Osiromašenje kmeta. Ni samo prazna beseda to, ako se go7ori da kmet 7edno bolj in bolj boža in siromaai. Kdor koli z kmetom 7 dotiko pride, nam bode to potrdil. Pitajmo da^karije, kako kinet težko da^ek plaSuje; pitajmo notarje, ad^okate, ali lebko kmet njih zaslužke pla5uje: prašajmo trgo7ce in krčmarje, ali jim kmet da doata skupiti. Vsi ti in ae drugi, katerim kmet S7ojo re^o potožuje, nam bodo na naše 7prašanje rekli, da kvnet 7edno huje uboža^a. To nam je iz navadnega ži^ljenja dokaz o siromaienji kmeto^em. Crno na belem se pa o tem prepričamo, ako 7zamemo 7 roke uradne deželne no7ine, kjer so priobčene ekeekuti^ne prodaje kmetskih po.seste7. Vzemitno si trud ter sebrojimo te eksekuti^ne prodaje; prepričali se bodemo, da šte^ilo eksekuti^nih prodaj raste od leta do leta. Čuditi 86 je, da sl. vlada ni še naložila svoji atatistični komisiji, da bi iz imenovanih uradnih noviri nabrajala toliko 7ažnih ste^ilk, katere imajo goto7o večji pomen, nego drugi mnogo^rstni, dostikrat malenkoatni izkazi c. kr. štatistične komisije. Ako so ti moji na^edeni razlogi o rasto5em siromaštvn krneta morda 7endar le nezanesljivi, zato ho5em pa se boljšib in stalnih na^esti. To so izkazi o tem, koliko so se 7 poslednjih letih kmetska posest^a zadolžila ali pra7 za pra7: koliko dolga se je 7 giuntne knjige vknjižilo na novo. Vsled naročila pra^nega ministerst^a je te šte^ilke nabral in 7 posebni knjigi na S7etlo dal d^orni tajnik Dr. Winkler. Po njego^ih izkazih so se 7 poslednjih petih letih 7knjiženi dolgo^i kmetskib posestev na A^strijskem tako-le pomnožili. (Tu pa dolgo^i graščinskih poseste^ nieo všteti). Leta 1871. so naraatli za 22-0 milijono7 gld., 1. 1872. za 377 milj., 1. 1873. za 783 milj., 1. 1874. za 84-3 milj., 1. 1875. za 70-8 milj. gold. V petih letih so se torej zemljiš5ine knjige kmetskih poseste^ na no^o z 293.1 milijnno7 gold. obložile. | To pa je, kakor po^edano, samo no7i intibulirani dolg; koliko je pa na našib zemljiš5ih 7 obče dolga, to se ne zna. Znanje tega bi itak nobenega j a7strijskega domoljuba ne raz^eselilo. Pa ni Suda, da bitimo tako 7 7edno 7ečje siromaat^o; kajti drža^a, dežela, okraji in ob5ine 7 istini kmetu pre7elika bremena nalagajo. Sta^ijo se železnice, ceste, mosto7i, šole, tu in tam cerk^e no7e. (Na Slo^enskem, kolikor nam znano, le kder je skrajna eila, Ured.) — za kar 78e se kmeta 7 pm 7rsti poprime. Res, da 78e te napra^e so ljudat^u na korist, 786 80 mu kapital, ki daje obresti; toda ti obresti pokazali se bodo pra7 za prav še le 7 nekaterib letib. Valed tega ubožanja kmetakega ljudstva postaja ono otožno in se vda malomarno žalostui osodi. Ako se ne bode prenebalo z oblože^anjem, zgubil se bode 7 nekaterih desetletjih kmetski stan popolnem. Imeli bodemo samo posestuike velikih grunto7 — in dela^ce. Mej temi 7mes bodo morebiti še kakovi najemniki, ki bodo se posebno dela^ce in posestnike stisko^ali, pravega kmeta, stebra veaki državi, bržčas vee ne bo. Lapajne.