Za nami je 35 let proizvodnje. Tovarniški praznik bomo praznovali predvsem delovno, brez velikih ceremonij z zavestjo, da uresničujemo pred leti postavljene cilje in vse bolj stopamo v korak s svetovno tehnologijo pri proizvodnji in predelavi aluminija.
Rezultati, ki jih dosegamo, so dobri, vedno bolj pa spoznavamo, da je še kljub temu precej rezerv tako pri gospodarnosti opravljenega dela kot tudi pri njegovi kvaliteti.
Dve pomembni zmagi — otvoritev prenovljenega laboratorija v DE Kontrola kvalitete in avgustovska odprtost silosa z vsemi raz-tovornimi napravami v Kopru — pa sta novi pridobitvi v tem letu.
S predstavniki norveške firme Hydro aluminium se nadaljujejo preliminarne aktivnosti za dograditev elektrolize C, kar je naš naslednji cilj — ali bomo uspeli, je odvisno od vsakega zaposlenega, ki s svojim delom lahko vpliva na to odločitev.
Ob tovarniškem prazniku iskrene čestitke vsem delavcem TGA in upokojenim članom, prav posebej pa še jubilantom in dobitnikom priznanj TGA:
-	samoupravni organi,
-	družbenopolitične
organizacije,
-	strokovni svet TGA.
Ob
tovarniškem
prazniku
Leto je naokoli in zopet se bomo poveselili, kakor v starih časih, čeprav že nekaj časa nismo odtvorili nobenega večjega obrata. Trenutno se ponašamo z elektrolizo C, ki ne onesnažuje okolja, njeni normativi porabe električne energije pa so na nivoju najeminentnejših svetovnih proizvajalcev aluminija. Pogovarjamo se z norveškim proizvajalcem aluminija, ki naj bi združil potrebna sredstva za izgradnjo druge faze elektrolize C, kjer bi skupno lahko pridelali 70.000 ton aluminija.
Ne razmišljamo pa samo o tonah aluminija. Naše podjetje je usmerjeno tržno, povezujemo se s sorodnimi podjetji in širimo svoj proizvodni program. Z norveško firmo Hydro aluminium imamo kooperacijsko pogodbo, imamo predstavništvo v New Yorku in sode-lujejmo na desetih sejmih doma in v svetu. Naše področje prodaje obsega enaintrideset držav. Tržno-sti svojih proizvodov sledimo že 35 let. Smo sodobno organizirano podjetje, ki je na široko odprlo vrata tako domačemu kot tudi tujemu znanju in izkušnjam.
21. november 29. november
čestitamo
Našijubilanti
OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM, KI SO DOPOLNILI 10, 20 IN 30 LET DELOVNE DOBE V UNIAL TGA KIDRIČEVO
DE PROIZVODNJA GLINICE
10 let
Vladimir Bukovič, Ivan Kmetec, Dušan Kolmanič, Anton Kozic, Ivan Premzl, Viktor Pulko, Anton Vidovič, Venčeslav Vtič, Franc Božičko, Franc Leskovar, Marija Topal, Miroslav Vaupotič, Daniel Jeza, Srečko Maroh, Štefan Skrbinšek in Dušan Smuk 20 let
Jože Kramberger 30 let
Franc Metličar, Franc Notesberg, Franc Podgoršek, Jakob Tement, Jože Majcen in Mirko Ivančič
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA
10 let
Franc Arnejčič, Zlatko Bednjanič, Jožef Gajser, Božo Lekič, Frančišek Mesareč, Franc Rodošek, Lovrenc Šeruga, Branko Be-denik, Janez Bedenik, Milan Belšak, Anton Munda, Stanko Munda, Stanko Munda, Stanko Perger, Janko Premužič, Dragoslav Rudolf, Franc Žinko, Alojz Gajser, Zdravko Kaisers-berger in Anton Zelenik 20 let
Roman Varžič, Jože Dolenc, Ciril Zajc, Venčeslav Kmetec in Djordje Panzalo-vič 30 let
Ludvik Gajski, Ciril Kumer, Štefan Vidovič, Franc Merc, Franc Podgoršek, Imre Varju, Marija Ko-zoderc in Avguštin Murko
DE PREDELAVA ALUMINIJA
10 let
Slavomir Bedenik, Jožef Iskra, Jože Klep, Branko
KurbuS, Ivan Majoško, Janez Zelenjak, Jožef Šalami-ja, Julijana Mesarič in Maksimiljan Pristovšek 20 let
Anton Klajderič 30 let
Ivan Levičnik, Nežika Mohorko in Hedvika Pulko
DE LLBK TRBOVLJE
10 let
Mileta Milenkovič, Ivan Podlesnik, Mehmedalija Suljič, Gordana Manov, Vi-dosava Marinovič, Rosa Popovič, Marija Pujič, Ivan Korošec, Viktor Bibič in Franc Hudarin 20 let
Marija Žagar, Katarina Slapar, Franc Žibert, Škof Tatjana, Jože Matko, Mihael Robek, Pavel Ambrož in Ivan Ravnikar 30 let
Leopoldina Skušek
DE VZDRŽEVANJE
10 let
Marijan Jerenko, Živko Lazič, Ciril Majcen, Zvonko Mohorko, Janez Peklič, Zvonimir Pernat, Jožef Po-lanič, Mihajlo Tosič, Stanislav Trstenjak, Stanislav Vidovič, Jožef Voglar, Vladimir Meško, Drago Bab-šek, Stanislav Frčeč, Alojz Gojkošek, Slavko Kirbiš, Janez Mlaker, Edvard Cibu-la, Marjan Irgl, Roman Ko-vačec, Jožef Majcen, Franc Mlakar, Janez Pulko in Ema Kiseljak 20 let
Edvard Sevšek, Josip Zobič, Ivan Matoc in Anton Oberski 30 let
Jože Kmetec, Franc Tomažič, Franc Kosec in Marija Mesarič
DE PROMET
10 let
Ivan Cajnko in Majda Unuk 20 let
Franc Tekmec, Jože Galun, Janez Kirbiš in Jožef Vavken
30 let
Franc Gerečnik, Jakob Jagarinec, Alojz Sladnjak, Ivan Zadravec in Anton Fištravec
DE KONTROLA KVALITETE
10 let
Janez Marinič, Matjaž Cenčič, Zdenka Hanc, Milena Repinc, Berhane Meht-sun, Jože Lamper in Cvetka Podpečan 20 let
Franjo Rajh in Ana Rota 30 let
Edita Plej, Hilda Rojs in Bogomir Petek
DE SPLOŠNE ZADEVE
10 let
Oto Gerečnik, Veronika Krajnc, Stanislav Petek, Anton Podvršek in Zdenka Savič 20 let
Franc Gajzer, Maks Puk-šič in Anton Steineker 30 let
Franc Hudžar, Anton Vidovič in Janez Vidovič
DE DRUŽBENI STANDARD
10 let
Stanislava Čoki, Milica Jelenovič in Veseljko Ri-mele
SLUŽBE
10 let
Ivan Goznik, Marija Dolenc, Marija Jazbec, Silva Kociper, Maksimiljan Lačen, Olga Kampi, Stipo Oršulič, Dragica Leskovar, Ignac Kozel, Sonja Obran in Vikica Vinkler 20 let
Nada Šajn, Albert Šoba, Janez Lajh, Janko Krapša, Dušan Hazabent, Stanko Perko, Janez Hertiš in Janez Šterbal 30 let
Dragica Jurič, Alojz Kokot, Anton Sukanec, Jože Škerget, Jožef Brglez in Ana Šalamun
TGA pokrovitelj republiškega posvetovanja o varstvu pri delu
Več znanja in več spoštovanja predpisov, da ohranimo zdravje še zdravih delavcev
Zveza društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije je organizirala že 11. republiško posvetovanje o varstvu pri delu, ki je bilo 19. in 20. oktobra v Mariboru. Glavni pokrovitelj je bilo naše podjetje. Se sprašujete, zakaj ravno TGA. Odgovor je preprost.
V mariborski regiji je v zadnjih letih TGA najbolj napredovala na področju ekologije oziroma pri ureditvi varnega delovnega okolja.
Potek posveta
Po uradnem pozdravnem govoru, ki sta ga imela predsednik ZDVIT in slavnostni govornik Miha Ravnik (predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije), je udeležence v imenu glavnega pokrovitelja pozdravil član kolegija za
proizvodnjo in razvoj Ra-denko Salemovič.
Med drugim je poudaril pomen MPPA1 glede na delovno področje oziroma ekologijo na sploh. Povedal je, da novo zgrajeni objekti kot so elektroliza C, proizvodnja anodnih blokov, livarna, kakor tudi rekonstrukcija elektrolize B, omogočajo sodobno proizvodnjo z ustrezno rešitvijo varstva delovnega, bivalnega in širšega okolja.
Rezultati ureditve delovnega okolja se izražajo predvsem v poškodbah pri delu, ki so v proizvodnji primarnega aluminija padle na minimum.
Na koncu je udeležence povabil, naj si ogledajo proizvodnjo v TGA, kjer se bodo sami prepričali, da je TGA na poti da zagotovi dolgoročno proizvodnjo
aluminija z ustrezno rešitvijo delovnega okolja in okolja na sploh.
Namen posveta je bil seznaniti udeležence s stanjem varstva pri delu v Sloveniji in obnova problematike, ki se pojavlja pri vsakodnevnem delu v delovnih organizacijah in skupnosti.
Na posvetovanju so obravnavali naslednjo problematiko:
—	medicina dela: danes, včeraj, jutri, s poudarkom na zdravniških pregledih in poklicnih boleznih
—	analiza delovnih pogojev in tehnično varnostni ukrepi za sanacijo neugodnih pogojev dela
—	vključevanje invalidov dela v delovni proces «pd prilagajanje tehnično - varnostnih predpisov evropskim standardom Evropa 92
-f informatika v službi varstva pri delu
Kot je razvidno iz programa, je bilo letošnje posvetovanje namenjeno predvsem pobudi za hitrejše reševanje problematike poklicnih bolezni, ki smo jim doslej posvečali premalo pozornosti. Zaradi neustreznih delovnih razmer je stanje zelo kritično.
Posvet varnostnih inženirjev na to temo, pri kateri so sodelovali tudi mnogi priznani strokovnjaki s področja medicine dela, je velik prispevek k hitrejšemu reševanju problematike in s tem znižanje poškodb pri delu ter znižanje števila poklicnih okvar vsaj pri delavcih, ki so danes še zdravi.
Na posvetu je bilo še posebej poudarjeno, da reše-
vanje varnostnih in zdravstvenih problemov z beneficirano delovno dobo ne koristi nikomur, kajti beneficirana (zavarovalna doba s povečanjem) doba je skrajni ali zadnji ukrep, ko s tehničnimi ukrepi ne zagotovimo ustreznih delovnih razmer.
Iz posveta lahko povzamemo:
če bomo hoteli ohraniti zdravje še zdravih delavcev, bo potrebno predvsem več znanja s področja varstva pri delu, več spoštovanja predpisov, več spremljanja tujih strokovnih virov za področja, ki z našimi predpisi še niso obdelana. Naloga vseh, ki se ukvarjamo s humanizacijo dela pa je , da prispevamo k ustvarjanju takšnega družbenega ozračja in razmer, ki bodo prispevale k zmanjšanju poškodb pri delu in obolenj povezanih z delom.
Udeleženci posveta so si lahko ogledali naslednje delovne organizacije oziroma podjetja:
Tovarno umetnih brusov SWATY Maribor,
Mariborsko livarno Maribor in
TGA Boris Kidrič Kidričevo
K nam je prišlo okoli 80 udeležencev posveta. Ogledali so si celotno proizvodnjo pridobivanja aluminija, podrobneje seveda v stari in novi elektrolizi.Vsi so bili enotnega mnenja, da sodobna tehnologija tudi pri proizvodnji aluminija zagotavlja varne delovne pogoje in zdrävo širše okolje.
Janez Šterbal
ZLATI ZNAK SO DOBILI
Ludvik Gajski iz DE Proizvodnja aluminija Antonija Glas iz DE LLBK Trbovlje
Janez Gajzer iz DE vzdrževanje
Franc Repec iz DE Splošne zadeve
Danilo Toplek, predsednik kolegija in Obratna ambulanta
SREBRNI ZNAK SO DOBILI
DE Proizvodnja glinice
—	Janez Mihelič
—	Lilijana Hojnik
—	Stefan Levanič
—	Martin Unuk DE Proizvodnja aluminija
—	Janez Bezjak
—	Peter Horvat
—	Franc Bračun
—	Danilo Lazar
—	Jože Skledar
—	Ivan Ivančič
DE Predelava aluminija
—	Franc Murko
—	Slavko Princi DE LLBK
—	Drago Brinar
—	Ivan Klančišar
—	Ivan Srabočan DE Vzdrževanje
—	Janez Bezjak
—	Bogdan Gorišek
—	Anton Žerak
—	Vinko Plej
—	Franc Polajžar
—	Franc Turk DE Promet
—	Anton Peinkiher
—	Anton Brlek
DE Kontrola kvalitete
—	Herman Škrinjar DE Družbeni standard
—	Antonija Fele DE Splošne zadeve
—	Janez Vidovič Službe
Alenka Gorup
—	Stane Medik
Nadaljnji razvoj PC področja v TGA
Računalniki postajajo nepogrešljivo delovno orodje na vseh področjih našega dela.
O nadaljnjem razvoju na PC področju so se pogovarjali najožji uporabniki PC-jev, da bi zbrali čimveč različnih mnenj.
Zaključke so strnili v naslednje točke:
1.	Osebni računalniki so izredno koristna orodja, v primeru seveda, če jih znamo uporabljati. Vendar praksa še vedno zgovorno dokazuje, da jih ne.
V AOPju smo se odločili, da na tem področju vzpostavimo več reda, več sistematičnosti, problem organizacije ne manjka tudi na tem področju.
Sedanje stanje je več ali manj prepuščeno stihiji oziroma bazira izključno na posameznikovi iniciativi.
Za preteklost lahko zaključimo, da so sami začetki bili povezani z veliko mero evforije, začetni uspehi niso izostali in so bili verificirani na projektu MPPA1, kjer je PC odigral zelo pomembno vlogo. To pozitivno sliko pa so začeli kaziti naslednji negativni elementi:
—	v firmo se je prinašalo vedno več ukradenega soft-warja praktično iz vseh vetrov brez ali s pomanjkljivo literaturo. Od tega bi naj imela korist firma le navidezno, prej gre za obratno.
—	strokovna literatura ter revije so se nabavljale v veliki meri nesistematično, kopiralo se je »sve i svašta«, v sam proced pa so se vrinili tudi elementi privatizacije.
—	programska oprema, ki je bila v firmi kupljena, žal ni bila registrirana pri proizvajalcu, s tem danes niso zagotovljene t.i. update verzije, ki, so bistveno cenejše od novega nakupa nove verzije.
—	nepovezanost PC področja z obstoječim in tradicionalnim AOP centrom ter vzpostavitev »kitajskega zidu« med obema.
Zato, da bi preprečili takšne in podobne pojave, smo
v AOP-ju izdelali filozofijo nadaljnjega razvoja, ki se prepleta skozi točke, ki sledijo.
2.	Sistematčnost, ki jo bomo v AOP vpeljali, se bo nanašala na naslednje segmente:
—	usmerjanje razvoja PC področja v skladu z lastnimi potrebami in s svetovnimi trendi
—	nadzorovan nakup programske in aparaturne opreme
—	usposabljanje končnih uporabnikov za delo s PCji
—	organizacija PC knjižnice
4.	PC področje ne bo samostojno in prepuščeno sa-
memu sebi, pač pa bo integralni del AOP-ja.
5.	Šolanje uporabnikov
Največja bariera pri osvajanju novih programskih paketov je nedvomno jezik. Zato, da bi v ta proces pritegnili čim več uporabnikov, se bomo tega področja lotili na naslednji način:
—	vsak novi software bo najprej za informacijo predstavljen v internem glasilu Aluminij ter članom delovne grupe, kjer 03. 11. 89 predstavlja hkrati ustanovni sestanek.
—	nato bomo po zaključenih grupah zainteresiranih uporabnikov organizirali interne zečetne in nadaljevalne tečaje.
— aletrnativno k temu pa se lahko po potrebi vključuje še eksterno izobraževanje (srednješolski center, Jože Štefan).
6.	Literatura
Za uporabnike, ki ne obvladajo tujega jezika bomo poskrbeli z domačo literaturo in priročnikom za usposabljanje, ki ga bomo sami pripravili.
PC knjižnica bo organizirana v AOP in računalniško vodena. Krempl + Korošec pripravljata organizacijsko rešitev knjižnice.
Za revije bomo prav tako pripravili sistem izposoje.
7.	Software
Vsak programski paket, ki bo kupljen mora biti tudi registriran pri firmi, ki ga je izdelala, zato da bodo zagotovljene »update« verzije.
Ukraden software se pod nobenim pogojem ne bo več prinašal v TGA, pomislimo samo na eventuelno katastrofo, ki bi jo lahko povzročili virusi v bazi podatkov na host strani po povezavi PC—host sistem.
Za izbor programske opreme bomo vzpostavili naslednje kriterije:
a)	dejanska potreba TGA
b)	upoštevanje standardov
c)	prisotnost literature tudi v domačem jeziku
7.	Avtomatizacija in racionalizacija pisarniških poslov
Podpiram predlog tov. Glazerja, da v bodoče ni smiselna več nabava električnih pisalnih strojev, ki so glede na svoje možnosti in ceno v primerjavi s PC sistemom neprimerljivi.
Pametnejša odločitev je okleščen PC/AT ali PC/XT računalnik z 20 MB trdega diska ter poceni A4 printer-jem (npr. EPSON LQ 550). Z vgrajeno emulacijsko kartico koax 3270 pa poleg primarne funkcije tak sistem uspešno nadomešča terminal in printer, kar pa je iz stroškovnega vidika zelo ugodno, če upoštevamo dejstvo, da so printerji na host strani izredno dragi.
Razkladalni žerjav v luki Koper
Z osebnim računalnikom, tiskalnikom in primernim urejevalnikom teksta lahko maksimalno racionaliziramo pisarniška opravila, pri čemer pa je dana možnost še za druge sfere uporabe.
8.	V bodoče ne bi smeli več razmejevati med host sistemom in PC, saj gre pri skupni uporabi za dopolnjevanje obeh in ni razloga za kakšnokoli konkurenco ali podobno.
V AOPju smo izgradili orientacijo, da bomo v TGA na bazi sistema IBM 4361 zgradili informacijski sistem, zato le-tega ne mislimo razbijati na posamezne PC mreže oziroma parcialne baze podatkov.
PC ima znotraj te vizije naslednjo vlogo:
—	kot samostojno orodje npr. inženirskemu kadru
—	v skladu s potrebami povezan preko emulacijske kartice s hostom (termi-nal/PC)
—	na področju proizvodne problematike eventu-elno v PC mreži glede na naravo dela (24-urno obrato-
vanje) ter specifiko problematike
—	na področju umetne inteligence za razvoj ekspertnih sistemov in baz znanja, ki ima nesluteno prihodnost. Ekspertne sisteme bi aplicirali kot pripomočke pri odločanju na nivoju firme, ter za zahtevne segmente v proizvodnji (problematika planiranja ter v tej zvezi npr. črpalna lista, itd.)
9.	V okviru PC delovne skupine bomo po dogovoru (npr. lx mesečno) izmenjevali izkušnje in znanja ter le-ta prenašali navzdol do končnih uporabnikov.
10.	Grafična delovna postaja
Potrebo po grafični delovni postaji je že večkrat strokovno argumentiral tov. Krušič.
Navedena problematika ne spada v neposredno domeno AOP, smo pa naslednjega mnenja:
—	grafični program AU-TOCARD, ki predstavlja standard na področju grafičnih programov za konstruiranje na PC-jih je na-
menjen za učenje ter uvajanje v tovrstno problematiko, v nobenem primeru pa ne izpolnjuje profesionalnih zahtev, ki se pojavljajo na področju konstruiranja, te pokriva le grafična delovna postaja, zato je tudi cena temu primerna.
— če želimo racionalizirati področje konstruiranja v TGA, moramo sprejeti svetovni izziv na tem področju, morda pa bo dovolj, če malo pokukamo preko plota (TAM, Metalna).
11.	Cilji, ki smo jim predstavili, so zelo široki, za enega samega človeka preobsežni in prekomplek-sni. Kot predpogoj za realizacijo zgornjih nalog je na PC področju potreben še minimalno en PC specialist.
S širitvijo programske in aparaturne opreme se bodo pojavljali novi problemi pri vzdrževanju le-te, pri čemer je smiselno da hardwarski del prevzame DE Vzdrževanje, ali skupaj z zunanjim servisom.
Zlata pravila življenja______________________
Danes vlada še preveč sovraštva, ljubezen pa se zaničuje in uničuje.
Spremenimo sovraštvo v ljubezen in vseenost v solidarnost.
Nasprotniki, ki te smešijo, so pač nevarnejši od resnih ljudi.
Najbolj bedasto je, če kdo kritizira nekoga, ki ga ne pozna dovolj dobro ali pa ga sploh ne pozna in mu ne sega niti do mezinca na nogi.
Nasvet sovražnika je koristen.
Pošten, odločen in pameten človek ni navajen porazov, obrne jih v zmago.
Birokratski duh uničuje človekov značaj in proizvaja miselne lumparije.
Če že ne more država zagotoviti sreče državljanom, naj velja zanjo vsaj deset božjih zapovedi.
Morala je v srcih ljudi.
Država, ki dolgo prenaša težke osle, jo logično kaznovana.
Kdor ima slabe sodelavce, težko drži besedo.
Zamrznitev v plačah in standardu potegne za seboj zamrznitve tudi v demokraciji oziroma svoboščinah, delu, znanosti in življenju.
0\
00
a
S
ä
S
<D
>
O
e
02
©
S
I
vermwpi
i md §
mrecjem
Osveščeni, onesveščeni in pol-prisebni politični subjekti in personificirani objekti so si po dragem mladinskem kongresu v Portorožu oddahnili: hvala bogu, nič se ni zgodilo, predstava se z didaskalijami vred nadaljuje po zdolgočasenem vzorcu zgodovinske farse. Tako kot smo že pred mnogimi leti. spregledali navihane delovne organizacije, ki so v razmerah, ko še ni bilo svobodnega trga, lahko dvignile f-eno izdelku le, če so ga oplemenitile — z novim imenom, smo spregledali tudi ZSMS. Toda v resnici še tega ni storila Jjj iz obzirnosti do vseh na duhu ubogih, ki jim je to ime »že prišlo v ušesa«. (Če Slovence hvalijo kot muzikalične, je takšna dobrotljiva argumentacija skoraj žaljiva, ne...) So pa, v skladu z vso »kredibilnostjo« in izvirnostjo idej (»mi smo si to izmislili pred ZK...«) demokratično ponudili svojim občudovalcem in idejnim zasledovalcem novo družabno politično igrico: štos politike je v interpretaciji. Tako so za zgled sami interpretirali svoje stare kratice po novem: Z ne pomeni več zveza, ampak Za; S ne pomeni več Socialistične, ampak Svobodo; M ni več Mladine, temveč Mislečega in drugi S ne več Slovenije, pač pa Sveta.
Ker so bili slovenski mladinci Hf po novem »zasvobodniki«
—	zelo skrivnostni glede vseh zakulisnih reči. po domače priprav na kongres, niso hoteli izdati niti metode, po kateri so prišli do navdušujočega imena. Po dolgih tednih in mesecih neprespanih noči nam je uspelo najti ključ (hvala. Sorge)!
(Dramatizirano po telepatskem spominu): Mineva že šestinštirideseta noč, kar mladec s široko razprtimi očmi z dolgimi koraki premer-ja svojo skromno sobico. Edina družba v samotnih uricah mu je hi-fi stolp. Videokasete nedotaknjene ležijo na polici že ves ta čas. Bla-upunkt z eno samo modro piko pa neprizadeto deluje po načelih Evrope ’89.
»Z. Z-Z-Z-Z, zzzzz, za, zid, zad, zgor... zdaj... Zdaj! Pa ga mam! Zdaj! Zdaj... smo! Zdaj smo... močni! Zdaj Smo Močni Spet
-	ZSMS! Super. To bo za interno rabo... pa dopise na CK bomo pošiljali pod tem imenom. Zdaj pa še alternativne možnosti... «
Vsi bloki so že v temi, le za njegovim oknom gori luč. Razmišlja in spanec mu ne leže na težke veke.
».. .skozi. Skozi, skozi, skozi. Jebe niti. skozi kaj! A — motno steklo! Zreti Skozi Motno Steklo. ZSMS. Kava: že spet sem polil to hudičevo kavo. Stara mati me bo
spet napizdila. Za staro mamo
-	svečka! Hi. Za Staro Mamo Svečka. ZSMS. Preselil se bom iz tega kupleraja. Pri starih ne vzdržim več. Pa bom kupil samo še po dvesto mark na mesec. Ampak, za stanarino bom dal kakšno staro milijardo — Za Stanarino Milijardo Starih — ZSMS«
Ura je trikrat odbila, na mizi pa je ležal kup popisanih papirjev, na katerih, resnici na ljubo, ni bilo prav veliko pametnih misli. Toda prečuta noč je mlademu teoretiku vedno bolj vozlala besede.
»Zmogli Smo Monštranco Sneti
-	ZSMS, Zlata Sablja Moje Strine
-	ZSMS... Zimski Sneg Močno Sneži - ZSMS... žejen sem. Za Skodelico Mlečne Sirotke - ah, bom raje en pir, Z... zveza. Zakaj pa ne zveza, navsezadnje je povsod okoli polno zvez. Zveza Srboritih Mladincev Slovenije. Pljularizem, pljura... kaj pa Židje? Tribunaši so jih zbudili.
Zbudi Se, Moj Sion! ZSMS. 5 tem nas bodo volili Židje, bravo. Zgrožen Sedim Med Steklenicami. Zdaj pa se mi že rola. Madona, saj je že šest! Zlato Sonce Mimo Sije, jaz pa ves sko-zlan. Pa kaj naj jim zdaj nesem! Ze vidim tiste tipe iz Velenja, pa nerazvitih pokrajin, ki bodo začeli težiti s socialnimi problemi
-	Zaradi Socializma Moramo Stradati, pa podobne cake. Dost
mam! Že spet se bom čist razbu-ru. pol mi pa mozolji ven pridejo. Grrr! Zverina Spi Med Smrečjem!« Nad gosto ljubljansko meglo je že plavalo sonce. V zakajeno sobo je kot poosebljen Očitek stopila mama.
»Že spet celo noč! Pa kako je zakajeno. Dost mam tega. Jaz bom pa čistla usran tepih pa plačevala elektriko! Kar na vašo ZSMS pejd kurit tok. mule!«
(Čisto utišan monolog: pa hudiča, Zakaj Se Mama Sekira, sej ve. da bomo na kongresu nardiI zgodovinski preobrat. Sploh pa. nepreklicno dost mam tega teženja, zmeraj je kakšen kline! Si bomo končno izborili svobodo ali ne? Za Svobodo Mislečega Sveta! Vsega - mulcev, starih mam, človeku podobnih opic, kač, rib, žab, kačjih pastirjev in kamnov, če mislijo. Ne bodo nas do smrti maltretirali!«
Zsmsjevec je z odločnim pogledom ošinil mizo, pobral papirje, zaloputnil vrata in odnesel predloge na RK.
Medtem pa. na čisto drugem koncu Ljubljane, v nizki, z drevjem obrobljeni hiši. noč za nočjo gori luč. Rdeči — rumeni, avantgardni alter-klasik. ogrnjen samo s socializmom, lično ukrojenim po meri, sedi za mizo in snuje.
»Ime. treba bo spremeniti ime. Bolj radikalno kot ZSM. Recimo Zveza obiralcev koloradskega hrošča...«
DANICA PETROVIČ
Kako smo poslovali
V	tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v oktobru letos. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot skupno rast ustvarjene proizvodnje v tem letu v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo letos v primerjavi z načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto.
Ob pregledu podatkov o doseženi proizvodnji v DE Proizvodnja glinice v desetih mesecih letošnjega leta ugotavljamo, da so rezultati glede na proizvodnjo v enakem obdobju lani zadovoljivi, vendar pa ne dosegamo načrtovanih količin. Tako smo Al hidrata kot AI2O3 proizvedli 84.508 ton oziroma 13% manj kot smo planirali, kalcinirane glinice 81.508 ton oziroma 14% manj, raztopljenega vodnega stekla pa 10.621 ton oziroma 9% manj kot smo predvideli. Proizvodnja suhega zeolita je prav tako manjša od predvidenega obsega proizvodnje in sicer za 50%. Podrobnejše podatke o mesečni ter letni proizvodnji prikazujemo v priloženi tabeli.
Podatki o porabljenih surovinah pri proizvodnji Al hidrata kot AI2O3 nam kažejo, da smo v desetih mesecih porabili preveč boksita (indeks 106), Na hidroksida (indeks 121), pare (indeks 104) in električne energije (indeks 108). Prihranek ugotavljamo pri žganem apnu in sicer za 50%.
V	DE Proizvodnja aluminija smo v desetih mesecih dosegli dobre rezultate, saj smo proizvedli 77.114 ton elektrolitskega aluminija, kar je za 25% več kot lani v enakem obdobju in 3% več kot smo načrtovali za to obdobje. V elektrolizi A smo proizvedli 15.093 ton elektrolitskega Al (indeks 98), v elektrolizi B 28.632 ton oziroma 6% več kot smo planirali in v elektolizi C 33.389 ton elektrolitskega Al oziroma 3% več od predvidene količine.
Iz podatkov o porabljenih surovinah na tono elektrolitskega Al je razvidno, da v hali A prekoračujemo dovoljeno porabo anodne mase za 4%, Al fluorida za 10% in električne energije za 1%. V hali B prekoračujemo porabo kriolita (indeks 195) in Al fluorida (indeks 106). V hali
TARFT A. I: DINAMIKA POSLOVANJA - INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE
DE / PROIZVOD	Enota	PLAN PROIZVOD.		DOSEŽENA PROIZVODNJA 1988 1989				INDEKSI 1989/88 1989			
		X	I-X	X	I-X	X	I-X	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3	t	9.900	97.191	9.855	82.787	8.045	84.508	82	102	81	87
Kalcinirana glinica — predelana	t		1 1 1	—	■9	-	22	B	-	-	
Kalcinirana glinica — redna proizvodnja	ret	9.657	94.702	8.493	82.166	7.285	81.508	86	99	75	86
Prodani hidrat — AI2O3	t	190	1.880	131	1.069	257	2.436	196	228	135	130
Skupaj (kalic. glinica + prodani hidrati)	t	9.847	96.582	8.624	83.235	7.542	83.966	87	101	77	87
Razstopljeno vodno steklo 38° Be	t	1.179	11.564	913	8.228	1.404	10.482	154	127	119	91
Razstopljeno vodno steklo 42° Be	t	17	167		105	—	139	_ ■	132	—	83
Zeolit A-45	t	344	3.373	216	1.209	267	1.671	124	138	78	50
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A	t	1.574	15.434	1.485	15.982	1.545	15.093	104	94	98	98
Elektrolitski Al — hala B	t	2.767	26.911	2.384	21.430	3.005	28.632	126	134	109	106
Elektrolitski Al — hala C	t	3.306	32.421	3.403	24.267	3.400	33.389	99	138	103	103
Skupaj hale	t	7.647	74.766	7.272	61.679	7.950	77.114	109	125	104	103
Anodna masa	t	825	8.825	2.213	16.973	908	7.513	41	44	110	85
Anodni bloki — B	t	1.000	16.860	840	5.822	1.848	15.890	220	273	185	94
Anodni bloki — C	t	3.000	19.150	1.335	15.300	1.007	18.393'	75	120	34	96
LIVARNA Al formati — za prodajo	t	3.753	36.803	4.955	40.579	5.228	47.790	106	118	139	130
Al formati E za izparilce	t	• HI		-	1.421	'^ÉÉ	444	-	31	USB	• B
Livarniška zlitina S za prodajo	t	539	5.290	428	2.176	164	5.024	38	231	30	95
Livarniška zlitina yp za odlitke	t	140	1.373	97	1.87	129	1.122	133	95	92	82
Gnetena zlitina — za prodajo	t	934	9.160	1.029	7.697	1.215	8.469	118	110	130	92
Gnetena zlitina E za lastno porabo	t	—	HH	—	—		14	—	—		pttsiì
Predzlitina — lastna poraba	t	75	739	101	854	121	1.019	120	119	161	138
Al žica E Al + P-ll	t	112	1.099	—	1.008	95	1.272	—	126	85	116
Al trak — ozki za prodajo	t	595	5.830	184	2.304	274	3.050	149	132	46	52
Al trak — ozki za rondelice	t	679	6.663	438	4.931	273	5.035	62	102	40	76
Al trak — široki za prodajo	t	962	9.436	368	2.219	522	5.377	142	242	54	57
Al trak — široki za izparilce	t	340	3.332	103	1.525	229	2.660	222	174	67	80
Drogi za kline in stikala	t	15	150		173	—•	m		I ; — -	-	-
Pretapljanje Al za tuje naročnike	t	85	833	-	2.269	' -ìjn	37	-	2	HM	4
DE PREDELAVA ALUMINIJA Rondelice	t	340	3.332	281	2.193	138	2.501	49	114	41	75
Izparilniki	t	170	1.666	-153	1.628	185	1.667	121	102	109	100
DE LLBK TRBOVLJE Al odlitki	t	140	1.300	111	1.231	113	1.139	102	93	81	88
Blagovna proizvodnja	t	7.545	73.916	7.509	61.265	7.934	76.289	106	125	105	103
C pa smo presegli samo porabo kriolita (indeks 110), poraba ostalih surovin pa je v mejah planskih normativov.
Podatki o porabi naše najvažnejše surovine — električne energije pa so ugodni, saj v elektrolizi A sicer presegamo planirani normativ za 1%, v elektrolizi B in C pa je poraba manjša in sicer za 3% oziroma 2% od načrtovane.
Podatke o fizičnem obsegu proizvodnje ustvarjene v livarnah po asortimentu prikazujemo v priloženi tabeli, iz katere je razvidno, da v glavnem dosegamo načrtovane količine, razen pri ozkem in širokem traku. Proizvodnja rondelic v DE Predelava aluminima je letos v desetih mesecih za 14% večja kot v enakem obdobju lani, vendar pa za 25% zaostajamo za planirano količino. Izparilnikov smo proizvedli 1.667 ton in s to količino smo dosegli planirano proizvodnjo.
S proizvodnjo 1.139 ton Al odlitkov v DE LLBK Trbovlje zaostajamo tako za lansko doseženo kot za letošnjo načrtovano proizvodnjo (indeks 88).
Skupen obseg blagovne proizvodnje znaša v desetih mesecih 76.289 ton in je za 25% večji kot v enakem obdobju lani oziroma 3% večji od načrtovanega obsega.
TABELA II: PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA
DE / PROIZVOD	Enota	Planski Dosež. normativi			Indeksi
	mere	normat.	X	I-X	4:3 5:3
1	2	3	4	5	6 7
DE PROIZVODNJA GLINICE Al hidrat AI2O3 — boksit t		*2,572	2,751	2,714	107 106
— Na hidroksid	t	*0,10667	0,15065	0,12863	141 121
— para	t	4,344	4,070	4,509	94 104
— žgano apno	t	0,0734	0,01577	0,03657	21 50
E električna energija	kWh	397,181	453,630	430,883	114 108
Kalcinirana glinica — toplotna energija	GJ	5,414	5,382	5,676	99 105
— para	t	0,040	0,040	0,040	100 100
B Al fluorid	t	0,0002	b	—	HBESH
— električna energija	kWh	34,779	34,493	35,120	99101
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA
Elektrolitski Al — hala A
— glinica	t	1,920	1,920	1,920	100 100
— anodna masa	t	0,559	0,593	0,581	106 104
B kriolit	t	0,025	0,0246	0,019	98 76
— Al fluorid	t	0,40	0,0424	0,0442	106 110
— električna energija Elektrolitski Al — hala B	kWh	18,080	18,071	18,321	100 101
B glinica	t	1,920	1,920	1,920	100 100
— anodni bloki	t	0,455	0,454	0,444	100 98
— kriolit	t	0,030	0,059	0,0584	197 195
B Al fluorid	t	0,40	0,033	0,0425	83 106
— električna energija Elektrolitski Al — hala C	kWh	15,193	14,670	14,693	97 97
— glinica	t	1,925	1,925	1,925	100 100
E anodni bloki	t	0,440	0,4344	0,419	99 95
— kriolit	t	0,001	EPyhs	0,0011	- 110
E Al fluorid	t	0,0175	0,015	0,0135	86 77
E električna energija Anodna masa	kWh	13,864	13,650	13,606	98 98
— petrolkoks	t	0,67165	0,27085	0,54804	40 82
— katranska smola	t	0,338015 0,17993		0,31562	53 93
E zemeljski plin	Sm3	4,42	4,42	4,42	100 100
— električna energija Anodni bloki — B	kWh	150	150	150	100 100
— petrolkoks	t	0,622	0,8510	0,72966	137 117
— katranska smola	t	0,180	0,1490	0,14798	83 82
E zasipni koks	t	0,061	0,0276	0,01193	45 20
E zemeljski plin	Sm3	83,1	83,92	127,566	101 154
— električna energija Anodni bloki — C	kWh	389,3	284,554	240,808	73 62
— petrolkoks	t	0,651	0,62183	0,68217	96 105
— katranska smola	t	0,180	0,17461	0,14526	97 81
— zasipni koks	t	0,056	BEH	0,0119	- 21
— zemeljski plin	Sm3	83,1	83,92	113,448	101 137
— električna energija	kWh	389.3	284.54	209,12	73 54
* programiran normativ
VARSTVO PRI DELU
Poškodbe v oktobru
Na željo službe varstva pri delu ponovno uvrščamo rubriko POŠKODBE PRI DELU, za tiste poškodbe z več kot 8 ur bolniškega staleža.
	NA DELU		Ai*	
DE O/iroBM ilu/hu				
PROI7AOf>M\ M IMI 1	2«	A	-	IPpIl
PROIZVODNJA Al.l'MINIJA	28	2<l	lillll	libili
'PBEpEàVA^LdÉtNiM''' 1	v	lliilllll	-	I! 14
II Hk 'JRHO\ LJE	' - .	j	-	llliilž
'VZDRŽEVANJE •!*>•. '	3«	IS	1 -	llliiglt
PROMI I	lllltlll	flllljfili	liSIil	lili»
KO VIROLA k\ Mill II	llllšPiPl	I|1»1PI	liiiii	2
DRI ŽIIEM STANDARD	lllllllflfll	PlllfllP:	ilillil	1
SPI OŠNE Z \DEVH	2	1PIM1»!	- ;	Pilili»
STROKOVNE M 1 /lit	2	i	iiliiii	3
i sto&LT '	« ••		1111111	131
kemije, se je poškodoval pri delu dne 11. 10. 1989 ob
22.30	uri.
Poškodba se je pripetila med opravljanjem dežurstva v TGA. Med obhodom po kotlarni je poškodovanec padel v kineto rezervoarja za mazut. Pri padcu si je poškodoval desno ramo in zapestje desne roke.
Vzrok: Nezavarovan in neosvetljen prostor.
4.	Vaupotič Miran, mat. št. 5181, roj. 6. 2. 1955, stanujoč Lancova vas 48/b, zaposlen v kalcinaciji, po poklicu strojni ključavničar VKV, se je poškodoval pri delu dne 20. 10. 1989 ob
10.45	uri.
DE GLINICA
1.	Strelec Branko, mat. št. 7031, roj. 1.11.1964, stanujoč Stojnci 85, zaposlen v belem delu, po poklicu KV ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 10. 11. 1989 ob 22.00furi.
Pri kontroli delovanja kompresorja Dinkier se je spuščal po lestvi. Pri tem mu je na mastnem klinu zdrsnilo in je z nogo udaril ob tla. Utrpel je zvin gležnja desne noge.
2.	Kojc Dušan, mat. št. 7033, roj. 23. 10. 1965, stanujoč Gregorčičev drevored 13, Ptuj, zaposlen v belem delu, po poklicu KV gli-ničar, se je poškodoval pri delu dne 11. 10. 1989 ob
16,45	uri.
Poškodba se je pripetila pri odpiranju pokrova va-gonske cisterne za glinico. Cev, s katero si je pomagal, mu je zdrsnila iz postavka matice in je z roko udaril ob podest. Utrpel je udarec prstanca in mezinca desne roke.
Vzrok: Poškodovana naprava (zvit nastavek).
3.	Sagadin Franc, mat. št. 4609, roj. 22. 11. 1951, stanujoč Dolič 42/a, zaposlen v belem delu, po poklicu ing.
Ozek trak
Poškodovanec je posluževal stroj za čiščenje glinice. Pri vstavljanju kesona v stroj se je zataknilo vodilno kolo. Ko je hotel z roko odmakniti kolo so sodelavci potisnili keson v stroj pri čemer mu je stisnilo kazalec desne roke med kolo in keson.
DE PROIZVODNJA ALUMINIJA 1 2 3
1.	Bezjak Ignac, mat. št. 4753, roj. 20. 3. 1951, stanujoč Nova vas 51, zaposlen v livarni II, po poklicu valjar aluminija, se je poškodoval pri delu dne 31. 10. 1989 ob
6.30	uri.
Ponesrečenec je šel mimo livnega stroja za ozki trak in z desnim kolenom zadel v rob pomične mize za vodenje al. brame v toplo valjarno. Utrpel je močan udarec in rahlo odrgnino.
2.	Potočnik Ludvik, mat. št. 4001, roj. 12. 10. 1951, stanujoč Ptujska gora 70, zaposlen v livarni I, po poklicu KV livar, se je poškodoval pri delu dne 24. 10. 1989 ob 20.30 uri.
Poškodba se je pripetila v stari livarni. Pri litju aluminija na horizontalnem livnem stroju je prišlo do izbrizga tekočega aluminija, ter je pri tem opeklo poškodovanca po hrbtu in desni rami.
Vzrok: Prelitje vode v ko-kilo.
3.	Pihler Mirko, mat. št. 7790, roj. 5. 10. 1965, stanujoč Dornava 92/a, zaposlen v stari livarni, po poklicu avtomehanik, se je poškodoval pri delu dne 20. 10. 1989 ob 2.30 uri.
Poškodba se je pripetila, ko je poškodovanec hotel izprazniti posodo z žlindro z el. viličarja v mlin. Pri tem mu je talina, ki je bila pomešana z žlindro brizgnila po trebuhu.
Vzrok: Na viličarju ni bilo zaščitne mreže.
Vagon
4.	Nuršec Drago, mat. št. 3655, roj. 27. 10. 1945, stanujoč Apače 134, zaposlen v anodni masi, po poklicu vzdrževalec naprav, se je poškodoval pri delu dne 21. 10. 1989 ob 16.00 uri.
Poškodovanec je s podesta čistil vsipno drčo spodnjega gnetilca. Po končanem čiščenju je zaprl pokrov in hotel sestopiti s podesta, pri tem je zgrešil spodnjo stopnico, pri čemer si je zvil koleno desne noge.
5.	Čoki Slavko, mat. št. 2620, roj. 21. 9. 1933, stanujoč Potrčeva 40, zaposlen v energetiki, po poklicu sti-kalničar, se je poškodoval pri delu dne 4. 10. 1989 ob 16. uri.
Poškodovanec je zaradi urejanja tal iz stojnice turbin prenašal pisalno mizo. Pri prenosu se je miza prepolovila (odstopila plošča) in spodnji del mize je padel poškodovancu po nogi.
Utrpel je močan udarec sredinca desne noge.
6.	Perša Jože, mat. št. 6875, roj. 5.12.1964, stanujoč Mladinska 4, Kidričevo, zaposlen v livarni II, po poklicu pomočnik livarja, se je poškodoval pri delu dne 8. 10. 1989 ob 8.00 uri.
Poškodovanec je polnil S-4 peč iz loncev. Ko je privezoval lonec mu je stisnilo prstanec leve roke med kavelj in lonec.
7.	Kolar Jure, mat. št. 8243, roj. 1. 2. 1963, stanujoč Brodarec 6, Ivanec, zaposlen v hali B, po poklicu KV elektrolizer, se je poškodoval pri delu dne 16. 10. 1989 ob 15.40 uri.
Poškodovanec je sodeloval pri črpanju aluminija. Ko so končali s črpanjem na peči št. 816 je hotel vstaviti v cev al. lonček. Pri tem je cev zdrsnila z roba katodnega korita in mu padla po prstih leve noge. Utrpel je poškodbo palca leve noge.
8.	Plaveč Zvonko, mat. št. 8216, roj. 5. 5. 1969, stanujoč Loperšica 14, Ormož, zaposlen v livarni II, po poklicu PKV livar, se je poškodoval pri delu dne 9. 10. 1989 ob 8.00 uri.
Poškodovanec je peljal z ročnim viličarjem palete na
odlagališče palet. Med vožnjo si je povozil levo nogo. Poškodovanec je dobil nogo pod viličar in je utrpel zvin gležnja ter odrgnine.
Vzrok: Napravilen način vožnje z viličarjem.
9.	Petek Vlado, mat. št. 7001, roj. 6. 7. 1962, stanujoč Cvetkovci 104, zaposlen v hali A, po poklicu žerja-vist — pečar, se je poškodoval pri delu dne 14. 10. 1989 ob 14.30 uri.
Poškodovanec je pomagal vodji izmene tov. Šibila Ivanu iskati napako na prebijalcu skorje. Z ročno svetilko je moral posvetiti mesto iztekanja olja, zato se je povzpel na vozilo. Pri sestopu iz vozila mu je spodrsnilo na mastnem madežu in je z levo stranjo udaril po vozilu.
10.	Bukovič Viktor, mat. št. 7692, roj. 11. 1.1963, stanujoč Žetale 84/a, zaposlen v anodni masi, po poklicu
posluževalec naprav, se je poškodoval pri delu dne 31. 10. 1989 ob 6.15 uri.
Ponesrečenec se je peljal s kolesom v skladišče strojne delavnice. Ko je nameraval zapeljati na prehod preko odprte kinete, • je opazil, da manjkajo plohi. Kljub zaviranju je s kolesom padel v odprto kineto in si poškodoval desni komolec.
DE PREDELAVA ALUMINIJA
1.	Križanec Branko, mat. št. 8216, roj. 30. 3.1963, stanujoč Belšakova 69 — Ptuj, zaposlen na rondelicah, po poklicu strojnik, se je poškodoval pri delu dne 11. 10. 1989 ob 7.45 uri.
Poškodovanec je nesel s sodelavcem kovinski sod od stiskalnice do skladišča olj. Ko sta nesla ni poškodovanec videl, da za njim stoji voziček za zalaganje peči ter je padel na voziček. Pri
padcu si je poškodoval križni del hrbtenice.
2.	Ristov Saško, mat. št. 7668, roj. 13. 12. 1967, stanujoč Apače 181, zaposlen na rondelicah, po poklicu preddelavec, se je poškodoval pri delu dne 25.10.1989 ob 8.00 uri.
Poškodovanec je prelagal kovinske zaboje z ročnim viličarjem. Pri prestavitvi viličarja se je povozil po desni nogi. utrpel je stisnitev gležnja ter noge.
3.	Marodi Marjan, mat. št. 7423, roj. 6. 9. 1966, stanujoč Spuhlja 115/a, zaposlen na rondelicah, po poklicu PKV livar, se je poškodoval pri delu dne 24.10.1989 ob 6.45 uri.
Poškodba se je pripetila pri prebiranju velikih rondel. Poškodovanec se je porezal na ostrem robu ron-dele po dlani leve roke.
Vzrok: Pri svojem delu ni uporabljal rokavic.
4.	Pšajd Polda, mat. št. 6873, roj. 2.11. 1964, stanujoč Lovrenc na Dravskem polju 121/a, zaposlen na rondelicah, po poklicu KV klepar, se je poškodoval pri delu dne 9. 10. 1989 ob 14.20 uri.
Poškodovanec je menjal orodje na tretjem izsekoval-niku. Ko je zategoval vijake si je na imbus ključ namestil cev. Ta mu je zdrsnila iz ključa in pri tem se je udaril po ohišju izsekovalnika stroja. Utrpel je udarec po palcu leve roke.
5.	Vagmaher Vlado, mat. št. 8128, roj. 21. 6.1966, stanujoč Rogaška cesta 2, zaposlen na rondelicah, po poklicu voznik viličarja, se je poškodoval pri delu dne
7.	10. 1989 ob 12. uri.
Ponesrečenec se je spotaknil na vilicah viličarja ter izgubil ravnotežje. Pri zamahu je z desno roko udaril po šipi obratne pisarne, katera se je zlomila, pri čemer je ponesrečenec utrpel vreznino po dlani desne roke.
DE VZDRŽEVANJE
1.	Strafela Vili, mat. št. 6568, rojk. 18. 12. 1963, stanujoč Kajuhova 11, Kidričevo, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu KV ključavničar, se je poškodo-
val pri delu dne 12. 10. 1989 ob 11.15 uri.
Poškodba se je pripetila v elektrolizi A. Pri ročnem izbijanju sklopke iz osi z ročnim kladivom se je poškodovanec udaril po palcu leve roke.
2.	Cebek Franc, mat. št. 5680, roj. 21. 9. 1950, stanujoč Zgornja Pristava 16, zaposlen v gradbenem vzdrževanju, po poklicu zidar-šamoter, se je poškodoval pri delu dne 19. 10. 1989 ob
15.00	uri.
Poškodovanec je opravljal delo na obzidavi kotla v kotlarni. Pri hoji po stopnicah med kotlom 2 in 3 je nerodno stopil in si zvil gleženj desne noge.
3.	Meško Vlado, mat. št. 5295, roj. 28. 1. 1956, stanujoč Sodinci 78/a, zaposlen v elektro vzdrževanju, po poklicu KV ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 18. 10. 1989 ob 11.00 uri.
Poškodba se je pripetila v strojni delavnici. Poškodovanec je delal v skupini za popravilo el. motorja za mokri mlin. Pri delu je poškodovanec hotel iti po dvigalo in ko je stopil na transportno pot ga je zadel el. voziček, ter ga pri tem povozil s prvo kolo po peti desne noge.
Vzrok: Nevsklajenost dela v skupini.
4.	Huzjan Ljubo, mat. št. 5638, roj. 16. 7. 1960, stanujoč Kajuhova 11, Kidričevo, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu elek-tromehanik, se je poškodoval pri delu dne 25.10. 1989 ob 12.00 uri.
Pri zapiranju vhodnih vrat v polnilnici akumulatorjev je poškodovanec z levo roko hotel potisniti vrata, je zadel v žebelj, ter si ga zabodel v dlan leve roke. (Raztrganine dlani leve roke.)
5.	Planinšek Anton, mat. št. 3728, roj. 12. 5.1942, stanujoč Apače 298, zaposlen v tekočem vzdrževanju, po poklicu strojni inženir, se je poškodoval pri delu dne 25. 10. 1989 ob 12. uri.
Poškodovanec je šel skozi obrat livarne I. Pri horizontalnem livnem stroju za 5 kg hlebčke je stopil v 5 cm
CA
0>
►
4>
RAZPOREDITEV ZA DOLOČEN ČAS V TGA
(V ODSTOTKIH OD JANUARJA DO OKTOBRA 1989)
TGA	GLIN.	PRED.	PROM	LLBK	DR .ST.
TGA(BLLBK) PR0IZ.	VZDRZ.	KK	S.ZAD.	SLUŽBE
|^j 1.1.1989	PB plan 1989__________fH povp. 1989	B okt. 1989
M
CA
>
O
u
'■d
03
I	
z	3.2-
LU	2.8
«	2.4-
o	2.0
CL	
<	1.6-
N	1.2
o	
-J	0.8.
>	0.4
LU H	0.0.
X»	
ZAPOSLENOST V TGA KIDRIČEVO
<0D JANUARJA DO OKTOBRA 1989)
TGA	GLIN.	PRED.	PROM ■ LLBK
TGA	PR0IZ. VZDRZ. ^ KK
1.1.1989	|| Plan 1989__________Hlpovp. 1989
									
rj									
|| ||		1							
H		jf							
' Ul		i							
jsl J		1							
J'jpl		p				■ $	i	11	MHMI ":"*:v"*k**
1 g		i	1	B	mn	Ii	B X JölStal51_x L	ii	1 5:051SI8yja=15ia:::jQMS|lt-: toMSiaxiStsrtSfsrJ^ill 1 •
S.ZAD
IBI okt. 1989
SLUŽBE
vdolben jašek, ki je bil napolnjen z vodo in si pri tem poškodoval levo nogo v gležnju. (Utrpel je poškodbe vezi v gležnju.)
6.	Krajnc Milan, mat. št.
5928, roj. 14. 2. 1951, stanujoč Potrčeva 48, Ptuj zaposlen v tekočem vzdrževanju, po poklicu KV ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 23. 10. 1989 ob 7.45 uri.
Poškodovanec je s sodelavcem demontiral zračni motor Kelly diltra v dekom-pozerju. Pri prenosu mu je zdrsnil iz rok (bil je masten) in mu padel po nogi. Utrpel je zlom palca desne noge.
7.	Dugolin Drago, mat. št. 4936, roj. 26. 5.1956, stanujoč Kraigherjeva 9, Kidričevo, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu avtomehanik, se je poškodoval pri delu dne 31.10. 1989 ob 12. uri.
Poškodovanec je popravljal zadnjo premo na prebi-jalcu skorje. Ko je hotel premo priviti na ohišje se mu je ta v rokah obrnila. Pri tem mu je stisnilo podlahet leve roke med nosilno os in Posoda
vezni drog. Utrpel je stis-nitev podlahti.
8.	Kozoderc Miran, mat. St. 7484, roj. 18. 6.1965, stanujoč Podlože 3. zaposlen v gradbenem vzdrževanju, po poklicu zidar, se je poškodoval pri delu dne 4. 10. 1989 ob 8.00 uri.
Pri čiSčenju peči št. 1 v kalcinaciji je poškodovancu padla opeka po zatilju gave, katera je bila v hladilniku kalcinacijske peči. Utrpel je močan udarec po zatilju glave.
9.	Breče Bojan, mat. št. 7712, roj. 16. 10. 1965, stanujoč C. 14 divizije 3, zaposlen v tekočem vzdrževanju, po poklicu el. tehnik, se je poškodoval pri delu dne 9.
10.	1989 ob 11.30 uri.
Poškodovanec je šel na redni obhod električnih naprav v kletnem prostoru livarne II. Pri hoji po stopnicah mu je zdrsnilo in je padel na roko. Pri padcu je utrpel zlom palca leve roke.
Vzrok: Spolzke stopnice.
10.	Kmetec Milan, mat. št. 7856, roj. 25. 4.1958, stanujoč Kungota 93, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu KV ključavničar, se poškodoval pri delu dne 6. 10. 1989 ob 9.00 uri.
Poškodba se je pripetila v strojni delavnici glinice. Pri izdelavi ogrodja police je poškodovancu zdrsnila iz rok pločevina teže cca 30 kg in mu padla na mezinec leve noge.
11.	Plajnšek Janez, mat. št. 5799, roj. 12. 4.1959, stanujoč Tovarniška 1, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu peskalec klinov, se je poškodoval pri delu dne 10.10.1989 ob 7.30 uri.
Poškodovanec je šel iz strojne delavnice aluminija proti skladišču plina. Pri hoji mu je na razsutem pesku zdrsnilo in je s kolenom udaril ob rob vozička za prevoz pločevine. Utrpel je močan udarec kolena leve noge.
12.	Potočnik Anton, mat. št. 6954, roj, 13. 10. 1964, stanujoč Ulica 25. maja 3, Ptuj, zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 2. 10. 1989 ob 9.00 uri.
Poškodovanec je prebijal glavo pnevmatskega prebi-jalca skorje. Ko jo je hotel vzeti iz primeža mu je padla (bilo je mastno) iz rok po nogi. Utrpel je udarec desne golenice.
13.	Strafela Andrej, mat. št. 7527, roj. 25.8.1967, stanujoč Muretinci 44, zaposlen v tekočem vzdrževanju, po poklicu KV elektikar, se je poškodoval pri delu dne 19. 10. 1989 ob 19.30 uri.
Ponesrečenec je s sodelavcem hotel preložiti jeklena kolena 0 150 da bi prišel do gumi cevi, ki je ležala pod omenjenim kolenom. Sodelavec je v tem potegnil za gumi cev in s tem prevrnil prislonjeno koleno, katero je padlo poškodovancu po nogi. Utrpel je udarec palca desne noge.
14.	Polanič Jože, mat. št. 5191, roj. 10. 3. 1948, stanujoč Zagrebška 1, zaposlen v
strojnem vzdrževanju, po poklicu ključavničar, se je poškodoval pri delu dne 18. 10. 1989 ob 9.30 uri.
Pri popravilu vozila za čiščenje je poškodovanec padel v kanal za popravilo vozila. Pri padcu si je poškodoval vratna vretenca, levo roko — mezinec, ter desno nogo.
Vzrok: Pri delu mu je spodrsnilo na mastnih tleh ob kanalu.
15.	Peklič Janez, mat. št. 5252, roj. 9.12. 1954, stanujoč Ulica Borisa Kraigherja 17. zaposlen v strojnem vzdrževanju, po poklicu varilec; se je poškodoval pri delu dne 25. 10. 1989 ob
12.00	uri.
Poškodovanec je varil drčo za pepel parnega kotla št.
3.	Pri čiščenju žlindre mu je priletel tujek v levo oko.
DE DRUŽBENI STANDARD
1.	Trček Frančka, mat. št. 8291. roj. 9.11.1967, stanujoča Podvinci 122, zaposlena v kuhinji, po poklicu pomoč pri pripravi hrane, se je poškodovala pri delu dne 13. 10. 1989 ob 02.00 uri.
Poškodovanka je v obratu družbene prehrane pekla palačinke. Ko je izlila vroče olje iz ponve v lonec je olje brizgnilo in jo popeklo po podlaktu desne roke.
STROKOVNE SLUŽBE
1.	Pernek Marjan, mat. št. 5719, roj. 6.10.1960, stanujoč Borisa Kraigherja 1, zaposlen v nabavni službi, po poklicu PKV delavec, se je poškodoval pri delu dne 17. 10. 1989 ob 11.00 uri.
Ponesrečenec je s sodelavcem prenašal kartonske škatlje s filter vrečkami. Pri prenosu je hodil vzvratno in ni videl lesenega zaboja za sabo. S sredincem leve roke je zadel ob njega in utrpel stisnitev drugega sklepa na prstu.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Odlitki
Gorjupovi dnevi — študijsko srečanje slovenskih novinarjev
Milan Kučan
Žalec zaradi hitre ceste malce odmaknjeno mestece, je od 9. do 11. novembra živel za slovenske novinarje. Povsod, trgovinah, kioskih, gostiščih, kamorkoli si se ozrl, je bilo polno plakatov, ki so opozarjali na Gor-jupove dneve — tradicionalno srečanje slovenskih novinarjev.
Nekateri so vedeli, kaj je to, mnogi pa ne, kot možaka srednjih let, ki sem ju srečala ob dvorani, ko sta prebirala plakat in se čudila zastavam (del. org. — sponzorjev). »Kaj pa so to Gor-jupovi dnevi«, je vprašal prvi. »Ne vem«, mu je rekel drugi in dodal »Hudiči, si jih videl včeraj, koliko jih je bilo od televizije in snemali so. Zdaj vem, zakaj plačujem tako visoko televizijsko naročnino«.
In če vprašate, kaj so bili letos ti dnevi, bi na kratko rekla, da so bili kraj, kjer se nas je zbralo mnogo, od velikih »peres«, znanih TV obrazov, do nas majhnih in nepoznanih, skritih za tovarniškimi ograjami. Bili so dnevi, ko smo se veliko spraševali, odgovorov, vsaj pravih pa ni bilo. Ni bilo tudi tistih, ki bi nam jih lahko dali.
Letos so bili med povabljenimi tudi vsi predstavniki novih zvez , ki so sodelovali v diskusiji. Rekli so:
Pučnik, SDZ g|j| Da bo slovensko novinarstvo samostojno in neodvisno, ni stvar politike, ampak naše splošne kulture.
Usoda novinarstva je odvisna tudi od profesionalnosti.
Oman, SKZ — Imate možnost, da celo zmagate na volitvah, če boste objektivni in pošteni.
Gošnik, Zeleni — Smo za neodvisne medije in zavest-nost profesionalnosti.
Splihal, FSPN - Storitve novinarja niso namenjene politiki, ampak publiki. Njej bi morali biti zavezani. Realizirati pravico do obja-
ve mnenja, to je temelj profesionalnosti novinarja.
Janša — Absolutne nevtralnosti ni, mediji so orožje politike.
Pavliha — Sem proti pluralizmu. Nenadoma so nekateri novinarji pluralizem pojmovali tako, da so proti tistemu, na kar so včeraj prisegali. Raje se pogovarjajo o novinarjevi poštenosti, ne o pluralizmu.
V času pred volitvami, ko se vsi sprašujemo, kdo bo kaj in kje, v tej ali oni stranki, komu zaupati, smo se tudi novinarji začeli spraševati, čigavi bomo, ali pod okriljem skupščine, SZDL kot doslej, bomo novinarji strank... in vprašali smo se celo, ali lahko tudi mi zmagamo na volitvah.
Po pogovoru o pluralizmu in občnem zboru je ostalo kup odprtih vprašanj, ki smo jih preložili na naslednje dni. Veliko bolj zanimivo in prijetno pa je bilo poslušati gosta srečanja. Pred polno dvorano domačih novinarjev in povabljenih iz Italije, Madžarske in tudi Poljske, je duhovito, brez zadrege, navajen vsega hujšega kot bodic domačih novinarjev, odgovarjal na vprašanja Milan Kučan, za
zdaj še prvi mož slovenskih komunistov, ki nam je jasno povedal, da ne misli več kandidirati.
Naj zapišem nekaj zanimivih misli iz pogovora.
—	O položaju Slovenije v Jugoslaviji
Slovenija je del skupne države po svoji volji in zato ima tudi pravico odločati o tem, kakšno bo naše življenje.
—	O vstopu v Evropo.
Nekdo je dejal (zunaj naših meja) »želite v Evropo, Evropa vas pričakuje«. S tem je jasno povedano, da nam nihče ne bo pomagal vstopiti, le pričakujejo nas. Sami bomo morali narediti še veliko, da bomo sposobni delati in živeti na ravni evropskih standardov.Ohrani-mo svojo suverenost (ne bomo lakaji), ponesimo s seboj civilizacijske vrednote.
—	O tem, ali kaj obžaluje, kar je storil oziroma česar ni.
Žal mi je, da smo se spustili v neproduktivne diskusije. Ni več demokratičnega dialoga in zdaj želi ena polovica Jugoslavije zapreti drugo.
—	O četverici in sojenju.
V tem procesu nisem imel nobene vloge. Janše nisem nikoli politično tako visoko cenil, da bi ga moral na tak način žrtvovati.
—	O emigrantskem tisku.
Pravno formalno še nerešeno vprašanje. Zapreke pa niso več takšne kot so bile. Zapisano bo v predlogu za kongres, ni pa še enotnega jugoslovanskega predloga. Kdor hoče v tem prostoru kulturno ustvarjati, naj se mu to omogoči.
—	O procesu v Titovi Mitroviči.
Zavzemam se za abolicijo, toda če bi sodili meni, kar ni izključeno, da se ne more zgoditi, bi mi bilo ljubše, če bi mi sodili javno. Ne smemo že naprej dvomiti v sodišče v T. Mitroviči, saj je prevzelo veliko odgovornost pred vso svetovno javnostjo.
■ O vernih v ZK.
Religioznost ni ovira za članstvo ZK. Tudi veren človek lahko zaupa programu in ga vzame za svojega.
|1|| O podjetništvu.
Vsak naj bo toliko vreden kot ga priznava tržišče in kot sam o sebi misli, da je. Napraviti bo potrebno konec temu, da odidejo nekateri iz delovnih organizacij z boljšimi programi, pa tudi stroji in postanejo podjetniki, delavce pa pustijo v breme družbi.
—: Verjame v slovensko pomlad?
Verjamem. Po vsaki zimi pride pomlad. Več nas bo, realnejša bo. (Toda naj se ne zaustavi na Kolpi, kot je zapisal Pavliha).
- — Neodvisno novinarstvo je?
Ni ga. Prihajajo strankarski časopisi, ki so oziroma bodo zelo odvisni in strankarsko angažirani.
Iz predelave
Veliko za šaloy malo za res...
Če vam delo ne gre od rok, če vam drugi venomer mečejo polena pod noge, če opravljate dela in naloge, ki jih ni v vašem opisu, če je šef večno nezadovoljen z vami, če... potem vam v » pomoč« posredujemo nekaj »pravil« in »zakonov«, ki smo jih izbrskali iz knjige Ichaka Adisesa: HOW TO SOLVE THE MISMANAGEMENT CRISIS«.
Za začetek Borenovi zakoni
Prvi zakon: Če ste za nekaj odgovorni, potem to dobro premislite.
Drugi zakon: Če se ne znajdete, potem posredujte naloge drugim.
Tretji zakon: Če ste negotovi, potem mrmrajte.
Rangnekarova pravila, kako se izogniti sprejemanju odločitev, odgovornosti
Prvo pravilo: Če se lahko izognete sprejetju odločitve, potem to nemudoma storite
Drugo pravilo: Če se lahko izognete sprejetju odločitve, potem ne počnite tega vi.
Tretje pravilo: Če lahko nagovorite nekoga drugega, da se izogne sprejetju neke odločitve, pote ne počnite tega vi.
Četrto pravilo: Če ne morete najti osebe, ki bi se namesto vas izognila sprejetju neke odločitve, potem imenujte team.
Če ste že uporabili vse neprimerne izraze s katerimi imenujete svojega predpostavljnega, ko ste jezni nanj in se ne spomnite ničesar novega, tako, da se ponavljate, potem vam posredujemo nekaj izrazov za šefa. Naprimer: rt-W osamljeni komandos,
—	birokrat,
—	požigalec vsega možnega,
—	brezkoristen človek,
—	priganjalec Sužnjev,
—	dobročutni blagi princ,
—	paternalistični birokrat,
—	drugorazredni trener,
—	solo graditelj,
Y demagog,
—	lažni vodja,
—	živa muka,
—	karizmatični guru.
Če boste v praksi uporabili kateri izmed predlaganih »zakonov«, »pravil« in izrazov za šefa, pa v glavi dobro »premučkajte« besede Roberta B. Andrewsa: »VEČINA NAS VERJAME, DA SO DRUGI NESPOSOBNI«.
Zahvala ob odhodu v pokoj
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem Laboratorija za merHve za darilo, ki mi bo trajen spomin.
Enako hvala tudi sindikatu za poslano darilo.
Vsem delavcem TGA, posebej pa DE Kontrola kvalitete, želim obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
Rastislav Predikaka
Izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo - Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 4000 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975.