, da v Parizu v verjetnost kitajske kapitulacije ne verjamejo o(in končno, Hočiminh se je upiral, ko je v Pekingu vladal še Cangkajšek), da se pa resno bojijo razširitve vojne, kar bi jih tudi v Evropi pritisnilo s hrbtom ob zid — obenem pa znatno omajalo njihov že tako zrahljani imperij. Doslej je Pariz ljubosumno pazil, da ne bi se nihče drugi vtikal v indoki-tajsko zadevo; sprejemal je pomoč «za borbo proti komunizmu« in nič več. Dulles si je dovolil še to netaktnost do Pariza, da se je o svojem pozivu posebej posvetoval z veleposlaniki treh indokitajskih pridruženih držav. To je bil, sicer očiten pritisk, ki mu ga pa Francozi niso šteli v dobro. Sicer pa se v Parizu že dalj časa pritožujejo, da si poskuša ameriška misija v Indokini prilastiti pooblastila P vodstvu vojne, ki ji nikakor ne pritičejo. Skratka, Francija brani proti Dullcsu tudi svojo kolonialno oblast v Indokini. To pa načrtu ameriškega državnega tajnika ne daje mnogo upanja na uspeh — razen, če Francozov ne prisili na kolena. V Indokini ali v Evropi. Svetovnemu javnemu mnenju, ki se je šele nedavno oddahnilo ob premirju na Koreji in ki je še pod vtisom zadnjih atomskih eksplozij (sam Eisenhovoer je bil prisiljen tolažiti Amerikance in jih svariti, naj ne zapadejo atomski paniki), pa se zai takšna igra le prenevarna. Sovjetski diplomaciji, ki poskuša predvsem izolirati ZDA in zabiti klin med Washingtonom in njegove zaveznike, pa je seveda s podobnimi potezami igra znatno olajšana. V Evropi so se medtem — in tudi v okviru te igre med ZDA in ZSSR — zaostrila nasprotja med obema Nemčija-ma, kar sicer na eni strani napeljuje vodo na mlin ameriškemu prizadevanju, da se evropska vojska končno spravi pod streho (zdi se. da so v ZDA precenili, da je uspeh tega prizadevanja odvisen od stopnje svetovne napetosti, kot se je tudi načrt evropske vojske rodil v ozračju napetosti in negotovosti), na drugi strani pa oddaljuje osnovna evropska vprašanja od možnosti rešitve. Za Adenauerjem so tudi trije zahodni visoki komisarji v Nemčiji izjavili, da ne priznavajo suverenosti, ki jo je ZSSR podelila Vzhodni Nemčiji. Ta suverenost sicer res ni vredna piškavega oreha — daje pa Moskvi možnost novega manevriranja. Vizume za vstop v Vzhodno Nemčijo so že začele dajati vzhodnonemške oblasti. Kaže, da hoče Moskva s podobnimi ukrepi prisiliti svet, da nekako vsaj de faeto prizna Grotetvohlov režim. Možnosti so tu precejšnje, rezultat pa je lahko ali v uspehu teh poskusov, ali pa v ustvaritvi popolnega prepada -nied obema N.emčijama. ZA MLADINSKI LITERARNI NATEČAJ OB ZEMLJEVIDU ^VELIKE ITALIJE* NA ITALIJANSKIH ZNAMKAH a o Stopil je v hišo in si umil roke umazane od potu in zemlje. Ves dan je kopal in bil je tako truden, da je s težavo hodil. Odprl je radio in se vsedel k mizi. da bi mirno poslušal poročila. «... Vladi Združenih držav Amerike in Združenega bri-tanskega kraljestva sta sklenili dati cono A v začasno upravo Italijanske republike, ker...» Dalje ni več poslušal. Vest, da pride zopet pod Italijo ga je zazgrela in stopiti je moral ven na zrak. Sele zunaj se je zavedal, kaj se pravzaprav z njim dogaja. «Strela naj vzame še tal;e zaveznike«, je začel misliti sam pri sebi. ((Prosili so nas takorekoč, naj se upremo, zdaj so nas pa izdali in nas prepuščajo zatiralcem«. Vrnil se je v hišo m razburjen zaprl radio. Nato je šel k sosedu Vincencu, da bi poizvedel, kaj pravi on k temu. «Misliš, da se bo res tako zgodilo?« je začel, ne da bi pozdravil. «Morda. Pa saj je vseeno«. «Res je«, je pomislil sam pri sebi, «Zanj je lahko vseeno. Zame pa ne. Pretrpel sem že dovolj. On je dobro živel pod Italijani. A koliko je takih, ki so klečeplazili in nam delali sramoto?« Nato je nadaljeval pogovor. «Ne morem verjeti, da bi se kaj takega ponovilo«. «Kaj hočeš. Politika je politika«, je dejal sosed Vincenc. Okrog desetih se je vrnil domov. Bil je razočaran. Ni mu šlo v glavo, da morejo biti še danes domačini, ki še ob tako zločinskem sklepu o-stanejo brezbrižni. Nato je šel spat. *!* *>* Matevž Zroban, ki je kakor smo videli, bil ob tem tako prizadet, je bil mož blizu šestdesetih let. Koliko in kaj je pretrpel širom skoraj po celi Evropi, je samo on sam najbolj vedel; saj je komaj tretjino svojega življenja preživel doma. Njegova mladost je mirno potekala do osemnajstega leta. ko je bil mobiliziran P° takratnih cesarskih oblasteh. In tukaj sfe je pričela njegova trnova pot. Udeležil se je vojne proti Srbom leta 1915. Nato so ga poslali na vzhodno-avstrijsko fronto. Tu je bil kmalu zajet, odkoder se je vrnil šele po sedmih letih. Dolgih sedem let ujetništva se je poznalo v njegovi notranjosti in zunanjosti. Vprašanje o smislu življenja ga je venomer mučilo. «Cemu pravzaprav živim?« se je večkrat vpraševal. «Smo morda zato na tem svetu, da morejo drugi izkoriščati našo moč in naše zmožnosti? Cernu sera bil osem let po svetu«. Vprašanje o življenju ga ni pustilo več pri miru. Ko se je vrnil domov, si je poiskal delo kot železničar. Ni ga bilo težko najti. Mnogo jih je namreč padlo v vojni; drugi pa se še niso vrnili. Tako je bilo štiri leta po končani vojni še vedno veliko pomanjkanje delavcev. In to so na škodo vseh Primorcev začeli izkoriščati Italijani. Ampak ne samo to. Posl užili so se tudi sile. Priseljevali so južne Italijane, Primorce pa so jeli pošiljati v najbolj neobljudene kraje, ki so jih v svoji državi imeli. Ista usoda, ki je doletela toliko drugih Primorcev, je neusmiljeno pometla tudi z Matevžem. Moral je na Sicilijo z vso svojo družino, ki si jo je komaj ustvaril. To ga je zelo potrlo. Začel je obupovati; rešila ga je m sel, da mora skrbeti za družino, kajti bilo m nikogar, ki bi jo lahko vzdrževal. Toda zakaj mora po svetu? Ali ni prostora v domovini? Spomnil se je, da sedaj gospodari tujec v njej. * * # «Oče! Večkrat mi pravite, kako je bilo lepo *am v Trstu, odkoder smo doma. Povejte mi, ali so tudi tam bili ljudje tako zlobni, tako, da še svojim prijateljem ne morem verjeti?« «Ne Branko. Bili so dobri. Vsakomur si lahko verjel in bili so tudi vljudni«. «Zakaj pa smo potem šli od tam?« Matevžu je ušla solza. «Branko, prosim te, da molčiš, kajti premajhen si še, da bi mogel to razumeti«, Nato se je obrnil vstran in šel iz hiše. Ko je prišel ven, sta mu bili iici od solz mokri. Vendar se je hitro premagal; Šel je na vrt in pričel ruvati plevel, ki je rastel med krompirjem. Ni hctel namreč, da bi ga kdo videl s solzami v očeh. Vendar pa so mu otrokove besede še ostale v mislih. Pomislil je. Otrokovo vprašanje je bilo upravičeno. Cemu je moral po svetu? A sam ni vedel odgovora. Kako naj bi torej odgovoril otroku! Bilo je res mučno, zanj in za Branka. On bi še nekako razumel, a mali tega ni mogel; imel je komaj sedem let. Branko se je pripodil za mačko na vrt. Ušla mu je po njivi, za njo pa ni mogel, ker mu oče ni pustil. Ulegel se je na travo ob njivi in gledal očeta, kako je oprezno stopical med krompirjevimi grmi, da jih ne bi pomandral. Matevž ga je tu pa tam pogledal; smilil se mu je. Dnevi in tedni so se hitro vrstili eden za drugim. Bilo je konec julija. Matevž je začel kopati krompir. Vsako popoldne, ko se je vrnil z dela, je hodil s krampom in košem na vrt. Zanj je to delo bilo trud, za malega Branka pa veselje. Matevž je kopal gomolje in jih metal tik koša. Tu je čepel Branko, ki jih je pobiral in polagal v koš. Malega je to delo zelo veselilo in Matevž mu je skušal u-streči. Hotel je, da bi bil otrok srečen. In ko ga je videl tako veselega ob kešu, mu je srce začelo hitreje biti od veselja. Istega večera sta Matevž in njegovh žena Lucija sedela pred hišo na klopi. Ura je bila morda malo manj kot deset. Branko je že ležal; čeprav je bilo delo na njivi njegovo veselje, ga je vendarle utrudilo, in ;e takoj zaspal ko se je ulegel. Matevž in Lucija sta nekaj časa tiho poslušala Brankovo mirno dihanje, ki je prihajalo iz sobe nad njima. Tu pa tam sta pogledala proti nebu. Bila sta nekako žalostna. Kazalo je, da premišljata o nečem. Matevž je nenadoma dejal: ((Lucija! Ko gledam tebe in Branka dan za dnem, mi misel poleti tja daleč v našo vas, kjer smo bili srečni. A ta sreča je, žalibog, trajala malo časa. Sedaj smo tukaj in ne vemo, kaj bo z nami. Bomo morali ostati tukaj do smrti ali se bomo še kdaj vrnili domov in se tam stalno naselili«. Ona pa je odgovorila: «Tudi meni je hudo in večkrat mislim o tem. Ampak, če bi bilo samo za naju, sem prepričana da ne bi tako trpela. Smili se mi Branko«. Tako sta se pogovajala, dokler nista šla spat. # * * Poteklo je le osemnajst let, odkar je bil Matevž z doma z vso družino. Zelo se je postaral. Tujina mu je vzela vsa najlepša leta. Lasje so mu že zdavnaj osiveli; čelo je imel zgubano, v obrazu je bil zelo shujšan. Tudi Lucija je shujšala. Branko pa je medtem zrasel v pravega junaka: bil je visok, vitek, okroglega obraza. Dekleta, njegove znanke, so ga prav rade pogledale. In če se je on spustil v pogovor s katero izmed njih, je le-ta bila že z glavo v oblakih. Upala je, da >-o postal njen fant in misli vseh vrst so ji rojile po glavi. Branko pa se je za ta dekleta le malo brigal. Spoznal je namreč, da ne sme ostati tukaj, ampak da se bo moral, čimprej bo to mogoče, vrniti v rojstni kraj, med svoje ljudi. Spomladi leta 1940 je bil še predčasno vpoklican k vojakom. Matevž in Lucija ga nista ve<( videla. Dve leti po sinovem odhodu je Lucija od žalosti zblaznela in tri tedne za tem umrla. Matevž je ostal sam v svoji borni domačiji. A upal je, da te domačije kmalu ne bo več gledal. Zavezniki so na fronti od vseh strani napredovali in val upanja se je ponovno vlil v Matevževo srce. Računal je, da bi morala vojna trajati še kakih šest mesecev. Trajala pa je samo dva meseca in pol; in kake tri tedne pptem je Matevž pobral vse stvari, ki jih je imel in se odpeljal proti domu. Vesel je bil, da je peklenske vojne konec, a to veselje ga ni osrečilo Trdno je sklenil, da mora po poti domov zvedeti za Branka, če je morda se med živimi, kajti mesec po odhodu k vojakom ni dobil nobene vesti več o njem. Neki železničar iz Saleža, s katerim je Matevž govoril na nabrežinskj postaji, mu je pripovedoval, da se je pri njem oglasil že januarja 1944 leta mladenič, ki je bil podoben onemu, ki ga je Matevž opisal in ki mu je tudi bilo ime Branko. Matevž ni več podvomil. Prepričan je bil, da je sin padel v boju z Nemci. Lahko bi bil tukaj izstopil, ker bi prej prišel v rojstno vasico, toda odpeljal «e je raje v Trst. Imel ni nikogar razen brata. In čeprav ga že dolgo let ni videl, je raje odšel proti mestu, ki ga ni videl že polnih dvaindvajset let. Radoveden je bil, ali se je res tako spremenilo, kot mu je brat večkrat opisoval v pismih. Mimo Sv, Križa je že brzel vlak in že se je v daljavi jasno videl v popoldanskem soncu Trst. Matevž se je spomnil onega dne pied ve6 Znamka, ki so jo svoj čas dali v promet v Italiji in tudi v A coni STO z običajnim pretiskom, nam je dala povod za pričujoči članek. Mislimo namreč na serijo znamk (dve znamki), ki bo spominjala na začetek rednih oddaj televizije. Ta znamka ima to značilnost, da ima grobo napako zemljepisnega značaja, ker je na njej prikazan zemljevid Italije z napačnimi mejami. O tem so bili naši čitatelji pravzaprav že obveščeni v našem listu, da je šef jugoslovanske delegacije v Trstu, tov. prof. Jože Zemljak protestiral prav zaradi tega pri gen. Winter-tonu. Večkrat se je že dogodilo, odkar so znamke v svetu kot dokaz plačane poštnine, da so se osnovatelji znamk zmotili — hote ali nehote — ne samo pri zemljepisu, ampak tudi v zgodovini, slovnici ali kako drugače, odnosno, da se je vrinil pri tisku celo na znamko tiskarski škrat. Kadar je državna uprava opazila zmoto, je znamko vzela iz prometa in napako popravila. Oglejmo si nekaj primerov takih napak. Bolgarija je leta 1915 naročila v Berlinu serijo znamk, a jih zaradi vojnih razmer ni dala v promet do leta 1921, ko so bile meje z neuillsko pogodbo že določene. Obmejne države so se pritožile, ker je bil na eni znamki zemljevid Bolgarije, ki je v svojih mejah vključeval tudi Makedonijo in Dobrudžo. Bolgarska je seveda znamko vzela iz prometa. Republika Argentina je leta 1935 v skupini 10 znamk natisnila tudi znamko z zemljevidom Južne Amerike, na kateri so meje Argentine razširjene, da je obmejnim državam ostalo zelo malo ozemlja, Angležem pa je kratko in malo bilo odvzeto Falklandsko otočje. Vse države so protestirale, posebno pa Angleška in Cile, ki se nikakor nista mogli sprijazniti s tako tankim črtežem in brez rtiča Horn na znamki. V naslednjem letu so Argentinci zado. voljili Cile z novo znamko, a niso Angležem vrnili Falklandskega otočja. Pred tremi leti so nepoboljšljivi osnovatelji v Argentini z novo znamko zopet stisnili meje Cila in na risbi izrazili željo po koščku ledene Antarktike. Dominikanska republika je izdala leta 1900 devet znamk različne barve in vrednot, ki so izzvale protest republike Haiti zaradi meja, ;n znamke so bile kmalu vzete iz prometa. Te znamke so imele še drugo zanimivost, ker se vrednote nekaterih znamk niso ujemale z besedo in številko. Opozarjamo, da obstaja mnogo falzifikatov. Prebivalci polotoka Floride so se leta 1920 močno razburili, ker je republika Haiti na neki znamki prikazala Florido zelo utesnjeno v primeri z otoki Haiti, Kubo in Jamajko. Argentina, Bolivija in Paragvaj so tekmovale med seboj, katera si bo vzela na znamki večji del Gran Chaca, in povzročale s tem svojim diplomatom obilo nevšečnosti. Ker je korak od zemljepisa do zgodovine kratek, naj omenimo najprej znamko Saint Kitts — Nevis (prej Sv. Krištofov) iz leta 1903, ki predstavlja Krištofa Kolumba, kako z daljnogledom epazuje Ameriko. Slikarju se je pripetila malenkostna zmota, pozabil je, da je Kolumb odkril Ameriko leta 1492, a Galileo Galilei daljnogled samo 117 let kasneje. ZDA so ob 400-letnici odkritja Amerike izdale znamko, na kateri se vidi poleg dveh Kolumbovih karavel še tretja ladja z latinskimi jadri. Zopet raztresenost umetnika. Slikar si je izmislil, da mora Martinu Giiemesu dodati še ime Juan, in je bilo treba zato argentinsko znamko iz leta 1935 leto kasneje ponovno natisniti brez «Juan». Tudi s slovnico se slikarski umetniki radi skregajo, začnimo pometati kar pred lastnim pragom, da nam ne bo treba poslušati očitkov. Le po. glejte znamke Slovenskega Primorja iz leta 1946, ki so v dvojezičnem besedilu (slovan-sko-italijansko). ■ Litorale je osnutkar zapisal kar z dvema «T»; najbrž so mu ostali v spominu fašistični napisi «Lit-torio«. Pri pretiskih SHS ni vredno napak omenjati, ker jih je za cel muzej. Italija se je hotela tudi ovekovečiti s svojimi napakami v letu 1870 s portovnimi znamkami «1 centesjmi« in «1 lire«, ter ob 2000-letnici rojstva Horacija so pod pesnikovo sliko zapisali «Oratius» in si tako prihranili črka, ker so se mogoče spomnili, da so na naročeno znamko za Albanijo leta 1913 dodali Skanderbegu ‘eno črko s tem, da so zapisali (cSkanderberg«. Belgijci se zaradi francoskega in flamskega jezika radi mešajo z označbo frankov v enem ali drugem jeziku, in v letu 1929 so zapisali besedo «expres» kar z dvema «S». Našteli bi lahko še celo vi sto ta. kih pomot pri raznih državah, kakor n. pr. Turčijo, Paragvaj. Francijo, znamko italijanske pošte v Pekingu, itd., ki so znamke predelale ali pa pustile v zabavo filatelistov. Grški osnovatelj, pa je moral gospodu Codringtonu dodati še ime Edvard, ker verjetno ni vedel, da je treba v angleščini staviti za «Sir» vedno samo krstno ime. Kaj bi pa rekli o avstrijski znamki (1. 1934), kjer je človek za S grošev skoro leto dni nosil ušesa narobe; vsi pa poznate francosko sejalko, ki je nemoteno proti vsem pravilom sejala proti vetru skozi trideset let. Celo krojače je zadelo, ko šo leta 1891 opa. zili, da ima predsednik republike Honduras narobe zapeto suknjo. Nemci so znani kot natančni ljudje in dobri kovači, pa so vendarle dali leta 10 letni Mirko Kocjančič iz Krogelj št. 34 obiskuje 3. raz- 19*° kIadjV0 kova*u \ \ev° red osnovne šole v Dolini. Ima veliko veselje za ročne roko m kovati je moral leto dela. Na sliki kaže delo iz lesenih ploščic, ki ga je sam . - *ccr v®netno ni bil — le-1 napravil. V šoli se dobro uči in doma rad pomaga. I vičar. Nič čudnega, ako so slikarji-osnovatelji ali graverji površni, saj jim je bil za vzgled eden prvih izdelovalcev znamk v letu 1847. Graver je namreč prejel naročilo, naj izdela znamko za Mauritius in poieg ostalih napotkov za izdelek je prejel tudi besedilo. Pri izdelavi se je zmotil in napisa! «Post Office« (poštni urad) namesto «Post paid« (poštnina plačana); še danes mu je nekaj filatelistov hvaležnih. Nekateri filatelisti so hvaležni bivšemu poštnemu ravnatelju Connellu nekdanje angleške kolonije New - Bruns-vvick. Leta 1861 je prejel nalog iz Londona, , naj izdela m stavi v promet lo znamk kolonije, ki naj bo označena z vrednoto 5 centov, in upodablja kraljico Viktorijo. Ravnatelj je ukaz izvršil, teda na znamki ni bila podoba kraljice, ampak nadobudnega ravnatelja. Znamka je bila takoj vzeta iz prometa skupno z — ravnateljem. Druge znamke ni bilo v promet in leta 18S8 je New - Brunswick prešel v sklop Kanadskega dominiona. Se bi lahko našteli raznovrstne pomote, ki so pa v večini manj zanimive in bomo za zaključek omenili še za- kasnelo izdajo ob stoletnici smrti (1.930) slavnega špan- skega slikarja Francisca Goya (1746-1828). Na višjih vrednotah je uporabljeno eno najlepših slikarjevih del, «La Maja desnuda«. Pobožna Španija se jc razburila in poštarji so prejeli «zaupen» nalog; zaradi morale in spodobnosti naj se čep namočen v črnilu pritisne na goloto vojvodinje dtAlba. Blizu medvedkinega brloga je bila lisičja jama in kadarkoli je šla medvedka v gozd po hrano, se je priplazila lisi. ca in dražila ter cebala mladiče. Sprva so se medvedki zabavali, potem jim je pa pričelo vse skupaj presedati, pa so se pritožili materi. Stara medvedka se je razjezila in se zaklela, da bo lisico ujela. In res, naslednji aan, namesto da bi šla spet v gozd, se je skrila v grmovje in pričakovala lisico. Ko je zvitorepka pričela dražiti njene otroke, ni mogla več mirovati, pa je skočila nanjo. Toda zvitorepka se je prihulila in se izmuznila med nogami okorne medvedke in se spustila v beg. Medvedka je pohitela za njo, pa je padla v globoko jamo. Pričela je klicati na potno, č. To je slišal lovec, pa je prihitel, da bi jo ubil. Toda medvedka ga je pričela prositi. «Nikar, človek, nJ ubijaj me, podari mi življenje. Jaz pa vem v gozdu za bukev, polno medu, pa ti jo bom pokazala«. Mož si je zaželel medu, pa je pomagal medvedki iz jame. Ta ga je res peljala globoko v gozd, do bukve, polne medu. Mož je videl, da ne bo mogel odnesti vsega medu z rokami, zato je hitel domov po voz in po posodo za med. Napolnil je vso posodo z medom in še ga je ostalo v votli bukvi. «No, pa srečno in zdrava ostani«, pravi mož. «Cuvaj se, kaj boš delala. Vedi, da te v drugo ne bom več reševal, ker potrebujem tvoj kožuh, da se bom z njim pokril pozimi». «Fi pa, človek moj«, zamomlja medvedka vsa osramočena, «nikornur ne pripoveduj, kaj se mi je pripetilo. Vsi bi mislili, da sem bolj neumna ko lisica in bi se mi smejali. Ce bom le slišala pripovedo- vati o moji zgodbi, bom vedela, kdo jo je raznesel in premikastila te bom ko krta, ko te bom v gozdu srečala». Mož je medvedki svečano obljubil, da ne bo nikomur pripovedoval o njeni sramoti, pa sta se razšla. Mož se je odpeljal na vozu in medpotoma je veselo prepeval in še slutil ni, da gre medvedka za njim. Bila je že tema, ko sta prišla do moževe hiše na vasi. Človek je odnesel posodo z medom in otroci so se razveselili in so pričeli kričati: uAta, ata, kje si pa dobil toliko medu?!« «E, tega vam pa ne smem temveč te ozen« dere na tla■ eu ] ^ kar pridna«. ; JsL s «Kaj še- la pridna! pospravila!« žena. bodi. \ «Kar tih° ica!» napravila P --1 pravljici. Pišnici m ueflimezi lise Od kdaf pes sovraži mačko mož. «Ce bi ne ,edela tj še vedno ,j bilo nič posPra Pred davnimi časi je iioe! na Kitajskem neki revež — Si San po imenu. Ob reki je imel majhno, staro hišico, v kateri so prebivali on, žena ter njuna dva ljubljenca — pes in mačka. Nekoč je Si Sun našel na cesti obrabljen, zarjavel obroček in ga prinesel domov. Ni vedel, da je ta obroček nekaj posebnega, in vrgel ga je v kot. Od tega dne sta z ženo začela bogateti. In šele dolgo za tem sta se domislila, da ti- kot dvajsetimi leti. ko je z ženo :n Brankom v naročju zapuščal te kraje, ki so mu počasi izginili izpred oči. Zdaj se je vračal sam, čisto sam. Trdno je upal, da bo lahko ostal doma in živel svoboden; a te sanje, ki so se zdele v začetku uresničljive, so iz dneva v dan ostajale le sanje. * # * Matevž se je spomnil Gotovega Antona, ki ga je doletela podobna usoda, kot njega. Drugo jutro je šel k njemu. Anton je bil zelo razjarjen. Na Matevževo «dobro jutro« je dejal; «Smo mar cigani, da z nami tako ravnajo? Ali zaslužimo toliko gorja? Tokrat raje doma poginem, kot da bi hodil umirat v tujino«. sti obroček ni kar tako. «Veš kaj«, je rekla žena, enekam ga morava spraviti, toda kam?« Našla sla 'majhen lesen zabojček in vanj položili obroček. Potem sta vse to obesila na lesen kavelj poleg hišnih vrat. Toda na njuno nesrečo je živel na nasprotnem bregu reke tat, ki jima je zabojček snel in ukradel. Od tega časa sta postajala vedno bolj siromašna. In ne samo $i San z ženo, tudi pes in mačka sta zopet čutila pomanjkanje. «Treba bo premisliti, kako bi pomagala najinemu gospodarju«, je dejal pes. «Res je!« je potrdila mačka. sNajti morava tatu in mu prstan zopet vzeli«. In sklenila sta, da se odpravila na pot. Toda pred njima je bila reka, ki bi jo morala preplavati. To je bilo lahko za psa, a težko za mačko, ki je začela tožiti: «Jaz ne grem naprej — saj ne znam plavati«. «Ni sile«, jo je tolažil pes. eZlezi mi na hrbet in kmalu bova čez«. Tako sta tudi storila. Onkraj reke sta zlahka nušla tatov dom in že od daleč sta zagledala zabojček, ki je visel nad durmi. A spet sta imela smolo. Zabojček je bil tako visoko, da nista mogla do njega. Čeprav je mačka zlezla psu na hrbet, ga s tačkami ni mogla doseči. eVeš kaj«, je dejal pes, emiško moraš uloviti in podariva ji življenje, če nama pomore iz zadrege«. Naredila sta tako. Mačka je ulovila miš in ta ju je rada ubogala, saj se je vsa tresla od strahu. Preglodala je kavelj in zabojček je padel na tla. Potlej je miška zbežala in mačka je držala besedo ter jo je pustila pri miru. ((Zdaj pa le hitro domov«, sta v en glas vzkliknila oba. Mačka je stisnila prstan med zobe in vrnila sta se čez reko. In komaj sta dosegla drugi breg, je skočila na suho, preskakovala s strehe na streho — in te je bila pri gospodarju. Najbrt ni treba govoriti, kako vesela sta bila Si San in njegova žena. Dala sta mački mesa in žena jo je nežno božala po mehki dlaki. Tačas pa se je vrnil tudi pes, kajti potreboval je časa, da je po pijupastih. ulicah pritekel do domu. Bil je ves zasopel in voda mu je kapljala od premočenega kožuha. Brž je spoznal, da je obroček že na varnem, in ponosno je mahal z repom ter se dobrikal Si Sanu. A Si San in žena nista vedela, da je. tudi pes pomagal najti obroček. Videla sta le, da je ves blaten in moker in sta ga zato z jeznimi besedami spodila iz hiše. Pes še do dandanes ni mogel pozabiti te krivice, tako hudo je zameril mački, ker je ves delež hvale hotela imeti zase. Kadarkoli jo zagleda, skoči vanjo in vedno išče prilike, da bi se ji maščeval. In zdaj sami presodite, če mu smemo zameriti ali ne. OANIE ZAJC; POZDRAV POMLADI Studenec je zapel skoz tihi, lihi log: «Hej, rože vseokrog, le prebudite se in v bisernih vodah lepo umijte sc«. Zapel je vetra dah: ((O. veje gole ve, zato ljubkujem vas in paljubujem vas, da popki ozelenc«. In veje odgovorile so, sc tiho priklonile so: že drugi dan ozelenel ves gozd je, v vetru saiumel. In ob potoku tam ves lepi, sončni dan so mačice poganjale, poganjale, se klanjale sosedam vsem v pozdrav. A prek gozdov in prek dobrav na krilih ptic je šel pozdrav, ki vsem pošilja ga pomlad. DEBELE LAŽI Gre lažnivec iz vasi v vas in laže; en dan za njim gre ijjegov brat in laže. Lažnivec; «Ko k vam sem šel, sem videl jajce. Veliko, veliko, da je prehod čez hrib zaprlo. Ves dan sem okoli njega hodil, pa ga nisom mogel obiti«. Kmetje: «Rrs veliko čudnih stvari smo že slišali, kaj takega pa še ne!« Brat; «Kar je res. je res! Jajca sicer nisem videi, toda videl sem ptiča. Velikega, velikega, vso dolino je s krili zasenčil. Ves dan si po senci lahko hodil«. Kmetje: «Aaa, tisto jajce je bilo gotovo od tele ptice!« Gre lažnivec iz vasi v vas in laže; en dan za njim gre njegov brat in laže. Lažnivec: «Ko sem šel po polju, zapiha burja, veter — in naj bom lažnivec, če lažem — dvigne vso karavano, tri sto oslov, prav do neba«. Kmetje: «Kaj ne poveš! Ste že slišali kaj takega?« Brat: «Kar je res, je res. Nevihte in vetra nisem videl, toda danes, ko sem šel sem, so z neba padala sedla«. Kmetje: «A vidiš, to so sed. la s tistih oslov«. Gre lažnivec iz vasi v vas in laže, en dan za njim gre njegov brat in laže. Lažnivec: »Videl sem, bratje stolp. Visok, visok, da mu vrha ne vidiš. Pred tremi leti mu je postavil mojster vrh in se začel spuščati navzdol, Se danes se ni vrnil!« Kmetje: «To je pa že, da bi človek kar ne verjel«. Brat; «Kaj bi ne verjel! Danes sem šel mimo in zagledam; pada sekira. Kdaj so jo izpustili, ne vem, toda padala je toliko časa, da ji je topo-rišče bilo že čisto gnilo«. Kmetje: «0, gotovo jo spustil tisti mojster!« je Metuljček = pijanček Nad pisanim travnikom so vzletavali metulji. Od cveta do cveta so letali, od marjetice k spominčici, od spominčice k travniškemu klinčku, sedali so na skromne, todu medu polne detelje. Ves travnik je bil bogato pogrnjena miza. «Dobcr dan, prijatelj», je pozdravil metulj belin cektnč. ko, ki se je lagodno poz-ba-val na cvetlici in si je bil svest svoje lepote. »Lep dan imamo danes«, je pristavil belin, ker se je dolgočasil in je želel govorili. «Da. lep dan in bogat. Pijan sem že od preobilja«, je odgovoril cekinček in se samoljubno pretegnil. Pravzaprav mu ni bilo do razgovora z znancem. Cvetlice so vabilc kakor polne čaše, sleherna ga je želela pozibati na svojih cvetnih listih in medu je bilo toliko, da se mu je zdelo škoda prenehati piti. Belin pa je še in še načenjat pogovor, a cekinček je kar molčal. Srkal je in srkal sladki med, P°'9e / > tet " cvetlicami . „<# hovi zaljubi” je, Tudi belm J ,„lj ■ n ko se Je ^ii^J je odpravil fC/t Nebo se nekod so Pr'Pic gd" fl laki. Začelo > 5(>JI ček se P «, je dvigniti { *y preveč )e PL, pifjpl in kot (udi cekin ^,1(1 v varno _ \t V “ ■ č v varno je čakala, Pad“ in po n,e.'a pisana kr' int' J je vihar ,t U Ko j* naScVitWf( belin na kfilct. L kinčkova /, sebi dejal: ^ / kaj pa n' ^ S' „ dol< 1» Cez gore. „aJ Vrlo mOPe’ če kdo (ja)* A1 a P0*' nčkb y n S Ob 0°f po mla' 4' aZ> 1*1“. in'- f.'; V njej V? vsi grič Kdor Pr ie6>- obilo nad*1 ** (u; OD STIVANA DO DEVINA Krožna cesta čez Miljske hribe kliče po nujni temeljiti obnovi ^ ^sta je edina prometna žila za dve tretjini občine in bi, če bi bila ureje-j®oogo pripomogla k turizmu in gospodarskemu napredku v Miljskih hribih ž'6 imj SI110 Pisali, da i gramoz, ali pa toliko lukenj, ceste nJ - ob3ina najslabše da je vožnja nevarna z vsa-cesta Tr »"m*6-111 podro6iu- Le I kim vozilom, nerodno pa je p°staj?r-St'Mllie te v redu, pa Jo Preozka zaradi ved- kllsi večjega '»sne nrL prometa in troiej-Clahw°ge' Da te t0 res, je Min opaziti ko so pri- torii ‘^djski pust« in niso It 2 avtomobili ne naprej, »oral troleibus pa se je tj t0 ’a?taviti sredi poti. To-Turt ® avni problem. ®arki 0*?a*na cesta do de- je kolikor Pa i„‘ „s° Preostri. Žalostno ovinkj T dobrem stanju, le Wanu ki vežejo z hribih razne vasi v Miljskih st° Trstni z glavno ce- in edin ' ^°f1ie-Koper. Glavna vezujp a Prometna žila, ki 'pola vse v’asi je krož- Krevat a. Milje-Korošci-Božiči-■Milje. p ^tare Milje-Sv. Rok-hrat n ° j t cesti vozijo več-skega a aan avtobusi občin-^ozniškega podjetja Pa deio S„ ,at.e.rimi se vozijo Vilni "j“V ^ilje in v Trst šte-°Pravk~ ma?‘n' in kdor ima -MarsiS v Miljah ali v Trstu. freiJstvnm Se vozi z !astnim 0l)i t aZ mot°rjem ali ko-"iegoven,? a Sorje njemu in P°djeti vozilu. Prevozniško ške ,{e pa ima velike stro-ktr si,,Ka“i stalnih popravil, Pičujp a cesta dobesedno u-»jerip vt°huse. Le del ome-V ižišča ^ J to od Tape do “»ra), ; d Korošci (Sv. Bar-; ’ J® asfaltiran; drugod je tudi pešcem. Na tej cesti je sicer nekaj cestarjev, a je ne morejo popraviti, da bi bila v redu, zaradi velikega prometa, klancev nalivov itd. Nujno potrebno je, da se ta cesta temeljito popravi. Razširiti jo je treba; lepše speljati, da ne bo tako strmih klancev in ostrih ovinkov, napraviti obcestne jarke in jo asfaltirati. Ta cesta je velikega pomena za vso občino, nanjo so navezane vse vasi v Miljskih hribih, saj je, kakor smo že omenili, edina prometna žila za dve tretjini občine. Poleg tega pa bi urejena cesta prav gotovo zelo pripomogla k razvoju turizma in gospodarskemu napredku v Miljskih hribih. Taka je glavna cesta v Miljskih hribih, stranske poti pa si lahko sami predstavljate, kakšne so. Za ureditev ceste bi potrebovali približno 30 milijonov lir. Lansko jesen je občinska uprava v Miljah zaprosila ZVU. oddelek za javna dela, za 15 milijonov lir, da bi popravili vsaj del ceste od Sv. Barbare do Krevatinov, pa ni še nobenega odgovora. Občinska uprava bi se bila morala že prej zavzeti za to stvar, v Trstu pa bi morali bolj upoštevati potrebe Miljskih hribov. i zbor Kmečke in obrtniške v Nabrežini *Ni 0k- . 0 Prav, če bi pre-»»rtnp ?ni zbor Kmečke in Hice hra ' -v v nilnice in posojil- Vršii 2g abrežini, ki se je ' P- m. Je to edina Pa zadruga, ki je s»ta i“ 4nd;tn* e C‘A fa*>st f čenr„' “““Slični naval, in VršilV V skromnem meri-Voirv s.voi° nalogo. Tudi Ji nj mogla takoj Sosnt^^.je bil° tukaiš-državno posojilo v H. gp? arstyo preveč ohro-JPesku državno posojilo v '5 zavna milijonov, ki jih je Mi tolikih prizadeva- . Silo "J1110 dobil, je pripo-,? večje aktivnosti, »»ie l. decembra 1953' iz*-• 20'442'803' Pask:-Mog i;'. 7 l>r- Cisti dobiček lir ?e po sklepu obč- skl a a ^a Pripiše rezervne-Mhoi ’ ki bo s prejšnjim Jlilj ' ztlašal 399.294 lir. Po-• Ssk Menico presegajo ^ So a mdijonov, od kate-Miij dolžnik! okrog 2/3 že !t»itaiJLrste kreditni zavodi (tlu dovke) slonijo na na- MlSeLSanioP0moči oziroma i -i^ačk??6 pomoči malih **ihv ,9'dolavskih in obrtni- ka oa?di-' Porneni, naj se ^t(1>tin» !^na' pa še tako Jo v>na'aVIla' pa Se — .Mo v denarna sredstva ste- služiiav°d z namenom, da »o „ Pospeševanju drob-SS^va. To nalogo |.0f°jen * * le ljudski zavod, ‘fB.i ,, 'Z ? tlov samoobrambe mase bo- »i Proti i?’ zav°d. ki jn . kapitalističnim tež-j. »čaj. plrna izrazito socialen °biiu.rav zato ima zadruž-l!» ,'n nudi svojim čla- neomejeno ah Jo ilajopravljati poti po je bil že skrajni i!1 bile _ 40 zlasti po de-tsK aberr; P? . po vatn v ze- dn • vam v Ke>jo uanju- Tujci, ki X ' ipvpri-ju le "J'*' A ujci, KI se M« a nis„ .na Slavni cesti, MekPa 'sn leea °Pazili; te-jivik po onj 'meli domačini, 5,1 v i0cla vri i ie ob na" Mi Meve Ji a na dvorišča u«amQ, da bodo SJL°n«no i; ^ai n*.L\ Križmaneič, kjer na dvorišča urei, • ■ ni J*,p. prostor lark hredili poti is ?»1 ?. Pre, i.1 M ,>raviiipbv Slavni cesti Stjci iiv‘ho k°d° "apajali" i ie ; zahtevan -so Ka Ž1V1" ,a U«>la oha ze pre'd ,eti’ iv?];? k* Pa br0steZmku v Ricma- S 3®«-»iV.l\.Pmeb- Lepo je rasel na visokem kraju proti morju moj hrast. Desetletja in desetletja sem zanj skrbel, se veselil njegove rasti, njegove kljubujoče borbe z btirjo, njegove sence njegovega listja za steljo moji kravici. Najlepši je bil med svojimi vrstniki tam v moji ogradi. Neko jutro sem ga v bur-ji hotel obiskati. A glej: ni ga bilo več, prazno je bilo na visokem kraju ob morju. Posekali so ga! Na skrivaj mu je zločinska roka spod-žagata življenje. Si li predstavljate mojo bolečino in bolečino vseh tistih kmetovalcev, ki jih take nesreče le prepogostokrat zadevajo. Kot zmeden sem dirjal k varnostnim organom, da prijavim ta zločin. Prijazno so poslušali moje tarnanje in mi rekli naj potrpežljivo počakam, da sporoče mojo zadevo gospodu nadzorniku. MOJ HRAST Ko se je službujoči čez nekaj časa vrnil, me je vprašal, če je tam, kjer je padel moj hrast, občinski svet. Začudeno sem ga pogledal in mu obrazložil, da je tam moja ograda, da sem kmet, da imam svojo zemljo, kjer mi raste trava za živino in kjer mi hrasti dajejo listje zanjo. Pomagajte mi — sem jim dejal — braniti se pred razbojniki pojdite večkrat tam okoli, saj bo že sama vaša prisotnost zadrževala zločinske roke. Lepo so mi obljubili svojo pomoč, a povedali tudi, da to ni njihovo delo, ker da so zato postavljeni ugoz-darskh, ki so tam nekje na občini. Iz tega sem razumel, da imajo občinski borovci in in občinske gmajne svoje varuhe, naših hrastičev in naših revnih kraških ograd pa ne ščiti nihčeKaj čudnega potem, če se brezvest-•na drhal zaganja v naša imetja, ko se vendar čuti pri tem tako varna. Ce bo šlo tako naprej, bomo še ob tisto bore malo dreves in grmovja, kar ga imamo sedaj in hrast, kraški hrast bo mogoče videti samo še v muzeju. In naši kraji bodo puščava. Vse to vpije pb poljskem čuvaju. Po takih, kakršne smo imeli do druge svetovne vojne. Danes lahko vidimo povsod mnogo oborože- nih ljudi v različnih uniformah, le prepotrebnih poljskih čuvajev ne. Tudi v mestnem svetu se je o tem že govorilo, a ostalo je le pri besedah. Mi pa imamo pravico do zaščite naših o-grad, vinogradov in polj, saj plačujemo za to davke. Vsi tisti, ki trpimo na teh krivicah, dvignimo svoj glas in še enkrat zahtevajmo da se namestijo prepotrebni poljski čuvaji in se nam ohrani, kar se ohraniti da. Morda bodo rekli, da bi to preveč stalo našo občino... Mi pa vprašamo odgovorne oblasti: kdo pa je vsa prejšnja desetletja vzdrževal poljske čuvaje? ce so lahko bili Prei, je to mogoče tudi danes, tembolj, ker se potepa po naših krajih vedno več nezaželenih in nepoklicanih «gostov», ki pustošijo naše ograde, vinograde in polja. Prizadeti kmet lastnik je V_______ -J vinogradniških deželah suho cepljenje. Suho cepljenje se je ukoreninilo tudi v Jugoslaviji, kjer je vinogradništvo zelo razvito. Preden pristopimo k cepljenju, si moramo, seveda pravočasno, preskrbeti podlage, cepiče, žagovino in zaboje. V ta namen narežemo že v jeseni ali pa zgodaj spomladi ključe za podlago. Te moramo namakati nekaj dni pr(d cepljenjem, da jih osvežimo. ker se nekatere podlage brez tega težko ukoreninijo (Kober 5 BB). Za cepiče nam služijo enoletne rozge, ki jih tudi narežemo zgodaj spomladi od najbolj rodovitnih in zdravih trt zaželene sorte. Sistem cepljenja v suho ie navadno angleška kopulacija z jezičkom. Cepljenke nato vlagamo v posebne zaboje dimenzij 50 X 50 x 50 cm. Zaboji so brez pokrova (na eri strani odprti) ter imajo eno steno premakljivo, in sicer tako, da med vsako vrsto cepljenk in ob straneh zaboja damo plast vlažne žagovine. Tako napolnjene zaboje zložimo v poseben prostor, ki nam služi za silnico. Siljenje cepljenk traja 8 do 14 dni pri optimalni toploti 27 stopinj C. Tudi vlaga nora biti primerna. Pri samem cepljenju moramo paziti, d3 vse cepljenke odganjajo ena komerno, oziroma zaraščajo. Cepljenke presajamo v trsni-co, ko je zaraslo cepilno mesto. Ni toliko važna dolžino poganjka. Ko se je cepilno mesto zaraslo in je «kalus» (nabreklina na cepljenem mestu) že dovolj utrjen, presajamo cepljenke v trsnico. Ta način cepljenja ima prednost pred ostalimi v vsakem pogledu; je pa precej drag in zahteva več strokovnega znanja. ALOJZ VIDOVIČ GOSPODARSKE VESTI V Saarbriicknu ho od 8. do 23. maja velik mednarodni se-sem, na katerem bodo francoske. italijanske, angleške in avstrijska podjetja razstavila metalurške izdelke, stroje in aparate, elektrotehniško opremo. izdelke fine mehanike in optike ter pohištvo. Kmetijske zadruge Jugoslavije so lani prodale na tujih tržiščih za 4.7 milijard din raznih proizvodov. Izdelke jugoslovanskih kmetijskih zadrug je izvažalo 19 zadružnih jugoslovanskih podjetij, in sicer v 25 raznih držav. Kmetijske zadruge so ustvarile 36 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza kmetjiskih in živilskih proizvodov. Svet za kmetijstvo Avstralije je odobril načrt, na osnovi kateiega naj bi v Avstraliji v prihodnjih štirih letih povečali kmetijsko proizvodnjo za 24 odstotkov. Tako poveča; na industrijska proizvodnja bi ze od leta 1958 dalje omogočila za 21 odstotkov večji izvoz kmetijskih pridelkov iz Avstralije. Argentinski petletni plan in riž. V Argentini je sedaj zasejanih z rižem 73.400 ha. Drugi petletni načrt predvideva povečanje z rižem posejanih površin na 75.000 ha in bi pridelek riža, ki bi znašal cca 190.000 ton zadostoval, da bo Argentina lahko izvažala letno okoli 25 tisoč ton riža. Nenavaden dvig pridelka žita v Turčiji. Kakor pišejo demokratski časopisi je pridelek žita v Turčiji nenavadno narasel, odkar je prišla demokratska stranka na oblast. Pri. delek žita od 1946 do 1950 je znašal okrog 7 milijonov ton, v 1952-53 pa nad 26 milijonov ton. V minulih štirih letih so izvozili na tuja tržišča nad 2 milijona ton riža. Jugoslovanski kmetijski strokovnjaki v Holandijo. Konec tega meseca bo odpotovala v Holandijo skupina 8 jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov, ki jo bo vodil inž. Mi-lun Ivanovič, državni svetnik v zveznem zavodv za gospodarsko planiranje. Jugoslovanski strokovnjaki bodo ostali v Holandiji nekaj tednov; spo; znali se bodo z najnovejšimi I uspehi holandskega kmetijstva. Skupina ameriških gospodarstvenikov bo obiskala Jugoslavijo Konec maja ali v začetku junija bo prispelo v Jugoslavijo kakih 15 ameriških gospodarstvenikov in preds*av7 nikov Uprave za pomoč tujini (FOA). Skupino bo vodil predsednik nacionalnega zdru. ženja industrijcev g. H. Mc Lellan. Med približno deset dni trajajočim obiskom v Jugoslaviji bodo ameriški gospodarstveniki in predstavniki FOA obiskali nekatera rudarska, predelovalna in turistična središča. Obisk je informativnega značaja. Za nakup nove obleke se boste laže odlo- čili sedaj, ko ima JI. nov oddelek 1 kjer je velika izbira dobrega in modernega blaga za moške obleke po zelo ugodnih cenah BLAliU ZA VSAK liKIS - CKIVA ZA VSAK ŽEP 7odetoutU - o4. TSebtal TRST, Ul. Ginnastica 22, Tel. 95 998 lam le darilne rahele pri tvrdki nasi. TRST - UL. TORREBIMCA 19. - TEL. 23587 TRST, L L. C. BATTISTI 231. Tel.44-208 Telegr.!MPEXPORF-THIES1 E UVAŽA: \sakovrslni les, drva za kurjavo, gradbeni material 1ZVAZA: tekstil,kolonialno blago in raz. novrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopslvo Jlera" MOSCHION & FR1S0RI TRST. Dl. Voldirivo 36 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini s FRANC SIBELIA ZNIŽANE CENE J ČEVLJE dobre in poceni dobite za velike in male v trgovini l&bip T/ieuihnni THST, llictt Vasari 11) - Lel. iiKBBl m a defl* ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA UDU. HONIORCIi TRGOVCEV Z IISTVIMAMI TRST - Ul. Valdlrlvo 3, tel. 330-34 VKOI no vreme z vmesnimi višja temperatura v 1 nižja 7.4 stopinje. ■U Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblač-razjasnitvami. — Včerajšnja naj-'rstu je bila 11.4 stopinje; naj- TRST, nedelja 11. aprila 1»54 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče' oddaje: Jug. cona Trsta: 16.00: .. Obiskali smo pevske zbore na Primorskem. Trs’t » 51.00: VVagner: Parsifal, ;. dejanje. Trst 1.: 1< foničm koncert dirigira O. Flemperer. Slovenija. Radijska igra R. Domanovič: Stradija. ^ ., OBČINSKA SKUPŠČINA DFS ZA SOVODENJSKO OBČINO Izbira delegatov za kongres pokazala politično zrelost občanov Občino bo na kongresu zastopalo 28 delegatov - Tajnik tov. Viljem Nanut o pomenu kongresa - Tov. Ivo Marinčič o vlogi DFS v italijanskem notranjepolitičnem življenju V petek zvečer je bila v dvorani sovodenjskega prosvetnega društva občinska skupščina, katere so se udeležili predstavniki vseh vasi sovodenjske občine in dva člana Izvršilnega odbora DFS. Sestanek je otvoril tov. Andrej Tomšič, ki je prikazal namen sestanka ter podal besedo tajniku DFS tov. Viljemu Nanutu. Tajnik je dejal, da bi predstavniki vasi izvolili delegate za kongres. Izbrati pa morajo najboljše, da bodo uspešno zastopali vas na tem najvažnejšem dogodku v življenju Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Kongres naj bo dostojna manifestacija enotnosti, borbenosti in jasnosti ’dej njenega članstva. Nanj bodo gledali ne le vsi Slovenci v Italiji, ampak tudi naši bratje v svobodni domovini. nanj se bodo ozirali tudi tisti ljudje, ki vidijo krivice, povzročene po sedanjem režimu, in ki iščejo načine, kako bi se to stanje popravilo. Iz vseh teh razlogov, predvsem pa zaradi same organizacije in njene nadaljnje politike, je potrebno, da bodo delegati kar najbolj politično oboroženi in da bo na tak način postal kongres važen mejnik v življenju naše DFS. Zatem je prišlo do volitev delegatov. Prisotni so pokazali veliko politično zrelost pri izbiranju svojih predstavnikov. Z veseljem so sprejeli svojo izvolitev. Iz cele sovodenjske občine bo na kongresu prisotnih 23 delegatov, od tega bo Rupo zastopalo 6. Vrh 6. Peč 2, Gabrje 3 in Sovodnje 11 delegatov. Na kongresu bodo izvolili glavni odbor Fronte, v katerem bo sovodenjsko občino zastopalo 9 članov. Izbrani delegati bodo naknadno prejeli po pošti uradno povabilo na kongres, kateremu bo priložena tudi vstopnica. Ob zaključku je spregovoril tudi časnikar tov. Ivo Marinčič, ki je razložil, kako se bo v praksi kazalo zanimanje DFS za italijanska notranja politična in socialna vprašanja. ter s tem namenom prikazal uspehe politike koroških Slovencev, zaradi katere je prišlo med Slovenijo m Koroško do tesnih političnih in predvsem kulturnih stikov. Tudi tov. Andrej Tomšič je omenil potrebo sodelovanja z italijanskimi naprednimi ljudmi. ki bodo lahko napravili v Rimu potrebne korake za pospešitev odobritve prošnje za napeljavo električne energije na Vrh itd DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49: od 8. do 12.30 je dežurna lekarna Alesani. Ul. Carducci 12 tel. 22-68. KINO člnskega zemljišča na Prevalu ter si verjetno zlomil desno konzorciju za izsuševanje močvirja: ureditev lokalov za dijaško menzo; šola v Stražičah: odobritev načrta; prevzem pokrajinskega zemljišča v Ul. Škodnik za zgradnjo hiš za občinske nameščence: prispevek italijanskemu Rdečemu križu za zdravniško pomoč v goriških šolah za letošnje leto; prispevek za javne telefonske govorilnice za leto 1954. Občina Dolenje: delovni center (stroške bo krila občina). Občina Ronke: prispevek športnemu klubu «Ronke». Občina Steverjan: davek na potrošnjo. Mraz in slrah pred slano na Goriškem Zadnja dva dni je izredno mrzlo vreme zajelo Goriško. Včeraj popoldne je pihala tudi burja. Posebno nevarno je to vreme za naše poljedelce, ki so večidel že posadili krompir in druge pomladanske sadeže. Huda slana bi najbrž kot lar -ko jeto, lahko povzročila neprecenljivo škodo. Tudi v mestu je mraz presenetil večino prebivalstva, ki je nadelo že lažja oblačila, pa je včeraj moralo ponovno obleči površnike in toplo obuvalo. Brezvesten šofer Včeraj ob 14.20 se je v Gradiški pripetila cestna nesreča, katere žrtev je postal 46-letni Emanuele Cumero iz Ul. Al-fieri 17. Cumera je povozil avtomobil, ki je odhitel v neznano smer. Ponesrečenca so takoj peljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom desne ključnice in rano na levi roki. r.ogo. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ponesrečenca odpeljali v ambulanto Državnega zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu, kjer so mu nudili potrebno pomoč. Avtobus za Trst na koncert opernih arij ZSPD v Gorici organizira za sredo 14. aprila izlet z avtobusom v Trst na koncert, ki ga bodo v Avditoriju izvajali orkester Slovenske filharmonije in operni pevci sopranistka Vilma Bukovec, tenorist Miro Brajnik, baritonist Samo Smerkolj in basist Danilo Merlak. Dirigiral bo znani slovenski dirigent, Tržačan dr. Danilo Švara. Vsakdo, ki želi prisostvovati bogatemu glasbenemu večeru, naj se javi vključno do ponedeljka v kavarni Bratuž ali pa na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, telefon 24-95. Cena vožnje in vstopne 600 lir. Odhod izpred kavarne točno ob 18.45. Zveza industrijcev podpira fašistični sindikat CISHAL Delavci CRDAso se z uspehom uprli sprejemu fašističnih sindikat* nih kandidatov na kandidatno listo za izvolitev notranjih komisij V petek bi se morale v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču (CRDA) vršiti volitve v notranje komisije velikega industrijskega objekta. Toda dan pred volitvami je direkcija Združenih jadranskih ladjedelnic u-.stavila volitve na . zahtevo Zveze industrijcev. Ta je namreč protestirala, ker volilna komisija ni v kandidatno listo hotela vključiti kandidate, ki jih je postavila fašistična sindikalna organizacija CIS-NAL. Delavci so energično in množično odgovorili na provokacijo Zveze industrijcev in vodstva podjetja ter v četrtek stopili v polurno stavko in zahtevali takojšen preklic direkcije in določitev datuma za volitve notranjih komisij. Stavko so organizirale vse tri sindikalne organizacije UIL, CISL in FIOM, ki so o poizkusu vključitve CISNAL v kandidatno listo obvestile vso tržiško javnost. Se v petek so delavci Združenih ladjedelnic pošiljali svoje proteste direkciji, ter na skupščini, kateri je prisostvovala velika večina delavcev, izbrali dele-j gacijo, ki je odšla protestirat | tudi v Trst na glavno direkcijo. Lokalna direkcija je konč-hlocrora u^AFnm no v Petek določila, da ostane iNesreca voMrvw/^|kandidatna lista volilne komi. sije neizpremenjena in da se bodo volitve notranje komisije CRDA vršile v sredo 14. t. m. Zveza indstrijcev in z njo vred direkcija' CRDA sta zo- Včeraj zjutraj ob 9.40 se je v livarni SAFOG v Stražičah na delu poškodoval 42-ietni Pietro Tortaioli iz Gorice, Ul. Trieste 189. Delavec je med' delom nesrečno padel CORSO. 14.30: «Samoa». barvni film, G. Cooper. VERDI. 14.30: «Nag ostrogar« barvni film, J. Stewart. CENTRALE. 15: ((Roparji sedmih moriji), barvni film. J Payne. \ 1TTORIA. 15: ((Zgodilo se je v Berlinu«, C. Bloom in J Mason. MODERNO. 15: «Omara sedmih biserov« in ((Skrivnosti W. Disneyja», barvni film. W. Disney. Seja odbora prefekture Na svoji zadnji seji je od-boi prefekture pod predsedstvom prefekta dr. De Zerbi-ja. odobril vrsto ukrepov, ki so jih predložile razne občine in pokrajinska uprava. Pokrajinska uprava: pra- vilnik za dovolilnice in dovo- | ljenja na pokrajinskih cestah; prodaja 3475 kv.m zemljišča v Ul. Škodnik goriški občini za gradnjo stanovanjskih poslopij za občinske uslužbence; honorar predsedniku in odbornikom za leto 1954; razna plačila za 1954: pokrajinskemu zavodu gluhonemih, prispevek goriški občini za industrijsko šolo za leto 1952, oskrbovalne pokrajinski bolnišnici v Ul. V. | Veneto za leto 1954. Občina Gorica: oddaja ob- AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE. utrhit&me Cufobiche** TRST - ULICA S. LAGHI ST. 3 - TEL. 67-94 in 86-51 otvarja z današnjim dnem z odhodom iz TRSTA ob nedeljah in praznikih avtobusno zvezo z BAZOVICO GROPADO in PADRICAMI TREBČAMI. Avtobusi bodo vozili z avtobusne postaje na LAR-GO BARRIERA VECCH1A in na TRGU LIBERTA’ s sledečim voznim redom : Odhodi 'iz Trsta: *7.30. »8.00, 8.30, *9.00, *9.30, 10.00, •10.30, 11.00, 11.30. »12.00, 12.30, 13.10, »14.00, 14.30. 15.00. »15.30. 16.00, • 16.30, 17.00. »17.30, »18.00. 18.30, 19.00. 19.45, 20.30, 22.30. »24.00. Odhodi iz Trebč: 6.30, »8.00, »8 30, 9.15. »9.30 »10.00, 10.45, »11.00. 11.45, »12.30, 13.45, »14.30. 15.15, 15.45. »16.00, 16.45. »17.00. 17.45. »18.00, ”18.30, 19.00. 19.30, »20.00. 20.30, •21.00, '21.30, 21.50, »23.15. Odhodi iz Bazovice: 6.50. »8.07, »8.37, 9.35, »9.37, »10.07, 11.05, »11.07. 12.05, »12.37, 14.00, »14.37, 15.35, 16.00, »16.07. 17.05, »17.07 18.05, »18.07, »18.37, 19.00, 19.50. »20.07, 20.50. »21.07, »21.37. 22.10, »23.22. Opomba: Vožnje zaznamovane z O bodo samo ob lepem vremenu. Podjetje vas popelje hitro in udobno v našo kra-ško okolico, ki vam nudi piijeten oddih, okoliške gostilne pa pristno domačo kapljico, kraški teran in pršut ter vse priboljške domače kuhinje. Ob nedeljah in praznikih vas bodo dobro postregli v BAZOVICI pri: Preslu »Na pošti« - »Ivanu Mahniču« »Pri lipi« . »Lebanu« - »Andreju Grgiču« - »Francu Križmančiču« - »Ivanki Križmančič« • "Pri društvu« -v Baru »Bazovica«. — TREBČAH pri: .Avgustu Možini« - »Gostilni Miče«. — PADRICAH pri: »Grgiču«. — GROPADI pri: »Štefaniji Milkovič«. pet poskušali, vriniti v notranje komisije predstavnike CISNAL, sindikalne organizacije, ki stopa po stopinjah fašističnih sindikatov in se ravna po načelih, ki so kot nalašč najbolj prikladna za u-spešno izvedbo izkoriščevalskih želja delodajalcev. Toda tokrat so se morali industrijci pomeriti z zavednim delavstvom, KAJ BOMO VIDELI NA l. JUGOSLOVANSKI VINSKI RAZSTAVI V LJUBLJANI Priprave za veliko vinogradniško prireditev, ki bo v Ljubljani od 24. aprila do 2 maja t. I. so v teku. V nekaj dneh bodo nalepili umetniško izdelane plakate: motiv je povzet po Robbovem spomeniku, ki predstavlja tri največ-je kranjske reke: Ljubljanico, Krko in Vipavo ter značilno proizvodnjo dežele. Zato je Robba upodobil vinsko trto. grozdje in sadje. Valvazor o-menja, da so iz starega rotovškega vodnjaka točili vino ob priliki obiska avstrijskega nadvojvode Ferdinanda I. Ze samo ti dve dejstvi dajeta dovolj dokazov, da ima kranjska dežela m njeno glavno mesto dovolj tradicije in vinske kulture, da prevzame vodilno mesto v prirejanju vinskih sejmov, razstav in zborovanj vinogradnikov ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz vse države. Ljubljana je danes zaradi razvitega tujskega prometa ter industrijske dejavnosti v mestu in njeni okolici brez dvoma največje potrošno središče za vsa jugoslovanska vina. Marsikdo se bo zopet spomnil na «šišenske vinogra-des in na slabo postrežbo še slabšega vina v zadnjih letih. Pri vseh teh upravičenih pa tudi deloma neupravičenih kritikah se premalo zavedamo, da je bilo stanje na vinskem trgu odraz naše splošne prehranjevalne in gospodarske situacije. V letih od 1948 do 1951 smo izvažali iz Slovenije do 780 vagonov najboljših vin, kar predstavlja več kot polovico trgovske proizvodnje vina v naši republiki. V dobi najintenzivnejšega izvoza ni bilo možno nabav iti v južnih republikah niti enega litra vina, tako da je v Sloveniji primanjkovalo letno 1500 ali ie več vagonov potrošnega uina. Zato je razumljivo, da so posamezna podjetja, še bolj pa gostinski obrati izkoriščali pomanjkanje «šišenskih vinogradom). Položaj se je v zadnjih letih zelo izboljšal, ko je novi gospodarski sistem sprostil monopolni položaj grosistov ter podrl gospodarske meje med republikami. Podjetja in gostinski obrati so sedaj prisiljeni, da tekmujejo z boljšo kvaliteto in cenami. Ko bodo novoobnovljeni vinogradi začeli polno roditi bo ponudba še večja, vprašanje pa je, če bo tudi potrošnja naraščala v isti meri. Novonastali položaj, zlasti pa situacija na svetovnem- trgu, navaja naše vinogradnike in vinsko trgovino. da roko v roki že sedaj ukrene vse potrebno, da ne pride do pogubne itpinske krize«, ki je vladala pri nas ne samo v dobi splošne krize, temveč vsa leta po prvi svetovni vojni. Zaradi tega so naši gospodarski krogi dali iniciativo za prireditev Prve jugoslovanske razstave vin, kjer se bodo prvič srečala ui-na iz vseh naših republik in vseh vinogradniških okolišev. Na vinski razstavi bo urejen poseben kulturno-zgoaavinski oddelek, ki ga bodo uredili naši etnografi in ki bo razode val zgodovinski razvoj vinogradništva od najstarejših časov na našem ozemlju. V dru gem delu bo razstavljena zbirka vinske literature, najstarejše slovenske in tujejezične knjige, ki obravnavajo naše vinogradništvo. Ta oddelek bo zelo bogat in izpopolnjen z raznimi geografskimi kartami, propagandnim materialom, diagrami, modeli, embalažo in drugimi predmeti. OGLASI in OGLAŠANJA »OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NAROČA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KUPUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, KI SAM NE OGLASA«. (Herbert Casson) uuiMuiiuini predvaja danes z začetkom ob 16. in jutri ob 18. uri film: lesarske vijolice)) 80E*--y v" r'-S>. vu. ■>; »Ki...« . ■ ijf 63-a, ti *i \! LUIS MARI&NO CARMEN SEVILLI I Veliko izbiro konfekcij po resnično nizkih cenah nudi Kd/igetv Športni jopiči že od 2.950 L Hlače iz volne > » 1.450 » Nadalje še veliko izbiro dežnih plaščev, delovnih oblek, športnih potrebščin in VOJAŠKIH PREDMETOV HlMjligbefo, Trst Ul. Timeus šl. 3 (nova hiša) V Ne sledite pri svojem zdravju l zdravi uspešno bolezni srca in krvnih šil (sklerozo), ledvic (kamne), živce (nervozo, nevrastenijo) in notranjih Stez (protin, sladkorno, liasedoiv) - Odprto od l.maja dalje KADARKOLI , se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK ornhite 1! od 24. rip'iilu do 2. mnja 1954 Poskušnja in ocenjevanje najboljših jugoslovanskih vin. Izleti v vinorodna področja. — Popust na železnicah. avtoriziran mali obrtnik IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič SEMPOLAJ ŠT 4 (Nabrežina) • 4! K SI K Z >| E K N E OLA.I&AVE l*KI PI.Adl.lJ Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu... dBCDEfC HIJ»L t. t.O« »IIP NAROČA SE V LEKARNAH »THE P HO« UL. DELL’ EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-73« IZKUŠENA BABICA sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 Mizarji podjetniki kmetovalci Desk« »mre kov e, macesnove in trdih lesov in tra- me vuri) najugodneje IflSI viaieSoitiM lil. 91441 flhifp 'm pitajte flti motiki climmik l AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PMVOZ pomikov na STO, v Jugoslavijo, Avstrijo in druge države GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE : Ul. F. Severo 6, tel. 33-113 Najnovejši gcooter MACCHI f2SiU je zmagal pri natečaj0 Graglia v eleganci, ^ edini ecooter z visoki®1 kolesi in ga nudim« P° nizki ceni 137.50® Velik uspeh proA*)* normalnega tipa za IS' lipaSnori .. 1 250 Iti cin.21 Nov poltovornik s prestavami na kr*11 . po z n i ž a n i c e POVERJ MSI*4 Gabriele marielia«1 TRST. 1)1. Timeus 4-Td. v 'dCadab ftMie&uiete Štedilnike, badgeke bate, Madilnike, likalnike ali čUtilce fmbketw> H oliščite n&djetje b& RADIO - ELEKTRIKO ■ TELEVIZIJO M. SOSIC-SOSS1 OPČINE. Trg Monte Re št. k - Tel. 21-155 in 21-15% (poleg š°lc> ŠTEDILNIKOV na svetilni in tekoči plin, na ali premog za majhna gospodinjstva ali za gostil°e Art. 315 na tek. plin Art 313 na svetilni plin Plinski štedilnik s pečko in prostorom za ogrevanje jedil, obešalnik za zajemalke. CENA 29.000 LIR Edino zastopstvo znamke «ZOPPA*» za gornjo okolico. Se uko izbirčen ljubitelj glasbe bo dobil »pri nas RADIJSKI APARAT. — V imamo radijske aparate vseh največjih svetovnih znamk: »Telefunken«, «MiDerV »Siemens«, »Phonola«, »Marelli«, »Undau. — Popravila radijskih aparatov izvršuj* točno in natančno. — Zaupajte našim 31-letnim izkušnjam, strokovnemu osebj« našemu laboratoriju, ki je opremljen z najmodernejšimi in preciznimi amefiSlt instrumenti za radio in televizijo. Pri nas dobite vse vrste električnih potrebščin. — Izvršujemo vse večje in manjše električne napeljave. — Pri večjih delih nudimo večji popust. Imamo zastopstvo najmodernejših švedskih aparatov znamke ELECTROLUX za gospodinjstvo. Prodajamo hladilnike po 43. 90 140 in 200 litrov s 5-Ietnim jamstvom. ZASTOPSTVO »LKJVIGASA* za gornjo okolic0 Prodajamo tudi na obroke po 2.000 lir noes' LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE MORINI i« MIMARELM BOLOOJi^ za vse vrste poti, posebno hribovite/ lepo izoblikovan/ primeren za vse osebe Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega m9terl tel* 125 cc cena L 164.000- GABBIANO" ■ EDINI ZASTOPNIK ZA O*1 g JOŽEF LUT pooblaščen I u d i za nadomestne dele ,»M O T g GORICA, UL. MARC^ // Odgovorni uredili« STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MUNTECCH1 St 6 'H ""d- ~ Telefon Številk« 93-808 KI 44-638. - Postni predal 902 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. JO — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 19 - 18 Tel. 37-338 — Cene oglasov Za vsak uun vlSme v Sirni! I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, oomrtroce 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Strine 1 stolpca ra vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski uvod ZTT — Podružn Gorica Ul. 8. Pelllco l-Il. Tei. 33-82 — Rokopisi se n» vračalo ..-MB 21 jr NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 800 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, me«f£r,° a S® , Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drž. zal