(ZJutranJe izdanje.)
146 številka-:
„BDINOlT"
uhaja po trikrat na teden t tostili iz-danjih ob torkih, Aetrtkih
m aobotnh. Zjutranje iz<l>mje izhaja ob «. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Ohojao iidanje stan«: ■a Jed.n nue« . t. _.»o, inveu Avstrij. f. l.«u M tri mi-ss« . . . 2.«i	' , _
«a pol leta , . . {,._ " " * *a tu lato . . , 10,— „ „
Ni aarsiks brtz priložene naročnine t«
ne Jemlje otlr. Posamične ituvilk« ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lr*tu po a nvč., V Gorici po 3 nvJ. Sobotno veierno udanje V Irttu M n*., v Gorici « ni.
EDINOST
Glasilo
ilovenaketfa polit!6netfa druitv
Ostani *«• rakune po tnrifu v petitu; za it? z ilobelimi črkami nt* plačuje tiro-tof, k.ilikor oberg* ravadnih vrhtio. I'i>-'i»n« uKninnioo in j trnazahvale. I«-n. a<"i ogla«i itit. no rs«1 u naj o po pugailbi.
Vsi dopisi nuj so puiiljajn uredništva: ulit i ('»»..riu* 4t. 1:«. \ nakn pi-mo mara biti frankovan k.ir nefrauk.ivniia »• n« sprej <rnajo. Rokopisi se u« vračaj«.
Naročnino, reklamacije in ojrl.iso spre-icma ui>rarniitvo ulica Uoliat pio -cela kit. 3, II nadat. Odprto rcklumacije so proste poštnine.
za Primorsko.
,r »tin««M jt rin/'
Crtice
o koaliciji.
Kdo bi se vedno mučil resnimi dokazi in raamotrivanji! Besna borba mora naposled utruditi človeka ; zato je včasih dobro, da se tudi nato pošalimo: nedolžna iala nam daje duikajn odpoćitka ter nam sajedno vedri utrujeni dub. A ne le to: » žali je mnogokrat »eč resnice, nego pa t najgoetobesednejem modrovanju.
Nadejamo ae torej, da uatrežemo našim čestitim čitateljem, ako napiiemo tu nekoliko dovtipnih Črtic o koaliciji, koje je pri-neael v svoji zadnji številki dunajski tednik „Dia Zeit*. Smejali ae bodo gotovo, a no prisežemo, da bi ae kdo med njimi tudi ne — jeiil. Povoda je dovolj v teb črtioah — ■mehu in nevolji.
Torej aačnimo:
Trajni obatanek koalicije jo torej sago* tovljen. Kajti brea koalicije — tako tatrjajo oflcijoii — ni volilne reforme. Po takem mora koalicija obatati vsaj tako dolgo, dokler ■e ne uresniči volilna preoenov*. To je jasno. Tae drogo je le računska naloga. Po zakonih regeldetrije, katerih tudi mogočna koaliciju ne more „sapostaviti", potrebovala bode koali ti ja pri jednaki hitroati njenega dela aa volilno preoanovo, oelih 77 let (to je: aedom-iatedemdeaet let), da obdela avoje, 230 po-alaneav broječe moitvo m volilno preoanovo. 77 let: aveto fttevilo t
•
* •
Toda tudi teh 77 let le ni maksimum, ampak minimum dolgotrajnosti koalicij«, ae, kakor inano, tudi v jednem letu ni posrečilo, da bi tri načelnike klubov spravili pod jeden klobuk volilne preoanove, torej tudi 230 koalieijakih mol ni obvetan'h dognati kakov takon v T7 letih. Saj ai prav lahko dajo tadi 99 let česa a« to. In Če tudi volilna preoanova rea kedaj postane takon, vendar tadi potem ne treba koaliciji, da bi legla na smrtno poateljo svetovne sgodovino. Kajti volilni preoanovi, kakorino hoče koalicija, kakor anano, ni namen — v tem tiče vae teiave — poruiiti koalicijo, ampak ohraniti iato. Koalicija naj ohrani avoj obatanek tudi tja pr6ko volilne preoanove ter ovete ie
„ta najpoanejie rodove*.
• *
Koalicija ima popolnoma prav. Koalicija dovoljuje poljskim grofom — spomnimo ae le na slučaj grofa Dtiedustjckega — osnovo družinskih fidejkomiaov. Zakaj naj bi ai ne uatvarila neke vrate politiiki fidejko-m i s, kateri bi jej aagotovil obstanek ta „večne čase*. To je brez dvombe največa —
PODLISTEK.
V	spomin petdesetletnice
paaalkA limon« Gregovći Aa.
Spitala hvaležna učinka.
(Konec).
Gregorčiču n&rodno delo ni aamo nekak »aport", ampak najsvetejia dolžnost, kateri dolftnoati se ne sme odtezati nikdo. V tem pogledu je nai peanik jako strog, kajti kliče nam, da „Življenje ni praznik*: Ne samo, kar veleva mu stan. Kar more, to mož je storiti dolian !
V	avojem vaviieoo idejalnem rodoljubju vidi Gregorčič vae hibe in nedostatke v naften narodnem življenju in tako vidi tudi, da raaumniitvo slovensko ne apolnjuje v polni meri avoje dolžnosti, zlasti, kar ae dostaje vagoje otrok ; toda preblag je, da bi koga žalil. Noče kregati nikogar, zato svari nafte raaumniitvo te indirektno a tem, da mu po-atavlja v vtglod „Kmetako hifto* i
Ti lego naše ei obranil, Deduje jih po oči sin, Le ti nai jeiik ii ohranil, Da ni aatrl ga nam tuj Sini
jedina — politiftka ideja koalicije. To pa ni lahka nalog«, dobiti za isto pripravno posta-vodajno formulo, katera bi vezala železnimi oklepi tudi vsa nreledrijn ministerstva in dr-žavne tbore. Toda bila bi popolnoma vredna velikega zaičitnika rodbino Diieduszycki, Ii-
beralnega dvornega svetnika Esnerja.
*
* »
Koalicija zasluži svoj fidejkotnit. Kajti ista je pravo za pravo jedna sama velika družina, v kateri vladajo sedaj tastje, katerim bodo sledili kedaj tetje. V uradnem listu je žo aedaj opaziti neko premikatijo razredov navzgor v ženski liniji koalicije. Par vzgledov : Bivši nntarijatski kandidat dr. Ignaoij Roancr je poatal nižji tajnik v nauč-nem miniaterstvu, ne da bi bil položil niti politiiki uradniiki itpit; titularnega namest-niitvenega svetovalca dr. pl. Dunajevvskfga ao pa pozvali kot aekoijskega načelnika v ministeratvo za trgovino. Dr. Roaner ima za ženo nečakinjo, dr. pl. Dunajewski pa hčer naučnega ministra koalicije. Ko jo mladi Dunaj*wski, ain „finančnega ministra polj. akega*, pred leti pod Taaffe-om kar hkratu, .izven toure", postal namestniitveni svetovalec, tedaj ao ropotali nemiki liberalci o nepotizmu, Danes — molk. Kajti med tem je koalicija via Madejiki stopila v ovaitvo a družino Dunajetrskega in pokopan j«i stari prepir.
#
* *
Rodbinskega značaja koalicije ne razume nikdo bolje, nego mož odlične rodbine, kateri
• tuji kuallvljl u. buiM * miti. -tn..iwuB. H><«
S četero koaliranimi strankami (nemškimi liberalci, konservativci, Poljaki in Coroninije-vim klubom) postopa se kakor z otroci. Kadar postane mrzlo — ali ni rea P — potem kupi mama, ki ima itiri otioke, itiri čepico, itiri plaičeke in itiri paro gorkih čeveljčkov za avoje otročiče, pa popolnoma jednake, da ne bi jedno dete savidalo drugo. Tako je tudi koalicijsko ministorstvo, ko je nastopilo mrzlo vreme, pogrelo vaako koaliranih atrank tjednim tajnim svetnikom; nemftke liberalce t grofom 0*waldom Tbunom, konservativce t grofom Eduardom Palffyjcm, Poljake t grofom Stanislavom Budenijem in one okoli Coroninija z barunom Ludwiga-torffom.
*
« *
Ako je knea Windischgrittz mama, je pa grof IIohonwart papa koalicije. Papa koalioije jo često prtv godrnjav in uporen, aoaebno tedaj, ako mu pride pod noge nem-ftkoliberalno dete. Nedavno, radi volilne reforme, ae je baje cel6 nekoliko kujal z mamo.
Se avojo hvaležnostjo do naiega kmet-akega stanu spaja Gregorčič hvaležnost do svetih blagovestnikov Cirila in Metoda na tem, da ata prižgala rodu slovanskemu luč jedino prave svote krščanske vere in iskro plemenitega rodoljubja:
Solunska sveta brata dva, Ki dede sta tako krstila, Ki joiik nnS branila sta, Nai jezik pobvetilu sta. A potem se spominja vso neizmerne bede, kojo je pretrpel rod nai tekom stoletij: Ce drugi intajo sretniko, Ti si pa udrod svetnik, Preganjan zatiran od vokev, Najveći svotnik — mučenik ! Naposled se apominja tudi — samega aebo I Srco mu krvavi videčemu, kako ga preganjajo in zatirajo neprijatelji — aorojoki. In v tej srčni britkoeti vsklika:
Bi-itkoitl in boli tam nixcm poznal, Pijoč lo sladkosti Bem ra*el, Da bil bi pnč vedno tam gori ostal In čeda ofetove pusot I In mi so ne čudimo nikakor želji njegovi, da bi bil ostal tam gori v krasnih planinah ; saj ga tam ni nibče napadal. Živel bi bil mirno —- toda Božja volja je hotola dru-
Ali kukor aatrjujejo verodoatojno priča, dogovorila sta se zopet, pri či>mor jo mama ponovila prisego večne zvestobo. In veselje
in sloga povrnila sta se v hiio koalicijo. *
* *
„Die Zeit' jo napisala še nekoliko osoljenih črtic, toda menimo, da so se nnSi naročniki žo prepričali, da jo tudi v Šaljivi obliki mogoče prav primerno označiti kakov politiiki tistem.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). Povodom razpravo o cesarski naredbi z dno SJ4. julija 1804, tičoči se dozvoljovanja podpor onim krajem, ki trpe pomanjkniijo vsled elementarnih nezgod, trdil je posl. P u r g h a r t, da Čeika plačujo na davkih 70 000 000 gld., od katero svote jej vrača država le 40 milijonov. Zato ima dežela Čeika pravico do podpore, ako naRtane beda. Podpore pa bi so moralo dozvoljevati takoj, ne pa po jodnom letu, kakor se je v resnici dogodilo, — Naglaiali *mo že v večernem izdanju od mi-nolega torka, da so je v nadaljevanju raz-pravo o kazenskem zakonu poročevalec Kopp potegnil za to, da so odpravi smrtna katon. Za odpravo smrtno kazni ae je posebno toplo potegnil tudi posl. Roazkowaki, sklicuje se na zapovedi in načela vero krščanske. Posl. dr. Scheicher pa jo nciglaial, da bogoslovna veda
zon noobhodno potrebna^ v varstvo človoftko družbe, treba jo uporabiti.
Volilna preoNiiova. Odsek za volilno reformo posvetuje so pridno, lo žal, da ne vidimo nikjer niti senoo kakega pozitivnegA vspeha. Otisijozna glasila zatrjujejo sicur — in to naj bi bilo dobro znamenjo —, da so vso koaliratio stranke kar navdušene za volilno preosnovo, pozabljajo pa pristaviti, da si vsaka stranka želi drugačno volilno preoanove, prikrojeno na život dotično stranke. Hohenvvartov klub ai misli tako proosnovo le na podlagi delavskih zbornic, Poljaki in Nemci bi hoteli, da so tasnujo peta kurija, v kateri bi volili delavei in mali davkopla-čevalo?, konservativec Dipauli je za volilno preosnovo na podlagi organizacijo zadrug po poklicu, vspoli pa je tak, da so ne morejo zjediniti niti v načelnih glavnih stvareh.
Napoalod so je mladočetiki poalaneo Sla* vik izjavil proti temu, da eć manjii davkoplačevalci uvrato v jodnu kurijo, kajti ni smoti pooatrovati nasprotja mod onimi, ki
gače. Bog jo hotel, da naj trpi in si zasluži venec mučeniiki.
Kako milo prosi svojo prijatelje, da mu ostanejo zvesti, ko jo prihrula nadenj novihta „b Krasa"; kako ga boli, videčega, kako so zavijajo njegovo misli in besedo : Haj človek som in rahol čut imatu : Da v borbi britki duh bi mi no uklonil, Na Vas so, srua zvesta, bom naklonil. Ne varai se, blagi mož: nebrojno jo zvestih are, ki čutijo s Teboj in ki bi Ti radi olajšali bol, katero eo Ti usekala trda, jeklena srca, ne poznajoča ni ljubezni, ni milosti — arca, ki bi hotela z gol'jačo spoditi vso ljudi v jeden iator, a ne pomislijo pri tem, da mnogi ob udarcih obleže sredi pota, izmučeni in krvaveči. Vodi, divni nai Gregorčič, da nad Teboj čuva Oni, kateri To jo poslu! in kateremu je poznano člorečku srce v naj-»krivnejSih njega gubah : On in le jedino On ima pravico soditi iu nikdo drugi.
A Ti, ki nosii v svojih prsih toli blago, plemenito in sočutno srce, Ti, ki ne poznai eovraitva, ampak le ljubezen in — odpuščanje, vsklikni jim : Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.
Ti si opeval atvarjonjo — a kdo Te jo
kaj imajo, in onimi, ki nič nimajo. Med davkoplačevalci od 5 gld. naprej ni nikake razlik«! glede na volilno pravico, naj žo plačujejo 5 ali I000 gld. davku. Holnko no bi smeli delati razliko navzdolaj : vsakdo imoj volilno pravo, ki plačuje kaj davka. 8icor pa so Mladočehi za splošno in jodnako Volilno pravo, ker ae jim vidi isto kot na j ko n-servativnejii volilni ti a to m, kateremu m en tt ti j ti ju pritrdil Mi balgijski minister Beernaert.
Različne vesti.
Osobna vest. Glavni učitolj na Ljubljanskem učiteljišči, gosp. prof. Josip C e l o a t i n, stopil j« v pokoj.
Odlični bratje. Te dni bili ao pri Nj. Veličanstvu v avdijenci trije bratje, namreč sinovi pokojnega kontreadmirala Friderika pl. Ivanoiiča, da se zahvalijo cesarju, ker ao bili a 1. novembrom t. I. vsi trije proinaknjeni s svojem vojaškem Činu. Ti trijo bratjo 8n : general IIo iirik pl, Ivanovišio, poveljnik 11), brigade pehote; podpolkovnik Krnil pl. Iva-noiič, poveljnik 17. lovskega bataljona in major Artur pl. Ivanoiič, povcljuik dopolnilnega okraja deželnih strelcev v Inouiostu.
Shod zaupnih mol In triaiko-lstriki zaupni molje. Z mnogih stranij povprašujejo, kak o to, da no poročamo obširno o shodu zaupnih mož v Ljubljaui, posebno t otirom na postopanje tržuiko-istrakih zaupnikov. Na to odgovarjamo, da amo smatrali ta shod fcijoTno' poročilo. Vsiea* rizhiti lirmtV porofli v tujo časnike, katera bi utegnila napačno osvotiti naie stališče, prisiljeni smo, da prihodnje dni opravičimo pred javnostjo avojo postopanje. Dotloj prosimo potrpljenja.
ču|tel Čujte 1 .Slov. Narod* od mino* lega torka piše: „Ne sicor iz avtoritativnega, vendar pa iz povaom zanesljivega vira izvedeli auto, da ae v pogodbi, katero ste sklonili mod Babo Avstrija in Italija kut člona trojno tvoze, zagotavlja italijanski narodnosti varovanje nje poseatnoga sta-nja v Trenti nu, v Trstu in v Istri.1'
Teško se premagujemo, teško brtdamo svoja čutstva — toda mora biti: niti besedico nočemo pripomniti za danes. Puo pa za-htovamo od oblasti, da govoro one, da nam povedo brez ovinkov, ali jo kaj in koliko resnico na voati „Slov. Naroda". Mi molčimo — slavna vlada ima bosedo.
Za drulbo sv. Cirila in Metoda nabrali so o priliki svatbo Stare Antonu iz Konto-velja 2 gld. 37 nč.
ustvaril! P	Ti t-i opeval delo Stvurnikovo
pa pravijo,	da Njega žališ !!!
	1» lo mojftra hvali.'
	bolo tu hvaliti
	Mojstru so no žali!
	Stvarniku opeval
	Ti si vsaki cvetki.
	Modrost Njegovo razodeval
	Kukor pesnik redki!
	Pesmi to puhtelo
	K Mojstru so visoko.
	Njeiuu i'azudeki
	Misel so globoko:
	Pronil si klečajo
	Prosil si jokajo :
	Oje mili, očo mili,
	MoJega naroda —
	He usmili!
	Daj modrosti,
	l>uj kreposti,
	Da ho hodil pravo pot,
	Tebe ljubil, se no zguhi).
	Ti ga varuj greha, zmot !
	Očo mili Tu pnsluial
	Ter usliSul profinjo j«
	Pojdi sinko ! Ti velel,
	Jaz bom skrbol tud za te!
V Kobaridu, 15. uovembru 18(J4.	
	Darink
Mestni svit triaiki je imel dne 4. t.
sa. svojo XXVIII. sejo. Seja bila je malo zanimiva. Po odobrenju »apianika poslednje •eje prečitalo se je pismo o. kr. osrednje ko« misije ta umetne in zgodovinske spomenike, v katerem se sahvaljuje na tem, da je mestni svit stavil t proračun prihodnjega tet« svoto 300 gld. ia pripravljanje arheologiikega zemljevida Trsta in Istre. Zatem se je prcćitala spomenica pedagogidkega druitva, v kateri na* • vetuje i to, da bi se ločile osnovne in mehanske iole jedne od drugih. To spomenico i** rotili so po nasvetu dr. Combija šolskemu odseku v proučevanju in svoječasno poročilo.
Svetovaleo S p a d o n i , nemirni duh mestnega sv&ta, inrerpeloval je župana, sakaj so se osnovne lole zopot odprle bai sedaj, ko se pojavlja do 60 alučajev dAviee na teden, v tem ko so se saprle v dobi, ko je bilo le okolo 20 slučajev v tednu. Župan je odgovoril, da je nameatniitvo nameravalo odpreti iole ie dne 26. novembra, toda mestni magistrat je predloiil, da naj se odprtje odloži aa nekoliko dni, ker se je bai v oni ddbi bolezen pojavljala nekoliko močneje. Konečno je župan opoioril ie na dejstvo, da je epidemija poslednje dni odlegla, kajti dne 3. t. m. bili so le trije, dne 4. pa je bilo iest novih slučajev; v ostalem pa ima de-ielna vlada odloČiti, kedaj naj se iole odpri. Interpelant dr. Spadoni zahvalil se je na odgovoru, naglaiajoč, da je razvidno ia tega odgovora, koga sadene odgovornost na tej naredbi.
Zatem jo sbor prestopil k točkam dnev-nega reda. Poročilo iolskega odseka o na« redbi o. kr. namestniitv«, s katero obastar* Ija isvriitev snanih dveh sklepov mestnega sveta, vsled katerih naj se takoj odstranijo is ljudskih iol v okolici semljeviđi s hrvatskim tekstom ter se nadomestijo s takimi, ki imajo italijanski tekst, vsel je sbor na sna-nje. Po nasvetu iolskega odseka samega (Aha t) sklenili so, di ne napravijo utoka (rekurs) proti namestniitveui na-redbi, ampsk da naprosijo ministarstvo v posebni spomenioi, da naj isto odpravi dotične učne pripomočke, nadomestivii jih s primernejiimi.
O natečaju sa Rossettijev spomenik pre-čitalo se je pismo odsotne«* svotovaloa dr. Oairiogerja, v katerem predlaga, da naj se posove * rassodstvo tudi jeden arhitekt (Nordio) in da naj se prepusti mestni dele* gaoiji, naj isbere kiparja ta kolegij. Ta predlog je sbor vsprejel.
Potem so pročitali poročilo savoda »Isti* tuto di soiense e letere1 v Benetk ah, kateremu je bila poverjena ras-sodba o poljudnih spisih, katerih najboljši dobi natečajem razpisano nagrado mestnega municipija. (Značilno tudi to; v Benetkah naj sodijo o vrednosti spisov, katere naj nagradijo v Trstu! Stavec.) Ta „Jstituto* predlaga, da naj se nagrada ne priposua nobenemu iimed 10 natcoate-Ijev. (Menda sato ne, ker dotični spisi niso pisani v .pravem* italijanskem duha P Stavec.) Tako je mestni «včt tudi Btoril. (Prav je imel! Stavec.)
Nadalje se je sbor izrekel proti odstopu jednega komada obrežja pri sv. Andreju, ka* terega želi odkupiti podvzotnik Veneziani, ter dovolil tukajšnjemu pndagogiikemu dru* itvu 100 gld. podpore za društveno knjižnico in 400 gl. za podporo učiteljskih kandidatinj.
Slovenska lota pri sv. Jakopu. Podpisano naznanja vsem starišem, ki pošiljajo otroke na slovensko iolo, da prične poduk v četrtek 5 deoombra t. I. Zaprta ostaneta Se dalje pri raared in o t r o 9 k i vrt
Vodstvo. Ravnopravnost v znamenju koalicij«. V
seji dežolnega sbora iBterskega dn6 29. jan. 1894 interpelovali so o. kr. vlado posl. Jenko in drugi, zaradi volitev v trgovinsko in obrt-nijsko zbornico v Rovinju, izvriiviih se meseca dcoembra I. 1893.
V tej interpelseiji naglaiali so, da volitev ni bila pravilno razglašena. Kajti vsa naznanila itd. bila so samo italijanska, katerega jezika mnogo volilcev ne razume. A tako postopanje nasprotuje tudi snanemu §. 19 drž. tem. zakona. Volilci pritožili so se zarad tega naravnost pri miniBterstvu. — Tudi reklamacije se niso reiile, nego volitev so je vršila na podlagi prvotnih napačnih volilnih imenikov. —
Na omenjeno pritožbo voliloov izdal so je to dni sledeči odlok :
3901.
Slavni odbor občine
Podgiad.
Vsled odluka vis, e. kr. ministerstva za trgovino is dnđ 23 3 94 it. 418, oziroma vis. e. kr. namestništva v Trstu is dnć 234 94 it. 6059 vabim slavni odbor, gospodu Sls-voju Jenko-tu, v reiitev njegove v svojem in v imenu drugih volilcev pri vis. c. kr. mi-niaterstvu notranjih sadev vložene in od tega ministerstva vit. e. kr. ministarstvu za trgovino odstopljene pritožbe v zadevi volitev v trgovinsko in obrtninsko zbornico v Rovinju naznaniti, da se postopanje volilne komisije v Rovinju gledć jezika opira na posebni sklep te komisije in da se trgovsko m*nisterstvo n e more vtikati v to sadevo, ker spada omenjeni sklep v kompetono) volilne komisije in kor so naredbe, ki pristoje toj komisiji v smislu g. 9 postave is dnć 29. Junija 1868 it. 85 dri. zak. končno veljavni.
Volosko d nt 22/11/94
C. kr. okrajni glavar
Fubiani s. r.
K temu opažamo samo, da je bila pritožba iz meseos deccmbra 1893, reiitov ministerstva iz dni 23. 3. 94. namestništva iz dn6 23./4. 94, okrajnega glavarstva iz dnć 22.11./94 in obč. upr. odbora iz dnć 3./12. 94.
Glmnazii V Kranju. Ministerstvo za nauk in bogočastje dovolilo je, da se na drž. gimnaziju v Kranju vpelje neobvezni pouk v petju in risanju. V petju bode poučeval učitelj g. I. Pesdič, v risanju pa učitelj g. Henrik Podkrajiek.
Raco, da si mastnejio ne moremo misliti, poslala je sopet v svet „Gazzetta di Ve-nesia." Pripoveduje namreč, da v vatikanskih krogih strogo obsojajo Italijanom sovražno .'□stopanje ikofa tržaškega ter da bode pri* tožba občine trftaike povod ostremu ukoru za ikofa. — Ne motimo se menda, ako rečemo, da je tudi v tem slučaju želja porodila misel, kajti ne vidi se nam bal vorojetno, da bi .vatikanski krogi* prijavljali svoje sklepe in nakane najprvo „Oassetti di Vonosia.*
Iz št. Petra na Kraeu. V pojasnio apre* pirne sadove" glede kmetijske podružnice v Št. Petru na Notranjskem in vseh priokčenih in nepriobčenih sporočil blagovolite prejeti resnici na ljubo te-le podatke v svoj cenjeni list.
Dne 15. aprila se je sasnovala in dne 14. junija 1894 leta se je potrdila naia kmetijska podružnion. Deluje tedaj dobrega pol leta. Hinavsko zlobna roka ruje in ščuje so* per njo „kar na rabuto* in to radi tega, ker se nikomur ne mara klanjati bres potreb« in se nikakor no spuičati na politično polje, koder jo hočejo imeti na vsak način nekateri „čudni kmetovalci*. Že v tretjič je bila tako ostudno napadena. Dokasalo se jej ni dosedaj najmanjšo hibe. Pa kako tudi P Vsaj je storila vse, kar je bilo v njeni moči vkljub vednemu rovanju proti njej. Imela je v tem kratkem času dva občna sbora, tri vselej polnoitevilno obiskane od-borove seje' s bogatim vspehom. Dve, oziroma tri okrožnica so vnemale vse vnete kmeto* valoe na resno delovanje v povzdigo natega kmetijstva. Vspeh je bil, da se je udom preskrbela brezplačna mlatilnica, slamoresnioa, žitočistilnik (pajkelj) trije trijerji (katerih jeden je lastnina podruinioe). Razun tega so so druitveniki zbirali v posveto vsako zadnjo nedeljo v mesecu v tukajšnji ioli. Vsakemu se je postreglo drago volje, kolikor najhitreje mogočo. Oe so pa kedo morda tudi radi no-srr.mnega hujskanja ni hotol posluževati teh pripomočkov, to ni krivda odborova, pač pa maločastna sasluga prikritih hujskačev. Žalili nismo nikogar in vsiljovali se nismo in se ne bodomo nikomur! Izhajali bodemo prav lahko bres vse skrbi; kajti imeli smo žo do sedaj gl. 166 80 dohodkov in 16138 stroškov. In danes je v blagajnici gotovine gl. 85*50. In Be io pobira lotnina in io imamo iztirjati nekaj malih dolgov. Tako je! Zabaven večer je bil vsem po godu. Morda Io tistemu ne, kodor no ume, kaj je zabaven večer ali ima ca največjo zabavo delati med mirnimi ljudmi prepir in sejati razdor. Vkljub zelo slabemu vremenu sta bili pri .Zvezdi* dobro zasodoni obo sobi. Vsi so se rezvestljevanja vdeleževali, katero je doneslo čistih gld. 9'57 in to od samih domačinov, ker mi šo ne smatramo za „patentovanega ali tudi le intabuliranega 'Pivčana* njega, čegur vde znsobno in javno življenje jo podobno — „muhi jednodnevnioi". Prepevalo
je trojno omizje v veliki sobi, a ne le trije pevci, ker je bil to priprost sabavni kmetijski večer in se je lahko veselil vsak po svoje. Kaj nemškega se ves večer niti črhnilo ni, kamo le še kaj aapelo 1 Slišal je to le sa petje topouhi nasprotnik, kateri je pa tudi selo debelo gledal, ker je videl kar tri duhovnike, kjer sta bila v resnici le dva. Pa to je bilo najbrže veselje njegovega zlobnega srca. Če bi bil moi, naj bi se bil oglasil na občnem zboru ali vsaj na dan predavanja g. živinusdravnika, Ferdinanda Gaiparija, da bi bili občudovali njegov „kmetijski* talent. Ker pa tega ni storil, mu kliče v imenu obreko-vane kmetijske podružnioe sa hinavsko zlobno delo asram ga bodi* 1 J. Z u p a n,
podružnični načelnik.
Bur|a in zameti. Z Reke poročajo dne 2. t. m.: (Promet na ogerskih državnih ie-leznicah je ustavljen popolnoma. Sinočni brzo* vlak tiči 36 kilometrov od Reke v snegu; v vlaku jo tudi Reški guverner grof B a t -t h y a n y. Danes (2 ) zjutraj iz Budimpeite prišedši brzovlak obtičal je pri pestaji Ka-meral-Moravice. Parnik „Villam* parobrodne črte Rekfc-Ankona dospel je zaradi burje 28 ur prekasno. Vse parobrodno črte ustavile so promet, samo med Roko in Opatijo vozijo parniki.* — Parnik „Miramar*, na katerem so jo odpeljala Nj. Vel. cesarica v Algerijo, moral so je ustaviti v Pulju, ker vsled gro-sno razburjenega mi rja ni mogel dalje ; še-le ko je vihar nekoliko polegel, nadaljeval je vožnjo. Sedaj se je vreme popolnoma na bolje obrnilo, včeraj imeli smo precej prijeten jesensk dan. Ravnokar smo dosnali, da se je cesarioa odpeljala po ieleznioi ia Pulja v Marsiljo, od koder bode nadaljevala svojo potovanje v Afriko.
Samomora. Predvčerajšnjem popoludne skočil je v novem pristsnišču v morje 501etni neoženjeni težak Oaipar Krekič, stanujoč v Barkovljah. Prihiteli so rasni delavei, ki so ponudili Krekiču drog, da bi ga spravili na kopno, toda isti ni hotel prijeti ia drog, ampak plaval je dalje, proti takozvani „digi*. H krati se je potopil in ni ga bilo več na povrije. Rasni ljudje skočili so v čolnič in vesljali na kraj, kjer je sginil KrekiČ. Po kratkem iskanju našli so ga, pripeljali na kopno in skušali obuditi ga k življenju. V tem pribite! je tudi sdravnik s zdravniške postaje, toda tudi njegovi napori bili so samdn. Truplo samomorilčevo odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu. Krekiča je gnala baje velika bdda v smrt. — 251etna neomožena za* sebnica Marija Canavaaoiolo, stanujoča v ulioi delle Sette Fontane, sastrupila se je pred-včerajinjem na svojem stanovanju s ogljenim kislenikom. Stavita si je posodo a ftarečim ogljem v sobo, trdno samaiivii vse špranje pri vratih in oknih. Razvijajoči se plin jo je ssduiil. Ko so domačini vlomili vrata in po-klioali sdravnika, bilo je dekle Še mrtvo. O vsroku tega samomora trdijo nekateri, da je bilo dekle bolehno, drugi pa govorijo o nesrečni ljubezni.
Na|den utopljenec. Predvčerajinjem zjutraj našel ja pilot Andrej Moro bliso obrežja Mandraoohio v morju plavajočo moško truplo. Utopljenca sposnali so sa 331etnega mornarja Filipa Meverja is Dalmacije, stanujočega v hiši št 1 v ulioi Torretta. Moverja je vrgla bržkone burja v morje ali pa je ponesrečil na drug način, kajti prejšnji dan videli so ga rasni mornarji, da je bil precej vinjen.
Pollcijlko. Polio. ofio. gosp. Tis aaprl je predvčerajšnjem 20letnega čevljarskega pomočnika Ferdinanda Beroina iz Krškega, stanujočega v ulioi Sporcavilla hit. 1. Berein je isti junak, ki je bil te dni uiol, ko je bil g. Tis prijel Verhovea, ki je bil pobegnil iz prisilno delalnice v Ljubljani. Na sumu je, da se je soudeležil pri neki tatvini pri Sv. Alojziju. — Težak Anton O. iz Trsta razgrajal je pijan v neki gostilni v ulici del Toro. Ko so priili stražarji ponj, ustavljal se jim jo kolikor je mogel, toda kljubu njegovemu uporu so ga ukrotili in vseli s seboj. — Nepoznana ženska prodala je predvčeraj-injem župniku t, g. Eklu steklenico ruma ta 1 gld. Ker g. župnik ni imol drobiža, dal je ženski petak, da mu prinese takoj 4 gld. nazaj. Žena je odšla s potnkom, a do danos so ni 8h vrnila.
Koledar. Donos (6.): Nikolaj (Miklavž) škof. — Jutri (7): f Ambrosij, ik.; Aga-ton, rnuč. — Prvi krajeo. — Solnkn izide ob 7. uri 29 min., zatoni ob 4. uri 12 min, — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 8*5 stop., ob 2 pop. 1S'5 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 5. Kraljeva dvojica Orika in princ Jurij dospeli so tu-ssm.
Srešec 5. Sobranje je uničilo isvolitev Cankova in Tončeva.
Rim 5. Poslanska sbornica isvolila je 236 glasovi Biancheria svojim predsednikom ; 73 listkov je bilo prašnih.
Berolln 5. Danes se je otvoril državni zbor s prestolnim govorom, kateri nasoanja, da se takoj predloži zboru poseben zakon v varstvo državnega reda proti poskusom v motenje državne oblasti v ispolnjevanju svoje dolžnosti. (Ta sakon je torej naperjen proti sueijilistiikim strankam. Op. ur.)
Berolin 5. aBerliner Tageblatt" javlja is Peterburga: Glasi se, da v kratkem odstopi načelnik carskega glavnega stana, general Riohtar, ter da pride na njegovo mesto general Čerevin.
Trgovinske braojsivk«.
Bullmpeita. Pisnim rs spomlad 6.77-«-78 Koruza ca novembsr —-— do —.—. Ovss sa spomlad 602-8 04 Ki nova t SI 535. Koruza stara l'4l d*
li-50.
Pionica dots od 78 kil. f. 8-115—8 70, od 79 kil. f. « 70-6-75, od 80 kil. f. 8 75—8 80, oi 81 kil. f. «80-6-85, od »2 kil. f*r. 6-8A—8.00.
lečmon 6 80—8 40; proso 6-00—6-00 Pisnica: Slabu ponuđbt. Popraievanjs mi mejo trf (talen. — Prodalo s« j* 24000 m. stot. Cene nespremenjeno V drugih vrstah lita malo prometa. V resa*. oblačno.
Praga. Nsratlnirani sladkor sa december f. 11-98'/, januar f. 12.07 Trg bolj*.
Praga. Centrifugal novi, postavljan v Trst in s carino vred, odpokiljatev preeej f, 18-70-99. Rov. maro f. 28.50—29. Concassč ia novsmbsr-mare 9D-80 do —♦—, Četvorni sa nov*mb*r 80-—. V glavah (sodih) sa konec novsmbra BO 50
Havrs. Kava Santo* good avsrag* na dee*mb*r 90.—. sa april 85.75 bolj*.
Hamburg. Santo* good avsrags sa dsasmbsi 70.50. m are 68.50, maj 67-50.
DunsOsk*
borza MM
S. daoambra
Državni dolg v papirja
„ . v srsbru , Avstrijska reata v slata , „ v kronah Krsditn* akcij* . . , London lOLst. . . . Napoleoni .....
100 mark.....
100 italj. lir ... .
dan**
100.05 00 90 194-45 97 90 998 50 134.60 9-91 81-46-95
vč*rsj
100-05 100 194.40 1805 997 SO 194-50 8-90'/, 60.97'/. 4618
Gostilna „AIVAntico Moro"
ulica Solitario 12, (po domalt pri ,l*rvatkovcua) priporoia modro frankinjo po 40, doma Ho Urnim* f* 39, belo vipavsko po 36 »m , Rietling- po 40 ni. litm\
—	Dobra kuhinja in po etni j* vidno na razpolag*. Za drušinsko uporabo od 5 1. naprej 4 nč. ceneje.
—	Priti »» gttln: . Rojak k rojakupriporehi s« podpisani ta obil obisk. Anton Vodopivto,
gostilničar.
Lična soba
je oddati v ulioi S. Franceseo U. 10 III. nastropje, vrata 18.
Gostilna „Stoka",
staroanana pod ims-nom „Belladonna", pol*g kavarn* „Fabrls", priporoSa sa Blovsacm v mestu in na d*i*li. Tofiijo s* lsboraa via» istotako j« kuhinja isvrstna. Prodaja tndl viao k.« debelo, tako meiflanom, kakor na d*i*lo. Cl.
Mlekarna Frana Griine
na Notranjskem (Via Campanills v hiii Jakoba Brunnsrja it. 5 (Piana Pontarosso). Po dvakrat na dan friino oprssno mleko po 1Š kr. lltar ■*• doaredno ii Št. Patra, sveia (friina) smetana. Na sahtevanjs, po j i Ija s* tudi na dom.
MArtin Krša	s. Oiovannii.
Ivlc&l lili III IO) imi trgovino t mnogovrstnim Insonim, telesnim in lon&*nim kuhinjskim orodjem, pletenino Itd.	01.
Kavavni ,Oommerolo' xvt* *	ln ,Tad«aoo<
v ulici CaMorma, glavni shajaliiAi triaikih Slovencev vneli Btanov. Ka razpolago so Časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk s« priporoia Anton S o r 11, 01.	kavarnar.
V)iUana aailruga s onidjeuim poroitvom v Rojano pri Trsta priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre« skrbljeno
(v ulici Bolvedere it. 8) pristopno sadruinikom in nezadruinikom, kojl prvi so deleini letnoga Čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjor bo tičijo iiborna domaća vina, teran, pivo v
ateklenloah itd. Točna postrežba ■ gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer se prodaja goveje in telečje moio, po nij-nižjih tržnih cenah Priporoča se slavnomu ob' činstvu in udom.
Novi člani
bo Ao vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od ti—7 uro svečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—5
Lastaik politično druitvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urodnik : Julij Hikota. — Tiskarna Doleno v Trstu.