1 Leto XIV. | Štev. 78 FELEPON UREDNIŠTVA: 25-«7 UPRAVE: 25—67 In 28-C7 POSLOVALNICA CELJE. PreSernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 6. in 7. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena l din 1.— jj Italijanske priprave za obrambo Pregrupacija italijanske vojske — Utrjene so vse meje od Ligurskega morja do Kvarnera — Vrhovni obrambni odbor — Dotočila o mobilizaciji ki sodelovanju vsega naroda v primeru vojne RIM, 6. aprila. LRP. Konferenca MossoHtrija z maršalom Badogfio se spravlja tu v zvezo z velikimi vojaškimi pripravami, ki so v zadnjem času v teku v Italiji. Vrši se velika pregrupacija italijanske vojske vseh vrst orožja in posebna Pozornost se posveča zlasti obrambi obal in mornarici. Pregrupacija je tudi v zvezi z dejstvom, da je Italija dokončala utrjevalna dela na svojih severnih me ah od Ventimigiie ob Llgurskem morja do Reke na Kvarneru. Živahno gibanje se opaža tudi v Libiji. Posebno močne utrdbe so bile zgrajene vzdolž francoske meje. SKLEPI O DRŽAVNI OBRAMBI RIM, 6. apr. Stefani. V zakonskem načrtu novega preračuna je tudi določba o vrhovnem odboru narodne obrambe, ka-jcremu je podrejen svetovni komite s Predsednikom Mussolinijem in člani vlade, državnimi podsekretarji, vojnim ministrom in guvernerjem za Albanijo. V odboru sodelujejo dalje vsi šefi italijan- skega generalnega štaba ter generalni tajnik vrhovnega odbora. Sestavljeni so oddelki, ki bodo rešavali razna vprašanja narodne obrambe v sporazumu s predsednikom vlade in načelnikom vrhovnega odbora. Ministrski svet je že sprejel zakonski načrt za mobilizacijo v primeru vojne. Vlada ima dolžnost, da v miru pripravi vse potrebno za mobili- zacijo, njeno izvedbo in kontrolo. Mobilizacijo Italije bo v tem primeru zavzemala ves narod, mimo vojaških obveznikov tudi civilne edinice. Tudi ženske in deca nad trinajstimi leti bo morala sodelovati v zanje določenem poslu. Primer mobilizacije in demobilizacije se bo izvedel z ukazom kralja in cesarja Italije na predlog ministrskega predsednika, po izčrpno preučenem položaju. Vse naknadne dopolnitve mobilizacijske uredbe bodo objavljene v uradnem listu. ČLANEK GENERALA SODUJA RIM, 6. aprila. DNB. Italijanski listi objavljajo članek, ki ga je pod naslovom »Moč orožja fašistične Italije« napisal Na Norveškem se boie izkrcavanja tujih vojsk Norveško javno mneje je vedno bolj zaskrbljeno — Norveški In švedski poslanik pri lorda Haltfaxu — Nemški letalski napadi na norveški parnik KODANJ, 6. aprila. LRP. Tukajšnji listi poročajo Iz Osla, da je javnost na Norveškem zaradi vedno večje blokade zelo vznemirjena, in gieda z zaskrbljenostjo v bodočnost. Posamezni norveški listi razpravljajo celo o možnosti izkrcanja tujih ekspedicijskih vojsk na Norveškem. SPREJEM PRI HALIFAXU. LONDON, 6. apr. Reuter. Lord Halifas |e sprejel švedskega in norveškega poslanika ter jima izročil note za obe vladi, v katerih je obrazloženo angleško stališče k položaju blokadne vojne na severu. LONDON, 6. apr. Reuter. Čeprav se nič ne izve o vsebini razgovora, ki ga je imel lord Halifax z norveškim in šved- skim poslanikom, vendar prevladuje mnenje, da je bilo ob tej priliki izjasnje-no stališče zaveznikov do nevtralnosti skandinavskih držav. NAPADI NA NORVEŠKI PARNIK OSLO, 6. apr. Reuter. Potniki z norveškega parnika »Mira« so pripovedovali, kako so nemški bombniki napadli tri dni zaporedoma ladjo. Odvrgli so bombe, toda parnika niso zadeli. Ko so prišli nemški letalci nad morje drugega dne, so se približali norveškemu parniku trije angieškl rušilci ter s topovi napadli Nemce. Eno nemško letalo je bilo pri tej priliki zrušeno. V sredo se je v teku petih ur zvrstilo šest nemških zračnih napadov. Potniki so bili na krovu, oprem Ijeni z rešilnimi pasovi. Iz letal so bile vržene tri bombe, ki so eksplodirale blizu boka ladje, nekaj bomb je padlo tik krme parnika. Razen nekaj ranjenih potnikov ni bilo škode. Pred važnimi balkanskimi posveti v Parizu Pri Izdelavi načrta za sodelovanje balkanskih in podonavskih držav bo sodeloval tudi Jugoslovanski minister Konstantinovlč — Slovo naših ministrov od Budimpešte — Francoski poslaniki potujejo v Pariz PARIZ, 6. aprila. Havais. Tu pričakujejo v kratkem prihod jugoslovanskega ministra dr. Konstantinoviča. Njegovemu prihodu v Pariz prisojajo v tukajšnjih poučenih krogih velik pomen. Krožijo glasovi, da bo sodeloval pri izdelavi načrta za sodelovanje med balkanskimi in podonavskimi državami, ki bi bil na iniciativo Romunije predložen tudi Bolgariji. Ta načrt bi omogočil balkanskim državam zavzeti enotno stališče do vseh se- daj aktualnih vprašanj. BUDIMPEŠTA, 6. aprila. Havas. Po polnoči sta jugoslovanski minister dr. čubrilovič z gospo ter minister dr. Konstantinovi s pomočnikom in spremstvom zapustila Budimpešto. Postaja je bila okrašena z jugoslovanskimi zastavami. Od ministrov so se poslovili madžarski poljedelski minister, visoki uradniki ministrstva, jugoslovanski poslanik z gospo, ki je izročila ge. čubrilovičevi šopek cvetja, člani jugoslovanske rečne plovbe in naše kolonije v Budimpešti. ANKARA, 6. aprila. Havas. Kakor vsi drugi francoski poslaniki balkanskih držav, je tudi ankarski odpotoval v Pariz. Pred odhodom iz Ankare se je francoski podanik dalje časa razgovarjal s Sara-džoglom. Zatem je bil sprejet v avdienci pri predsedniku republike Izmet Inbniju, ki ga je zadržal dolgo pri sebi. V ponedeljek seja poslanikov ¥ Londonu PARIZ, 6. aprila. Današnji listi posve-ajo posebno pažnjo konferenci francoske ;a ministra Moneta s svojim angleškim olegom, kakor tudi konferenci angleških lipiomatskih zastopnikov z evropskega ugovzhoda, ki se bo pričela v ponedeljek Londonu. V zvezi s tem naglašajo trdno ^točnost zaveznikov poostriti z vsemi redstvi blokado Nemčije. Dejstvo, da išče Nemčija novo pot za transporte rude iz Narvika, dokazuje, da je poostritev blokade že doslej dosegla velike uspehe. Listi pa zahtevajo, da se odredbe blokade še bolj poostre. Cilj konference angleških poslanikov z jugovzhoda v Londonu bo prepričiti zalaganje Nemčije s poljskimi pridelki in surovinami iz omenjenih držav. I nobene koristi z eventualnim napadom na države evropskega jugovzhoda, zato se bo omejila na to, da bo vršila nanje di-jplomatski pritisk, da bi si zagotovila njihove dobave. Glavna težkoča nemške vojske je po mnenju generala v pomanjkanju višjih častnikov. Mimo tega Nemci razen pri Tannenbergu nikoli niso dokazali sposobnosti za improvizacijo. Toda tudi pri Tannenbergu so zmagali samo zato, ker ruska vojska ni bila na potrebni višini. Im n uspešen lapai je II lani LONDON, 6. aprila. Exchange Tclegr. >aily Express« je objavil razgovor s šeni angleškega generalnega štaba gene-i’bm Ironsideom. ki je dejal, da so 1 Venci h nl v jesen* v stanju poraziti •r;!I‘o, ako M Jo ! ’ 1 tak«] v začetku voj-' urpr.dl«. f. p:» take možnosti nem--02« uspeha ri več. Sedaj angleška voj- ska ni samo pripravljena da odbije vsak napad, ampak bi bila celo vesela, ako bi Nemčija res pričela izvajati svoje grožnje z napadom. Toda čas dela proti Nemčiji in Hitler bo prisiljen napasti. Tudi napad na Nizozemsko in Belgijo ni izključen, ne da bi pa na stvar kaj spremenil. Prav tako uo bi mogla doseči Nemčija državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Soddu. General navaja glavna področja, na katerih je bila v zadnjih letih moč italijanske vojske silno okrepljena. Italijanska vojska je, pravi generai, silna v Svoji moči pa tudi v svojem duhu. Enotna volja se združuje v skupno enoto obrambe, država je organizirana totalitarno, vsi državljani so vzgojeni za obrambo in avtarkija je postavila trdne temelje za vojno gospodarstvo. General razpravlja dalje o izvežbanosti moštva. Redki so častniki, ki še nimajo nobenih praktičnih vojnih izkušenj. Operacije v Libiji, Abesiniji in Španiji so bile za n.1:-najboljša šola. Nemški veleposfanik v Moskvi poklican v Berlin STOCKHOLM, 6. aprila. LRP. »Afton-biadet« poroča iz Moskve, da je nemški veleposlanik v Moskvi nujno polican v Berlin, da poda poročilo o položaju, ker da se sedanji položaj razvija v nasprot-stvu z željami Berlina za zbližanje med Moskvo in Rimom. Sovjeti so postali po miru s Finsko nasproti Nemčiji mnogo bolj rezervirani. Nova Rooseveltova zmaga v senatu WASHINGTON, 6. apr. Reuter. Pri sinočjem glasovanju je senat s 46 proti 33 glasovom sprejel Rooseveltov predlog, da se vladna pooblastila za sklepanje trgovinskih pogodb podaljšajo za tri leta in ne le za eno, kakor so predlagali preži, dentovi nasprotniki. ANGLEŠKI TAJNI KRONSKI SVET LONDON, 6. aprila. Havas. Kralj Jurij VI. je predsedoval v Buckinghamskem dvorcu seji tajnega kronskega sveta. Ob tej priliki so bili zapriseženi tudi novi ministri in državni podtajniki. TASSINARI V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA, 6. apr. MTI. Ob 22. je dospel semkaj italijanski poljedelski minister Tassinari z gospo. Na kolodvoru so ga sprejeli predsednik vlade Teleki, italijanski poslanik, osebje poslaništva ter višji uradniki poljedelskega, ministrstva. ZGORELO JE 50 VAGONOV 2ITA BUDIMPEŠTA, 6. apr. Stefani. V pristanišču je nastal požar, ki je vpepelil devet poslopij žitnega skladišča. Uničenih je 50 vagonov žita. Sedem gasilcev je pri omejitvi požara dobilo težke poškodbe. Vzrok požara še ni znan. DAR NEZNANCA IZ ARGENTINE BUENOS AIRES, 6. aprila. Havas. Neki prijatelj francoskega naroda je izročil danes francoskemu veleposlaniku ček za 3 milijone 780 tisoč frankov kot prostovoljni doprinos za vojsko. Darovalec ni dovolil, da bi se njegovo ime objavilo, ček je bi! poslan Paulu Reynaudu. Amerika leze v vojno? WASHINGTON, 6. apr. Exchange Tel. Senator Hold, ki zastopa zahodno Virginijo, je izjavil v senatu: »Predsednik pokrajinske vlade Ontario, Gordon Ko-nard, je izrekel svoj senzacionalni govor v katerem je zahteval, da stopijo Zedinjene države Severne Amerike v vojno na strani zaveznikov, samo zaradi tega, da bi ga objavil svetovni tisk.« Hold je nato nadaljeval: »Toda ml vendarle po. lagoma lezemo v vojno. Jaz sam osebno želim, da ne bi imel prav s to svojo trditvijo. Na raznih mestih so na delu sile, ki bi nas vendarle mogle potegniti v vojno.« Maribor, 6. aprila. Pandolfo Petrucci, neomejeni gospodar nad življenjem in smrtjo prebivalcev Siene na prelomu 15. stoletja, je imel dokaj nenavadne običaje. Posebno značilna je bila njegova priljubljena poletna zabava: valjenje težkih skal z Monte Amia-ta; pri tem ga seveda ni zanimalo, če je skala zadela kakšnega potnika na cesti, ki se je vila ob vznožju omenjenega hriba. Podoben oblastnež je bil neapeljski kralj Alfonz Aragonski ,ki je živel v približno istem času ter bil velik razsipnež. Nekoč je pri potresu v Abruzzih izgubilo življenje skoro polovica prebivalcev — preživeli so morali za ponesrečence še nadalje plačevati davke. To sta samo dva primera, kako so brezpravno vladali srednjeveški poten-tati. In to sta še dva lepa primera, ker se jih ne drži direktno kri. Kajti v tistih časih so stilet, strup in zaseda bili glavni instrumenti medsebojnega obračunavanja. Najkrajša je bila pot na tak način iznebiti se političnih nasprotnikov. Vsako sredstvo je bilo posvečeno; cilj je bil glavno. Vladar je vladal s terorjem in zvijačo. Nekaj časa je pač tako šlo, potem je navadno prišel s svojimi lastnimi sredstvi ob življenje. Dolga stoletja so pretekla, 'da se je človeštvo osvobodilo vseh teh divjaštev. Za politično obračunavanje ni bil več nujno potreben umor; sredstva so postala milejša. Vendar ne povsod. Za kulturnega človeka je najhujše, če se mu jemlje svoboda. Težko je prenašati gospodarsko izkoriščanje, še teže kulturno Utesnjevanje, najteže osebni teror. Človek, ki mu je ideal demokracija, ne bo nikoli jemal svobode drugim, ker jo bo prav tako zahteval za sebe. Ljudje pa, ki bi radi demokracijo samo za sebe, da bi z njo prišli na narodov hrbet in potem terorizirali svoje nasprotnike in tudi pristaše, so živeli v vseh časih. Imamo celo nekaj prav lepih primerov, kako so na čisto demokratski način prišli na oblast, potem pa obrnili ost. Če rečemo, da je nemoralno zahtevati za sebe demokracijo, drugim pa jo kratiti, smo izbrali še najmilejši izraz. V tem stoletju splošne nemorale je politična dosegla še posebno zavidno stopnjo. Ali ni naravnost ganljivo citati moskovsko »Pravdo«, kako napada japonsko marionetsko »vlado« Vangčing-veja na Kitajskem. Bravo, tako je prav: Vangčingvej je kitajski izdajalec, ki je po izjavi pravega predstavnika kitajskega naroda maršala Čangkajška »osramotil kitajski narod«. Vprav tu pa je zakopano hinavstvo! Finski izdajalec Otto Kuusinen, ki je bil tudi predsednik podobne mario-netske vlade, pa v očeh iste »Pravde« ni bil izdajalec, marveč »pravi predstavnik finskega naroda«, torej zaslužen mož. Zakaj pa po tej logiki tudi Vangčingvej ne bi bil »pravi predstavnik kitajskega naroda« in zashržen mož-? Evo, tu je razlika med nami: za nas, ki nam demokracija ni samo taktika, sta si oba izdajalca enakovredna, podobna sta si kot dinarja. Za prve ali druge totafrtarce pa imata vsak svojo ceno! Demokracija je doživela zadnja leta težke poraze. Prizadejali so jih vprav tisti. ki so se je poslužili, da so prišli na oBlast. Kriva si je bila sama: zakaj pa se ni branila! Kje je zapisano, da mora vprav demokracija biti »dekle za vse«? Ce dopustimo, da je Stalin postrelil Tu-It&čevskega in ostale generale, ker so bili izdajalci svoje domovine, ne moremo v isti mah dolžiti n. pr. današnje Francije, da je zaprla nekatere komunistične poslance in voditelje, ki se napram svoji domovini niso nič bolje obnašali kakor Tuhačevski in njegovi sodelavci! Demokracija se je končno vendarle pričela braniti. Pandolfo Petrucci'iz Siene je bil svojevrsten mož. Vendar je bila njegova zabava s skalami šc zelo nedolžna zadeva, ker so zadele kvečjemu kakšnega slučajnega popotnika. Tudi moderni časi poznajo Petruccije, ki valijo še vse drugačne skale, pa ne na posamezne pa-siMite, ampak na vse človeštvo. Zadet od 11 skal noče bili nihče, valil bi jih pa marsikdo rad! Rr. Načrti za svetovno konfederacijo LONDON, 6 .aprila. United Press. Sodelovanje med Anglijo in Francijo se stalno tako poglablja in razširja na vedno nova področja, da govore angleški list; že o možnosti popolne združitve c*ieh svetovnih imperijev v eno samo ogromno zvezo. Kakor se zatrjuje, delajo posebne komisije tudi v resnici načrte za tako združitev. Ta federacija pa naj bi služila po končani vojni za še večjo svetovno federacijo, kateri naj bi se pridružile druge države. Na ta način bi bila v bodočnosti popolnoma onemogočena vsaka nova napadalna vojna in človeštvo bi se lahko posvetilo mirnemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju. Za enkrat je vse to res še v stadiju preučevanja, toda misel na tako svetovno federacijo prevladuje vedno bolj tudi v javnem mnenju, ki zahteva, da se novi mir ne zgradi na tako slabih temeljih, kakor se je oni po svetovni vojni. Kakor piše »Daily Mail« bodo o tem grandioznem načrtu razpravljali že na prihodnjem zasedanju zavezniškega vrhovnega vojnega sveta. Nekateri gredo že tako daleč, da napovedujejo ustanovitev nekakega skupnega angleško-francoskega nadparlamenta. Še vedno afera z zemljevidom PARIZ, 6. aprila. Reuter. Predstavniki tiska so bili povabljeni v ministrstvo, kjer jim je bila prikazana razlika med originalno karto in reportažno retušo, ki je bila objavljena po razgovoru VVellesa s Reynaudom. Zemljevid, ki je sprožil v tujini mnogo prahu, je bil izdelan že 1919. Pavel Reynaud ga je uporabljal, da je na njem začrtaval trgovinska pota. Teritorij, ki ga je imela Nemčija na kraju svetovne vojne, ze bil rdeče pobarvan. Avstrija, češkoslovaška in del Poljske so tudi rdeče pobarvane. Ruski del Poljske je pobarvan rumeno. Pri tisku so fotografije dobile tako temen ton, da jih je bilo treba po spominu reproducirati. Tako so nastale nedolžne poteze »novih mej«. Na »Quai d’Orsayu« smatrajo gonjo, ki je ob tej priliki nastala proti Franciji in zavez- nikom, za neumno. Vlada je odločena,'da bo krepko reagirala na nemško propagando, ki se vse dneve sem trudi, prikazati Ameriki in ostalemu svetu fotografijo te karte in vlogo poslanika Builitta v nemški Beli knjigi v zgrešeni luči. LONDON, 6. aprila. Reuter. Sumner Welles je podal uradno izjavo o zemljevidu Evrope, katerega je objavila francoska revija »Illustration«. Sumner Wel-Ies je izjavil, da so vsi nemški komentarji v zvezi s tem zemljevidom »fantastične nesmiselnosti«. On in Paul Reynaud sploh nista razpravljala o kakem vprašanju, ki bi bilo kakorkoli v zvezi z zemljevidom in tudi ne o kakem trganju Nemčije. Sicer pa omenjenega zemljevida v sobi Paula Reynauda sploh ni opazil. Japonci proti blokadni kontroli LONDON, 6. aprila. Exchange Telegr. Neka merodajna osebnost japonskega mornariškega ministrstva je izjavila, da smatra Japonska navzočnost angleških vojnih ladij v bližini japonskih teritorialnih vod kot neugodnost Japonska bi mogla to navzočnost smatrati tudi kot vtikanje v japonske zadeve. Kar tiče razširitve blokadne kontrole na Daljni vzhod, je omenjeni funnkdonar dejal, da se bo japonska mornarica takemu poizkusu energično uprla. Mimo tega bo japonska vlada poslala angleški protest zaradi križarjenja angleških vojnih ladij v bližini Japonske. Vendar Japonska še vedno upa, da Anglija blokade ne bo razširila tudi na Daljni vzhod. V Abesiniji že 200.000 Italijanov RIM, 6. aprila. Stefani. Minister Teruz-zi, ki se je vrnil z inšpekcije po Abesiniji, je dal uredniku »Messaggera« izjavo, v kateri je dejal, da se je doslej naselilo tam že 200.000 Italijanov, tovostjo pričakujemo, da bo zdaj tudi Hrvatska podpirala slovenske težnje do njihovega končnega uresničenja.« Beležimo kot kronisti! HSS v Bački in Baranji V Backi in Baranji je nastalo živahni gibanje za snovanje organizacij HSS. Napovedanih je več zborovanj, v nedeljo bo velika skupščina v Bačkem Bregu. Baibino GiuUano o Jugoslaviji Bivši italijanski prosvetni minister in znani filozof Baibino Giuliano, ki biva te dni v Beogradu, je predstavnikom tiska podal svoje vtise o Jugoslaviji in naglasil: »Trdno sem prepričan, da je Jugoslavija država, ki bo imela v zgodovini evropskih narodov dalekosežen vpliv. Jugoslavija bo igrala zelo odločilno vlogo v formiranju slovanskega sveta. Najsrečnejši človek bom v trenutku, kadar bom se občutil, da se na novi duhovni bazi obnavlja nova in idealna Evropa«. Dr. N. Avender pred sodniki Vodja nemške »Erneuerung«, nemškega mladinskega obnovitvenega gibanja v Jugoslaviji, zdravnik dr. Nikola Avender se mora zagovarjati pred sodniki zaradi obtožnice državnega tožilstva. Prožil je pomoč neki pacientki, ki je potem umrla. Prvo Avenderjevo pritožbo je apelacij* sko sodišče odbilo. Dr. Marijan Mehle, tajnik Akcijskega odbora SDS ža Slovenijo Organizirajmo napredne vrste Veliki svetovno politični dogodki zadnjih let postavljajo narode pred težke probleme, tako v pogledu ohranitve in ^varovanja njihove državno politične integritete, kakor tudi v pogledu njihove notranje politične organizacijske povezanosti. Ne da se zanikati, da je politična organizacija vsakega naroda — seveda, če je izvedena v pravilni obliki, v pravilni smeri in s pravim vodstvom na čelu, — oni temeljni kamen, na katerem ie šele mogoče uspešno graditi stavbo narodove enovitosti. Ne smemo namreč pozabiti, da je na znotraj in zunaj dobro izvedena politična organizacija naroda Prvi pogoj njegove odpornosti in udarnosti proti vsem, zunaj in znotraj njegovega državnega teritorija porajajočim se Škodljivim vplivom. Drevo, ki je s svo-jteli močnimi in zdravimi koreninami zasidrano globoko v svoji zemlji, ne bo podleglo še tako besnečemu orkanu. Da je politično življenje vsakemu narodu neobhodno potrebno, leži na dlani, saj brez njega državno-politično deio sploh ni mogoče. Prav tako je jasno, da mora to politično življenje, če naj bo plodovito in če naj rodi zares dobre sadove, nujno temeljiti na demokratični podlagi in črpati svojo ustvarjalno moč le iz idej demokracije. Narod, ki naj sam sebi ustvarja politične, gospodarske, socialne m kulturne dobrine, preko teh idej ne more in ne sme. Naše notranje politično življenje, ki je bito že v predvojnih letih in posebno v letih po vojni silno pestro, ni prineslo vidnih pozitivnih uspehov, ker tedanji voditelji političnih skupin niso znali najti in obdržati stikov z narodom, temveč so vodili pretežno kabinetno politiko. Ukinitev političnih strank, ki je imela sicer dober namen, namreč, da se pomirijo po ljudskih demagogih razpaljene politične strasti, ni prinesla zaželenih uspehov zaradi uporabe absolutno nesposobnih sredstev in ljudi. Politično življenje pa se je s tem na videz pomaknilo v ozadje ;n tam po skrivnih potih in s skrivnimi sredstvi tlelo in čakalo nove dobe političnega razmaha slovenskega naroda. Sedaj ko je srbsko-hrvatski sporazum dokončno likvidiral nemogočo strankarsko diktaturo z vsemogočnimi »vodji« ‘.o voditelji vred, ko je demokratizacija države na vidiku in se pojavlja doba političnega preroda, stopajo posamezne politične skupine spet v ospredje. Toda za normalizacijo in stabilizacijo političnega življenja to še ni dovolj. Potrebna bo trda, žilava in vztrajna delavnost na vseh poljih, potrebna pa tudi združitev vseh tvornih sil politično zavednih ljudi v čim močnejši in čim enotnejši politični organizaciji. Dosedanja napredna politika med Slovenci je razkrila hude reakcionarne gospodarske, politične in ideološke napake njenih voditeljev, napake, ki so dovedle vso tako zvano napredno politiko do razsula. Tako imenovani »napredni« politiki, ki so imeli svojčas polna usta demokratičnih političnih načel in bojnih gesel, so dejansko vodili reakcionarno in skrajno konservativno gospodarsko in socialno politiko. Ko jim niti to ni bilo dovolj, so se v dobi diktature docela razgalili in pokazali svoje politične karte. Takrat smo dokončno spoznali, da so bila njihova demokratična politična gesla namišljena in neresnična, da so jim služila zgolj kot vaba za napredne ljudi. S svojo politično nedoslednostjo so se odrekli napredne politike in so danes krivci razkola med naprednimi vrstami. Njihovo politično delo je zavedlo široke kroge pošteno mislečih naprednih ljudi v politično desinteresiranost in povzročilo med ljudstvom številne pojave socialne in narodne nezavednosti. Nova politična organizacija slovenskega naroda, gledana z drugačnih vidikov kot doslej, postaja iz dneva v dan aktualnejša, v zadnjem času pa spričo naporov za trialistično ureditev skupne države naravnost pereča. To je le nekaj od neštetih vzrokov, ki so nas dovedli do tega. da smo se odločili stopiti v politi- čno areno'kot borci za pravice in koristi svojega naroda. Uvideli smo potrebo, da se demokratično in napredno misleči ljudje zopet organizirajo v politični formaciji s čistimi nazori in jasnimi smotri, ker samo tako je mogoče upati na uspeli politične borbe za narodovo gospodarsko osamosvojitev in napredek, za pravičen socialni red in za osebne in socialne svoboščine vsakega posameznika. V velikonočni številki »Večernika« smo obrazložili, zakaj smo smatrali za potrebno, da zaorjemo s plugi na politično njivo in zasejemo vanjo plemenita semena. Odziv, ki ga je ta naša odločitev sprožila, je tako močan, da nam daje polno moralno moč in veselje, da svoje deio s krepkimi zamahi nadaljujemo. Vsi prijatelji in somišljeniki naj razmišljajo o izvedbi organizacije naprednega življa v svojem kraju. Zbirajo naj okoli sebe vse one požrtvovalne in za napredno stvar navdušene može, ki so politično pošteni in nekompromitirani. Miselnost slovenskega kmeta Vladimir K-r&ft O slovenskem kmetu se mnogo govori, piše in razpravlja. Pozornost za njegovo življenje je z vseh strani velika. Vsako leto je -precejšnje število sestankov in zborovanj, na katerih je slovenski kmet glavni poslušalec in na katerih ga sklicatelji vabijo v svoj tabor, zagotavljajoč mu pomoč pri reševanju vseh važnih kmečkih vprašanj. Mnogi opravljajo to delo iskreno in pošteno ter v resnici poizkušajo spremeniti neugoden tok kmetovega vsakdanjega življenja, nekateri pa se vtikajo v ta posel iz namenov, ki so nasprotni interesom splošno-sti. Slovenski kmet sodeluje pri akcijah, ki so zaradi njega, posredno ali tudi neposredno. Za njegovo sodelovanje pri vseh aktualnih problemih, ki se nanašajo na kulturno, gospodarsko ali politično življenje njegovega stanu, pa je odločilna miselnost kmečkega ljudstva. Šele, če dobro poznamo to miselnost, lahko razumemo stališče slovenskega kmeta, ki ga on zavzema v posameznih vprašanjih javnega življenja. Miselnost slovenskega kmečkega ljudstva je še vedno prepojena z že znano konservativnostjo in patriarhalnostjo, ki ne ljubita naglih sprememb in sta zelo navezani na navade in običaje, kakršni niso več v skladu s potrebami sodobnega praktičnega življenja. Na deželi še n. pr. najdeš mnogo kmečkih ljudi, ki svojim sinovom in hčerkam ne dovolijo vstopa v razna prosvetna društva z utemeljitvijo, da društveno delo kmečkemu človeku ne koristi, oziroma, da tega dela v prejšnjih časih skoraj ni bilo, pa so ljudje bolje in bolj pošteno živeli, kakor danes. Na vasi je še pomembno število ljudi, ki nasprotujejo vpeljavi v kmečko gospodarstvo onih praktičnih izkušenj, ki so se v modernih kmečkih državah izkazale kot zelo važne za napredek gospodarstva. V našem kmečkem ljudstvu je še tudi danes ostala velika ljubezen do »vraž«, katerih uporaba naj povzroči boljši pridelek, dosti mleka ali sploh srečo pri domačem gospodarstvu. Miselnost slovenskega kmeta ima poleg tega še nekaj prav značilnih negativnih lastnosti, med katerimi je treba poudariti nagnjenje do tožbe, posebno, ko gre za mejo, pa naj ima ta stvar še tako malenkosten značaj. Ta miselnost je tudi največja ovira pri ustvaritvi sloge kmečkega ljudstva. Značilna za nekatere kmečke lju*3i je ugotovitev, da kot pripadniki določene politične skupine ostajajo njeni zvesti pristaši tudi potem, ko ta skupina vrši delo, ki je vidno krivično za kmečki stan. V odločilnih trenutkih so celo vdani zagovorniki te krivične politike. Neko spremembo v miselnosti pa opažamo pri onem kmečkem človeku, ki se mora boriti za svoj obstoj. Cim šibkejši je njegov materialni položaj, tem pre-udamejši in dovzetnejši je za sedanje Pota in cilji Otona Habsburškega Radivo) Rehar Že od začetka nove evropske vojne se pojavlja od časa do časa v raznih kombinacijah ime sina zadnjega avstrijskega cesarja Karla, Otona Habsburga. Iz Belgije, kjer je živel do vojne kot emigrant, je obiskal Oton Habsburški ponovno Pariz in London, sedaj se pa mudi v Zedinjenih državah Severne Amerike, kjer je bil celo sprejet pri prezidentu Rooseveltu. Kakor poročajo listi, je izposloval ta sprejem ameriški veleposlanik Bullit. Ne vemo sicer, o čem razpravlja Oton Habsburški z zavezniškimi in ameriškimi državniki in kakšni so nameni, ki jih ti imajo z njim, ker o tem doslej še ni bila podana nobena uradna izjava, vfcmo pa iz drugih virov, da si ambiciozni sin neslavnega očeta prizadeva, da bi se po končani vojni vrnil na prestol svojih dedov in da bi se zato, da bi bilo to mogoče, obnovila stara ali ustanovila neka nova Avstrija. Nekateri navdušeni zagovorniki te pustolovščine Otona Habsburga so šli že celo tako daleč, da so pričeli napovedovati, kakšna vse naj bi žavami, je bil v prvi vrsti kriv Dunaj, meje po srednji Evropi, kakor da bi bila kaka afriška kolonija, katero bi lahko kdo prirezoval po svoji mili volji, ne oziraje se na nje. katerim edino pripada. Dasi se nam zdi paktiranje z Otonom Habsburškim s strani državnikov velikih demokracij na zahodu kaj malo simpatično, vendarle ne moremo verjeti, da W se spuščali zares v konkretne kombinacije z njim in se ukvarjali z načrti, ki niso in nikoli ne bi mogli biti v prid ne narodom srednje Evrope ne zaveznikom samim. Kajti vsako obnavljanje kakršne koli Avstrije, in še prav posebej s kakim Otonom Habsburgom, bi pomenilo ustvarjanje nestvora, za katerega v nobeni bodoči Evropi, taki ali drugačni, ne more več biti mesta. Tak nestvor bi bil že od prvega dneva dalje tuje, bolno telo sredi našega kontinenta in izvor cele vrste bodočih novih neprilik, napetosti in konfliktov. Naj se presoja svetovna vojna kakor koli, eno je gotovo z vsakega stališča, da je bilo njeno najpozitivnejše delo prav v tem, da je likvidirala nestvor, ki se mu je pravilo cesarska Avstrija in dinastijo, ki je bila enako osovražena pri vseh narodih, nad katerimi je vladala. Nobenega dvoma dalje ni, da je tudi njena mala naslednica postala odgovorna za precej tistega, kar se je pozneje zgodilo. Da se Podonavje ni moglo konsoli dirati in ni bilo mogoče ustvariti plodnega sodelovanja med podonavskimi državami, je bil v prvi vrstn kriv Dunaj, ki je kljub razpadu cesarstva in kljub odstranitvi Habsburžanov dalje ohranil svojo cesarsko mentaliteto in aspiracijo na hegemonijo vse svoje okolice. S kakršno koli obnovitvijo Avstrije pod žezlom Otona Habsburga se ta mentaliteta in aspiracija ne bi samo obnovila ampak bi se še stopnjevala, in prej ali slej bi pomenil Habsburžan novo ogražanje svobode in samostojnosti narodov svoje soseščine. Dala bi se skoraj brez astrološkega horoskopa napravit; napoved za vse dogodke, ki bi nujno sledili iz takega nespametnega dejanja. Da ti dogodki niti tistim, ki bi to dejanje podprli, ne bi prinesli ne miru ne koristi, o tem prav tako ne more biti dvoma. Pomenilo bi tedaj napako, ki bi se bridko maščevala. Zato govorimo lahko v imenu vseh prizadetih, da razen morda peščice izkoreninjenih aristokratov in še kakih podobnih reakcionarjev nikjer v srednji Evropi ni nikogar, ki bi mogel gledati s simpatijo na kakršno koli uradno priznanje akcije Otona Habsburga s strani zaveznikov, še manj seveda na kakršen koli poizkus realizacije te akcije. V tem pogledu, v pogledu odpora proti vsaki obnovitvi kakega avstrijskega nestvora in vsaki restavraciji kakega Habsburžana, se prav gotovo strinjamo v srednji Evropi in v Podonavju vsi, pa naj gledamo na ostale probleme morda tudi šc tako različno. Proti vseobči volji se pa noben tak načrt prav gotovo ne da uresničiti. Zaradi tega bi želeli, da bi na zahodu enkrat za vselej opustili vsako konferi-ranje z Otonom Habsburgom in z vsemi tistimi, ki še zagovarjajo njegove megalomanske načrte. Kajti že konferiranje z njim in že dopuščanje snovanja njegovih načrtov zadeva pri nas na odpor iti nesimpatično razpoloženje. Narodi nekdanje habsburške monarhije so dovolj zreli, da lahko terjajo zase pravico odločati o tem delu Evrope po lastnih željah in interesih, brez potomca tistih, ki so jih dolgih (500 let tiščali v suženjstvu in bi jih hoteli znova, ako bi mogli. delo na kulturnem in gospodarskem področju, večje njegovo zanimanje za vse javno življenje. V ostalem je ogromna večina kmečkega ljudstva miroljubna in miselno pristaš evolucijske smeri. Propaganda s te ali one strani ga sicer malo oživi, toda kakor hitro pa ta ponehava, tudi ono spet omrtvi. To posebno opazimo ob volitvah, ko kaže kmečki človek neko nasprotstvo do svojega političnega nasprotnika, ga hoče tu in tam tudi terorizirati, toda ko volitve minejo, se soseda sprijaznita in zopet postaneta prijatelja. Takšna je v glavnem sedanja miselnost slovenskega kmečkega človeka, ki je še močno ukoreninjena v njem in katere preobrazba bo še zahtevala precej dela in truda pri vseh javnih delavcih, ki hočejo to preobrazbo izvršiti. Cas, v katerem živimo in istočasno tudi gospodarski položaj kmeta sta sicer naravna zaveznika tega dela, toda kljub temu bo še ta miselnost nekaj časa odločala in doživljali bomo še zato v bodočnosti presenečenja, ki bi sicer po našem mišljenju že morala izostati. Ker smatramo, da ie opisana miselnost, ki je danes odločujoča še pri precejšnjem številu kmečkih ljudi, največji nasprotnik smeri, ki vodi k složnosti kmečkega ljudstva in glavni krivec za neugodni položaj tega ljudstva, se borimo proti tej miselnosti. Ustvarjamo novo miselnost in s tem novega kmečkega človeka, katerega delo in zaključki bodo plod lastnega, samostojnega preudarka in razmišljanja. V prvih sedmih mesecih svetovne vojne je bil položaj precej drugačen, kakor danes. Nemčija je takrat zasedla, že vso Belgijo in velik del severne Francije. — Zavezniki so imeli najtežje izgube: rešil jih je čudež na Marni. V tem času so izgubili že 600.000 mož, med njimi cvet angleške vojske in veliko število častnikov. Tudi municijske rezerve so bile izčrpane. 1 Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugas-nepravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na fe grajski gospod, Ma nevreden svetnik na skali. Že v začžtku smo i-.Hr Sl Hrovat / Kako so pril!« Sn ©dšse nune iz mareirc&erškega s«sw©siana renberškega v samostanski ccrkvi. Kmalu po Marenberskega graščaka Sifrida, o katerem; Poslopje samo so hoteli urediti za tkalnico, smo poročali zadnjič, so častili v marenber-: toda do tega ni prišlo. Nekaj časa je bila v škem samostanu nekaj časa (v 17. in 18. stol.) ce*o kot svetnika — seveda neupravičeno. kaji- svetnik je bi! na[manj v svojem lišali, da ime prvotne aselbine m mio Mare;:berg, temveč. Radelje j na zapndnem in Focicruk na vzn .•in koncu i današnjega trpa '!‘i dve sta se raz- | vijali ločeno druga od druge, še predno je v,,. w • Btal grad na skali. Ko pa izgineta obe imeni razpustu so prenesli krsto v župno cerkev, ■ koncem XIil. stoletja iz listin, je bilo ime a.la- ‘ ' anke prepeljati j reifberg za vso naselbino ze udomačeno in no, icaii svetnne je bi! najmanj v življenju Pač pa bogat, češčen, znamenit, častihlepen in nasilen, — in bolj ko se mu je bližala smrt tudi sebično radodaren, da bi imel^ priprošnjike za svoj dušni blagor. Njegova žeija, vdova Rikarda, je vstopila v marenberški samostan in živela kot redovnica še dobrih 30 let. Umrla je 1304, potem ko je vsa svoja posestva darovala samostanu. SIFRIDOVI NASLEDNIKI Sifridovi dediči in gospod Marenberški je bil nato Offo Emcrberški z onstran Semerin-ga. Bil je nečak po Sifridovi sestri. On je bil tisti, ki se je v oni veliki bitki na Moravskem polju 1278 maščeval nad Otokarjem za svo-| jega strica. Vojskoval se je namreč na strani} Rudolfa Habsburškega proti češkemu kralju. Seveda je plačal ta čin s svojim življenjem. šentpavelski samostan je dal nato grad z ostalimi posestvi v najem najprej Sighartu, pa Ulriku Alarenberškemu. Nato sta ga dobila v dar avstrijska vojvoda Friderik Lepi in njegov brat Leopold. Leta 1312 je imel grad v posesti švabski plemenitaš Henrik Hohenlohe, nato pa za kratek čas gospodje Viltuški, za njimi pa mogočni Walsejevci, pa zopet gradiščanski grof Ivan von Bernstein, od njega pa ga je prevzel Jurij Vivšniški. Leta 1375 ga je imel Hugon Devinski, potem pa ponovno Walsejevci. Za kratek čas ga je imel tudi leta 1412 koroški vojvoda Ernest Železni. Vojvoda Friderik V. ga je vrnil pravemu lastniku — šentpavelskemu samostanu. Odslej so bili na gradu le oskrbniki, in sicer do leta 1697, ko jc strela grajsko stavbo tako poškodovala, da ni več kazalo na novo zidati. GRAD V RAZVALINAH Od tedaj — skoraj 300 let — je marenber-t>ki grad razvalina. Bil je nekoč znamenit in nezavzeten, danes pa je razmetano in z ma-Jiom pokrito kamenje in zidovje tiha priča nekdanje slave gospode. Grad sam ni bil bog ve kako impozantna stavba, ali vendar je v tisti dobi izvrstno služil svojemu namenu, kajti z višine nad trgom so imeli gospodje izvrsten pregled čez vso dolino. Glavno poslopje je bil nekak dvonadstropni blok, iz katerega se je dvigal širok stolp. To, kar danes stoji, je del tega bloka. Približno 100 m severno so ostanki okroglega stolpa, najbrže čuvajev stolp, kajti pod stolpom je široka kotanja in v njej mostni nosilci. Danes se ne da več dognati, ali je bilo okrog gradu kako zidovje. V neki listini za časa Sifrida Marenberške-ga najdemo poročilo še o neki utrdbi ali gradu, ki naj bi bil v bližini prej opisanega. Toda danes se ne da dognati, kje bi ta utrdba bila. Ko je grad na višini vsled strele pogorel, se je gospoščina vselila v dvorec ob cesti pod Kalvarijo. Ta dvorec je bil pozneje prezidan in obnovljen. V njem stanuje danes gospa T. Zupanc, ki je tudi lastnica grajskega hriba in samostana pod njim. PRETEKLOST SAMOSTANA Samostan dominikank sta ustanovila Sifrid Marenberški in njegova mati Gizela z listino od 24. VI. 1251. Darovala sta mu mnogo posestev v okolici in na Koroškem. Ustanovitev je potrdil papež Aleksander IV. tri leta pozneje. Samostan je bil za žensko aristokracijo, v katerem so našle mirno zavetje mnoge ple-inenitašinje. Prvotno poslopje ni bilo veliko, notranja oprema ni bila ravno sijajna. Vsaka redovnica je prinesla samostanu svojo doto, bodisi v denarju ali pa kako posestvo, pa najsi je bila samo ena njiva. Sčasoma je postal ta ženski SAMOSTAN NAJBOGATEJŠI V AVSTRIJI Od vseh strani je dobival daritve in dajatve v denarju, v nepremičninah in naturalijah. V sredini XVI. stol. je preživljal samostan žalostne čase. Bil je bogat in postal je sve-tovnjaški, pa ni čudno, ce je zašel tudi semkaj protestantizem. Protireformacija je napravila zopet red. Leta 1585 je POŽAR UNIČIL POSLOPJE in dolgo je trajalo, da so ga obnovili. Takratna priorka je toliko časa moledovala pri vladi, da je končno le dobila podporo in pozidala nov samostan, ki so ga končali leta 1666. Priorka se je ovekovečila nad portalom s ploščo, na kateri je relief Sifridovega in njenega grba, pod njenim pa beremo: Maria Johanna l.inzerin Priorin des Clossters Marnberg 1666 Jahrs. To je bila edina spominska tabla na današnjem opuščenem samostanu. Letos so jo s portalom vred prenesli v dvorec ge. Zupanc. SAMOSTAN RAZPUŠČEN Leta 1742 je bilo v samostanu 40 redovnic. Toda zdi se, da nebo ni bilo naklonjeno novozgrajenemu poslopju, kajti strela ga je upepelila 1732 in ponovno 1780. Komaj so ga popravili, pa ga je cesar Jožef II. naslednje leto razpustil, kakor mnoge druge samostane, v katerih duhovno življenje ni bilo tako, kakršno bi moralo biti. Cerkev so nato podrli, material pa pora-I-.iii za zidanje hiš v trgu. Opremo so razprodali drugim okoliškim cerkvam, mnogo pa se. ic tudi razneslo;'in prišlo-v neprave?roke nadvojvoda Ivan pa je dal ostanke prepeljati] „ , . , v Gradec, kjer je skelet Sifridov razstavljen daleč po deželi znano. Ni dvoma, daje nova v Obiskovalci, ki so si ocjledaii j naselbina, ki se jc razvila na vznosfju graj- njem hiralnica, nato bolnišnica (1795). Po zneje so začeli poslopje razdirati, da bi iz njega pridobili še uporabno železo. In tako je tv Joaneunm. __________________________________ __ _. . - . ... ostal od nekdaj velikega samostana le maj'en! okostnjak, pravijo, da se še vidijo na rokah i skega hriba med obetna ze obswre€wui n?* del, ki pa še vedno napravi na obiskovalca okovi in na glavi od udarcev razbita lobanja, mogočen vtis. Danes ni več sledu o celicah, j sic transit gloria mundi! ker je v notranjosti prezidan — za hmeljske i Po skoraj šeststoletnem obstoju je samo selbinama, prevrela oziroma dobila ime po gradu in da so še vse tri nato spojile v erio. Od leta 1284 naprej se Marenber? rod tem sušilnice in v pritličnih prostorih za stanova-1 stan prenehal služiti svojemu namenu. Usta* | imenom stalno označuje v listinah kot trs OKOSTNJAK NA OGLED j morejo pripovedovati. Ne bo dolgo, in zgo-i povzet, se pojavi sele dobrega pol Stoletja Nad 500 let so počivali ostanki Sifrida Ma- 1 dilo še bo preostalemu zidovju isto, kot sta-1 pozneje. $G>k€*lSiVO Pokrajinski zlet Sokola v Celju Stanovanjski odsek. Na pokrajinski zlet v Celje bo prispelo mnogo gostov iz južnih krajev naše države, številno bo zastopano odposlanstvo saveza in sokolstva iz prestolnega Beograda, odzval se bo Banat in prišla bo najbrž tudi delegacija bolgarskih Junakov in Junakinj. Veliko skrb bo povzročila itano-vanjskemu odseku zletnega odbora preskrba prenočišč. Telovadeče članstvo in naraščaj bodo nameščeni na skupnih prenočiščih kakor tudi mnogo ostalega članstva, toda zelo veliko bo gostov, ki jim bo moral zletni odbor preskrbeti postelje v hotelih in pri zasebnikih. Radi t^ga se obračamo na naše meščanstvo, ki bi bilo voljno, nastaniti tiste dni goste, da prijavijo stanovanjskemu odseku zlatnega odbora v Narodnem domu (pisarna sokolske župe) do 15. maja, koliko prenočišč bi dali na razpolago in po kakšni ceni. Zletni odbor pričakuje, da ga bo naše meščanstvo v polni meri pri pripravah podpiralo in mu nudilo svojo pomoč. Zletni znaki. Bratska društva in čete vabimo, da nam brez odlašanja pošljejo obvezne prijave za zletne znake po razpisu, ki smo ga poslali vsem edi-nicam. Zletni odbor mora dobiti te prijave čimpreje. Opozarjamo, da bomo znake po dospelih naročilih poslali proti i šujo za nujno in naj preidejo takoj k aje- : ni rešitvi. - Naročenega števila znakov m ! mogoče preklicati in so za plačilo naroč- i niki odgovorni. Bratje in sestre, ki so t sami že dostikrat imeli opravka z zletni- povzetju v kolikor ne bodo bratske edi- j mi pripravami, bodo razumeli, da sta pri niče same poslale denarja že vnaprej, j prijavah potrebni točnost in zaneslji- Bratska društva naj smatrajo našo pro- i vost. Zdravo! Zletni odbor. Izlet Sokola Razvanje k Sv. Duhu Z velikim zadovoljstvom smo vzeii ::a znanje zanimanje Sokola Razvanje za našo lepo obmejno točko pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Te dni je posetil pod vodstvom staroste br. Lubanjšeka našo mejo dramatski in tamburaški odsek. Priredili so v splošno zadovoljstvo, in s prav dobrim uspehom igro »Divji in nedeljski lovci«. Dvorana v šoli je bila nabito polna občinstva, ki ni štedilo s priznanjem in apiavzom. Pri igri se je prav posebno izkazal br. D r e g a r i č v vlogi Laskerja. Posebno pohvalno moramo omeniti tamburaški odsek, ki je neumorno igral ter tako mnogo pripomogel k dobremu razpoloženju, Plemenit namen cele prireditve pa se je zrcalil zlasti v tem, ker so Razvanjčani čisti dobiček igre velikodušno poklonili revni šolski deci pri Sv. Duhu Ra Ostrem vrhu.’ Po igri se je razvila v eni tukajšnjih gostiln neprisiljena zabava ter so gostje ostali v družbi domačinov v najboljšem razpoloženju precej pozno v noč. Hvala vam in va,šemu starosti, dragi Razvanjčani. Vašega obiska ne bomo pozabili tako kmalu, želimo pa, da nas sko-ro zopet posetite ter tako krepite narodno zavest na naši severni meji. Priporočamo posnemanja. Zdravo. Humanitarno delo prevaljskih SColašic Pred kratkim je bil v Prevaljah občni zbor društva Kola jug. sester, katerega že več let neumorno in požrtvovalno vodi ga. Anuška Senčar. Kolašice vrše v našem obmejnem kraju lepo humanitarno delo. Vsako leto vodijo šolsko kuhinjo, kjer v zimskih mesecih dobe najrevnejši šolarji toplo hrano. Vsako leto j brezplačna stanovanja, pošljejo okrog 15 slabotnih otrok na okreva- [ nje na morje in v svoj lepo urejeni »Počitniški doni kralja Aleksandra« v Sv. Danijel nad Prevaljami. Nadalje so naše marljive kolašice ob priliki prodaje imovine bivše »Ilirske družbe v Prevaljah« od te kupile primerno hišo za ubožnico. V hiši imajo občinski siromaki Kultura I Putrih antični klasik, kajti elementom I antike je pridružil mnogo potez sodob- Razstava Zorana Mušiča in Karla Putriha gova podlaga izpričuje njegovo- temeljito Kolektivne razstave so v Mariboru redke, dasi nam morejo le one prikazati posameznega slikarja ali kiparja v popolnejši podobi. Tudi dela Zorana M u-š i č a smo, kljub temu da je Mariborčan, imeli doslej priliko spoznavati samo po nekaj slikah, ki jih je pridružil skupnim razstavam »Brazde«. Samostojno, popolneje stoji pred nami zato šele s sedanjo razstavo v Beli dvorani Uniona. Ob njem se nam pa predstavlja z večjo kolekcijo svoje plastike še mladi ljubljanski kipar Karel Putrih. Zoran Mušič je eden izmed redkih slovenskih slikarjev iz povojne dobe, ki so pričeli svoje delo zopet tam, kjer so našli izhodišče naši veliki predvojni mojstri, v impresionizmu. In vendar gre njegov razvoj v čisto drugo smer, kakor je šel oni n. pr. Groharja, Jame, Jakopiča in drugih. Dočim je prišla njihova izhodiščna smer k nam več ali manj šele s posredovanjem nemškega impresionizma (Až-be, Monakovo) in ne naravnost iz Pariza, se je Mušič ogrel za ‘svojo stner nejKJsrcdno iz Pariza, čeprav skozi Zagreb. Mimo tega je ta njegov impresionizem prvi vzel še nekaj kompozicijskih elementov ekspresionizma. Kompozicija je včasih tako več ali manj ekspresionistična, dočim je pojmovanje barve docela impresionistično. Mušiču je barva zopet glavno, včasih celo vse. V njej išče estetičnih harmonij na čustveni, razpoloženjski podlagi, ne na pripovedovali. Tako pot si z uspehom izbere lahko savno res močan talent, in Mušič je taka umetniška osebnost. V vsem dosedanjem razvoju gre njegovo stremljenje v isti smeri, dasi čutimo v posameznih razdobjih in v posameznih delih seveda tudi nri njem tipanje iskanja. Zgodi se celo. da vanja umetnosti in ustvarjanja pa je rak, da ga je treba občutiti in se vanj s čustvom vživeti. Kdor se mu približa drugače, najde pot do njega šele polagoma. A prav to je v umetnosti značilno: Kar ogreje' na prvi pogled, navadno pozneje ohladi, kar pa ogreva polagoma, ostane trajno. Z vsem tem nikakor nočem reči, da Je Mušič že sedaj nepogrešljiv in da je vse, kar naslika, dobro. Tudi na sedanji razstavi vise slike precej različnih kvalitet. Vseh skupaj jih je 19, med njimi 8 olj in 11 gvašev. V tehniki dela med olji in gvaši skoraj ni razločka. Motivno prevladujejo daleč krajine: slovenske in dalmatinske. Med slovenskimi so zopet pretežno sižeji iz Maribora. Vsi mariborski, razen enega, so olja, in med njimi so kar štiri Aleksandrove ceste. Tu zasluži najprej omembe I. m potem II. Edini gvaš je izvrstni »Kolodvor«. »Jesen« spominja na prejšnja Mušičeva olja, v dalmatinskih krajinah pa je več barvne razgibanosti, ki jo kaže tudi mariborski motiv »Železnica«. Dva motiva sta z naših gora. Za krajinam; slede cirkuški in motiv »V gledališču«, ki je tudi zanimiva rešitev Mušičevih stremljenj. Čisto osamljene stoje cvetice »Teloh«, s katerimi je izpričal, da obvladuje tudi zahteve takega slikanja. Po velikih krajinah prevladujejo na tej razstavi mod ro-rožnato-rumenkasti toni in vsi več ali manj mehki in rahli. To ustvarja morda občutje monotonost!. Kipar Karel Putrih je izšel iz popolnoma drugih temeljev: iz starih klasičnih, prav za prav iz antike, kar zveni dandanes morda celo malo čudno. Toda prav to dokazuje nnjegovo resno iskanje svoje lastne poti iz temeljev, ki se j.h pri nas Slovencih ni poslužil v povojni krene na stransko pot, a se vselej ?aet i tlobi nihče. Kakor pa ni Mušič zaradi .tMroc tia pravo. Način njegovega pojmo- i svojega stiia še Parižan, tako tudi ui znanje anatomije in kiparske tehnike, njegova samobitnost pa samoniklost talenta. Prepričani smo lahko, da bo postal Putrih v nadaljnjem razvoju prav pomembna kiparska osebnost v slovenski ilikovni umetnosti. Tako sta se srečala Mušič in Putrih več kakor samo do naključju. Študij antike je dal Putrihu velik čut ln smisel za statiko, ki je v kiparstvu kot temelj aksiom, v površinski obdelavi pa istočasno za dinamiko, ki statiki sete daje pristnost življenja. Zato so njegova dela obenem trdna in razgibana. Najbolj čisto v antiki ga vidimo v terakoti »Sedeča«, potem še v terakoti »Pomlad«, a tudi v načinu postavitve torza, čeprav je obdelava drugačna. Njegova mala plastika je prav posrečena. Torzo jv najmočnejše delo med 15 razstavljenim: skulpturami. Združitev statike in dinamike se tu druži z monumentalnostjo ter dokazom velikega tehničnega znanja in studiranja. Prav ta torzo nam pove, kaj vse bo Putrih lahko še ustvaril v monumentalni skulpturi. Najdalje od antike, in celo ponekod v realizem, je šel Putrih v portretih, med katerimi jih je nekaj kar izvrstnih. Poleg drugih vrlin opazimo tu notranji izraz in značaj portretirancev, ki pomeni poglobitev kiparjeve umetnosti. Kako toplo mladostnost izraža n. pr- »Mojca:-, notranjost »Punči« (ne morda samo zaradi izdelave v vosku!), milino »Maska« (Madona), in koliko moškosti je zopet v »Glavi M. O.«, klasičnem »Fragmentu« in v najbolj realističnem »Portretu slikarja«. Putrihova dela ustvarjajo kljub navedenim razlikam enoten vtis resnega kiparjevega hotenja, zato moramo le pozdraviti njegovo korajžo, da fe tvegal transport in razstavo tako \ kolekcije svojih del v Maribor, K. Rehar. Nomte Uspehi pozne trsne rezi 1929 in 1940 Nekateri slovenski vinarji so se tudi letos, kakor sploh prvič pred 11 leti, odločili za pozno rez. Drugi zopet samo poskušajo. Tretji, ki so mogli pravilno oceniti morebitno letošnjo zimsko pozebo, so obavili rez pač po svojih splošnih izkustvih, po lastnem preudarku. Zopet drugi so trsje obrezali po svoji navadi, ko druga leta. Tako leto, kot je letošnje, pa je dobro učno leto za vse. Zato priporočamo, da bi nam eni ko drugi poročali o uspehih letošnje trsne rezi glede na čas izvršitve. Leta 1929., ko smo prvič mislili na pozno rez, smo mogli citati več poročil o tem. Tako poročilo z naslovom »Jedan uspjeli poskus — kasno rezanje vinograda«, ki ga je napisal Petar J. M i o-vič, posestnik v Št. liju v Slov. gor., smo zasledili v zagrebškem strokovnem tedniku za kmetijstvo »Gospodarske No-vine« od 29. novembra 1929. V Mioviče-vem članku beremo med drugim sledeče ugotovitve: »Tik pred običajnim časom za trsno rez je izšel za slabo razpoloženje tukajšnjih vinarjev jako važen in skoraj senzacionalen članek iz peresa I. I. v Mariboru ... V tem članku je pisec z očitim Uverjenjem zagovarjal kasno rez trsja, t. i. šele po razvitku trsnih očes, ker da bo Šele takrat mogoče presoditj, katera očesa so pozebla, katera pa ne... Nič čud-Uega, da so ta nasvet... naši vinograd-tiiki sprejeli z nekim nepoverjenjem.,. Prirejali so posebne tečaje in več predavanj po vaseh naglašajoč prednost kasne tezi deloma pozeblih trsov. Toda malo Vinarjev se je za to zmenilo. Tisti, ki so se držali naukov..., so imeli nepričakovan uspeh... Med njimi sem bil tudi jaz... Da se prepričam sam in da uve-rim svoje sosede — neverne Tomaže, — sem razdelil 6 oralov velik vinograd v dva dela. Dva orala sem dal obrezati po svojih viničarjih, ki so se upirali takim novotarijam, po običajnem načinu, a ostale štiri orale sem navzlic vsemu odgovarjanju in ugovorom pustil neobrezane vse dotlej, dokler niso očesa oživela... Šele potem... sem dal rezati, a ne po dosedanjih pravilih, nego po nastalem stanju. Priznavam, da taka rez ni baš lepo iz-gledala in da so se mi mnogi viničarji ter sosedje smejali, vendar samo do zametka grozdja (kabrnkov). Bratev je dala popolnoma prav preizkušenim nasvetom ... Kajti v tistem delu vinograda, ki smo ga obrezali kakor navadno, ni bilo niti četrtine grozdja od povprečne trgatve... V drugem delu gorice pa, ki smo jo kasno obrezali po izdanih navodilih ..., sem imel res zadovoljivo bra- nje ... Delo in trud sta se odlično izplačala vsem vinarjem, ki so se držali prej navedenih navodil. Samo je obžalovati, da je bilo takih prav malo ...« Jasno sliko nasledkov letošnje vinske pozebe bo videti samo v tistih goricah, v katerih so vsaj deloma — vsaj za poskus — odložili dokončno trsno rez na poznejši čas, kakor smo zadnjič priporočali tudi v »Večerniku« od 16. marca. Da se vsi vkup kaj naučimo za prihodnost — saj gre tu za težke milijone samo v Sloveniji —, pričakujemo stvarnih poroči! o zadevnih izkustvih. Najbolj nas bo veselilo, ako bodo poročali, da letos ni bilo nobene škode po naših goricah: ne po zimski pozebi, no zavoljo pozne trsne rezi, ki smo jo letos — po 11 letih — drugič priporočali. Andrej Žmavc. Vodovje Je porušilo nad 1300 hiš Po najnovejših vesteh je začela Donava upadati. Narašča še edino v spodnjem toku proti Smederevu. V četrtek popoldne je popustil nasip priBezda-nu. Takoj nato je voda s strahovito silo vdrla preko raztrganega nasipa, poplavila 2.200 juter zemlje ter zalila madžarsko naselbino, ki šteje 40 do 50 hiš. Hiše je voda porušila, nihče pa še ne ve, če ni kaj ljudskih žrtev. Pri Bezdanu so mobilizirani vsi moški od 18 do 60 let. Če obstoječi nasipi ne bodo Vzdržali vodnega pritiska, bo vodovje razdejalo tudi Sombor. V apatinskem okraju je poplavljenih 5.124 juter zemlje in uničen dobršen del pomladanske in jesenske setve. V somborskem okraju je voda zalila 685 juter zasejane površine ter jo uničila. Prav tako pa stalno narašča Tisa, posebno pa še njen pritok Maroš. V Senti, Bečeju in Padeju je Tisa narasla do 25 cm. Polovica Vukovarja je pod vodo. po- rušenih je tudi mnogo hiš. Po zadnjih vesteh je v Novem Sadu in njegovi naj-bližji okolici porušeno okoli 1000 hiš, kar predstavlja vrednost preko 30 milijonov dinarjev, pri čemer pa še ni všteta škoda, ki so jo napravile povodnji na pohištvu itd. Begunci iz poplavljenih krajev so se zatekli po večini v privatne hiše, v šole in druga poslopja. Ponesrečenim pristopajo na pomoč tudi oblastva, predvsem z denarnimi podporami. Največ škode so napravile povodnji pri Novem Sadu, kjer je Donava prebila železniški nasip ter zalila Adamovičevo naselje, ki šteje okoli 2000 hiš. Okrog 10.000 prebivalcev tega naselja je zapustilo v paničnem begu hiše in neslo s sabo, kar je moglo. Nadalje je Donava poplavila v Novem Sadu železniške objekte. Niže Beograda je Donava poplavila del Smedereva, kjer so se poplavljenci izselili po večini v železniške vagone. C el/e c. Predavanje o pasivni obrambi pred napadi iz zraka bo v nedeljo ob 7.45 na Dobrni. C Koncert mladinskega zbora „ViIhar“ Z mešd. Sole na Rakeku bo jutri ob 15. v mestnem gledališču. Nastopi 110 pevcev in pevk. c Šoferski izpili v Celju. Kandidati iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja, ki nameravajo polagati izpit za vozače motornih vozil, naj vložijo čimprej zadevne prošnje na sre-skem načelstvu v Celju. Dan izpila bo vsakemu kandidatu sporočen pravočasno. c Lastniki motornih vozit naj dvignejo za svoja vozila nove evidenčne tablice, ker je uporaba motornih vozil, opremljenih s starimi tablicami, nedopustna. c Fantovski odsek in dekliški krožek v Vojniku je tamkajšnji župnik g. Lasba-her razpustil. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Drago Hočevar, Kolenčeva ulica 4. c Nočno lekarniško službo ima od C. do 12. aprila lekarna „Pri križu“ na Kralja Petra cesti. c Smrtna kosa. Umrla je v Celju v Prešernovi ulici 64 letna vdova po pregledniku fin. kontrole Ana Arhova, v bolnišnici pa 35 letna žena upok. rudarja Genovefa Steinerjeva iz ŠL lija pri Velenju. c Celjski trg je bil včeraj brez sira in smetane. Takega pomanjkanja v teh dneh, za petek važnih stvari, še ni bilo zlepa v Celju. Pflfj p Delavnica Korenjaka Ilinka, ki je le dni preminul po dolgi in mučni bolezni, bo še nadalje obratovala. p Mesu so se zvišale cone. Konsumenti se pritožujejo, da so nekateri mesarji poskočili s cenami na 14 din, kar pa še do zdaj uradno ni bilo dovoljeno. V splošnem so ptujski mesarji s svojimi cenami neenotni. * Zadružna elektrarna v Ptuju vabi vse svoje člane na XV. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 21. aprila, ob 10. dopoldne v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju z običajnim dnevnim redom. p Tovorni avto je podrl križ na dravskem mostu. Ker je le polovica dravskega mostu v Ptuju odprla prometu, včasih zadevajo tovorni avli z naloženimi predmeti ob ograjo. Tako je neki tovorni avto iz Maribora zadel ob križ na mostu in ga Podrl. Prisotni so rešili križ, da ga ni Drava odnesla. p „Be!i tiger" ■ bo predvajal „Zvočni kihe, Ptuj” danes in jutri. , p Haloški vinogradi so obrezani, kop je v polnem teku, tako da je močno pomanjkanje delovnih moči. Ljublfana a Za zimsko pomoč ljubljanskim revežem pripravlja Glasbena matica reprezentativen koncert slovenske glasbe, ki bo v petek, 26. t. m., zvečer v veliki dvorani hotela Union. Poleg zbora Glasbene malice, Ljubljanske filharmonije in Akademskega pevskega zbora bodo na koncertu sodelovali tudi drugi odlični glasbeni umetniki. a. Licitacija. Dne 3. maja bo pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo objekta vojašnice »Kralja Petra 1.« v Ljubljani. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama: Sobota, 6. aprila: Županova Micka. Varli. Izven. Znižane cene. Nedelja, 7. aprila: Žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene. Opera: Sobota, 6. aprila: Figarova svatba. Red A. o Slovenski brigadirji na španskem. Med sorodniki in znanci bivših mednarodnih brigadirjev v španski državljanski vojni je neka propaganda raztrosila zlonamerno vest, da jih je francoska vlada dala prepeljati v Alžir. Zdaj pa je od njih samih prišlo sporočilo, da 10 ni res, ampak da so vsi zbrani v južni Franciji, kjer čakajo na skorajšnjo vrnitev v domovino. Njih sedanji naslov je: Camp de conoenlration Gurs, Ilot „E‘‘, Groupe Yougoslave, Bai-ses Pvrenecs, France. o. Licitacija. Dne 11. aprila bo pri Upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu licitacija za dobavo gotovega perila za vojaštvo ter bombažnega platna; 12. aprila za dobavo oficirskih torb. o. Studenice pri Poljčanah. Ne le za duševno, ampak tudi za telesno hrano svojih najsiromašnejših šolarjev skrbi studeniško učiteljstvo. Tako je dobivalo od 15. januarja do 8. marca 20 najpotrebnejših učencev vsak dan po četrt litra mleka in kos domačega kruha. Akcijo so omogočili šoli naklonjeni kmetje in farani, ki so darovali 23 hlebov domačega kruha v naturi in nekaj denarja; nekaj pa je prispevala tudi občina. o. Osebna vest iz Prevalj. Zaradi težke bolezni je šel v pokoj po vsej Mežiški dolini znani g. Ivan Kaffan, dolgoletni šef železniške postaje. Ves prosti čas pa ie žrtvoval in posvetil delu v raznih narodnih in humanitarnih društvih. o Marenberg. V uedeljo ob 20. gostujejo v Sokolskem domu v Marcnbergu igralci Sokolskega društva Slovenjgradec z Nušiecvo igro „Navaden človek". o Nesreča v železarni na Muti. V železarni na Muti se je pripetila težka nesreča, katere žrtev je poslal mlad in priljubljen delavec Anton Jumič. Jumič je delal pri oddelku za špičenje vil. Včeraj {»poldne ob pol 14. uri je kakor običajno špičil vile, kar se odtrga transmisija in ga pokoplje. Na klice so prihiteli delavci in potegnili izpod železja ranjenega tovariša. Ponesrečenca so prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. Transmisija je poškodovala Jumiča po glavi, tilniku in desni rami. o Koncert vojaške godbe 39. pp. v Topolšici. Na povratku iz Slovcnjgradca priredi vojaška godba iz Celja v uedeljo dopoldne koncert v državnem zdravilišču Topolšici namenjen predvsem bolnikom zdravilišča. o Kino v M. Soboti. „Central“ bo vrtel v soboto in nedeljo film „Denarja... tega nimamo"; ,.Grajski kino" v soboto in nedeljo dopoldne „Kralj pustolovcev" (o slovitem francoskem pesniku in potepuhu Fr. Vil bonu), v nedeljo, ponedeljek in torek „Pravico do ljubezni". n Nebotičnik v Sarajevu. Sarajevski muslimani bodo zgradili nebotičnik, ki bo imel 14 nadstropij. n Trgovce z belim blagem, ki so delovali v Sremu, so oblasti te dni polovile in zaprle. Razni gostilničarji so se pečali s kupovanjem in prodajo mladih kavarniških pevačic. n Dekletu odrezal nos in uho. Ljubosumni mladenič je odrezal svoji nezvesti izvoljenki 17 letni Darinki Zaričevi v Banjaluki nos in uh<* Dekle so morali takoj prepeljati v bolnišnico. Mladenič pravi, da jo tudi skaženo vzame za ženo, dekle pa ga je odbilo. Obisk pri avtorju „Kobanskih motivov" Danes je izšla v Mariborski tiskarni šušmeljeva knjiga linorezov »Kobanski motivi«. Knjiga je za Maribor vsekakor redkost, edinstvena pa je po snovi, ki jo na umetniški način podaja. Zbirka 30 linorezov iz Kozjaka »Kobanski motivi« se naroča v Mariborski tiskarni v Mariboru, stane ljudska izdaja 50 din, luksuzna numerirana 100 din. Od Maribora do Fale ni niti tako daleč, dobrih 15 km. Točno pri 15. kilometrskem kamnu je Peteržinekova krčma, kjer vprašamo: »Ali je Lojze doma?« Doma je, hvala Bogu- 15 kilometrov navsezadnje ni taka malenkost, posebno če se še vreme kisa. Branka, ki je z nami, je svoje dni že pri Viltušu obrnila kolo ter iskaia Selnico ob viltuškem potoku. Danes nas je zapeljala cesta daleč mimo Viltttša. Zadnji topli tedni so pregnali sneg s kobanskih hribov, ki se vzpenjajo strmo na levi strani Drave ter čakajo v sivoriavi negibnosti zelene odeje, ki je že začela poganjati iz ilovnatih in peščenih, skoraj zamazanih ko-banskih tal. Blatne gorice, redke vase zaprte in odrapane domačije, ki jih obdajajo krpe obdelanega polja in gozdnati pasovi po grapah, vse to na strmo vzpenjajočih gričih ki so do Fale za čudo podobni drug drugemu, to je Kobansko, so ozadja in platna mladega kobariškega umetnika — Lojzeta Šušmelja. Ti hribi so dali Šušmelja, Šušmelj pa je dal knjigo linorezov: »Kobanske motive«. Strme stopnice v krčmi nas zanesejo nekam visoko pod temačno ostrešje, kjer oči komaj razločijo leseno pregrajo, okoli katere je treba do vrat Šušmeljevega »ateljeja«. Šušmelj stoji sredi svoje delavnice in svojega stanovanja; malo je presenečen. Ni se nas nadejal. Družba se kmalu znajde. Posede po preprosti slikarjevi postelji, po nekaj stolih, Branka pa sede kar na neki zaboj. Malo še, pa se nam oči razgledajo. Šušmelj sam se skoraj razgubi v teh oljih, zemljevidih, podobah in starih cerkvenih kipih, ki jih je znesel, kje bi človek vedel, od kod vse iz Kozjaka. Čez vso levo steno je velik na platno narisan zemljevid Koban-skega od Ojstrice do Sv. Križa. Čez zemljevid in po ostalih stenah visijo olja. Olja so tudi po tleh v kotu za vratmi. Ta kobanska olja z blatnimi ljudmi so močno podobna tistim oljem, ki jih je razstavil Šušmelj pred meseci v Mariboru in o katerih je zapisal kritik, da je pesimizem na njih precej patetičen. Rad bi vedel, na kake viže bi pel kos, ki bi ga usoda zanesla med to žalostno pokrajino, v ta podstrešni atelje, kamor buta po nedeljah in po nočeh vpitje pijancev. Akademski kritik je bil samo akademik. Videl je platno, ni pa videl ozadja, ki je olje dalo. Šušmeljeva olja so težka, kakor je težka ilovica, ki se nabere kmetom okoli Čevljev iz svinjskega usnja ali pa se oprime bosih nog deklet pri kopi v vinogradih. To kobansko blato se je oprijelo tudi kobanskega umetnika, in človek bi bil trenutno vesel, če bi vedel, da se ga bo še nekaj časa držalo. Razgledujemo se po novih Šušmeljevih oljih. Iz njih, iz teh pokrajin že diha življenje in kobanski človek krepkeje. Olje, ki prikazuje bebca, je prizor, ki se vam zaje do mozga. Šušmelj je v svojem domu preprost, razkazuje nam tiste stare kipe kobanskih umetnikov, ki so morali končati po hlevih, bosi, • ..lačni in raztrgani, a katerih čustvo še danes izražajo njihova lesena in grobo izrezana dela. Nato gledamo mrtvaško glavo, globus, opazimo na steni docela mimogrede trikotnik, ki s svojimi ravnimi in mirnimi črtami skoraj ne spada v ta »atelje«, ki je mogoč takšen kakršen je samo v družbi, kjer se mora umetnik skozi lakoto in pomanjkanje prebijati do svoje podobe in do del, ki bodo ostale za vedno last sredine. Ko se vračamo iz ateljeja, opazi oko, vajeno teme, za streho kiparske osnutke. Ko se peljemo proti večeru nazaj ter oko obstane na kobanskih hribih, se nam zdijo ti hribi še bolj težki. Nobene patetike ni na njih. Upati je, da bomo videli to Šušmeljevo Kobansko kmalu razstavljeno v Mariboru. * -rč. Maribor Pred gradnjo obrtniškega doma v Mariboru Klobuki, oeriio ugodno jr\ aiteianin] Med najbolj pereče probleme Maribora spada gotovo vprašanje obrtniškega doma. Skoraj vsa večja mesta imajo obrtniške domove, kjer se sestajajo mojstri in pomočniki na raznih strokovnih tečajih in predavanjih in kjer imajo zatočišče tudi obrtniški vajenci. Jasno ja, da je takšen dom še tem važnejši v obmejnem Mariboru. Skupna streha bi mnogo doprinesla k še večji složnosti našega obrtništva. Iniciativo za gradnjo obrtniškega doma v Mariboru je prevzelo Slovensko obrtno društvo v Mariboru, ki že več let zbira s svojimi prireditvami in vsakoletnim tradicionalnim obrtniškim plesom prispevke za gradnjo tega doma. Pri akciji sodelujejo tudi vsa združenja, ki prispevajo vsako leto ob priliki občnih zborov večje zneske v sklad za gradnjo obrtniškega doma. Ker sta tudi banovina in mariborska mestna občina obljubili pomoč, je upati, da bo načrt v kratkem uresničen. Slovensko obrtno društvo je te dni akcijo poživilo ter sklicalo za sredo ob 20. v poslovne prostore v Vetrinjski ulici 11. sestanek vseh obrtni- ških združenj v Mariboru. Razpravljali bodo o ustanovitvi »Stavbene zadruge obrtniški in vajeniški dom v Mariboru«. Pravila so že pripravljena. Na sestanku združenj bo izvoljen pripravljalni odbor, ki bo sklical občni zbor nove stavbene zadruge in pripravil vse potrebno za gradnjo obrtniškega doma. Na tem sestanku bo sodeloval tudi zastopnik mestne občine. Obrtništvo upa, da bo dala mestna občina za novi dom primerno zemljišče in bo na ta način mogoče kmalu pristopiti k gradnji prepotrebnega doma obmejnega obrtništva. Kam z Glasbeno Matico? Znano je, da je Sokol Matica sodno odpovedal »Glasbeni Matici« v Mariboru prostore v »Sokolskem domu«, ki jih mora na osnovi sodne poravnave izprazniti do 1. 7. t. 1. pod siceršnjo prisilno izpraznitvijo. Za nadaljnjo usodo te najpomembnejše kulturne inštitucije se sicer naša celokupna javnost prav živo zanima, toda odločujoči krogi, od katerih je končna rešitev tega perečega kulturnega vprašanja odvisna, pa za vprašanje prostorov ne kažejo prav nobenega razumevanja, akoravno jih je upravni odbor s pismenimi vlogami in osebnimi intervencijami opozarjal na posledice takega omalovaževanja in kazal tudi na samoupravne objekte, v katerih bi Glasbena Matica z vsemi sestavnimi deli, t. j. z Glasbeno šolo, pevskim zborom in orkestralnim odsekom prav lahko prišla pod streho. Grad, za katerega nakup in preureditev je mestno prebivalstvo žrtvovalo naravnost milijonske svote in ki je namenjen kulturnim svrham, bi moral razen muzeja sprejeti pod svoje okrilje tudi kulturna društva, zlasti pa ona, katerih obstoj je radi pomanjkanja prostorov resno ogrožen. V tem gradu je tudi prostorna dvorana, v kateri je prejšnje filharmonično društvo celo prirejalo svoje koncerte. Prošnje za prostore v tem gradu, za dodelitev prejšnjega muzeja in prostorov v Kazini pa so naletele na gluha ušesa. Upravni odbor je prosil tudi za poslopje nižje gozdarske šole, ki bi za svoje pičlo število učencev lako našla zavetja v Vinarsko-sadjarski šoli z internatom za 60 gojencev in z novimi ubi-kacijami, ki jih je pred par leti pridobila z nakupom Racerdvora. Ta prošnja, kije bila prvotno na odločujočih mestih simpatično sprejeta, je tudi splavala po vodi. Pač pa je banska uprava v Ljubljani nakazala »Glasbeni Matici« v banovinski stanovanjski hiši v Strossmajerjevi ulici dve stanovanji, obstoječi iz dveh sob in kuhinje in eno iz ene sobe in kuhinje proti razmeroma zelo visoki najemnini in pod težkimi pogoji. A to ponudbo je banska uprava takoj umaknila, ker bi bil pouk na glasbeni šoli drugim strankam v hiši v nadlego. Upravni odbor se je zanimal tudi za prostore v zasebnih hišah, vendar doslej brezuspešno. Čas pa hiti in v par mesecih bo »Glasbena Matica« z glasbeno šolo in celim profesorskim zborom stala pred deložacijo. Tako mačehovsko ravnanje odločujočih faktorjev z »Glasbeno Matico« pa ni samo obžalovanja in graje vredno iz razloga, ker škoduje prestižu našega obmejnega mesta, temveč tudi radi tega, ker je s svojim dvajsetletnim neumornim delovanjem dokazala, da je življenja sposobna in za kulturno izživljanje mariborskega prebivalstva naravnost neobhodno potrebna. Uspeh pekovskih pomočnikov Med pekovskimi mojstri in pomočniki se jt; doseglo zbližanje na skupnem sestanku obojih organizacij, ki je bil v sredo. Ustvarilo se je tako potrebno sodelovanje pri striktnem izvajanju kolektivne pogodbe. Odslej bodo pomočniki vsako nekorektnost pri izvajanju kolektivne pogodbe prijaviti naaavnost Združenju pekovskih mojstrov in predsednik združenja g. Koren je obljubil, da bo takoj posredoval pri dotičnem mojstru, ki se noče ravnati po kolektivni pogodbi. Vršila se bo v to svrho tudi skupna kontrola pekarn. S tem sporazumom, ki ga mora vsak iskreno pozdraviti, prenehajo tudi nepotrebni izpadi. Do tega sporazumnega sodelovanja bi bilo moralo že davno priti v korist pomočnikom in mojstrom, saj so interesi enih in drugih tesno medsebojno povezani. »KOBANSKI TEDEN« V MARIBORU Pod okriljem CMD bo v Mariboru od 15. do 21. aprila »Kobanski teden«. V okviru »Kobanskega tedna« bo slikarska razstava »Kobansko«, na kateri bo razstavil akademski slikar Lojze Šušmelj svoja najnovejša dela, predavanje g. Iv. Robnika o Kobanskem, pevski koncert pevskega in glasbenega društva »Koban-ci« iz Kamnice, predavanje akad. slikarja Fr. Goloba o narodni folklori na Kobanskem, in končno bo igrala selniška igralska družina društva RK igro »Revčka Andrejčka«. IZDAM PROSPEKTOV ZA POHORJE IN PREKMURJE Tujskoprometna zveza v Mariboru pripravlja izdajo kolektivnega prospekta za Pohorje kakor tudi izdajo prospekta za Mursko Soboto in Prekmurje. Prosimo člane, ki razpolagajo z lepimi In zanimivimi slikami iz področja Pohorja in Prekmurja, ali ki imajo možnost na svojem področju nabaviti lepe slike iz teh predelov, da jih stavijo na razpolago naši zvezi. Pri vseh propagandnih akcijah posveča zveza slikovnemu gradivu prvenstveno pozornost. Slike za omenjena prospekta mora imeti naša zveza v rokah najkasneje do 10. t. m. gandne tiskovine plačati nove davke. Za enobarvne prospekte se mora plačati 9.5% davka na skupni promet, za večbarvne prospekte pa poleg tega še 12% luksuznega davka. Na ta način se bo izdaja prospektov in turistično propagandnih tiskovin znatno podražila, kar utegne imeti škodljive posledice za našo turistično propagando. Zato se je naša Zveza na merodajnih mestih zavzela za to, da se prospekti in propagandne tiskovine ki jih izdajajo tujskoprometne ustanove in turistični interesenti, osvobodijo plačauja omenjenih novih davkov. NOVE DAVČNE OBREMENITVE ZA PROSPEKTE Po novih davčnih predpisih morajo tiskarne m izdane prospekte in propa- m Vodstvo po razstavi Mušfrft— Putrih v Beli dvorani Uniona bo imel jutri, v nedeljo, ob 11. uri dopoldne književnik in kritik Radivoj R c h a r. Predaval bo o smeri in delu obeh razstavljajočih umcl-nikov. m Poroke. Zadnje dni so se. poročili zdravnik dr. Franjo Rostaher in zasebnica Marija Lautnerjeva; strojni tehnik Adolf Forstnerič in zasebnica Marija Sif-nerjeva; posestnik Alojz Gselman in Neža Praprotnikova. * FOTOAMATERJI!... Razvijamo, kopiramo, povečujemo najceneje pri IVAN PEC AR-ju, Gosposka 11. m Napredovali so meščanakošolski učitelji. Josipina Mlačnikova, Karla K ir ar, Alojzija Cerar in Marija Stopar iz Maribora. m Osebna vesi. Akademski naslov inženirja ekonomije je na ekonomski kom. visoki šoli v Zagrebu prejel g. Anton Urbanija, zadružni revizor iz Maribora. m Ljudska univerza. V ponedeljek bo predavala ga. Fanny Copeland, lektorica angl. jezika, o Orkneyskih otokih. Ork-neysko otočje se pogosto omenja v sedanji vojni, saj se tam nahaja velika angleška vojna baza Scapa—Flow. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike v prirod-n ih barvah. m Pevci mladinskega pevskega zbora Vilhar pridejo danes v Maribor. Po večernem koncertu se sestanejo prijatelji mladinske glasbe pri Orlu. * V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. — Ogl. reg. S. br. 30474/35. m Zdravniško dežurstvo O. U. Z. D. ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo g. dr. Turin Ivan, Linhartova 12. m. Zimska vremenska poročila. S 1. aprilom je TPZ v glavnem prenehala z objavo poročil o stanju snega in o vremenskih prilikah v naših zimskih turističnih krajih. Letošnja vremenska služba je prav dobro funkcionirala ter so bili interesenti s poročevanjeni zelo zadovoljni. Vremenska poročila so bila važno sredstvo za propagando letošnje zimske turistične sezone. m. Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok v Mariboru ima v torek, 23. t. m., ob 20. občni zbor v gostilni »Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici. m Pohorska avtomobilska cesta bo otvor-jena 4. avgusta in spada ta slovesnost v okvir letošnjega Mariborskega tedna. Ob tej priliki bodo na novi avtomobilski cesti tudi avtomobilske dirke. moške in otroške, t solidno pri »i m. Obrtniška združenja so že prejela prve icšitve na pritožbe proti odločbi zbornice o njih ukinjenju. To pa samo ona združenja, ki so pomotoma vložila prizive naravnost na bansko upravo, ne pa potom zbornice, kakor je bilo predpisano v njeni odločbi. Umevno, da so bili prizivi zavrnjeni in so ta združenja pozvana, da izvršijo likvidacijo. m. Revijo sodobne mladinske pesmi nam bodo nudili pevci mladinskega zbora iz Rakeka; peli bodo drevi v Sokolskem domu. ?•*. saharina so našli šentiljski orožniki v tovornem vlaku, ki je prišel iz Nemčije. Saharin so zaplenili, za tihotapci pa poizvedujejo. m Para lokomotive je nevarno poškodovala 55 letnega kurilniškega delavca Avgusta Kuna, ki so ca prepeljali v bolniš-i mco. Dobil je opekline na hrbtu in levi1 roki. m Pri včerajšnji raciji je bilo aretiranih 32 .sumljivih oseb. Štiri so izročili sodišču, večje število aretirancev pa so odpravili v domovinske občine. :^^»>nggg>aro»a3wnamnB»8»—n———— * KLJUB ŠTEVILNIM POMORNICAM IN MINAM JE PRISPELA POŠILJKA AMERl-KANSKIH ŽVEČILNIH BONBONOV. Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 38-36. * Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev sklicuje za nedeljo dne 14. aprila t. L, ob pol 15. uri v dvorani hotela »Orel« svoj redni občni zbor. Po občnem zboru prosta zabava. Odbor. * Zopet je prilika za pridobitev premoženja! Treba je le nabaviti srečko drž. razredne loterije v »Gradu sreče«, glavni kolekturi »Putnik«, Maribor. Milijonski dobitki so na razpolago! Žrebanje prvega razreda že 12. aprila! Opozarjamo na današnji oglas v listu! * Mariborski upokojenci in upokojenke! Pridite vsi na občni zbor društva, ki se bo vršil v nedeljo, 7. aprila, ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. * Letni občni zbor Ruske Matice v Ma* riboru se bo vršil v soboto, 13. aprila* ob 20. v prostorih Narodno-strokovne zve* ze, Sodna ulica 9-III. * Ali sc še res niste odločili? Že 19 t. m., torej v par dneh, bo prvo žrebanje drž. razredne loterije. Kdor še nima srečke ali kdor je še ni plačal, naj biti v našo hišo sreče bančno poslovalnico Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25, kjer Vas pričakuje boginja sreče, kakor že marsikoga pred Vami. Ze dostavljene srečke se naj vrnejo, ako jih ne mislite obdržati, čimpreje, cla se lahko odstopijo ostalim interesentom, ki se javljajo v vedno večjem številu, čim bolj sc bliža žrebanje. Ne pozabite, da bo razredna loterija tucH v novem kolu razdelila večje in manjše dobitke v skupnem iznosu 65 milijonov dinarjev. Kdor bi torej rad postal bogat čez noč, se naj čimpreje odloči! * VOZNE OLAJŠAVE. Sporočilo „PUT-NIK-a“ Maribor. Zagreb: Od 6. do 20. aprila. Razstava nemške knjige. Polovična vožnja od 4. do 22. aprila na podlagi žel. legitimacije K-13. — Beograd: Od 7;: do 13. aprila. Domačinski teden. Polovična vožnja od 5. do 15. aprila na podlagi žel. legitimacije K-13. — Beograd: Od 13. do 22. aprila. Spomladanski velese* jem. Polovična vožnja od 8. do 27. aprila na podlagi žel. legitimacije K-13 in plačane vstopnine. — Zagreb: Od 27. aprila do C. maja. Spomladanski velesejem. Polovična vožnja od 22. aprila do 7. maja na podlagi žel. legitimacije K-13 in plačane vstopnine. — Budapest: Od 2G. aprila do 6. maja. Spomladanski velesejem. Polovičr na vožnja in znižani vizum na podlagi sejmske legitimacije. * Kam gremo...? v Mariboru po nogavice k M. BREČKO, Aleksandrova 23. * Občni zbor Kreditne zadruge drž. uslužbencev z. z o. j. v Mariboru se vrši danes ob 18. uri 30 minut v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. * Halo, pozor! Gospod Paradiso, slavni telepat in jasnovidec, nastopi v nedeljo, dne 7. aprila, ob 5. uri v dvorani Krištovič (prej Spurej), Studenci. Za humor, zabavo in razne točke bo skrbelo dramat. društvo »Zvezda«. * Turistične zanimivosti. Nepopisne užitke Vam nudijo krasna potovanja po našem Jadranu z motorno jahto »Nirvana«. Krožne vožnje z izhodiščem Sušak in Split 8 do 15 dni. Radi velikega zanimanja je treba pravočasno rezervirati kabine! — Izlet z luksuznim parnikom »Lovčen« za pravoslavno veliko noč od 18. aprila do 3. maja. Sušak—Split— Dubrovnik—Kotor—Drač—Pirej—Haifa—Izmir —Istambul—Konstanza. Zelo ugodne cene! — Izlet v Bolgarijo od 26. aprila do 2. maja v organizaciji »PUTNIK-a«, Niš. Obisk Sofije in Plovdiva. Ugodni aranžmani. Vse informa-i cije in prijave: »PUTNIKc, Maribor. j * PRIJAVLJENCE „PUTNIK-ovega“ izleta v Milano od 14. do 18. aprila obves« čarno, da smo od milanske )tScale“ prejeli spored: 16. aprila (torek) opera ZAZA od R. Leoncavalla, gostovanje slovitega tenora Bonlainino GIGLI: 17. aprila (sreda) opera CAVALLERIA RUSTfCANA od P. Mascagni. Kdor od pri javi jencev še ni naročil vstopnico za opero, naj to javi „PUTNIK-u“ do ponedeljka, dne 8. Lmt Ravnateljstvo ,Scalc“ je „PUTNIK-ovimK izletnikom odobrilo 25 odst. popast na vstopnico! m Nočna lekarniška služba. Od 6. do vključno 12. t. m. lekarna pri Zamorcu; Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel: 22-13. Kino * Grajski kino. Danes „Nanette“. Jeny Jugo, Hans Soehnker. Zabava, krasno petje, izborna glasba. * Esplanade-kino. Do vključno nedelje „Njena prva ljubezen", film mladosti, pesmi in glasbe z nepozabno umetnico D e-anno Durbin. * Kino Union. „IIcroji Zapada“ je film največjega obsega izza časa postanka današnje Amerike in o liaizname-nitejšem pionirju doseljenstva Danijelu B o o n e u. * Kino Pobrežje. 6. in 7. aprila KRIŽ OB POTOKU, češki velefilm. Mariborsko gfccfaffife Sobota, 6. aprila, ob 20.: »Neopravičena ura“. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 7. aprila, ob 15. „Cigan baron“. Znižane cene. Ob 20. „Ko varstvo in ljubezenZnižane cene. RacHo ~~ Sobota, G. aprila Ljubljana: 17 Olroška ura; 18 RO; 18;40 Letalski napadi; 20 Zunanjepolilični pregled; 20.30 Zabavna ura; 22.15 RO. — Beograd: 18.20 Plošče po željah; 19.40 Narodne pesmi. — Dunaj: 17.10 Violinski in klavirski koncert; 20.05 Lahka glasba. Milan: 17.15 Klavirski koncert; 21 Filiar sijeva opera „Mattulino ad Asslsi"; 23.15 Vesela glasba. — FIrenca: 17.15 Klavirski koncert; 19.30 Lahka glasba. — Radio Pariš: 18.25 Violončelo; 19 Prenos iz opere. Sofija: 19 Vokalni koncert. — Budimpešta: 19.25 Klavirski duet. — Rim: 21 Kla: virski koncert NEMŠKE POSTAJE ODDAJAJO VESTI v nemščini (vse postaje) 7, 12.30, 14, 17, 20, 22 in 24; v srbohrvaščini (Breslau) 17.45, 19.15 in 22.30; v slovenščini (Gradec) 17.45, 19 in 22.15; v frnnooSflni (Stuttgart) 21.15, 22.15j 23.15, 0.15 in 1.15. Ss.fi? Še štiri partije Xeres —- dr. Euwe Velik Šahovski dvoboj med bivšim svetovnim prvakom dr. Maksom Euwcjem in Kere-soni je še vedno najmočnejši šahovski dogodek na začetku letošnjega leta. Revije so večidel že objavile vseh 14 partij matcha ter sc sedaj podrobno bavijo z analizami ter teoretično vrednostjo nekaterih partij. V našem pregledu bomo najlepše ustregli vsem prijateljem, če objavimo še nekaj partij. Kdor se je za to zanimal, je že objavljene partije spravil (če jih morda kdo naknadno želi, naj piše na uredništvo »Večernika« ter priloži za 5 din znamk, nakar mu jih pošljemo). Doslej smo objavili t., 3., 5., 6., 7., 9., 10., 11. in 12. partijo matcha. Danes objavljamo še 2., 4. in 8. 'artijo; 13. in 14. prideta na vrsto ob priliki. 36. spanska otvoritev (2. partija matcha v Amsterdamu) Beii: Keres črni: dr. Euwe . 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. U4, Sf6 5. 0—0, Sxe4 (dr. E. se smelo spušča v komplikacije), 6. d4 (navadno se igral 6. Tel. Sc5 7. Lxc6, dxc6 8. d4, Se6 9. Sxe5. Zadnji čas pa smatrajo storjeno potezo za močnejšo), b5 (tkzv. Riga varianta, ki nastane po 6. „ exd4 ni povsem korektna, n. pr. 6... exd4 7. Tel, d5 8. Sxd4, Ld6 9. Sxc6, Lxh2 10. Khl, Dh4 11. Txe4+, dxe4 12. Dd8+, Dxd8 13. Sxd8, Kxd8 14. Kxh2 in beli ima boljšo pozicijo) 7. Lb3 (7. Sxe5 bi bilo preuranieno 7... Sxe5 8. dxe5, U5 9. exd6, Lxd6 10. ue2, Lb7 11. Sc3, 0-0 12. Sxe4, Te81), d5 8. dxe5, Le6 9. c3, U7 10. Sbd2, 0—0 11. Del (novost; običajno se igra De2, nova poteza pa se'izogne naslednji varianti 11. De2, Sc5 12. Sd4, Sxb3 13. Sxc6, Sxcl! z grožnjo Sxe2 itd.), Sc5 12. Sfd4, Dd7 (po 12... Sxd4 13. cxd4, Sxb3 14. Sxb3 bi črni ne prišel do osvobodilne poteze c7—c5) 13. Lc2, 16 14. Sxe6, Sxe6 (K. si je ohranil lovski par) 15. S13, fxe5 16. Sxc5, Sxe5 17. Dxe5, Ld6 18. Dh5, g6 19. Dh3, Tf7 20. Lh6, L14 21. Tael. Lxh6 22. Dxh6 (beli bi lahko igral tudi Dxe6, vendar pa bi imel nato črni po c7—c6 zelo iz-gledno konsolidirano pozicijo), Sf4 23. g3, Tai8! 24. 13 (na gxf4 sledi Dg4 + z večnim šahom), Sh5 26. De3, Sg7 26. M, Te8 27. Dd2, Tfe7 (črni je zasedel e linijo, dočim ima beli v rokah f linijo) 28. Txe7, Txe7 29. 13, gxf5 30. Dg5, Te5 (v poštev je prihajalo tudi Te7—f7) 31. Df6, De8 32. Lxf5, Sxf5 33. Txf5, Txi5 34. Dxf5, De3+ 35. Kg2, c6 36 Kh3, Dh6+ 37. Kg2, Dd2+ 38, Df2. DdS (črni ne sme menjati dame, ker bi prišel nato v slabo končnico) 39. Kh3, Dc4 40. Df8, Dxa2 41. Dxc6 in remis. redno 37. Španska otvoritev (4. partija matcha v Amsterdamu) Beli: Keres črni: dr. Euwe 1. c4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. Sc3 (poteza ni nova, vendar zelo redka. K. si nemara želi izpremembe), Le7 (navadno, je 5... b5 in 6... d6, ali takoj d6 in kasneje Lg4) 6. 0—0, b5 7. Lb3, d0 8. Sd5, Sa5 (8... Sxe4 ne gre zaradi 9. Sxc7, Dxe7 in 10. Ld5!) 9. Sxe7, Dxe7 10. d4, 0—0 (exd4 ni dobro, ker dobi beli po 11. e5, dxe5 12. Tfel zelo močan napad) 11. dxe5, dxe5 12. Lg5, Lb7 13. Del, Sxb3 14. axb3, h6 15. Lxf6, Dxf6 16. De3, Dc6 17. Tfel, f6 18. b4 (K. postavlja fino past, v katero bi padel črni, če bi vzel kmeta na c2, nakar bi beli prišel po Taci in Tclc7 do velike prednosti, toda dr. E. je previden), Dc4 19. c3, Tf08 20. Sfd2, Df7 21. Ta3, Td6 22. Sb3, Tad8 23. Sc5, Lc8 24. h3, Td2 25. Te2, Tdl+ 26. Kh2, Dh5 (dr. E. prepušča kmeta na a6, sodeč, da je najboljša obramba napad) 27. b3, Tdbl (grozi Td8dl in nato Thl+) 28. Sd3, Le6 (lovec je nenadoma zelo oživel) 29. Td2, Tbdl 30. Txa6, Txd2 31. Dxd2, Lxb3 (grozi Lc4) 32. De3, Ddl 33. Sc5. Let 34. Ta7, Tc8 35. Dg3, Dd6 36. Ta6, De7 38. Ta7, Kf8 39. Del, Dd6 40. Sb7, Dd2 41. Dxd2, Txd2 (črni stoji precej boljše z ozirom na slabe bele kmete na f2 in c3: f2—f3 ne gre zaradi Lfl!) 42. Ta8+, Ke7 43. Tc8, Txf2 44. Txc7+, Kf8 45. Sd6, Ld3 (tu je bila partija prekinjena, Keres je kuvertiral potezo, nakar je sledilo:) 46. Kg3 (bolje h4, saj Lfl sedaj ne gre več radi 47. Kgl I), Tc2 47. Kg4, Txg2+ 48. Kf5, Kg8! (s to potezo, ki jo je K. pri svoji kombinaciji očividno prezrl, reši dr. E. položaj) 49. Tc5, h5 50. c4 (bolje bi bilo poskusiti s Sxb5), bxc4 51. b5, Tb2 52. Kg6, Tg2+ 53. Kf5 (53. Kxh5 ne gre radi Le2+ 54. Kh4 in g5+ mat), Lfl 54. b6, Tb2 55. Kg6 (na b7 bi sledilo 55... Lxh3+ 56. Kg6, Tg2+ 57. Kxh5, Lg4+ 58. Kg6. Le6+ 59. Kh5, Th2 + 60. Kg6, Th6+ mat), Lxh3 56. Kxh5, Le6 (spet grozi Th2+ in Th6 mat) 57. Sf5, Txb6 58, Tc7, Lx!5 59. exf5, Tb2 in beli preda 38. Slovanska obramba (8. partija matcha v Haagu) Beli: Keres Črni: dr. Euwe IV d4, d5 2. c4, c6 3. Sc3, dxc4 (dr. E. for-sira ostro igro) 4. e4, e5!? 5. Sf3!? (v 6. partiji matcha dr. Aljehin—dr, Euwe je igral dr. A. na tem mestu 5. Lc41, exd4 6. Sf3! ter utemeljil korektnost žrtve, toda K. se ne spušča v negotove vode, sodeč, da je dr. E. ver-etno pripravil na dr. A. potezo zadostno orož- b5 10. a4I, b4 11. Sdl, La6 (ker je sedaj va-' Varujte svoje zdravje rovan lovec na e3, je grozilo Sxc6, črni zato tem ',ja 5krb,te za tudi ni mogel rohirati) 12. Taci (šlo je že Sxc6, toda K. hoče še bolj oslabiti nasprotnikovo pozicijo), Sfd7 13. f4 (preprečuje ska-' kaču odskok na e5), 0—0 14. Lxc4, Tfe8 15. Sf2, Lxd4 10. Lxd4, Lxc4 17. Txc4, c5! (črni kmetje so sicer slabi, vendar ima dr. E, še: nekatere faktične možnosti. Sedaj ne gre 18. jenl]ijte dnevno po jedi Lxc5? radi Tc8 19. Sd3, Sa6 in črni dobi figu- , d 3 Leo-Dilule. ki ro) 18. Le3, Sb6? (pravilno je bilo Sc6) 19. * ao 3 60 f., ‘ Txc5, Sxn4 20. Tc2, Sbd7 21. Kc2, a5 22. Vwn pomagajo do lahkega Thdl, Sab6 23. b3, a4?? (težka napaka, po in prijetnega odvajanja, kateri ni več rešitve) 24. bxa4, Txa4 25. Tc6! ogla* reg. pod sp. br. ora od 23. x. 103? (beli dobi sedaj celo figuro), Ta2T 26. Kel,! — f5 27. c5, Sxe5 28. fxeo, Txe5 29. Td8+, Kf7 Križanka št. 70 i ii m iv v VI VII vm IX x XI XII XId 30. Tc7+, KgG 31. Td6+, Kh5 32. gl-hi, Kh4 33. Txg71, Txe3+ 34. Kfl, h5 35. Th6* in črni preda, ker ne more več ubraniti mata. — (Glose za vse tri partije po »De Schaak-wereld« in »Šahovskem pregledu«.) jetno i je), e* Sf6 9. exd4 6. Dxd4, Dxd4 7, Sxd4, Lc5 8. Le3, f3 (slabo bi bilo 9. Lxc4 radi Sg41), Besede pomenijo: Vodoravno: I. notranjost telesa; 11. del glave; redovnik; III. kvarta; otrok; IV. žensko ime; ploskovna mera; V. eksotična žival; pesem; VI. poškodba; sorodnik; VII. prva žena; del viteške obleke; VIII. veznik; koralni otok; IX. kopnina sredi morja; medmet; X. zločin; domača žival; XI. oseba iz sv. pisma; pijača; XII. del cerkve; arheološko pomemben kraj v Jugoslaviji; XIII. vrsta drame. Navpično: 1. del roke; poljski pridelek; dejanje; 2. abesinski naslov; vulkanski izmeček; geološki pojav; 3. del ,kolega; nebeška hrana; del pohištva; 4. boljša ženska; del prvine; 5. spevoigra; ostanek drevesa; zaimek: 6, bombaž; skupina hiš ali listov; prislov kraja; 7. latinsko »pojdite!«; ujeda; holandski otok; 8. nikalnica; prvi mož; rimski zgodovinar; 9. gora iz sv. pisma; mesto v zasedenem ozemlju. š. ŠK Vidmar priredi v torek redni prvenstveni mesečni brzoturnir v klubskih prostorih. Turnir je za članstvo obvezen, drugi dobrodošli. š. CSK je odigral z Gafcerskim šahovskim klubom prvenstveno finalno tekmo s sledečimi rezultati: Cijan (Celje) : Habenšus (Ga-berje) 1:0, šmigovec (C.) : Giirgo Fr. (G.) 1:0, Inž, Sajovic : Golja 0:1, Diehl : Gbrgo Em. 1:0, Grašer : Mirnik 1:0, Fajs : Esih 1:0, Pešič : Regner 1:0, prof. Tavčar : Verčkov-nik Vad/s- Gaberški klub, ki se je v kratki dobi povzpel do zmagovalca savskega okrožja je to pot izgubil s 6»/*:lVs. prejšnjo tekmo pa s 7:1, skupno za Celje, Gaberški igralci so pokazali veliko ambicije, vztrajnosti in žilavosti. imeli Ob začetku sedanje vojne so Angleži 15 težkih bojnih ladij, Francozi 7, Nemci 2 (poleg teh tudi tri lahke). Nosilcev letal so imeli Angleži 7, Francozi 1, Nemci nič, Težkih križark so imeli Angleži 15, Francozi 7, Nemci 2. Lažjih križark Angleži 47, Francozi 11, (poleg tega pa še 3? lahkih križark) Nemci 6. Rušilcev je imela Anglija 185, Francija 45, Nemčija 56; podmornic pa Angleži 58, Francozi 79, Nemci 73. Nemčija je dolgovala naši državi v avgustu 12 milijonov dinarjev; sedaj je ta dolg zmanjšan na 8 in pol milijona. Za srebrno poroko jo zgorela hiša A. Harrisonu v Oueenborotighu. Med proslavo je padel leseni strop na ognjišče in se vnel. nisem nobenega. — 7. Oder mi ni j ugajal v začetku igre. — 8. Igra nas j uči, kako se dobro plača s hudim, -4-1 9. Vseeno, samo lepe. — JO, Z igro sem bfl zadovoljen. Sel bom, samo če boni dobit denar. Pri tebi bom, mamica PAVEL GAAL. Otožno so doneli glasovi čez vas in čez! tiho pokopališče, Ob novem grobu je stal rnajheh fantek sedmih let in zatriiš-; Ijeno zr) v gomilo pred seboj. Njegova dobra mamica je počivala v hladni, črni zemlji in on je ostal tako za-; puščen in nesrečen, Mlado *rce mu je hotelo počiti od žalosti, ko so pred eno uro položili drago mamico v grob. »Ne mame v jamo!« je zaklical in jokal, ko so mapiiničino krsto prinesli k izkopanemu grobu. Slehernemu' si) stopile solza v o«, ko je zaslišal glasek zapuščenega. otroku-Toda grobarja st* ostala trda ;m neusmiljena. Izpustila sta_ kr st p v grob m ga zasiila, nato sta odšla, Tudi pogrebci ho odšli in op je ostal ' sam na pbkopa- ilsču. ,awdi iiihsM , I Dolgo je stal pri grobu m premišljeval, kakp.se je moglo Zgodi tj, da, jun je mamica umrla. Ril je še premajhen m m mogel vsega razumeti, ,. Ze.dojgo mu je bolehala,,tuarnica m hirala kakor,Kujodjedeno, drev^p. Dm za dnem ie bila'sjabša."Ni mogla ve?! hoditi na delo, da In zaslužila bonu kruljclL In takrat sta S 'Tgjrfkem fladdvala. J*dla sta le takrat, kadar.jima kaj prm|sle dobrosrčne sosedL . Neko jutri), pa su tpamies ni Vfč ga-nila. Tonček je mislil da spl, zato je molče sedel olč njeni »oštclji In čakal, da se zbudi. Niti' opa.ziT ni,' da M s« odprla vrata in da i? vstopila sopedifi ki je prinesla zalutrk. Ko ga je poklicala In pd-ložijTT skledo, V je fantek špic zganil. Poiožh je prst mi usta In 'tiho dejal: »Tiho, mamRtr Spit« 1 . ' i; -Soseda je prijela ženo jjp rok« d« .se zdrznha. Roka je biki ijirzhi, holnlca ni Več živela. - In tedaj ro prinesi iakev in v njo po-ložjfi rajnico. Cez dan ser zagrebli, v bkidifo zemljo. Tonček se je stresel, ko je na vse to pomislil. Bilo mu je, kakor da se je zbu-diLiz mučnih sanj. Pa se je kmalu zavedal, ko je ppgledžl okrog sebe. Stal je ob materini gomili, okrog njega pa so bili satnd grobovi, grobovi.,. »K4j naj sedaj počnem, kam naj grem?« te misli so rojile Tončku po glavi, > »Pojdi k ljudem!« je tedaj zašepetal neki glas Tončku Iz teme. Vzdignil je glavo jn pogledal okrog sebe. Zdelo 6e mu je, da je nekdo za njegovim hrbtom izpregovorit te besede. Zopet je sklonil glavb ih si poltiho dejal: »Nikamor ne grem, pri tebi bom ma- mica!« * Drugo jutro so našli Tončka ha pokopališču mrtvega. Ležal ie na materinem grobu In se trdno oprijema! lesenega križa. POMENKI Z MLADINO Pavel Gašl. Dobil sem poročilo. Zgod; bico, o kateri mi pišeš, bom objavil, pač pa «e mi ne zdijo »Ujetniki«-; Zgodba je skoraj malo j>rey«£ neverjetna. Mene nisi i njo prepričaj,- in ne vem, če bi še Itoša drugega. Upam pa, da ae kmalu oglasiš. — Zofija BreUanebiter. Vse .pes-mi,*ki .si jih 'postata zadnje dni, bodo «a-poredoina jmgMnie luč sveto,. Rada opazuješ naravo, Xar, ie seveda'prav. Zdaj, —rjulij Simončič. Znova nioram zapisati, da pi v člankih heprimerno boljši; kakpi' pri prostem pripovedovanju’-iTevlepo-'po-zdraylj»fKU; x - , . Utocipik. -v... ui al»ou oia Jgr%i Stevilkamr P' Napišite število s tremi številkami; fl. y - ,:!1. 'l (5brttWt'Tm befete dobili števil© 842.-i 'Sedaj ©dštejt« manjše' število od večjega, pa boste dobili 594. če obrnete sedaj to število, dobite 495. . ,n v'd te Sedaj seštojete zadnji dve številki (594+495), bosta^lobili 1089........ - Naprovite to &. katerim koli 3-številčnim številu, vednajjost« dobih na koncu 1089. Pri katerih "številkah ©e vam računska operacija ne bo poučila? . —^ ---------------------------- »VEČERNI^ ?A MLADINO« JE VAft ČASOPIS! »Večernilc« aza mlesAi J oto 2 Maribor, 7. aprila 1940 Slov. 14 li!lllll!lllilllllil|||tl|||lllili|IUIIIIimillllltlllllll!llllllllllllill!lllllllllllllllllilllllll!lli!lllll!ll!llillllll|1ll|lllllllllllllllllllllllIllll> .j BESEDA MLADINE V današnjem času, v času dejanj in lii- bri olj slabi, vredni ali nevredni .,. Mi trlh odločitev in v času, ko mora žrtvo- j imamo tudi Ideale, največj! pa je: sreča vati skoraj sleherni poedinec kaj za skup-1 našega narode, drS»v? In seveda (tudi nost, ko misli marsikatero domoljubno! ostafegg člpveStvn. To bi morala biti vo-srce, kako bi se naj zboljšalo to in ono,; dilrta luč Vsg.ll (titadih.,. v tem času odmeva še bolj glasno in; Mi Slovenci, ki nas je komaj bori milijon, mladine pa le sto tisoč, bi morali vsaj v glavnem slediti tem narodom. Ne .mogoče s slabimi idoali, ki so v škodo človeške družbe,’ki sq vso prej kot ..humani ali pa morda lastijo pravico življenja le nekaterim,.. Ne trobamo in ne smemo posnemati način njihovih najrazličnejših organizacij itd... Mi se moramo zavedati, da je skrajni čas, da morama zrasti Vsi v aos voljo, ano srce in da srca, kaj pomept biti bratšjtl In kolike ,čiUK;pe5t, važnosti sta sloge Jn »kupita etelo, Seve- Naša ladja plove po razburkanem ocy da so jim pripomogli, da sp lahko stresni- i anu, PO brezbrižnem vodovju in v gosti, čili ta cilj, tudi odrasli. Mladina ie našla^ nepredirni sivi megli današnjega dne, zaslombo in razumevanje prf vR)!h in! časa. Isto in še huje je z drugimi naro-starejših krogih, fel sami seveda ntso mo-! dl. Marsikateri vedji in močnejši narod gl! postaviti mladine v tako trdno *vezoj gleda bojazljivo v bodočnost, ki se m« med seboj. Tu «0 niofala govoriti čustva ~M A"’n ' m in spoznanja tisočev in stotisočev naf-i mlajših, tistih rteprečeriljivih moči in ate-brov, na katerih bet ijtoJa jiekoč & krep-: Ifeje nova Fratieija ifCkl ji bodo dah zrna- mogočno kot kedaj koli prej klic po združitvi. Klic, ki vabi vso Slovance in Jugoslovane, da se strnejo vsi skupaj v veliko, močno In nedeljivo celoto.-Poglejmo v druge države. V Franciji stoji skoraj vsa mladina, od najrevnejše-; ga do najbogatejšega, od delavskega lanta in deklice pa do meščana tri meščanke, v epi veliki, nepretrgani, kpt železo trdni fronti. Tfmr so razumela mla- , kaj pomeni biti bratški in kolike eno. zdi kot črna \koprena, še temnejša in strašnejša kot je noč v zadnjih pozab-ijenli rovih trbovsimkega rednika... Nebo je oblačno in le redkokdaj S9 Ppsrečl določiti človeku smer vqf,nje... Ladja goslaven”p"olerv"bioijšo "bodočnost, APo'-;j lahko zaplove nekoliko bolj na desno in budo morda ceh) za mirnejše sožitje vseh j razbije se ob čereh, ki prežijo povsod, narodov, vsega Človeštva. Isto je z narodom, in mi Slovenci smo jc’dober vzgled, "Naša tliladlna bi P«Ni vsaitda se-uioro tega zavedati, ki la slediti' In Ptlčetl... ''T c 1 je majhen;a željap življenja uj ki se pre-.... T-..J! *—.i... biija komaj tf pravemu razmahu. Pred dvajsetimi leti, ki so v knjigi Pravice zgo dovine le majhen, a važen trenutek, smo prijeli ItrplŠO' aaŠega broda. Krmarimo ga sStni. a W hjenr se stiska majhen milijon, trpčč milijon, kbt pravi pe?n!U, ki hoče sigurnosti in varnosti. Sigurnost pa ie dajala In daje’te sloga. In ta sloga je To ’wom - .......... .. .,., - Isto je tudi pri Angležih, Tudi tam sku ša storiti vsakdo izmed mladih kaj v do-bfo naroda lfl držav?. V Nbmčiji"je združena vsli, lahko rečemo skoraj vsa mladina' v ena teto, ki je pripravljeno storiti vse za narod. Marsikdo ižmgtf .teh br skočil mimo in' z veseljem, to moramo priznati, v ogenj ali V morje, Če zahteva ‘o dobro naroda, ernčlje, in Kortčno, če xahtevajo Jo ir-toV idealiv.Te ImauMi mladi, ponovipf ško raj v?i, stalno pred očmi, naj so ti do- svojcspravfčno« poslanstvo, tedaj, ko ao si segli vsi Slovenci v roke. Tedaj so FHm La lana in njen zadnji film Kakor smo že poročali, je umrla 13. marca znana plesalka in filmska umetnica La Jana na posledicah gripe in obojestranskega vnetja pljuč ter rebrne mrene. Dosegla je starost 30 let. Smrt jo je pokosila, preden je mogla videti svoj zadnji film »Zvezda iz Rie«. Zadnje časopisne vesti o njej so poročale o plesni tur- LA JANA neji po Nemčiji. Kjer koli je gostovala, povsod so jo naravnost zasipavali s cvetjem, tako v njenem rojstnem mestu na Dunaju, kakor po ostalih mestih. V Braunschweigu se je na ta način »rešila« pred svojimi obože-vatelji in oboževalkami, da je pobegnila preko gasilskih lestev ter še pravočasno ujela vlak. La Jana je bila rojena na Dunaju, mladost pa je preživela v Frankfurtu na M., kjer se je tudi prvič srečala s plesno umetnostjo. Ko je bila stara osem let, je že sodelovala v nekem otroškem baletu tamkajšnje opere. Starši ji niso branili na deske, ker je bila dobra učenka. Vendar pa nastopanje pri baletu ni ostalo brez posledic v šoli. La Jana je začela z učenjem popuščati. Zato so ji starši prepovedali nadaljnje sodelovanje pri baletu. Zgodilo se je to nekaj dni pred pre- miero opere. Ko je vodstvo opere zvedelo za pravi vzrok prepovedi, je napelo vse strune ter dopovedalo staršem, da bo dekle po sodbi strokovnjakov doseglo še lepe uspehe. S 16 leti se je dekle že lahko imenovalo za učenko operne baletne šole, a s 17 leti je začela nastopati prvič izven Frankfurta. Čeprav je nastopala kot solistka v Frankfurtu na Hochovem konservatoriju ter prirejala večere po znanih kopališčih, je doživela svoj odrski krst v Dresdenu, kjer je nastopila namesto obolele baletke. Njen prvi uspeh je bil tako prodoren, da jo je revijsko podjetje angažiralo za stalno; kmalu za tem je La Jana postala ena izmed prvih zvezdnic v Berlinu. Ko je odšla 1934 na 14-dnevno gostovanje v Anglijo, jo je občinstvo sprejelo tako navdušeno, da je ostala tam skoraj dve leti. Neke nedelje, ko ni v Angliji nikaksnih prireditev, se je odpeljala z letalom v Berlin, kjer so jo angažirali za film. Do takrat je bila filmana samo enkrat, in sicer v Švedski kot partnerka Goste Eckmanna in Hansa Albersa v filmu »Za njeno čast«. Njen prvi film v Nemčiji je dosegel senzacionalni uspeh. Sledili so Eichbergovi filmi o Indiji »Ešnapurski tiger« in »Indijski nagrobni spomenik«, v katerih je filmska umetnica še močneje utrdila filmsko slavo. Za tem je sodelovala v filmu »Zvezde blešče« in v filmu »Varietejski ljudje«. Sedaj po njeni smrti pa jo bomo videli v filmu »Zvezda iz Rie« v vlogi braziljanske plesalke. ,11 ..Guliverjeva potovanja' RISANI FILM »GULIVERJEVA POTOVANJA« JE STAL 80 MILIJONOV DINARJEV. Risani film ni več samo 300 metrov dolga igrača. Po »Sneguljčici in sedem palčkov«, ki smo ga videli pri nas pred nekaj meseci, so posneli v filmskih ateljejih risani film »Gu-liverjeva potovanja«, šele risani film je bil tisti, ki je oživil pravljice, ob katerih so do-raščale cele generacije. »Guliverjeva potovanja« bodo vrteli v kinematografih najmanj 77 minut. Risani film je delo hollywoodskega risarja Maksa Fleischerja, očeta mačka Feliksa, Betti Bupove, mornarja Popaja in neposlušnega osla Spankija. Film sta ustvarila oba brata Fleischerja, Maks kot producent in Dev kot režiser. Stroški za film so znašali 80 milijonov dinarjev. Delalo pa je na njegovi realizaciji 167 glasbenikov, 758 risarjev, piscev in drugih. Film so začeli snemati ali bolje risati junija 1938, končali pa so z delom novembra 1939. Takoj po premieri v Holiywoodu so začeli film vrteti v New Yorku, kjer so bili za mesec dni naprej razprodani vsi sedeži. Da bi dosegli s filmom še večji uspeh, kakor so ga dosegli s '»Sneguljčico«, so začeli v Hollywopdu prirejati francoske, angleške, nemške, italijanske verzije in še nekaj verzij v evropskih jezikih. Film poživlja osem melodij, ki jih pojejo ljubka princesinja Glori, simpatični princ David, več pevk ter igralk in palčkov. Brata Fleischer sta ustvarila nove tipe palčkov, enako kakor je tudi Disney ustvaril tipe sedmih različnih palčkov. Med posrečene spadajo gotovo trije vohuni: Snik, Strup ii) Snič, nato kralj Liti, njegov sovražnik kralj Bombo ter živahni palček Gabi, ki se nikoli ne loči od svoje svetilke. Film je duhovit, komičen, da se mora občinstvo nenehoma smejati številnim šalam ter docela nepričakovanim situacijam, ki jih ustvarjajo palčki. Brata Fleischerja sta vnesla v film poleg dogodkov, ki jih opisuje, Jo-nathan Swift, mnogo poezije in lirizma. »Guliverjeva potovanja«, ki jih je napisal znani angleški pisatelj Jonathan Svvift, so \i-šla prvič 1699. Svvift je obravnaval v knjigi takratne angleške politične razmere, zato jo je bralo vse kot aktualno politično satiro. Kasnejša stoletja so jo bTali pri nas samo še otroci — seveda močno preurejeno —. sedaj so jo realizirali na filmskem platnu. Po brodolomu vrže vihar AngležaGuliver-ja na neko neznanp obalo —- v deželo Lili-putancev. Guliver je utrujen in lačen ter zaspi. Ko se prebudi, spozna, da je postal ujetnik nekega pritlikavega ljudstva, ki lazi po njem kakor žuželke. Začnejo se razvijati prave pustolovščine, ki so v filmu toliko izpre-menjene, da je vnešeno več dogajanja, dalje glasba in vrtoglave akrobacije palčkov. Tako se je risarjem posrečilo, da so ustvarili idealni svet otroških sanj, svet, ki živi docela svoje in mirno življenje in ki ga j« prišel motit velikan, katerega so palčki ujeli. Koncem koncev se Liliputanci spoprijateljijo z velikanom, ki zapusti njih deželo prepevajoč ob sončnem zahodu. Risani film je barvan; prav barve pa so tiste, ki film močno poživljajo. f. »Kraljičino srce« bo naslov novega Ufi-nega filma, ki ga inscenira prof. Karl Froe-lich in ki obravnava usodo nesrečne škotsk* kraljice Marije Stuart. Bratje R i t z tmm ■ ■■■■■ ■ '4■. ■■ i jM ■ “ Bratje Rltz, ki so se rodili v Newarkn v državi New Jersey (USA) so že v rani n*, dosti kazali veliko nagnjenje in še večji talent za burkaštvo. Ko so hodili v šolo, ao večkrat priredili šaljive nastope, šolarji pa so dobivali vstopnice od njih za gumbe. Kronika pripoveduje, da so bile te predstave tako polne, da so morali končno poseči vmes starši. Zatožili so v šoli burkaške brate, ker so zaradi predstav stalno Izginjali iz sukenj in hlač njihovih otrok — gumbi. Po končanih šolah so se bratje Rltz za vedno posvetili deskam, kjer so «u«*/»paH v uspelih komedijah in revijah, dokler jih ni prineslo do radia. Nato jim je ptmudBo dogovor hoilywoodsko Ulmsko podjetje 20th Century Fox za nekaj filmov. U Najnovejši film bratov Rltz je »Gorila«, ki je bil sprejet povsod kakor senzacija. Vrbina filma je na moč zapletena, bratje Rltz pa igrajo detektive, ki vohunijo za več- kratnim ubijalcem. Ostale vloge igrajo Bela Lugosi, Lionel AtwB1, Anita Louise in drogi. • , v „ zadihali svobodneje... A danes? Danes zove klic mladino, da naj sc strne v močno, fizično in duhovno str-njeno pest, ki bo lahko vodila ladjo našega milega naroda v varno zavetje Iz tega zaineglenega oceana. To je naloga mladine in tega bi se morala zavedati. Sloga je mir, mir je red, red je sreča in blagostanje, to vse pa je sigurnost in jasna, ravna pot pred seboj... Ledine so še nei/.orane. Haloze in Trbovlje kričijo in kažejo veliko rano, ki je nemo znamenje. Kmetski, delovni tabori so se že ponekod postavili, priti mora le še tisti čas, ko bo od Mure pa do Triglava en sam veliki tabor slovenske mladine... Ta mora priti. Brez demonstracij — s skupnim, tihim in požrtvovalnim delom... Mladina, ali razumeš ta klic?... Ledine so še neizorane, — na lastnem telesu kriče krvave rane, — — in sloge ni — ozračje pa je napeto kot nit in nekje v daljavi je počil dinamit... Milan. 588*5 Riž je prišel v Evropo iz Sibirije. Sončnice so prinesli mornarjji iz Perua v Južni Ameriki. Georgine so doma iz Mehike v Ameriki. Skrjanček in kmetič ZOFIJA BREITENEBNER. I. Kmetič truden orje, seje, pot na čelu mu rosi, iz višine pa škrjanček veselo pesem žvrgoll: »Orji, orji, sej in žanji, zob za zimo ne pozabi, ovsa lat in klas pšenice, naj mi pač puste žanjice. II. Zima je, je dosti snega po logu, polju vsepovsod; kmetič za pečjo poseda vse se skriva v topel kot. Burja okrog hiš zavija, ptiček droben prileti, na okence proseč potrka: »Kmetič, kmetič, kje, kje si? Lačen sem, te hrane prosim, ovsa vsaj za droben zrnat lat, za jutri te pšenice prosim kolikor ima ga klas. Bil s teboj sem celo leto, ko tl z lic je tekel znoj, ti pa zrnja mi natrosi stari znanec moj«. Mladina piše o Martinu Krpanu Naša vas MIRAN MITIČ »O, Ljubomir!« »O, Miran!« Kako veselo svidenje! »E, glej, po dolgem času si se znova spomnil. Poglej, novciga hrta sem dobil, prejšnji mi je poginil. To bo veselo v počitnicah! Ko pridem domov, ga bom naučil loviti.« Prijatelj je pustil psa, odklenil kamro in privlekel iz nje majhno lovsko puško. »Od strica sem jo dobil. Veverice bova streljala. Malo visoko nosi, a jo bova že uravnala.« »Kaj pa je s kolibo, ki sva jo pred leti zgradila?« »Ni je več. Pogorela je.« »Zdravo, Ljubomir! Oglasi se pri meni!« »Zdravo!« Domov sem prišel opoldne. Oče in bratje so sedeli za mizo, mati je pravkar prinašala jed. »Miran!« so vsi vzklikali. »Dolgo te ni bilo!« Segli smo si v roke in sedel sem za mizo. Prvi mrak je padel na zemljo, ko sva z bratom zapustila sobo in odšla v prirodo, po kateri je hrepenelo srce. Hodila sva po poti ob potoku. Vse je bilo tako lepo kakor v pravljici. Tu stoji mlin, malo više ob potoku kovačnica z velikim kladivom, ki odmeva daleč naokoli. Vzpenjava se više v hrib ter dospeva na sedlo, kjer se odpre pogled na dolenjsko stran. Temnilo se je že, ko sva se spuščala ob pogoreli bajti sva sedla m m m m med temnimi gozdovi v dolino. Na klop ob pogoreli bajti sva sedla ter pričela govoriti o vsakdanjih težavah. Tih večer je bil, stope ob potoku so grmele, nedaleč od naju pa je pel slavček; ob njegovih pesmih se mi je srce pogreznilo Odgovori učencev magdalenske meščanske šole v Mariboru anketo, ki jo je sestavil učitelj Žerjav. 1. Kdo je napisal M. Krpana? Kdo je že čital povest? 2. Alj je razlika med povestjo in igro? 3. Ah mi je igra ugajala? Zakaj? 4. Kateri dogodki so bili najlepši, kateri najslabši? 5. Katere osebe so dobro igrale? Ali je bil potreben pripovedovalec v začetku igre? 6. Katere osebe si »zasovražil« in zakaj? 7. Ali ti je ugajal oder, kulise; ali bi se dalo to drugače narediti? Kako? 8. Kaj nas igra uči? 9. Kakšne igre bi naj še igraH? 10. Ali si bil zadovoljen z igro ali ne? Boš še šel? ODGOVORI: ŽERJAVIC DRAGOTIN, II. c. 1. Fran Levstik — povest sem že čital. — 2. Malo sem si zapomnil. V povesti ne piše, kako so ga zaprli in kako se je rešil iz ječe. — 3. Igra mi je zelo ugajala, ker je skoraj vse, kakor je bilo. Najbolj mi je ugajal Martin Krpan in kobilica. Ugajali so mi tudi vojaki, kateri so prišli po Krpana, kako so se skrili za plot in zbežali, ko v mehko otožnost. Na vasi so ukali fantje ter hiteli z rdečimi rožami v gumbnicah vasovat. Ura je hitela. Kakor v sanjah se mi je zdelo, ko sva stopila na noge in krenila v dolino. »Nekdo prihaja nasproti, žvižga ter peva.« Skrila sva se za živo mejo. Petje je prenehalo, mimo naju pa je prišel Tone in sam s sabo govoril: »Hm, živino bom zagnal v hlev ter odšel na vas«. Smeh me je grabil, in robec sem moral podržati na usta, da nisem bruhnil v smeh. Potem so koraki v daljini zamrli. Rado me je dregnil s komolcem. Tema je bila že taka, da nisva skoraj nikamor več vidfela. Stopila sva iz žive meje ter krenila proti domači hiši. Razsvetljena okenca so naju že pozdravljala. To me bodo veseli domači, sem mislil, in stopil čez prag. Konec. so slišali šum. — 4. Najlepši dogodki so bili: ko se je zaslišalo di-hod-di-hod, kobilica moja, kako je prestavi! kobilico. V ječi, kako si je okove odstranil in se otel. — 5. Dobro so igrale te osebe:'Krpaii, Brdavs, cesar, mi* nister, Gregor, ječar Rupert, Andrej, Anica, cesarica. in vojaki. Pripovedo-valec je bil potreben, ker nekateri še niso čitali povesti in ne bi razumeli. — 6. Nobene nisem sovražil. — 7. Oder mi je ugajal, samo da bi bil res cesarski voz iti Krpanova hiša. — 8. Igra nam je živo pričala, kako je bilo pred davnimi časi. — 9. Za dijake bi se naj igrale zgodovinske igre, Peter Klepec, Poldrugi Martin, Janičar, Sneguljčica, — 10. Z igro sem bil zadovoljen. Kadar se bo še kaj igralo, bom šel. ŠKRINJAR JOŽEF, II. r. 1. Povesti nisem čital. — 2. Ne vem. — 3. Igra mi je zelo ugajala zato, ker nisem čital povesti in igre tudi še nisem videl. — 4. Najlepši dogodki so bili: kako je prestavil svojo kobilico, kako se je bojeval z Brdavsom, najbolj mi je ugajalo, kako je zvezal Ančko in Andreja. — 5. Najbolje je igral Martin Krpan, cesar, minister Gregor in cesarica. Pripovedovalec je bil potreben zato, da nam je pojasnil, kje se to godi, od kod je bil Krpan doma. — 6. Najbolj sem zasovražil Ančko, cesarico in lovca Andreja, ker so bili tako trdosrčni. Najprej je Krpan rešil Dunaj, potem pa tako sovraštvo. — 7. Oder mi ni ugajal, ker me je motik) ugaševanje luči. — 8. Ne vem. — %■ Igrali bi naj še Petra Klepca in Poldrugega Martina. — 10. Z igro sem bil zelo zadovoljen, če bo še kdjjj kakšna igra, bom šel, če ne bo denarnica napovedala stavko. TARKUŠ STANE, II. r. 1. Martina Krpana je napisal Fran Levstik. Povest sem že čital. — 2. Med povestjo in igro je razlika v tem, da sem si pri igri mnogo več zapomnil kot pa tedaj, ko sem čital povest. — 3. Igra mi je ugajala zato, ker so igralci lepo igrali. Ugajala pa mi ni velika gneča. — 4. Meni so vse slike ugajale. — 5. Dobro so igrale te osebe: Gregor, Krpan, cesarica, cesar, mašnik, Andrej in kočijaž. Pripovedovalec ni bil potreben. — 6. Zasovražil "PrirodGBlsna for&mlianša Kuku, zelena pomlad bo skoro že tu i Kako se drami prebujena narava — Nekatere značilne poteba^-sti naših iglavcev Vedno zelene igle naših iglavcev so ludi podvržene hiranju in se periodično menjavajo. Od lod ludi debela plast iglastega humusa na gozdnati zemlji. Vztrajnost teh pa je mnogo večja od lislja. Igle borov ostanejo 2 do 5 let, smrek 5 do 7, jelk S do 11 let na vejali. V literaturi, pesmi in tudi ljudskem izražanju se vitka jelka kaj rada zamenja s smreko. Vendar jih je lahko razlikovati. Izkušen človek .jih sredi zime že od daleč loči. Jelkino vejevje in zelenje je mnogo bolj urejeno kakor ono smrek. Tudi krone sc ločijo. Smreka se piramidalno razrasle s harmonično navzdol visečimi vejami v elegantno linijo. Jelka pa, posebno v starejših letih, požene k vrhovom neurejeno veje, ki so dostikrat podobne razmetanemu štorkljinemu ali orlovemu gnezdu. Debla smrek so rdečerjava, ona jelk srebrnosiva in gladka. Kjer raslo skupaj tvorijo harmonično zlite barve. Veje jelk so ploske, kakor počesane. Smrekova igla je ozka, na koncu priostrena, v prerezu čelverokolna. Igla jelke je pa široka, ploska, na koncu le malo priostrena, zgoraj temnozelena, spodaj svetlejša, z dvema belima progama. Ti dve progi sta iz voska. Da ima jelka daljše igle kakor smreka jc znano, obdrži jih pa tudi mnogo dalj časa. Smreka potrebuje več svetlolnj. Cvetna doba in nastavljanje plodov iglavcev nastopa zelo pozno, pri jelki in smreki okrog 40. leta na prostem, v gozdu celo šele s 65 leti. Češarki jelke stoje visoko v vrhu pokonci in ne odpadejo v celoti. Seme sc porazgubi že v oktobru, gola os ostane še mesece na vejah. Drugače smreka. V zrelem stanju vise češarki zeleni ali rde-čerjavi na vejali v zgornjem delu krone in so pozimi zaprti. Pomladi se ščitne luske odpro in semena izpadejo. Izpraznjeni češarki ostanejo še nekaj časa na drevju, • potem v celoti odpadejo. Češarki so oleseneli, zalo dobro gore. Pod semenom jelke je tekoče, po terpentinu dišeče olje, brez katerega seme ne more kaliti. Prav zaradi tega olja so jelkini češarki poslastica vevericam in kri-vokljunom. Zato se ti ptiči posebno pozimi radi obešajo v vrhove iglavcev, kjer je dozorelo seme. Po tleh je zmerom najti dosti pregrizenih češarkov. Med vsemi našimi iglavci ima jelka najtežja semena, zato se ne razmnožuje tako lahko, kakor smreka. Jelka je tudi občutljivejša za slano. Na severu raste ’ jelka do 51. vzporednika, smreka še dalje. V gorah sega jelka do 1500,, smreka qo 2000 metrov visoko. ; Nekaj življenjskega, prisrčnega veje iz bora. Neurejen je njegov vrh, veje se razrastejo skoraj kakor pri iglavcih. Zelenje njegovih igel je svetlejše. S svojimi groteskno navitimi vejami dopolnjuje romantiko gozda in ga poživlja. Mlajši bori ra-sto mnogo bolj solidno. Da bori v starosti menjajo svojo rast, so krive žuželke, posebno gosenice zavijače, ki se zajedajo v srčni poganjek in ga uničujejo. Zato so stari bori s svojo marelasto krono podobni pinijam. Vsako drevo ima košček svoje zgodovine. V suhih letih ostanejo poganjki kratki, pri nemoteni rasli preseže, kakor vidimo posebno dobro pri smrekah, vsakoletni prirastek prejšnjega. Borove igle so po dve in dve skupaj, 2—8 cm dolgi zasukani, v prerezu polokrogli, svetlo do temnozeleno pobarvani. Zanje jc vseeno, s katere strani prihaja svetloba. Bor prepušča zalo precej svetlobe, edino macesen ga v tem še presega. Dva do sedem centimetrov dolgi stožčasti češarki vise na vejah bora. V dozorelosti se luskine zapognejo, stožčasta oblika odpade. Odpadli češarki bora so dobri napovedovalci vremena. Pri vlažnem vetru se luske do vrha napolnijo z vodo in zapro, ob suši spel odpro. Stoletni bori imajo tudi po tisoč češarkov. Drobna semena potrebujejo dve leti, da dozore. Preneso pa ludi vročino do 50 stop. C. Bori, smreke, bukve in breze prenesejo lahko tudi mraz do 50 stop. pod ničlo. V gorah seže bor do 2700 metrov visoko. Zimski gozd se drami. Zima in pomlad sla si ponekod še v laseh. Kar ogreje sonce podnevi, zakrije še nqč v hladu. Toda oblast zime gre h kraju. Po naši alpski pokrajini lahko opazujemo sreča-vanje zime s pomladjo. Na južni strani planin se blešči na golili rebrih le tu in lam še zaphila snega, na kraju gozda in pod sončnim skalovjem žc dolgo mežika v sonce pomladno cvetje. Severna pobočja gora počivajo še pod snegom, pomladno cvetje še čaka lod vstajenja. Leskovo grmovje poganja svcllorumene mačice, iz katerih se vsiplje na milijone rumenih zrnc na tla. Vso zimo so le mačice trde počivale na vejah, zdaj so naenkrat postale mehke in nihajo v vclru. Neopazen, brez rjuha jc takšen prašni cvet mačic. Nobena žuželka ne prihaja semkaj, .le veter je tisti, ki posreduje, da se rumeni prah preseli na rdečkast? plodnic.', kjer se drami novo življenje in zarodi plod lešnikov. Karminastordeči peclji _ .seda le redki na vgjah, toda enodomni leskovi cveti poskrbe že na svojem grmu za plod. Če "bi bila leska prej ozelenela, bi široki listi lahko preprečili dostop rumenega prahu do plodni c. Kljub ranemu zorenju pa dozore lešniki šele jeseni. Mladi plodovi morejo namreč počakati, da sc listje in poganjki vej popolnoma razvijejo. Šele potem, ko so pognale mladike v svetlobo, se lesniki debele in dozorevajo. Dolge leskove šibe so znane kot bajanice, ki imajo po prastari vraži ,,moč, da odkrivajo rudo in studence'. Pod leskovim grmovjem žde polževe hišice, zelene listi jclrnika ciklame. Vse na- okrog pa bo skoro zadihala zelena pomlad. —in<“. Par volov za tulipanovo cvetja Ko je botanik Carolus Clusius v 16. stoletju dobil iž Turčije na Dunaj v dar nekaj tulipanovih cvetov, je odšel s semenjem na Holandsko in začel trgovati z njim. Holandcev se je polastila prava mrzlica za dotlej neznanim cvetom. Clusius je tulipane gojil v posebni vrtni gredi in terjal zanje toliko, da so si lahko ’e redki omislili ta cvet. Prišlo je do tatvin, ker so mnogi poskakali v noči preko ograje in trgali učenjakove tulipane. Tulipani so osvojili Holandsko. V go- stilnah so se zbirali prijatelji ter ob najrazličnejših ceremonijah prodajali tulipane. Če je zmanjkalo denarja, so ponujali zanje pitane svinje, ovce, velike količine masla, sira in vina ali celo pitane vole. Pomladi 1873 so se ljudje streznili. Poslali so v Amsterdam deputacijo, zahtevajoč, da oblast prepove grdo izkoriščanje ljudi. Cena je tulipanom precej padla, ostala je pa velika ljubezen te dežele za čašasti tulipanov cvet. Jezersko dno naj postane žitnica dežele 3000 milj po sledi za gospodarjem Neki farmer iz Silvertona v Oregonu je potoval 3000 milj daleč v VVolcot v državi Indiana. S seboj je vzel psa Bob-byja. Ko je ta čakal pred vrati na gospodarja, je prišel nekdo, ki se mu je krasni ovčar zelo dopadel. Privezal ga je na vrvico in vzel s seboj. Zaman ga je farmer povsod iskal. Žalosten se je vrnil domov. Toda Bobby ni bil voljan, ostati dolgo pri novem gospodarju. Izkoristil je priliko in pobegni). Tri tisoč milj ie potoval po svetu v Ore gon, preplavati je mora! reke. prodirati skozi temne gozdove, kjer so logarji streljali za njim. Preplaval je široki Mis-souri, marsikdo mu je vrgel kos kruha, da ni poginil. Tri mesece in pol je vohala zvesta žival okrog novega doma. da je našla pravo sled za gospodarjem. Ko so ga doma ugledali, so se ga zelo razveselili. Vest o pasji odisejadi je šla po Ameriki in zdaj ie Bobby dobil povabilo, da bi nastopa! v Hollywoodu kot »pasji zvezdnik«... Skadarsko jezero je eno največjih na Balkanu. Že davno se je Jugoslavija ba-vila z načrti, kako osušiti njegove vode, ob katerih so velika legla malarije. Z regulacijo Bojane, ki tvori mejo med Albanijo in Jugoslavijo, bi pridobila revna črnogorska zemlja 12.000 ha plodne ora- nice, kjer bi lahko nastala žitnica te dežele. Na albanski strani, kjer so ob jezeru velika močvirja, bi z osušitvijo pritegnili poljedelstvu 47.000 ha rodovitne zemlje. Zdaj računajo, da bodo z jugo-slovansko-italijanskim sodelovanjem končno le začeli z izsuševalnimi deli. V strahu pred Pevš uila na drevo Američan Walter Greenvvood in Tristan Shylank iz Chicaga sta z avtomobilom dospela do velikega Kriigerjevega nacionalnega parka v Južni Afriki. Zajela ju je nevihta. Pred močnimi nalivi sta se umaknila pod kroš nje dreves. Tedaj sta opazila nedaleč proč dva orjaška leva. V paničnem strahu sta jo ucvrla iz gozda, preplavala neki potok in iskala zavetja pred dežjem na drugi strani gozda. Toda, komaj sta se oddahnila, že se je zbrala krog njiju cela čreda levov, sam- cev in samic ter mirno ždela predse. Turista sta bila vsa iz sebe. V danem trenutku sta planila na deblo in splezala visoko v krošnjo. Dež je že davno ponehal, levi so ostali spodaj in zrli v veje. Prišla je noč, pa drugo jutro in šele, ko sta dospela naokrog čuvaja parka, sta opazila zapuščeni avto. Šla sta po sledi v visoki travi in odkrila nerodni položaj turistov. Levi so se mirno odstranili, nakar sta Američana, tresoč se po vsem telesu, zlezla z drevesa. Votlina iz kamene dobe - moderna geča V bližini Houstona v Teksasu, USA, je velika votlina, v kateri so pred 5000 leti bivali ljudje. Zdaj jo bodo uporabili za ječo. Mestni svet, ki razpolaga samo s 25.000 dolarji, ne more namreč zgraditi jetnišnice, ki bi stala najmanj 60 tisoč dolarjev. Da si pomagajo iz zadrege, so sklenili veliko votlino modernizirati. Stene bodo zgladili, napeljali tja razsvetljavo in vodo. Posamezne celice bodo opremili z ventilacijo. V jamski jetniš-nici bo prostora za 240 kaznjencev, katerim se vsekakor ne bo posrečilo prebiti skalovje, ki je debelo nič manj kakor 26 metrov. Lov na slone je nevaren poklic Oprema za lov na r ■ - * . slone v ekvatorial- ! , . nih predelih Afrike :*ncfrvii irr mAptiih in > '>• V. V r.vv sestoji iz močnih in težkih vrvi, iz enodnevnega provian-ta, iz nekoliko pušk in iz nekaj tucatov slepih nabojev, ker se živali ne sme ubijati, ampak sc jih s streljanjem samo straši. Skupino lovcev na ...................._ slone z domačini, . , {aterim je znana pokrajina, spremlja krdelo udomačenih slonov. Ti sloni aktivno ne sodelujejo pri lovu, pač pa so potrebni; kajti med njimi odidejo po lovu ujeti sloni v ta-porišče belih lovcev. Ko lovci zasledijo krdelo divjih slonov, obidejo slone v toliko, da se jim lahko približajo od one strani, proti kateri vleče veter. Edino na tak način se morejo približati slonom, ki imajo izredno dobro razvit čut vonja. Gonjači zaženejo divji vik in krik, da p.eplašijo krdelo, ki začne bežati proti oni smeri, kjer jih čakajo spretni lovci. Ti mečejo na noge slonov lase ter jim tako onemogočijo beg. Pri teh lovih nastane med ljudmi in živalmi tak nered in tako kričanje, da ga ni mogoče popisati. •M-* , m i 'V xoWv,V'.,v . *-■ - ■: " 1 ; .« v - - , f -v Pri prodajalcu psov: — Da, res je: Pes je lep, toča zdi £2 mi, da je videti na zunaj malo prevte ekscentričen... Premogovne količine v Jugoslaviji sodijo na 6.370,000.000 ton. Letno porabimo blizu 5 milijonov ton od tega. Po tej izrabi bi nam služile rezerve 1200 let. Drugi Panamski kanal nameravajo graditi po že znanem načrtu skozi Nica-raguo. Za USA bo velikega strateškega pomena. Tajni vlak prihaja vsak dan v angleško prestolnico. Ne vedo, od kod vozi. Dovaža plin, potreben za polnjenje balonov zračne obrambe Londona. Zračni torpedo so uporabljali Nemci v napadih na angleške ladje. Enega teh je vrglo na obalo in Angleži so posneli njegovo konstrukcijo za napade proti Nemcem. Otroka so zamenjali v porodnišnici v Los Angelesu. Prizadeta mati je tožila upravo in zahteva 4000 funtov odškodnine. Bik se je maščeval nad brezsrčnim kmetom blizu Novare v Italiji. Privezanega k jaslim je kmet neusmiljeno pretepel. Ko je naslednjega dne nič hudega sluteč prinesel krmo, ga je bik s silovitim sunkom prebodel skozi prsa. da je mož kmalu izdihnil. Aparat za smeh in solze je konstruiral neki ameriški fizik. S pomočjo posebnih valov lahko izzove pri človeku smeh ali jok. Cigareta je zadušila nekega tujca v hamburškem hotelu. Ogorek je vtaknil v žep plašča in legel spat. Zjutraj so ga našli v dimu mrtvega. Neredko se zgodi, da plača marsikateri črnec sodelovanje pri lovu s svojim življenjem. Živali postanejo nevarne posebno takrat, ko se iztrgajo iz pasti. Ujetega slona priženejo lovci nato med udomačene živali. Takoj ko začuti slon med sabo druge slone, se pomiri, se ne briga več za divje krdelo ter odide mirno z udomačenimi sloni v taborišče. Slika je posnetek iz ekspedicije Rooseveltovega zeta v osrčju Afrike. Prizore iz ekspedicije bodo uporabili za film »Črna ekstaza«. Trd^a vera Mm- giskanovlh poteencev Mongoli še vedno upajo, da se bo med njimi pojavil Džingiskanov duh in jih povedel k zmagi obsežne vladavine. Ne sovražijo Kitajcev, ki so grešili s tem, da so dopuščali banditom ropati po nion-„ golski zemlji. Ti so vrgli na beraško palico blizu .100.000 Mongolov potem, ko .so jim izropali in požgali domačije. Mongoli žive še vedno kot za časa Džingiskana. Kar dobe od svojih krav, konj, ovc, koz in kamel — to ie njih dohodek. Caj in druge potrebščine kupujejo od Kitajcev. Kotel za mleko nikoli ne perejo, ker verujejo, da pride zlo za ljudi in živali, če se duh vode pomeša z mlekom... Mongol hoče živeti v harmonični zvezi .s svojo stepo. Poljedelstva ne ceni. Nikoli se ne umije, ker sc boji, da bi v dotiku z- vodo ne prišel spet na svet kot — riba. Rib se Mongol ne dotakne, prav tako ne je kuretine, jajc in svinjskega mesa. Pijejo pa mnogo, preveč za njih primitivno življenje. Zenski k&iieek tmemm“*»—mrrai irmrt— Smeh, lepota in zdravje Med smehom iti smehom je razlika, j smehu. Nepopisno mnogo da človeku ura Pravi in resničen smeh prihaja iz srca, j smeha, smeha, ki je prišel iz njegove no-iz dna duše. Kar nima izraza lam, je le j tranjosti, ne samo iz ust In z lica. Lice mimika lica, je smeh, za katerega duša j se pod vplivom smeha razvedri, razjasni, in srce ne vesta. neprijetne gube se umaknejo ali pa do- stavi'v ne prevročo pečico ............. ... ,.....- Občudovanja vreden :e smeh človeka, j be vse prijetnejši izraz. Otožen izraz oči i stavi krompir s solato ali kislim zeljem na j prežganju iz masti, moke, čebule in sladke pa- ‘ m . ,w, I. I 'i i _ • r _ 1__X .. Im mni/n -t C* I izgine, celotno lice dobi prijetnejši ton. jabolki, ki ju tudi zreži na kocke. Ko je krom- Makaroni / gtij.djo. 1iol pir kuhan, ga odcedi in prideni k jabolkoma nalomimo na ko«-k e, Bkt in pusti, da se vse skupaj še nekaj časa kuha. kropu in °dcecu • ' • , P j r,zue_ Nato razgrej žlico masla in zarumeni v njej rovo maslo m n ‘J ( ■ ‘ žlico krušnih drobtin, vse dobro stlači, in ko 'J™3) makarone in na . 0tmirw> nrevre nostavi kot nrikuho na mizo ; Rn1atl- Čez vse polijemo pozneje osnunko tirompir^ z ocvhkh Operi krompir in ga smetane ali pa mleka. Predno makarone ser-skuhaj, kuhanega odcedi in olupi, ga nareži viramo, jih pretresemo. v plitvo skledo za 2 prsta na debelo, polij po | Krompir v papriki. Krompir, enostavno pn-krompirju razgrete ocvirke, krompirjeve liste in ocvirke, sta na debelo, polij po j Krompir v papriki. Krompir, enostavno pi*-cvirke, naloži zopet rejen, sedaj ni več dober, ker postaja sladek. :virkc, pokrij ter po- Zato ga pripravi takole: Zreži olupljeni aroni-čico za 15 minut. Po-1 pir na nekoliko večje kocke in ga praži na • ELITNA UONFEKCUA MAR/BOR . PRINAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE katerega ne teži 'nobena bridkost ali skrb. Njegov smeh je prisrčen, jasen, izražajoč srečo in zadovoljstvo. Na žalost pa je takih ljudi malo, kajti kdo je danes brez skrbi in težav. Na srečo so pa vsakomur dane srečne ure, četudi kratke ure, ko odvrže od sebe moreče skrbi ter se preda zabavi, razvedrilu in smehu, j Prav kislo lice dobi izraz neke lepote, i ako krute, trpeče poteze obraza omili j smeh. Zato, če je le mogoče, predajte se | kljub težavam veselemu in zdravilnemu smehu ob prostih urah, saj skrbi vam i itak ne uidejo, če sc smejite ali ne. Vaša zunanjost in vaše razpoloženje pa se bosta pomladila. Odveč bi pa bilo govoriti, kakšne važnosti je urica odkritega razvedrila in smeha za bolnika. Razžene mu otožnost in pomanjkanje volje za odpornost. Smeh razvedri njega in okolico. Saj je znano, da je prvi smeh na bolnikovem licu vedno prvi znak izboljšanja mizo. i prike, ki jo primešaš nazadnje, ko je moka že Fižolov pire z mlekom. Namoči zvečer če-j rumena. Mešaj nekaj časa, potem zalij krora-trt litra belega ko zavre, mu 1 litrom tople _________, _____ ... _____, . .. kega. Kuhani fižol dobro pretlači in ga zalij z i Ija, in če hočeš za priboljšek tudi kuhano, na mlekom toliko, da lahko prevre, vendar pa 1 koščke zrezano smetano, mora biti gost. Ta pire naloži v skledo, gaj Endivija. Pri endiviji odstrani par zunanjih okrasi s preevrto čebulo in postavi kot samo-, 2elenih listov. Rumenim debelejšim zreži stojno jed z volovskim očesom na mizo. I storčke, prereži liste na dva dela po dolgent Korenje v smetani. Ostrgaj debel koren, ga' in še navzkriž, tanjše pa samo prekolji. Za- Varčevanje v gospodinjstvu Kamor koli se danes zaletimo, povsod nas odbije in strezni spoznanje: štedi, varčuj, ako hočeš obdržati v rokah konec one vrvi, na kateri visi naš obstanek. Ker je trenutno naš največji in najdražji izdatek naša prehrana, zato je k temu varčevanju v prvi vrsti poklicana gospodinja. Varčevanje v gospodinjstvu ni lahko, ker želodci se pod vplivom razmer ne izpreminjajo. Toda spretna gospodinja se bo znašla še v tako neprijetnem položaju. Varčevala bo posebno z onimi predmeti, katerih cena je zelo poskočila, tako na pr. s kavo. Kava se je zelo podražila, čeprav navidezno ne izgleda. Cene so namreč kolikor toliko iste, toda kvaliteta je mnogo slabša, Ako hočemo torej vztrajati pri isti kvaliteti, moramo precej povečati izdatek. Ker se pa izdatek spričo dohodkov ne sme povečati, se mora zmanjšati količina. A vendar smo navajeni, da vsak dan pijemo kavo, ponekod celo dvakrat dnevno. Bo treba pač drugače kuhati. Res je, da je sveže kuhana kava najboljša, toda z večkratnim kuhanjem zavržemo mnogo kave. Goščo, ki ostane v loncu ali strojčku po vsakem kuhanju, smo doslej vedno zavrgli. To se je zgodilo po dva, celo trikrat dnevno. V tem težkem času je to potrata. Da boste porabili čim manj kave, a jo lahko vseeno vsak dan pili, jo kuhajte samo vsak drugi ali tretji dan. Kuhane kave pa ne pustite stati v loncu, temveč jo takoj vlijte v steklenico, ki se zelo dobro zapira. Kava naj bo nekoliko močnejša nego navadno, steklenico pa po vsaki uporabi skrbno zaprite. Še tretji in četrti dan bo kakpr sveža. Ne smete je pa pred uporabo ponovno segreti, temveč hladno dodati vročemu mleku. Zato je pa dobro, če je nekoliko močnejša, da je treba čim manj kave, tako da vročina mleka prevzame kavo in jo ogreje. Videli boste, da je tako shranjena kava prav dobra, mesečni obračun pa vam bo pokazal, da ste porabili nmogo manj kave nego poprej. Nekaj besed o krompirju Nobeno leto nismo znali tako ceniti krompirja, kakor letos. Bila je in je še sedaj naravnost borba zanj, čeprav je drag. Letošnje leto je torej najbolje pokazalo, da predstavlja krompir res glavni sestavni del naše hrane. Znano pa nam je vsem, da na pomlad krompir ni več tako dober kot v jeseni. Postaja sladek in prazen. Zavreči ga pa vseeno ne moremo, ker je bil predrag m nam je tudi preveč potreben. Vzamite torej tak krompir in ga ob lepih dneh po ložite za par dni na sonce in svež zrak. Neprijeten okus bo izginil. Dobro pa je tudi, če ga pred kuhanjem položimo za par ur v mrzlo vodo, ali pa, da vsaj takrat, ko ga kuhamo, odlijemo prvo vodo Na vsak način se nekoliko izboljša, in lahko ga boste do zadnjega porabili. zreži na rezance in kuhaj v zavreti slani vodi. V kozi zagrej žlico masti in prideni vroči masti pol žlice moke, ki jo dobro zmešaj, dodaj žlico vode in kisle smetane, kuhano ter odcejeno korenje, ščep popra in kuhaj vse skupaj nekaj minut. Postavi korenje s krompirjevim pirejem na mizo. beli s soljo, oljeni in kisom ter dobro zmešaj. Tudi k tej solati iahko primešaš nekaj krompirja. Praktični nasveti V zelcnjadneni vrtu gojimo leta in leta so-Vampova juha s krompirjem. Skuhaj 2 de-'čivje na istem mestu. Vrtna zemlja se na ta bela, olpuljena in na kocke zrezana krompir- j način s časom izčrpa. Staro moč ji vrnemo ja v 2 litrih vode. V kozi napravi prežganje edino z umetnim gnojili in z dobrim kom-iz velike žlice masti in moke. V bledo zaru- postom. Za gnojenje vrtov je Nitrofoskal-i menjeno prežganje prideni žlico drobno zre- j najbolj priporočljiv. Gnojilo spravimo v zem-zanega zelenega peteršilja in čebule ter ne-1 ljo na ta način, da pri kopanju vrta trosimo prestano mešaj, da se še nekoliko zarumeni, Nato prideni 2 pesti kuhanih in na drobne rezance zrezanih vampov, ki jih v prežganju nekoliko minut duši, nakar stresi krompir z vodo vred k vampom, osoli, prideni vejico majerona in kuhaj vse skupaj še nekaj minut. Ako hočeš, lahko prideniš juhi že žlico kisa, preden jo daš na mizo. Dušen krompir z mlekom. Olupi in operi 8 Srednje debelih krompirjev, namaži primerno kozo s surovim maslom in naloži v kozo na listke narezanega krompirja, potresi ga z nekoliko soli in kumne ter žličico nastrganega bohinjskega sira, nato novo vrsto krompirja itd., dokler ni koza polna. Na vrh deni krompir. V lončku zmešaj četrt litra mrzlega mleka z l jajcem in vlij to na vloženi krompir. Po vrhu položi tenke koščke surovega masla, pokrij krompir in ga deni v pečico, da se zmehča in nekoliko zarumeni. Suhe fige kot kompot. Namakaj v mrzli vodi 25 fig 2 uri, nato jih operi, deni v lonec, prilij pol litra vode, pokri in kuhaj počasi eno uro. Prideni žlico sladkorja, žlico vina in košček limonove lupine. Ko že nekaj časa vro, postavi fige gorke ali mrzle na mizo. Takšen kompot je zelo dober za prebavo. jabolčna pena. Speci v pečici pol kilograma opranih, kislih jabolk, jih pretlači skozi sito ter pusti, da se nekoliko ohlade. Medtem stepi v sneg 4 beljake in prideni 2 žlici mezge, ki si jo zmešala z ll dkg sladkorja, žlico ruma in pretlačenimi jabolki. Mešaj vse to četrt ure, naloži v stekleno skledo in postavi na hladen prostor. Postavi kot samostojno jed ali k močnatim jedilom na mizo. — Ragu juha. Razgrej v kozici žlico masti, prideni veliko žlico moke in napravi bledo-rumeno prežganje, katero zalij z 2 l kostne juhe, zmešaj, da postane prežganje gladko, in kuhaj pol ure. Nato prideni pest posebej kuhanih karfijolnih cvetov ali zelenega gra-ha z vodo vred in 2 žlici dušenih gob; tudi na majhne rezance zrezano korenje, kuhano ter od kosti odbrano meso telečje glave ali kuretine, jetra, želodec ali kaj enakega se Nitrofoskal med vrste, ki jih odkopljemo ali pa na prekopane grede potrosimo gnojilo in ga z grabljami dobro pomešamo z zemljo. Na 10 kvadratnih metrov popolnoma zadostuje l kg. Važno pri tem gnojilu je to, da se zemljo dobro pomeša in da pravočasno pride v zemljo, to je vsaj nekaj dni pred setvijo. Pri takšnem gnojenju bo gospodinji na razpolago vedno dovolj okusne zelenjave, ga s prsti lahko izpuliš. N&mdna s^oJUca ^ ‘®LsbHŽ/V uplivanovesorganuem. ~ Dobro sredtivo za odva- jali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je Kuhinja Krompir z jabolki. Skuhaj 2 debela, olup- prav dobro 'prilega. Ko vse skupaj prevre, 2 Ijena in na debele kocke zrezana krompirja vlij juho v skledo, v katero si dala 2 pesti ■ |in ju osoli; posebej skuhaj l—-2 olupljeni kisli i ocvrtega močnatega graha. Kako se pere kožuhovina? Navadno milo kuhaj v vodi, da se raztopi. V raztopino, precejeno skozi prt in na pol ohlajeno, pomakaj belo kožuhovino in vselej prav rahlo ožmi. Enako pomakaj potem s kapnico ali dežnico. Kožuhovino posuši na zraku, potresi z zdrobljenim škrobom, izkrtači in z mehkim jermenom izpraši. Ako hočeš, da bodo mačehe čvrsto rastle in močno cvetele, potresi marca meseca okrog njih čilskega solitra. Ne smeš pa vzeti preveč solitra, ker dobi drugače listje pege. Na vsak kvadratni meter raztopi po 30 gramov solitra, kar zadošča za enkrat, To napravi dvakrat na teden. Pazi, da ne boš trosila ^solitra po rosnih mačehah, ker v tem slučaja obvisi na listju in listje osmodi. Kako oleandri hitro zacveto? Da začne oleander hitro cveteti, ga postavi na sončen prostor in ga dnevno zalivaj s toplo vodo, Rihard Tatiber, znani avstrijski tenorist, je dobil angleško državljanstvo. Te dni je priredil v Londonu velik koncert v korist RdSčentu križu. Evangeljskih pastorjev primanjkuje v Nemčiji. Praznili je 1668 župnij. eisasaa*« FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 38 Glenison se je igraje privadila nege otroku. Mali je bil nenavadno zdrav in miren. Razdraženost in razbitost njegove matere nista zapustili na njem nobenega sledu. Ob rojstvu je bil sicer droben, toda v zadnjih tednih si je neverjetno opomogel, ter je bil krepkejši kot ofrOcj le starosti. K vsakim dnem je bolj in bolj vraščal v očetovo srce. Toda tudi Gleu jo spoznala, da je mnogo bližja Filipu, odkar k ta dobila otroka. Včasih se ji je zdelo, da se je šele. sedaj Filip vanjo zaljubil, vendar je kljub temu jasno čutila, da je io samo ljubezen, ki bi je brez otroka ne bilo, Zelo pa jo je pomirjalo dejstvo, da je v Filipu giiiil spomin na Flizo. Le zredka ga je še obšla skrušenost. Ko se je nekoč vrnil domov izredno potrt in mračen, mu je prinesla Briana ter mu ga položila v naročje. In Filip se je v trenutku izprememl. O plizi ves ta čas ni dobila nobene novice. Zelo skrbno je stikala po časopisu. ki je prihajal vsak teden iz Nairobi, !K> seznamih, ki so v dolgih vrstaji navajali jniena onih, ki so odpotovali. Več tednov je zaman iskala, končno pa je v .seaaatn« le našla irneni, ki ju je skoraj* drhteč prebrala Brala je, da sta Eliza in njen mož pred tremi dnevi s poštnim parnikom zapustila Kenijo ter odpotovala v Anglijo. Torej vendarle — konec. Eliza se ne vrne več v Kenijo. Nikoli v življenju je Filip ne bo več srečal! Gle-nison si je težko oddahnila. Prav ta hip je vstopil v sobo Filip. Vzel je časnik, se zleknil v naslonjač ter ji tu in tam glasno prečital katero novico. »Želim si, da bi si prihodnji teden ogledala kmetijsko razstavo v Nairobi. Toda zdi se mi, da ne bo šlo. Počakati bo treba, da bo Brian nekoliko večji,« se je pomembno ozrl na Glen, Nato je listal po časniku ter zneuada vzkliknil: »Glej, glej, cela vrsta znancev je pretekli teder z »Normadijo« zapustila Kenijo. Gospa Brightova z vsemi otroci. Ne* to že ni več družina, toliko jih je, kot pravcata ekspedicija. Pa Emettovi so tudi odšli... Kje so le dobili denar za potovanje? Znano je bilo, da stoji možakar tik pred kon-kurzom,..« . Pri peti črki abecede je Jele, Si je dejala Glen, kaj bp šele rekel, ko pride do petnajste? Filip je iskal po seznamu dalje. Tu in utam pristavit nekaj opazk, dokler napo- sled ni popolnoma utihnil. Glen ga je dolgo opazovala. Ne da bi kaj dejal, je čez čas obrnil list m pričel brati druge novice... čas je neverjetno naglo bežal. Gleni-son je malone že pozabila, da je bila sploh kdaj neka Eliza v Keniji. Skoraj da ni več občutila, da bi Brian ne bil njen otrok. Srčno je vzljubila tega vedno nasmejanega otroka. V njem je ljubila Filipovega .sina, ki jo je tako tesno povezal s Filipom. Iz srca je bila hvaležna temu malemu bitju, ki ji je naposled prineslo toliko lepe in tople sreče. Farma na Kilirna Nurtgu je cvetela. Prosta je bila morečih dolgov in menic. Sedaj je sproščeno dobivala čedalje močnejše korenine ter prinašala lepe dohodke. Kakor razkošna oaza se je bleščala v vročem soncu, vsa ožarjena v tisočerih barvah. Povečal se je zlasti kavovcev nasad, ki je že obsegal skoraj petino velike farme. Glen si je sama pripravila velik zelehjadni vrt. Pred hišo je bil cvetličnjak, ob poprovcih pa je izkopal Filip majhen ribnik. »Tu bo Brian čez leto ali dve spuščal po vodi ladjice,« ji je dejal. »Dotlej pa presadimo iz jezera v ribnik nekoliko lokvanjev. Ne veš, kako lepe cvetove imajo, kot zvezde plavajo po gladini.« Ko sta nekega večera stala ob ribniku ,un zrla v voJHce lokvanje, ji je položit* roko na ramo ter jo ljubeznivo vprašal: »Ali si srečna, Glen?« Glenison je samo prikimala. Sreča in zadovoljnost, ne, toliko je ni pričakovala. Včasih se je globoko zamislila nad svojo srečo. Laž in prevara — moreta biti temelj sreče? Mar ne prinašata kazni in težke vesti? Ne.., Glen je v teh prelepih dneh pozabljala na laž in prevaro, kot da ne sodita k temu srečnemu življenju. Izgubili sta se nekje v daljavo... daleč v Mombasi. Zdelo se ji je, da le pričela, novo življenje, ko se je vrnila iz Mombase na Kilima Nuugu. hi srečna je bila;. presrečna. Ne, če bi bila njena krivda resnično težka, bi ji nebo nikoli ne podarilo tolike sreče in zadovoljstva. Brianov smeh je ožarjal vso farmo, h dlesni mu je navihano pokukal otvI zo-bek-dogodtjk, ki ga je Filip proslavil s šampanjcem. Potem je pričel Brian kolobariti po tleli po vseh štirih- Sprva s pomočjo rok, nato tudi s koleni, omahoval je zdaj na levo, zdaj na desno, In še tako huda bunka ga ni spraviia v jok. Domorodci so otroka naravnost slepo oboževali ter zrli v njem višje bitje. Glenison je imela silno rada Briana, četudi je vedela, da njena ljubezen ne more biti nikoli tako velika kot Filipova, ki je že skoraj slepo lepela na otroku, Včasih se je zbala, da bi tega tudi Filip ne opazil. (DelieJ Zanšmmo&tl Zakaj imajo ženske drugačno čustvenost od moških Organske razlike v gradna obeh spolov — Kako lahko določamo spos o roka pred rofstvem Profesor Donald Laird, ravnatelj psiholo-. škega zavoda na Goigate univerzi v Hamiltonu, USA’ je točno dokazal, da izvirajo vse razlike med moškim in žensko iz organske različnosti obeh spolov. Ženska ima sicer vse tiste organe kakor moški, nekaj razlik je pa le v strukturi kosti, mišic in živcev. Anatomsko razliko med obema spoloma so doumevali že stari narodi. Ker pa niso poznali še skrivnostnega delovanja organizma, so prišli do smešnih trditev, tako n. pr., da ima ženska štiri zobe manj kakor moški. Moderna doba je pospravila s starimi.domnevami, tehnični in kemični pripomočki so odkrili stvari, ki se starim medicince-n še sanjale niso. Dandanes vemo, da vsebuje vsak kubični milimeter ženske krvi milijon rdečih krvnih telesc manj kakor ista količina pri noškem. Kri ženske ima 80 odst. vode, moška kri le 75 odst. V nekaterih obdobjih pade število krvnih telesc pri ženskah še bolj, kar je tudi vzrok, da se nežni spol hitreje utrudi kakor moški. Tudi omedlevica je pri Evinih hčerah pogostejša. Posebno tam, kjer primanjkuje kisika Bela krvna telesca so pri obeh spolih enako zastopani, kar dokazujejo že nalezljive bolezni, ki so terjale pri moških kakor pri ‘ženskah približno enako število žrtev. žensko srce utriplje povprečno na minuto 80 krat, moško 72 krat. S starostjo utrip pojenja. Razlika, v pulsu pri možu in ženi služi nekaterim tudi za pozitiv ni način določanja spola pred rojstvom, ali bo deček ali deklica. Zadnji mesec pred porodom namreč bije srce deklice od 135 do 154 krat na minuto, srce dečka pa od 124 do 147 krat. žensko srce je nekoliko manjše od tnoSkega. i , >H.'co Organi v moškem ptsrieni košu so. močneje razviti, pri ženski nasprotno so večji želodec, ledvice in jetra, spodnji del trebuha, je. bolj mišičast, dočim so organi v prsnem košu šibkejši od moških. Tudi slepič je pri ženski-daljši in širši ter je pokrit z debelejšo mastjo kakor pri moških, za katere je operacija nevarnejša., ženske imajo tudi večjo ščitno žlezo. Od te žleze zavisi živahnost in veselje do dela; če ne deluje pravilno, postane človek raz- burljiv, včasih tudi hudoben. Ker ima žensk,-manj krvnih telesc, odpove pogosteje pri njej tudi ta žleza. Počuti se utrujeno in sili sredi najživahnejše družbe domov. Od tod tudi izbruhi živahnosti, veselja pa nenadna žalost. Krvni pritisk, ki je pri ženski nižji kakor pri moškem, se hitreje menja. Mnogo vzrokov nervoze, nenadarjenosti, razdražljivosti, nagle jeze in lenobe pri učencih je iskati v teh okol-nostih. Na neki ameriški kliniki so n. pr. imeli 14-letno deklico na opazovanju. Nervozno, šibko in razdražljivo dekle se je v šoli zelo težko učilo. Brez pravega ■ vzroka jo je včasih prijela taka jeza, da so. se’ domači bali za njeno življenje. Na kliniki so ji dajali Thyroid ekstrakt, kmalu so se pokazali uspehi. Predsapna žleza je začela normalno delo- vati, deklica se je pomirila. Razvila se je v lepo in zdravo dekle, v šoli je postala odlična učenka. Majhne, pa vendar važne so te razlike v organizmu obeh spolov. Od tod ženski jok, kadar doživi kaj hudega, moški nasprotno molči, ali se jezi in preklinja. Mati je žalostna, oče pa jezen, če pride otrok s slabim izpričevalom domov. Tujemu moškemu, ki se ji na cesti nasmeji, ženska naglo obrne hrbet in pospeši korak, če pa tuja dama pogleda moškega ali se mu celo nasmehne, ta hitro dvigne glavo, prijateljsko odzdravi ter si hiti popravljati kravato. Mož in žena sta tedaj prav zaradi razlike ustvarjena, da se družita v življenju in se duševno dopolnjujeta... Človek, ki sluti napoveduje potrese V Budimpešti živi že dolgo časa Američan Ed Peterson, ki ima nenavaden dar za napoved potresov. Zdravniki si belijo glave nad primerom moža, ki je pravi, živi seizmograf., j j ... ' Prvič je odkril Petersen svoj nenavadni 'dar 1891, ko je kot 23letni trgovski vajenec »občutil« potres v Mino Owa- Dva milijona kolonialnih čet ima Francija že pod orožjem. Od teh jih je 600.000 v Franciji, ostali so v kolonijah in v Weygandovi vojski na Bližnjem vzhodu. Sedemnajst nemških vojnih ujetnikov je hotelo pobegniti iz nekega taborišča v južni Angliji, pa so jih zajeli. Zaradi zatemnitve je prišlo v Angliji meseca decembra 1.155 ljudi ob življenje: povozili so jih avtomobili; Najdenka postala milijonarjeva hči V juniju 1916 so našli na pragu neke hiše v Varšavi nebogljeno žensko dete. Po odgoji v sirotišnici je vzela deklico na .dom neka varšavska družina za služkinjo. Tu jo je našla spet. mati, ki jo je izgubila v vojni in jo iskala 22 let. Med vojno je morala od doma, sorodniki so jo poklicali v Južno Afriko, kjer se je poročila z nekim diamantnim kraljem. Ker nista imela otrok, je bilo materino hrepenenje po ostavljeni hčerki na Poljskem vedno večje. Prišla je v Evropo in po listinah se je končno posrečilo, da je po 22 letih objela svojo medtem leporaslo hči. Vzela jo je s seboj v Afriko, kjer bo dekle postalo dedič, velikanskega premoženja diamantnega kralja. £ Po prekrokani noči: — Pritožil se botn pri policijskem nad- Na kongresu komunistične stranke marca 1939 je Stalin dejal: »Cilj komunističnih strank mora biti pripravljanje nove svetovne vojne: Mi bomo izvedli revolucionarno akcijo samo v tem primeru, če bomo lahko izkoristil! spore med kapitalističnimi-državaani in če se nam posreči med njimi, napraviti vojno.« riju, ki je terjal 25.000 žrtev. Ko je dne 4. aprila 1906 potoval preko morja, je spet začutil v sebi neobičajen refleks. Nekaj strašnega se bo zgodilo! je dejal smejočim se sopotnikom. Zvečer istega dne je strašna katastrofa v Kangra v Indiji razdejala 100.000 hiš. Nastanil se je v San Franciscu. Nekaj dni pred potresom, ki je razdejal mesto, jc spet občutil že znane izpremembe v sebi. Odpotoval je. Tako je ušel katastrofi. Dne 28. dec. 1908 je v Londonu svaril meščane pred novo nesrečo. Takoj za tem je potres v Messini ugrabil 82.000 življenj. Mož se je nastanil v Budimpešti, kjer meni, da je najbolj varen pred podzemskim maščevanjem... Francosko-nemški »spopad" v Bukarešti Rimska »Tribuna« poroča o zanimivem incidentu, ki se je med vojskujočimi se Francozi in Nemci primeril v Bukarešti. Tam je gostovala pariška »Comedie Frangaise«, ki je pravkar žela velike uspehe v Ankari. Nekega večera so se igralci zabavali v večji družbi rojakov francoske kolonije in angleških' gostov v 'elegantni restavraciji. Tja‘je prišla večja družba Nemcev. Čim so jih Francozi in Angleži opazili, so pokupili od restavra- torja vso hrano in pijačo rekoč, da ne smejo Nemcem ničesar servirati. Gospodar je o tem obvestil Nemce, ki so užaljeni odšli. Toda, naslednjega dne so se maščevali. Pokupili so vse vstopnice za večerno predstavo »Comedie« in tako so sp francoski igralci znašli pred praznim gledališčem, v katerem z izje-rrid službenih povabljencev ni bilo nikogar... »Tribuna« dostavlja, da so v tem primeru Nemci potolkli zaveznike... Ljubila s krošnjarjem, zatajila v bogastvu Pred neko palačo v Milanu so videli vso zimo postajati mladeniča, ki je sestradan zrl v okna. Vselej, kadar je skušal vstopiti, so ga zavrnili. Neki sodnij-ski uradnik je končno povabil mladeniča predse in odkril tragedijo ljubavnega romana. Leta 1919 se je zaljubil siromašni krošnjar' iz Furlanije v krepostno dekle. Z njo. je imel otroka, toda kmalu potem je lepotica zapustila njega in otroka. Pred dvema letoma je prišel mož z odraslim sinom v Milan in po naključju srečal qa ulici svojo nekdanjo ljubico. Spoznala ga je, toda je šla molče mimo nje- ga in stopila v lepo palačo. Ko je hotel krošnjar za njo, so mu prepovedali vstop. Minili so meseci. Na smrtni postelji je mož izpovedal sinu svojo preteklost. Po očetovi smrti je sin, sad pregrešne ljubezni, iskal opore pri nehvaležni materi, ki je medtem postala žena bogataša. Z listinami je hotel dokazati njeno materinstvo, toda ko je dokumente izročil sobarici, mu jih niso več vrnili. Stvar je vzelo v roke sodišče. Dama uporno taji, da bi bil krošnjarjev sin njen otrok in ljudje čakajo radovedno na izid romantične dogodivščine. Kako je angleški pilot ušel iz nemške vasi Po nočnem letu' nad Nemčijo je neki angleški letalec zašel. V zelo slabem vremenu je letel proti Maginotovi črti in misleč, da je že na francoskih tleh, se je v zori spustil na tla. Prihiteli so kmetje, pilot jih je vprašal, če je v Franciji. Ti so odkimali, Morda je na Luksemburškem? Tudi zdaj so kmetje zanikali in nekdo se je oglasil, da je letalo na nemških tleh. Iz bližnje vasi je prihajala nova skupina ljudi. Letalec je opazil med njimi tudi uniforme. Hitro je skočil v letalo in ušel strelom, ki so jih spustili za njim. Čez nekaj časa se je moral spet spustiti na tla. Z revolverjem v roki je pričakal bližajoče se kmete, meneč, da je še vedno v Nemčiji. Toda, ljudje so mu dopovedali, da je tu že Francija... Za žganje in denar prodal šest hčera Romunska policija je imela opravka s pijancem in kvartopircem, ki je prodajal svoje hčere kakor sužnje. Bil je to posestnik Peter Daten iz vasi Čokolteni. Prodal je šest svojih .ljubkih hčerk eno za drugo moškim, katerim je kot kvartač dolgoval velike vsote denarja. Šestnaj-letno lepotico je zastavil pri nekem žganjarju, da je imel kredit za nenasitni žejni želodec. Najinlajšo, Izletno hčer je obljubil 71 letnemu skopuhu Simonu Coca, ki jc dajal Datenu denar za visoke obresti. Ko je prišel oče s Coco po 13 letno nedolžno dekle, da bi jo odvedel na skopuhov dotn, se je postavila mati s sekiro zcrnlHu. Ta Uandelaber se Je zagnal vame v bran. Daten se je vrgel na ženo. ji od- samq zato, ker ste ga vi nahujskali... j vzel sekiro in ji razčesnil glavo. Zloči- prišlo z juga v stare 'domove. nec je hotel pobegniti, toda ljudje so ga s skopuhom vred prijeli in bi ju bili ubili, da niso prihiteli orožniki in spravili brez-srčneža za zapahe. ALI BO V POLETJU MANJ PTIČEV? V Konigsbergu na Vzhodnem Pruskem so zbrali podatke o škodi, ki jo je povzročila letošnja huda zima v ptičjem svetu. Lovci so opazili mnogo zmrznjene divjadi, gotovo so tudi krilati gozdni prebivalci utrpeli velike izgube. V severnovzhodni Nemčiji se pritožujejo, da so letos kosi in taščice skoro povsem izginile. Po vrtovih in gajih je že veselo ženitovanje ptic, le kosovega žvrgolenja in otožnega gostolenja taščic ni več čuti. Na tisoče lastovic je pobrala že mr?la jesen, mnogo manj kakor prejšnja leta jih bo letos IZ infekcijo strupa umoril mater ljubica Po naključju je bila v Lisboni na Portugalskem razkrita družinska tragedija. Duševno bolni dijak kemije Rudolfo Chartier je prišel v umobolnico. Pri njem so našli dnevnik, iz katerega so razvideli, da je mladenič 1937 umoril mater svoje izvoljenke. Rudolfo se je bil zaljubil v dekle, toda mati je bila proti tej zvezi. Nekega dne se je sprla z dekletom, ga pretepla in zaprla v sobo. Dijak se je tako , razburil, da je pohitel domov, vzel brizgalko in se vrnil na dekletov dom. Tu je napadel mater ter ji s fino iglo vbodel strup v meso. Mati je kmalu izdihnila, nihče ni opazil sledov vbodljaja. Zdravnik je vpisal v mrliški list, da je ženska umrla zaradi srčne kapi. Dekle, ki je vedelo za vzrok materine smrti, si je vzelo stvar k srcu. Odločilo se je, da odpotuje v Južno Ameriko. Doma je pustila pismo, v katerem pravi, da je bila ona kriva materine smrti, ker jo je v prepiru razburila, če bi slučajno ne odkrili dnevnik kasneje zblaznelega Rudolfa, bi skrivnost družinske drame naj brž nikoli. ne * prišla na dan. Nelsonov spomenik na Tralalgar Square v Londonu je prava tarča za angleško propagando. Široke stopnjice so vabljivo mesto za govornike, na spome-nikove plošče nabijajo vladne pozive za oboroževanje. Na obširnem trgu so že v svetovni vojni prodajali v tankih obveznice za posojilo in druge stvari v dobrodelne namene. Angleška trgovinska mornarica je imela v septembru okoli 21,000.000 ton ladij. Okoli dva in pol miliijona ton so jih porabili za vojaške svrhe. Francoska trgovinska mornarica ima 3,000.000 ton ladij, nemška pa okoli 4,500.000 ton. Na vsakih 10.000 prebivalcev je bilo lani v Nemčiji pet zdravnikov, v Angliji pa enajst. Tri odlikovane sobarice im*jo na angleškem parniku »Dunbar Castle*. Ko je ladja naletela na mino, so junaško reševale otroke. V Miamiju, letovišču bogatašev se zdravi sloviti gangsterski kralj Al Capo-ne iz Chicaga. Policija mu je stalno za petami. 1500 let stare grobove Inkov so odkrili v Peruju. Znanstvena odprava je preiskala 55 indijanskih piramid in naletela v mnogih na prastare sledove kulture izumrlega naroda. »Mater vojakov« je težko ranil neki zločinec v Lyonu. Starka Klotilda Gise-laine je bila v svetovni vojni neumorna pomočnica vojakom. Zločin je zbudil med meščani veliko ogorčenje. 100 let staro tatvino so odkrili v Kol-dingu na Danskem. Na podstrešju so našli 14 kg težak zaklad zlatnikov in srebrnikov, ki so bili pred 100 leti ukradeni trgovcu Haug-u. Potomci zahtevajo najdbo zase. 107 letni sodni sluga je prosil grško pravosodno ministrstvo za upokojitev. Prošnji je starček priložil rojstni list, iz katerega je razvidna njegova starost. — Mož je služil državi 77 let, ne da bi bil le enkrat na dopustu... Pobijanje malarije v Turčiji Turčija, katere vladar je bil prej znan kot »bolni mož ob Bospo-ru«, je postala pod režimom Ke-mala A t a t fl r k a moderna država. Nepismenost je po zaslugi vpeljave latin. pisave precej nazadovala. — Pajčolan in haremska hlačna obleka za ženske je izginila, obsta- ja splošna voliv-na pravica, glavno mesto Ankara raste v lepo, moderno evropsko mesto. Tudi za zdravje ljudi je preskrbljeno. Ministrstvo za narodno zdravje je doseglo uspehe, ki bi bili prej nemogoči, še 1930 so bila obsežna področja legla malarije, zdaj so jih z melioracijami odstranili. V Ankari je n. pr. mrzlica skoro povsem izginila. Pri tem je k i n i n opravil svoje pionirsko delo. Po navodilih posebne komisije so jemali ljudje med sezono malarije po 400 miligramov kinina na dan. V primeru obolenj so jemali 5 do 7 dni vsak dan po 1.3 gr kinina. Uspehi niso izostali, Turčija je na zdravstvenem polju tudi v tem pogledu prišla dalje. — Na sliki je mošeja Aja Sofije v Carigradu. NAJ P OP 6 L K č J|f ''HORMONI KS' S V ETA G E N E R At N O. Z & 5T O P St V.Q' SPOFt Damski poletni čevlji Hotel Zamorc, Gosposka 3C ji Oglejte si’ stransko izložbo! (j Hrastova AMERIKANSKA PISALNA MIZA se po usodni ceni Droda. Spe diciia »Merkur«. Meljska 12. 1919-4 VINOGRADNO POSESTVO s sadonosnikoin, štirisobno opremljeno vilo in vinicarijo ob banovinski cesti, divno letovišče. naprodaj. Naslov: Sagadin. Aiaribor, Metelkova ul. 35. 1935-2 Globok OTROŠKI VOZIČEK pleten, dobro oliranien. kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 1914-3 MOTOR, 100 ccm, brezhiben. malo rabljen, kurjim. Plačam takoj. Eventuelno dam v račun skoraj novo moško kolo znamke »Adler«. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 2003-3 TRAVNIK nad 3 orale s skladiščem za seno pri državni cesti na Pes nici za ceno 25.000 din takoj prodam. Likavec, Pesnica. STAVBENA PARCELA v mestu, lepa, sončna lega, levi breg, na r/rodaj Povprašati v ogl. odd. lista. 2002-2 KOPALNO PEC staro, kujvim. Ponudbe ozir. naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 1980-3 Eno- ali dvostanovanjsko HIŠO kupim v lepem kraju tik Maribora. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Lepi kraj*. 1934-2 MOTORNO KOLO NSU, 350 Šport prodam. Je rin, Kneza Koclja 20. 2005-' ČEVLJARSKI STROJ (Hohlmaschine), prodam. Isto tam oddam sobo s štedilnikom na Pobrežju. Vprašati: Lovec, Glavni trg 4. 2001-4 LOPATE. MOTIKE, SEKIRE in pluget er vse orodje za vinograde, polja in vrtove nabavite vedno poceni pri firmi Andrašič, Maribor. 2000-4 ŠPORTNI VOZIČEK rabljen, kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika«. 1915-3 »♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦♦♦♦»♦O* ENODRUŽINSKA HIŠO z vrtom in njivo. Sp. Radvanje št. 52 poceni naprodaj. — Vpraša se na Ptujski cesti pri mizarju Vivod Stanko. . , 1894-2 Citajte„Večernik LEPO POHIŠTVO poceni prodam ali posodim. Slomškov trg 2. 1944-4 DVE SKUPINI KLUBOV V MNP V smislti propozicij prvenstvenega tekmovanja SNZ bosta v MNP*dve skupini klubov. SCHMEIDEH PRODAM KLAVIR Aleksandrova c. 43, na dvorišču, vprašati pri g, Gradišniku. 1938-4 harmonike so od vseh najboljše ZAGBEB. N1KOUČEVA10 MALI OGLASI jtlctuke VISOKOPR1TUCNO HIŠICO manjši vrt, v okolici Maribora ali Ptuja kupim. Na željo dobi lastnica dosmrtno stano vant v hiši.'' Ponudbe pod »Natančneje po dogovoru«. Agentura Pichlere. Ptuj. ___________2074-2___________ HIŠA nova, neizgotovilena. z vpeljano trgovino ter tremi gotovimi stanovanji, na lepem kra }u blizu mesta se ugodno proda. Dobra naložba denarja. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 2009-2 LEPO POSESTVO orala, % ure od Maribora, prodam. Jernejšek Alojz, Pernica 45, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1961t2 modne in športne kakor tu di čepice ter razne okraske dobite najceneje pri Babošek Vladko klobučatsivo MARIBOR, VETRINJSKA 5 CENE MALIM OGLASOM: V malib oglasih »rent vsaka beseda 50 par, nalminlia Mistojbina za ta oglase t« din ?— Drifbo orekllcl, dftuisovanla In teoltovanteki oglasi din t.- do besedi. Nahnanlšl ta ta oglas« i« din 10.—. Debelo tiskane besede se rafiunaia dvojno, Oglasni davek M enkratno objavo *na§a din 3.—. Znesek ta male oclase se plačuje tako) pri naročilu, oziroma ga Je rooslatl * oisms skona) * naroCitora ali na m ooilnl ooložnici na Cskovrl rajon It H.40». Za vse pismene odgovore glede malib oglasov »e mora ornollli mamka >• S din NJIVA 2Ys la TRAVNIK 1’/* johe se ugodim proda ali da v najem. Zg. Radvanje 50 1951-2 PON1KLAN.TE. | Poizkusite prvovrstno meša- pokromanje predmetov vseh nico kave »KAVALIR«. Ka-vrst dobro ln poceni pri .Ru- valir, Gosposka 28. 2070-1 da«, Maribor, Trstenjakova................. ulica 5. 6177—1 POSOJILO 10.000 do 15.000 din iščem. Plačam 10% obresti. Vknjižba na Prvo mesto. Naslov v ogl. odd. 2039-1 Aazno HIŠA z 1 oralom vrta, pod Pohorjem, se da v najem. Istotam ugodno naprodaj parcela s hišo. Pojasnila daje Zg. Radvanje Hostejeva til. 72. 2062-2 GOSPODINJE! Pozimi je umivanje aken neprijetno. Nabavite si najno-vejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom din 36.—. Dobite ga v vseh boljšjh trgovjnah ali direktno pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na če-* kovni račun štev. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. — Sprejmemo preprodajalce. 13544-1 HOTEL PENSION s 30 posteljami, z restavracijo in z vrtom na Pohorju sc proda. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« t/od »10% obrestovanje«. 1936-4 PREMOG za domačo in centralno kurjavo ter industrijo nudi premogovnik Ključarovci pri Ormožu. 934-1 POSESTVO lepo majhno, v Marija Brezju, prodam. Vprašati Prešernova ul 18/1, vrata 8. 2035-2 APNO, CEMENT, GIPS kupite najugodneje Pri firmi Andrašič, Maribor. 1999-4 BRITJE 2, STRIŽENJE 4 DIN najceneje v salonu »Rapid« (Koštomaj). sedaj Meljska 1. l&Pt-l HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje &ri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterije. 1918-1 VEČ NOVOZGRADB 1—3 sobe od 14.000 naprej. Parcele. 50.000—300.000 din. Dobičkanosna hiša. več Stanovanj veliko dvoriščno poslopje. 400.000 din. -r_ 2 posestvi na Pohorju z vinogradom, lepa lega 70.000— 165.000. »Rapld«. Gosposka ulica 28.__________ 2067-2 DVOSTANOVANJSKA HIŠA Z vrtom in sadnim drevjem e r»Toda. Družinska hiša!’ 3 sobe, kuhinja in vrt, so da v .najem. Vprašati pri g. Kovačiču, Hrenova ul. 7. Studenci 2076-2 LEPO POSESTVO 7 oralov, se proda v Št. liju blizu postaje. Cenjene ponudbe t/od »Ugodno« na upra vo lista. 2011-2 UMETNA GNOJILA za vrtove jn polja priporoča firma Andrašič. Maribor, Vodnikov trg. 1998-4 Lepe STAVBENE PARCELE naprodaj. Vprašati v gradbeni pisarni Peklar, Tomšič v a ulica. 1856-2 IDEJE - IZUME vnovčuje in plasira v tu- in inozemstvu jugopatent. Ljubljana, Dvofakova 8. 13543-1 NJIVO veliko 2125 ma, prodam. So-kolska 4, Pobrežje. 1997-4 MOTORNO KOLO znamke B. S. A., dobro ohranjeno, prodam. Cena 2850 din. Ptujska c. 130. Tezno. 1991-4 PARCELO s stanovanjem poceni prodam. Vpraša se v trgovini Sprali, Zg. Radvanje 2025-2 ENODRUŽINSKA HIŠA na prodaj. Cena 1S.-000 din. Ptujska cesta 187. Tezno pri Mariboru. 1959^2 NAZNANJAM cenj. strankam, da sem preselil svoje MODNO KROJAŠTVO iz Sodne ul. 16 v Koseskega ul. 47 ter se še v naprej s polnim zaupanjem priporočam starim in novim strankam. Z odi. spoštovanjem M. Pauko. 1996-1 ZAHVALA Podpisana se naiiskrenejc zahvaljujem gospodu šefu primariju dr. Brezovniku, ki je kljub moji visoki starosti, 80 let. podvzel težko tvegano operacijo, katero sem srečno prestala. Obenem se zahvaljujem častitim sestram za postrežbo. Julijana Muhič.________________1941-1 BRITJE 2 din STRIŽENJE 4 din najceneje v brivnici »Ramd« (Koštomaj). sedai Meljska 1. ,v____________________1901-1 KDOR MI PRESKRBI službo v tovarni za dušik v Rušah, sprejme nagrado 1000 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1851-1 Prodam KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOT1NOL« neSkodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi nai-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica, din 70.—, mala din 60.—. Po povzetju razpošilja Jugopatent. Ljubljana, Dvofakova 8. Sprejmemo preprodajalce. ________13542-1 KLAVIRSKO HARMONIKO rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Vprašati pri Mohorko, Počehova 34. 1891-3 TUDI VI RABITE SLIKE za legitimacije, poselske knll-te In potne liste. Hitro in poceni v najboljši izdelavi, če je treba tudi v 2 urah jih napravi samo Foto-Kleser. Vetrinjska ul. 30. nasorotl Grajskega kina. 1347*1 NAZNANILO! Tvrdka Svitek* -Komauer, modna manufaktura se naha-la odslej v Tyršeyl ni. 7 (gor nja Gosposka ulica) ter se pri poroča cenjenim damam nadalje kot ugodni nakupni vir. Izključno najnovejše! Zmerne cene! Prosim zapomnite sl Tyrševa ul. 7 (gornja Gosposka ulica). 1954-1 POKLONITA SE 3 PSA eden mali španjolskl in eden ruski ptičar izključno samo liubitelima rvsa, radi pomanjkanja prostora. Ogledati v go stilni »Balkan«, Linhartova 13 1960-1 SPALNICE. JEDIL NICE. KU-HINJE vseh vrst v naimodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va e. 48. 4311-1 Naša predobra mama, stara mama Jn la^ča, gospa Marija Hofbauer vd. Teppey, roj. Tischler IŠČEM POSOJILO din- 25.000 na novo hišo ter vknjižbo na prvo mesto z dogovorjenimi obrestmi. Ponud. na ogl. odd. »Večernika« pod »Vestna vrnitev«. 1966-1 nas je v četrtek, dne 4. aprila 1910, v 73. letu starosti, po kratki bolezni za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. aprila 1010, ob štirih popoldne iz hiše žalosti v Vitanju na farno pokopališče. Vitanju, dne 4. aprila 1940. ^ Žalujoči ostali KDO MI POSOD! 4000 din na vknjižbo posestva za leto dni. 12% obresti. Naslov v ogl. odd. 2057-1 POHIŠTVO! N! vseeno, kje kupuietc pohištvo. Odločite se za naročila edino pri »Eifka«. mizarstvu za stanovanjsko opremo. Maribor. Frančiškanska 12. 2007-1 BOGOMIR DIVJAK Ulic* kn«xa Koclja 4 STEVLARNA KOVAČIČ SOBO IN KUHINJO oddam. Gregorčičeva ul. 11 Nova vas. 1987-5 pozneje, JoVa vas. '■eži 200 kg. prodam. Garantiran za težo po vsaki cesti !000 kg. Za kovaško delo garantiran 10 let. Topolovce Vinko. Podlehnik nri Ptuju. 207.5-1 ! MAJHNO STANOVANJE čisto, oddam. Delavska ul. 53. kolonija. 2001 -5 !DVOSOBNO STANOVANJE sd odda. Krčevina. Aleksan-i druvd cesta 14, 2064-5 STANOVANJE ,, dvoriščno, soha s kuhinjo, I sc odda. Trubarjeva 11/1? s ; ‘JM-? 'isfef-PEKARNA PIRC! Ni'.- /aloei zidna opeka ter si resna lepenka -- cenejša. P;at naprodaj! iidpj-ma-vije: Hcfnavska cesta T 20 53.4 SONČNO STANOVANJE, lav®* sc odda v Novi vasi. valov v dj*l. odd. Večcrni-t*. J 2086-5 Ni čistejše beline od Radion beline 2drnvllcn)c njihovih bo MANSARDNO STANOVANJE sobo in kuhinjo, se odda v vili Aljaževa ulica 24. Magdalena- s 1. malem. Vprašati v stavbeni pisarni Kiffmann. MeJ-isrku... cesta .25,. 1994-5 DVE STANOVANJI 7, dvema sobama in kuhinjo oddam. Cena 310. in 330-Studcnci. Aleksandrova 45., 1939-5 STANOVANJE soba. kuhinja in vrt. oddam, Tezno. Vpraša sc Maribor Oliegova ulica 4. 2037-.: se radi potovanja rvoceni prer da. Ussar, Trubarjeva 9. 2043-4 vložke, madracc. mestni trg 5. ŠIVALNI STROJ MALO! MODISTIN.IE! POZOR! Predam takoj radi izselitve dobro vpeljani modistovski salon z inventarjem in zalo--o. brez konkurence, dobro iJoč. v večjem industrij-kem mestu na Gorenjskem. Cena zmerna, takojšnje piano! Ponudbe na ogl. odd. Večernika« pod »Ugodna Prilika«. 1979-4 MOŠKO KOLO in razno pohištvo prodani. — Gosposvetska 18, Pob rž je. ______________________1974-4 SPALNICA moderni kavkaški oreh, imitirana in politirana. Razne kompletne kuhinje. Spalnica, slaroneniška (Altdeutscb) dobro ohranjena, poceni naprodaj. Mizarstvo Kolar, Koroška c. 114. _1972-4 ŠPORTNI VOZIČEK tiobn> ohranjen, prodam. —: Vprašaji ISetnavska 31. 1970-4 odeje, likalne mize in zavese dobite pri Makoterju, Krekova 6 . ____________2044-4_____________Ji VALILNA JAJCA težkih rumenih Orpington kokoši dobite. Tezno. Gregorčičeva 16. Istotam se proda kitara. 2021-4 Tone in Andrej sta bila prepričana, da sta OMARA s predali, miza. postelja, nočna omarica obešalnik, lepe slike namizni prt iz pliša. pre vleka za otomano. zavese, poceni naprodaj. Krekova ul 6/1., vrata 7__________ 2055-9 PRODAM NJIVO kot stavbišče in gozd za sekanje (podiranje). Radvanje St. 15._________________2019-4 PISALNI STROJ z mizico še poceni proda. Ussar, Trubarjeva 9. j 2048-4 I______________________________ j MODERNI VOZIČKI g || . ■ —■■■ L ■ ■ Stanovanje KLETNO STANOVANJE soba in kubinja, lepo. garantirano suho, se odda. Stritar-jeva ul. 37. 1943-5 ; STANOVANJE dve sobi, kuhinja, s pritiklinami se odda s 1. majem. Je-rovškova cesta 19. 1992-5 MOTORNO KOLO Ardie. 200 ccm, skor. novi, se j ugodno proda ali da v proti- j rapiuj za moko in špecerijsko I blago. Alojzij Mordci, Glavni j trg 9.______________20008-4 j STARO POHIŠTVO i in razne drobnarije prodaja j skladiščnike-Meljska 29. , j 1946-4 1 __________________ POHIŠTVO Prodam malega, belega spalnico, v. ‘zelo dobrem sta- DOLGODLAKEGA PSA nju, urodtto prodam. Vinar- Nasipna ul. 80. Pobrežje. ska 35. 2058-4 1986-5 OT*ROŠKI VOZIČEK DVOSOBNO STANOVANJE dobro ohranjen, globok, r/ro- 1 s kabinetom, sončno, sc odda dam. Kramer, Principova 6. 1 1 maja. Metelkova ulica 37. 2072-4 ..... Pomladni ženski plašči A B 0 Z P OBLEKE \lelika izbira! Ugodne cene! J. P R E A C MARifeOR - 6LAVHI TR6 13'~ Prodam tri lepe MLADE PETELINE. pristne spodnještajerske pasme. 1 vornlšjca . 10/11. 2034- 1 BREJA-KOZA sc', protla radi selitve. Vprašati, Maribor, Koseskega ul. 8 ■ 2085-4 NOV ENOVPREŽEN VOZ lepo SOBA IN KUHINJA se odda. Pobreška c. 38. _______________________ 1927-5 SOBA IN KUHINJA se odda s l. 1 najem v najem dvema osebama. Cankarjeva ul. 38. Pobrežje. 1969-5 SOBO IN KUHINJO novo renovirano- oddam ta- ‘962-5 Ne ye se, kaj občudujete bolj — privlačnost dame ali snežno belo obleko! Zares, to lepo zunanjost divno izpopolnjuje edinstvena belina obleke. Samo z Radionom se doseže taka belina I S kuhanjem v raztopini Radiona se razvija kisik, ki struji skozi perilo, odpravlja popolnoma vso nesnago in daje perilu popolno belino — Radion belino. ŠIVALNI STROJ ZA KRO.L. tov,--niško nov. se poceni z roda. Ussar Trubarjeva 9. .v le. icah. mehur!:. in žolču tor rn leztii uporabljajte: Z A VI F* fH DUBRAVKA GAJ t; ■> .*. /amiučen mi',1 nšajte Judi Vi. 1 mn škatla din 30.— ‘ . V i(,. "( -ur nntiftln-. Tlosivh se v vseh Ihkur i u i, ■■ i:< n, „ ■ i!i.t- Kem. farni lahnritlnrli Mr. Ivu '.hžriU;, ^milvkai, .Mustar. . I' h h' .1 Mil ' SOBO IN KUHINJO oddam eventuelno družini, L nedeljah .pomazala \ , Lovski dom. Krčevr 19304 Hala! Hala! Velika odprodaja ostankov. Največja izbira spomladanskega blaga v angleški in češki kvaliteti, po znano najnižjih in še starih cenah, za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirste, železničarske in financarske uniforme, dobite samo Krojaške ootreb.ščine. ¥ (pri glavni policiji) Maribor Eno* in dvosobno STANOVANJE takoj oddam pri postaji Tezno. Ptujska 33. 2012-5 HIŠNIK (samo 2 osebi) se sprejme v okolico Maribora, obrtnik ali upokojenec ima prednost. Naslov v osi. odd. lista. ___________________ 2015-9 LEPA ŠOBA IN KUHINJA din 200.— se odda pri postaji Tezno. Gregorčičeva ulica 3. 2017-5 MANSARDNO STANOVANJE soba, kabinet, kuhinja, pritikline, oddam. Betnavska 39. 2018-5 DVOSOBNO STANOVANJE in velk vrt se takoj oddata v okolici Maribora. Naslov v ogl. odd. 2041-5 LINOLEJ, voščeno platno, preproge, zavese, odeje kupite najceneje pri „0BN0VA“ F. Novah jurčičeva 6 Oddam čisto meblirano SOBO solidnemu gospodu v centru-mu. Naslov v ogl. odd. lista. _____________________ 1995-7 SUHA. KLETNA SOBA s štedilnikom se odda. Kette-jeva 20._______________1981-7 OPREMLJENA SOBICA' čista, separirana, se odda. — Betnavska cesta 92. 1971-7 SEPARIRANA SOBA čista, se odda 1 ali 2 gospodoma z vso oskrbo. Taborska ul. ll-II, levo________1887-7 SONČNA PRAZNA SOBA se odda Kosarjeva ulica 38. 1965-7 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam s 1. majem. Strma 15. 2052-5 LOKAL NA STANOVANJE in hrano sprejmem dva gospoda ali dve gosivodični. Meljska cesta 59/1.’ vrata 7. ____________2056-7__________ NA STANOVANJE in hrano sprejmem gospoda ali gospodično. Vprašati Stra žitnska 17. Pobrežje. 2059-7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Stražunska ul. 17. Pobrežje. 2060-7 LEPO SOBO oddam takoj. Studenci. Giril-Metodova 17, nasproti pošte. 2063-7 DVE STANOVANJI vsako z dvema sobama, v liovi hiši se s 1. majem odda v najem. Jadranska 49. zadaj za Delavsko pekarno. 2027-5 STANOVANJE soba in kuhinja, se odda takoj. Pobrežje, Aleksandrova C. 63. 2034-5 V poliubnl izbiri dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 35.—. Zahtevajte brezplačne sezname. Clnu osivita ti Mtini A ■ureid Sobo odda ■SSBEHPEr-'. TTi’1, Tl—r SOBO s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice oddam. Cvetlična 27-11, desno. 2004-7 OPREMLJENO SOBO lepto, sončno, oddani. Vrstov-škova 4-1, desno. Pokojninski zavod. 1993-7 OPREMLJENA SOBA, lepa, z uporabo kopalnice, se odda: Kolodvorska 6, vrata 10. 2078-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM čisto, oddam. Vprašati v nedeljo Masarykova 6, Špesovo selo. Pobrežje. 2075-7 BOLJŠEMU GOSPODU se odda lepa soba. Dalmatinska 22. 2036-7 Odda se strogo SEPARIRANA SOBA s popolno oskrbo. Koroščeva ul. 4. pritličje levo. 2020-7 SOSTANOVALKA se išče. Celotna oskrba. Soba na ulico s ivrGstim vhodom. Naslov v ogl. odd. »Ve-černtka«. 2016-7 NA HRANO IN STANOVANJE vzamem boljšega delavca. Vošnjakova 19, vrata 6. __________ 2040-7 _ __________ LEPA SOBA se odda eni ali dvema čistima gospodičnama ali gospodoma. Naslov v ogl. odd. 2046-7 Odda se s 1. majem mala. SONČNA SOBA v novi hiši s souporabo kopalnice. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2022-7 AviemaSiHsti! Vljudno Vam sporočamo, da bomo 8. aprila zopet odprli našo bencinsko črpalko na ALEKSANDROVI CESTI 74 in se priporočamo za obilen obisk. AVTOBENCIN (Božič) (iOSPODIČNA sc sprejme na stanoVanje. Ob brodu 5 trgovina. 2049-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM dam v najem. Studenci. Vodnikova ul. 15 2023-7 OPREMLJENO SOBO sejvarirauo, oddam. Kneza Koclja ul. 20-11.____2024-7 OPREMLJENO SOBO z eno ali dvema posteljama oddani Studenci. Pušnikova ulica 5. 2029-7 | VZGOJITELJICA j ozir. varuhinja, ki ima vese-j Ije do otrok, zdrava, stara od 25—35 let, z znanjem netnšči ne, se sprejme takoj k 41etni punčki. Plača po dogovoru. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Večernika« pod »Vzgojiteljica«. 1936-9 FOTOGRAFSKA POMOČNICA (pomočnik), dober negativni in pozitivni retušer. se išče za stalno službo. Ponudbe na Foto-Kieser. Maribor, Vetrinjska 30. 1931-9 prinaša vedno zadnje novosti MOŠKO PERILO Gosposka — Slovenska ul. kravat« pižam« rokavic« nogavic« moško perilo po m«ri. SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Studenci. Slomškova ul. 9. 2032-7 GOSPODA vzamem s 15. aprilom na sta- j nova ni e. Koroška 74. pritličje i levo. 2033-7 i KROJAŠK. POMOČNIKA prvovrstnega, iščem za velike komade. »Elegance«;, Melj ska cesta 2. 2065-9 Sobo tiče VAJENCA pridnega, vestnega, sprejme salon Piro Jernej) Tyrševa 11. 2069-9 OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo išče s l. majem upokojen uradnik. Ponudbe pod značko »Za stalno« na ogl. odd. lista. 1976-8 Slutoo dobi DOBRO FRIZERKO sprejmem s 15. aprilom. Ed. berčko, Maribor. Nova vas. ______________________1990-9 POZOR! Iščem studenčarskega delavca. ki bi opravljal stara in nova dela brez nadzorstva* Prednost imajo le sigurni, zvesti in trezni delavci. Anton Lešnik, stud. mojster. Stu denci, Radvanjska 6. 1989-9 UČENKA se sprejme za trgovino z mešanim blagom Osebek, Studenci, Aleksandrova c. 61. 19334 MIZARSKI VAJENEC se sprejme Splošno mizarstvo Simon Vesenjak. Ptujska c. 2, Tezno. 1973-9 MLAJŠO POMOČNICO gospodinji, z znanjem navadne kuhe in nekaj iremščfnc, iščemo za solidno gostilno pri Mariboru. — Ponudbe pod »Dobra služba 300« na ogl. odd. »Večernika«. 2082-9 TRGOVSKEGA POMOČNIKA -pomočnico — samostojno moč, s kavcijo, sprejmem. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«. 2083*9 Sprejmem boljšega KROJAŠKEGA POMOČNIKA Male, Koroška cesta 50. 2079-9 TRGOVSKA POMOCNICA mlajša, z odllč. malo maturo realne gimnazije želi zaposlitve takoj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Marljiva-zvesta«. 1968-9 MLAJŠO KUHARICO s samo 21etnimi izpričevali, prvovrstna moč. iščem. Plača din 500—‘600: Več se izve v trgovini Tavčar-Kališ-nik, Gosposka ulica 5. 2077-9 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Mizarstvo. Aleksandrova 48, Maribor. 2010-9 KROJAŠKEGA VAJENCA išče Pristavec, Trubarjeva 9. _____________________ 2026-9 DEKLE ki zna tudi nekaj kuhati sc sprejme. Naslov v ogl. odd. 2051-9 PREMOGOVNIK sprejme družabnika s 100 do 200.000. din, ev. se rudnik proda ali se da v najem. Ponudbe pod »Konjunktura« na na ogl. odd. lista. . 2047-9 HOTELSKI SLUGA , mlajša moč. ki govori sloven sko in nemško, priden, delaven in pošten, dobi stalno mesto. Naslov v ogl. odd. lista. 1977-9 Službo Išie STARF»ŠA OSEBA išče službo gospodinje k boljšemu gostvodu ali dami. Naslov v ogi. oddelku »Večernika«. 1942-10 PEKOVSKI POMOČNIK mlad, išče službo. Nastop 15. aprila. Janko Bezjak, pekarna Prekopec. Sv. Jurii pri Celju. 1982-10 KONJAR išče službo v mestu brez oskrbe. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1852-10 STAREJŠA UPOKOJENKA skromna čista, redoljubna, gospodinjsko in trgovsko iz-vežbana, išče mesto gospodinje. Ponudbe pod »Dobra kuharica« na ogl. odd. lista. 2006-10 UČENKA z 2 razr. meščanske šole se bi rada izučila v boljši restavraciji za natakarico. Poštenih staršev, pridna deklica. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 1957-11) URADNIK išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe pod »Popoldansko delo* na ogl. odd. »Večernika«. 2068-10 gre šivat na dom aH sprejme delo doma. Aleksandrova 10, Krčevina. 2054-10 POSTREŽNICA pridna in poštena vajena vseh hišnih del. zmožna voditi sama gospodinjstvo, išče namestitve. Ponudbe pod »Dobra kuharica« na ogl. oddelek »Večernika«. 2045-10 KUHARICA, perfektna, starejša, poštena, in marljiva, z lepim nastopom, išče službo pri boljši družini. Grem tudi čez dan. Naslov v ogl. odd. 2081-10 Zgubljeno MLADA BELA PSICA z imenom »Maca«, je utekla. Oddati proti nagradi: Kovačič, Slovenska 10. 2071-11 MOŠKI ČEVELJ se je zgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi Kneza Koclja ul. 24, part. 3014-11 Popis* HIŠNI POSESTNIK v mestu želi spoznati simpatično in naobraženo gospodič no od 28—35 let. skrbno gospodinjo iz dobre hiše. Neanonimne dopise pod »Vzajemnost« na ogl. odd. »Večernika«. 1983-12 50LETNI INVALID s pokojnino 500 din se želi poročiti s pridno gospodinjo istih let. Ponudbe na upravo »Večernika«, Ptiil. 1975-12 GOSPODIČNA želj spoznati dobrega- osamljenega gospoda do 50 let. — Ponudbe pod »Zelja« na ogl. odd, lista. _ J 1950-12 VDOVA BREZ OTROK ,'redniih let s:re kot gospodinja k starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vdova«. 2030-12 VDOVA BREZ OTROK srednjih let želi znania z gospodom srednjih let, prednost državni nameščenec. Otrok ni ovira. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Pomlad«. 2031-12 lokal pripraven za delavnico, oddam. Ob bregu 30. 2053-14 ŠIVILJA______________ LOKAL — MLEKARNO dobro vpeljano, na prometnem kraju takoi oddam nri postaji Tezno. Ptujska c. 33. 2013-14 Kapital AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjeea trenutka, temveč iavite se takoi pri Hranilni oosojilnlci »Moi dom«. Ljubljana, Dvorakova ul. 8. 11778-16 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORC Ljubljana* Gledališka ulica 12 HIŠO z vrtom in 2 orala njive dam v najem pri postaji Št. Lovrenc na Dr. polju najraje državnemu uslužbencu ali upokojencu. Vprašati Maček Marija, Maribor. Jelačičeva 11. 1988-16 ona bo izrabila edinstveno priložnist 55 kom. pomladanskih plaščev, 40 kom. oblek, 86 kom. bluz v razprodajo po izrednih cenah. Oglejte si brezob-vezno naš konfekcijski oddelek pri konfekciji | greta m a r i b o i jr r a j s k i t r £ Kam, kiat POJEDINA OCVRTEGA KOZLICA danes in jutri v »Lovskom domu«, nad »Tremi ribniki«-______________________1929-17 PREPRIČAJTE SE da dobite prvovrstna sortirana vina ter dobro meščansko kuhinjo v gostilni »Triglav«. Glavni trg. Lisjak. 20528-17 Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina e celim svojim premoženjem In z veo svojo davčno močjo - * Hranilnice Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno In kulantrvo ^ lip’’ Centrala Maribor v lastni novii palači na opit-Gosposke In »lovenske ulic* Podružnica Colj© nasproti pofttl, prej Južno-itaierske hranilnica SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OB R E S T O V A N J Ul V Mariboru dne 6. IV. 1940. »V e g e r n I k« Stran 15 sme... Tujskoprometna zveza »PUTNIK« v Mariboru, glavna kolektura drž. razr. loterij-1 vabi tudi Vas da preizkusite svojo srečo in nabavite srečko 40. kola državne razredne loterije. V tem kolu bodo izžrebani dobitki v skupnem znesku din 65,000.000___________________ žrebanje I, razreda 12. aprila 1940. Cene srečk: cela * « * din 200.-polovična , ■ din 100.- četrtinska . . din 50- Točna, hitra hi diskretna postrežba! Naročite čimprej srečko v Grad sreče - »Putnik « MARIBOR, TRG SVOBODE-GRAD. — TELEFON 21-22, 21-29. 3E KONKURENCA tudi Vi ne smete izostati! OGLAŠUJTE! Kapavice ta v novih barvah Flor posebno dobre za štrapac —————— din 29.— 25.- 19.-. 11.—. Pralna svila trpežno nogavice za vsak dan, dobro za pranie din 34.—. 29.- 22.—. 14.—. Umetna svila izredno tanko elegantne noga-vice za oromenado. din 40.—, 35.—. Prtrodna svila za razvajen okus. Naibollše, - kar moda prinaša. din 85.—• 60.—. 50. , 42.—. Otroike nogavica po vseh cenah, dolge tn dokolenke pri C. BUDEFELDT MARIBOR GOSPOSKA UL. 4—6 Za vse izolacije proti vodi le BETONU za vlago nepropustni in zid osuševajoči notranji in zunanji omet le IZOLATOR Zahtevajte navodila in cene pri »B E T O N 1 T« kemični izdelki za gradbeno industrijo v Mariboru Vojašniški trg št. 2 ia JUttHOMe venčke, bele nogavice, rokavice, Židane trake, kombi-neže, hlačke najugodneje pn »LUNA" Maribor, samo Glavni trg 24 (avtobusna postaja) Nepričakovano se je, previden z verskimi tolažili, preselil v večnost naš ljubljeni mož, sin, svak in stric, gospod Fr ant trg. potnik in bivši gostilničar. K večnemu počitku ga bomo položili v družinsko grobnico na studenškem pokopališču v nedeljo, dne 7. aprila, ob 4. uri popoldne, iz studenške mrtvašnice. Sv. maša zadušnica se bo opravila v cerkvi sv. Jožefa v Studencih v ponedeljek, dne 8. aprila, ob 7. uri zjutraj. Maribor, Graz, Ljubljana, dne 6. aprila 1940. žalujoča žena Damiš Marjeta in ostalo sorodstvo. lepo darilo za diiaka ali volaka: 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za, britje, 1 zobna ščetka, 1 zobna pasta, 1 kom. toaletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonjske vode STANE SAMO DIN 30.—. / Ako želite, da Vam pošljemo po pošti, vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočnino na čekovni račun 13285 ali v znamkah na naslov: Foto tourist Lojze Šmuc - Llubliana Aleksandrova c. 8 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 L'ub|)ana Prešernova ni. 44 Spomnite se CMD l Haetoteka: preglednosti to ž n o s t enostavnosti zanesljivosti in cenenosti MARIBOR Gregorčičeva 24 Tal. 25> 10 m kupuje, kilogram do Staro zelezo din 150 Košir Adeia Večje količine prevzamemo sam na licu me ta. Ptub tel. 93 Maribor, Gosposka ul. 18 — Martinz Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so oostale lahko ozdravljive. Prlšče. hraste, izpuščale. lišaje, čire in slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo »DERMOVAL«. 1 lonček din 20.—. Pišite še danes na Lekarna Mr. V. R03C ZAGREB, Gornji grad 5. Od. S. br, 1990/1935. Velika izbira, nizke cene S*' # t/i U otroških vozičkov, dvokoles, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, invalidnih vozičkov, pnevmatike pri Aleksandrova 16 Telefon M-H F. BADEL, MARIBOR. Molki! Pri spolni slabosti (apolni impotenci) poizkusite hormonske pilulo HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 1)00 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Žahte-ivajte samo prave in originalno Hormo-Seks pilule. Po pošli diskretno razpošilja : I' LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. KR. DV. . Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. mi: rw. s.*. 5846-31 Prepričajte se. da dobite v vseh nujnih zadevah najtočnej-Sa navodila na strogo znanstveni podlagi pri Aslrografologuiji Mme FELSCITAS ob torkih in petkih Sodna ulica 26/111., vrata 8. Tužnim srcem naznanjamo znancem, prijateljem in sorodnikom, da je naš dobri mož in oče, gospod Leopold Stadenčnik poslov, drž. žel. dne 5. aprila mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, dne 7. aprila, ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala 8. aprila ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, Innsbruck, Gredig, Villach, 6. aprila 1940. V globoki žalosti SOPROGA MARIJA IN OTROCI ter ostalo sorodstvo. OKASA tablete r*ri spolni slabost) lahko poskusite OKASA tablete za moške J00 komadov din 220’— oroti povzetju Zastopnik : Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Ierazije 5 0*1. ^ 5846 36 Zbirajte odpadke Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje, krojaške odrezke, tekstilne odpadke, sjlaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno do naj-višiih cenah Arbelter. Dravska ul. 15. Te' 26-23. SOFRA MA R I B O R Gregorčičeva ul. 24 Zlato In srebro, briljante, zastavljalne listke itče nujno za nakup M. Hgerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 SKRBI? Obrnite se na grafologa | F.T. Karmaha ki se odlikule oosebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi cra-iologiie in dale vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vm bodoč« žlvllenle. Kupec knlise dobi brezplačno življenjsko analizo. Knliga le velike važnosti In koristi za spoznavanle samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi Slavite erafologn 3 od teh 10 navedenih vprašan), katera Vam razjasni: 1. Val karakter. niCKOve kvalitete, nlcgovo napake: 2. Vaše Uglede v ljubezni: 3. Vaše Izsledo v kupčijah: 4. Vaše (zglede v podedovanim 5. Vašo žlvlenisko dolgost: 6. Vaše prijatelje In protektorie: 7. Vašo sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžltve Itd.: S. Potovanja, spremembe blvaliiča: ■I. Zadeve v rodbini: 10. Vse. lur želite vedeti o loterijskih zadevah. P. T. KARMAH, svetovno znaal eksperimentalni psthogralolog — pisec epohalne knllge »NAS ŽIVOT ! OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri dIscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, ŽALEC, dravska banovina. Knliga stane din 30.—. denar se pošlle na ček. račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovolu svoio življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. NI Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati eori označene podatke. Ne odbttette tera »speha t današnjih mračnih časih I PW «11—M—>lWWIiaBWD———W—M——— Cenjenemu občinstvu naznanjam, da som preselil električno podjetje iz Gregorčičeve ulice 14 na Aleksandrovo cesto 50 Cenjenim odjemalcem se toplo priporočam za nadaljnji obisk. Hertiš Jože, Aleksandrova c. 30 v moderni izdelavi prejmete pri Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem v TR2ASKI CESTI 2 o tvoril a trgovino x mešanim blagom. Vodije se bodo vse v to stroko spadajoče stvari po najnižjih dnevnih cenah in v najboljši kakovosti. Vsakdo bo najbolje in najsolidneje postrežen. — Priporočajoč se cenj. odjemalcem se najtopleje priporočam ter beležim z odličnim spoštovanjem Regina Očttllth TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM — MARIBOR, TR2AŠKA CESTA 2. POSOJILNICA NARODNI DOM v Mariboru i. z o. j. # najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru REZERVE BLIZU DIN 12,000.000- Izd iti in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc oe »racajo. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, — Teleion uredništva štev. 23-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun Slov 11 Žrebanje je pred durmi! Ali res še nimate srečke ? Uda m M jtad mz mu M&gelrt .i .? To edinstveno priložnost Vam nudi edinole DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA, ki prične v kratkem svoje 40. kolo. Prvo žrebanje bo 12. aprila 1940. — Kdor bi bil rad tudi med srečnimi dobitniki, naj pohiti v našo hišo sreče i— bančno poslovalnico BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25, kj-er Vam je na razpolago velika izbira srečk državne razredne loterije. Cela srečka stane din 200.—, polovica din 100.—, četrtinka din 50.—. BEZJAKOVE SREČKE so zadele samo v zadnjih letih sledeče dobitke oz. premije: din 2,000.000 srečka štev. 68.326 din 100.000 srečka štev. 77.696 din 1,002.000 srečka štev. 59.971 din 100.000 srečka štev. 86.831 din 301.000 srečka štev. 83.526 din 100.000 srečka štev. 86.834 din 301.000 srečka štev. 56.910 din 80.000 srečka štev. 97.039 din 200.000 srečka štev. 34.210 din 60.000 srečka štev. 83.519 din 100.000 srečka štev. 4.638 din 50.000 srečka štev. 19.306 din 100.000 srečka štev. 7.336 din 50.000 srečka štev. 88.152 din 100.000 srečka štev. 77.664 in mnogo drugih dobitkov.