^SHOVENECU Kopitarje« «1.6/111 " i<5T" * ^"f01129M Telefon! nrednlStva: dnevna alniba 2050 — nočna 2996, 2994 in S050 --Uhaja rmk dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznika 150 let »Times« 1. januarja 1785 je nekdaj bogati, a obubožani John VValter, ki si je postavil inalo tiskamico v bližini blaokfriarskega mostu v Londonu, izdal prvo številko lista, ki se je v razdobju 150 let dvignil na zavidljivo višino največjega lista na svetu, ne po številu tiskanih izvodov, ampak po težini svoje avtoritete. Časopis ni samo odsev časa, na kar bi ga radi nekateri ponižali, ampak je sredstvo v rokah močnih umov, ki časovne razmere po svoje izoblikujejo. 150 letna zgodovina časopisnega velikana »Timesc torej ni samo odžarevanje kulturnega in političnega dihanja angleškega naroda, ampak je poučljiv dokaz, kako prodorno posega list, ki ga vodijo močni možje, v razvoj kulture in politike ter jima daje mejnike, čez katere v njihovo lastno dobrobit in v dobrobit naroda samega ne moreta. Prvi John Walter, ustanovitelj »Timesovec dinastije lastnikov, je pred 150 leti zapisal na čelo lista, ki je izšel v komaj 500 izvodih, kar je bilo za takratne razmere tudi za Anglijo pogumfio podjetje, geslo, ki mu je list ostal nevklonljivo zvest in ki se mu mora tudi zahvaliti za čisto edinstven uspeh, ki ga je v zgodovini človeštva dozdaj sploh kakšen list dosegel, da je namreč postal za Anglijo od. vseh brez mrmranja priznano merilo za resnico, za pravico in za narodno potrebno, za zunanji svet pa zrcalo angleškega javnega mnenja, ki nikoli ne laže. Geslo je imelo in ima še danes sledeče glavne točke: Resnica, univerzalnost, to je namenjenost za ves angleški narod brez izjeme ter podajanje vesti iz vseh področij človeškega nehanja, stroga prepoved, da list ne bo nikoli ranil dobrega okusa, moralnih čuvstev ali venskih prepričanj, niti osebne vrednosti posameznikov ali skupin, ter slednjič stroga ločenost in neodvisnost od katerekoli politične stranke. Ljubezen do resnice, spoštovanje duhovnih vrednot in veselje do svobode! Tudi najbolj strogemu ocenjevalcu »Timesovega« 150 ietnega življenja se bo težko posrečilo, da bi ugotovil keclaj kakšen prestopek proti tem trem najvišjim načelom, ki mu je prvi izdajatelj po treh letih dodal še četrtega: delo za rasi domovine in njenega ugleda. List je takoj uspeval. Anglež, spoštovavec starodavnih tradicij in svetinj, oboževalec svojega družinskega doma, do smrti vdan svoji domovini, ie zagledal v »Timesuc svoj lasten obraz, nekoliko idealiziranega sicer, a ki ga je tem rajši gledal ter si prizadeval, da mu bo veren odsev. Za Walterjem L je prišel Walter II., kajti imena lastnikov »Timesa« se imenujejo kot imena kraljev, in ta je od 1. 1803 dalje list dvignil tako, da je postal država v državi in dosegel v Angliji sami' in v inozemstvu vpliv, kot ga ni užival doslej nobeden list, čeprav se je lahko šopiril z milijonskimi izdajami. Nobena angleška vlada ni mogla iti več mimo »Timesovega« mnenja — ne pozabimo, da je Anglija bila država demokratične svobode in državljanske zakonitosti — in mnogi kabineti so se pod Walterjem II. sestavljali v uredništvu »Timesa«, ki mu je dolga desetletja nače-loval genijalni Thomas Barnes, ki mu je po njegovi smrti sledil mladi Thadeus Delane, eden največjih časnikarjev v zgodovini. Ti ljudje so listu dali tehnično izpopolnitev, mu zagotovili zanesljivo, do podrobnosti izdelano svetovno informacijsko službo in znali dati uredništvu pečat notranjega poštenja ter skupne, v en sam lik vlite duhovne udarnosti. Inozemski državniki so se trli v predsobah »Timesovega« uredništva. Gorje komurkoli v inozemstvu, ki ga je »Timesov« poročevalec pokaral. V krimski vojni so padale glave ruskih generalov in francoskih vodij, ker jih je odklonilno kritiziral »Timesov« dopisnik Ho-vvard Russel, ki 6e je kot kralj gibal po krimskih bojiščih. List je po smrti Walterja II. nekoliko izgubil na svoji vsemogočnosti, nastajali so novi dnevniki, toda na svojem vplivu ni izgubil ničesar, ker je postal že posebna angleška ustanova za obrambo angleškega značaja doma, in za interese Anglije v tujini. Ko je list 1. 1908 prišel v roke Alfreda Harmsvvortha, poznejšega lorda Northcliffa, se je denarno sicer_ postavil na neomajne temelje, a v svoji načelni udarnosti se je zamajal tako, da je Walter IV., ki ie po Northcliffovi smrti 1. 1922 zopet prevzel lastnino »Timesa«, ustanovil odbor »duhovnih varuhov«, ki ga sestavljajo anglikanski nadškof, guverner angleške narodne banke, rektor kolegija Vernih duš na oxfordskem vseučilišču in vrhovni državni prvobranilec in brez katerega dovoljenja list ne more več preiti v kakšne druge roke, samo da ohrani listu značaj narodne angleške ustanove in duhovne lastnine vsega angleškega naroda. Nam je najbolj znan kot glavni urednik »Timesa« naš prijatelj Wickham Steed, ki mu je načeloval v svetovni vojni in dalje do 1. 1922. Kdo na j pozabi na tiste dolge vrste evropskih državnikov in diplomatov, Ki so se za časa mirovne konference stiskali v ogromnih predsobah Stcedovega urada v pariškem hotelu »Continental«, kjer je sprejemal kot kakšen vladar. Ogromne vsote so mu ponujali državniki, da bi objavil le par vrstic v prilog nji-* hovih držav, nosili so mu redove, z biseri posejane, da bi spregovoril le enkrat kakšno be-sedo za njihovo stališče v »Timesu«. Vdan tradicijam svojega lista, zgrajenim na resničnosti, pravičnosti in poštenju, je Steed vse zaporedoma odslavljal, a čc je spregovoril, ni tega ftoril na denarno vabo, niti na ljubo osebam, ampak potem, ko je vse pretehtal v globini svoje kristalno čiste vesti. In čajanke, ki jih je dajal teden za tednom, na katere so prihajale stotine svetovnih odličnikov, ki so bili •SteedU hvaležni za prijazno besedo in za mehak pritisk, njegove roke. Mi smo takrat v VVickham Steedu imeli nepremagljivega prijatelja in zaveznika. Ne vem, če se te zgodovinske resnice tudi vedno s hvaležnostjo zavedamo. Takrat nas je vsled tega zavidal ves svet. »Times« se tiskajo danes v razmeroma nizki nakladi 180 do 190.000 izvodov, suj se sopi- Italijanski listi o rimskem sporazuma U JVi naperjen proti nobeni državi Anglija pritiska, da se pritegne k sporazumu tudi Nemčija ff Rim, 8. januarja. TG. Fašistični listi, ki obširno poročajo o razgovorih med Mussolinijem in Lavalom in na splošno podčrtujejo velik pomen njunega načelnega sporazuma glede zaželjene ureditve in pomiritve Evrope, zaenkrat še ne prinašajo nobenih podatkov, iz katerih bi se mogle razvideti podrobne točke rimskega dogovora. Pač pa smo dobili iz krogov rimskega zunanjega ministrstva sledeče splošne misli o tem dogodku: Uradno mnenje itatije Srečen izid italijansko-francoskih razgovorov ne bo sprejet z živahnim zadovoljstvom samo v Rimu in Parizu, ampak gotovo tudi od vseh držav Evrope, zakaj sodelovanje med veMkima latinskima narodoma je koristno za utrditev miru sploh. Bo še čas, da se bo lahko ta sporazum prerešelal v vseh svojih točkah, zaenkrat nas zanima predvsem, da sporazum med Italijo in Francijo ni naperjen proti nobeni državi. Značilna je vest, da sta francoski in angleški poslanik v Berlinu zunanjega ministra, barona Neuratha, takoj informirala o vsebini naših paktov, kolikor se tičejo evropskih vprašanj. Vrh tega je treba pripomniti, da se je začelo zopet proučevanje vprašanja omejitve orožja. Sporazum med Rimom in Parizom je tudi srečen uvod k sestanku med francoskimi in angleškimi državniki, ki bo 20. januarja v Londonu. Za nas Italijane je najbolj važno, da bo sporazum s Francijo mogel ugodno vplivati na zadržanje Nem- čije k mednarodnim vprašanjem. Mussolini je Berlin točno obveščal o poteku pogajanj, da dokaže, da nobena točka teh razgovorov in dogovorov nima kakšne osti proti Nemčiji ne od strani Italije ne od strani Francije, ampak ima narobe namen, da Nemčijo pritegne v soglasje evropskih držav. Ker je tako Itali)i kakor Franciji uspelo, da so se Mnenje Vatikana: j njuni prijatelji in zavezniki pridružili stališču in j vidikom obeh velikih držav, zato sklepamo, da bo | srednja Evropa dobila režim, ki bo jamčil medsebojno varnost s pomočjo ccle vrste pogodb. j »Ti namigi«, tako se končuje ta izjava, »naj ! zadostujejo, da se razume, kako je rimski «po-I razum poglobil zaupanje narodov v mir v Evropi.« Nič ne koristi bolj miru kot oslon na Cerkev, ki zastopa na zemlji Kralja miru Tako se slika položaj v palači Chiggi. Vatikanska diplomacija pa o tem dogodku sodi sledeče: Gosp. Laval je obiskal sv. očeta ob času, ko se je vršil eden najbolj važnih sestankov in se je vpostavil srečen sporazum med dvema državama, ki izpovedujeta isto vero in imata isto latinsko dušo. Francija in Italija sta vtaknili meč zopet v nožnici. Po izjavah sira Johna Simona in po izjavah o medsebojnem miru, ki smo jih slišali od Mussolinija in Lavala v tako izrecni in obvezni obliki, kakor si je ne moremo želeti boljše, se je bodočnost, ki je do zadnjega trenutka bila tako meglena in vznemirjajoča, naenkrat zjasnila. Sv. očeta pa najbolj raduje, da sta tako vodja italijanskega naroda kakor tudi vodja zunanje politike plemenite francoske republike pripoznala kot naf-trdnejle jamstvo svetovnega miru in sodelovanja duhovno moč Cerkve. Potem ko je Italija v smislu svojih slavnih zgodovinskih tradicij naila pot nazaj k namestniku Kristusa na zemlji, se je p« sedemdesetih letih otvorila tudi nova doba ▼ odno-iajih med sv. stolico in slavno domovino sv. Ivane d*Are. To dokazuje pravilno pojmovanje duhovne in socialne moči katoliške vere, za kar ima(o veliko zaslugo tudi poslaniki Francije pri sv. stolici po vojni, predvsem pa sedanji zastopnik republike gosp. Charles Roux. Na vsak način moremo reči, da so najbolj kulturni narodi Evrope globoko prepričani, da nič bolj ne more koristiti trajnemu miru kakor naslon na stolico, ki predstavlja na zemlji Kralja miru. Izia<'a Mussolinija: Nevarnosti pretiranega optimizma" 991 Rim, 8. januarja. AA. Agencija Štefani po- I roča: Po podpisu francosko - italijanskega spo- | razuma sta ministrski predsednik Mussolini in j francgski zunanji minister Pierre Laval sprejela zastopnike francoskih in italijanskih listov. | Ministrski predsednik Mussolini je izjavil i med drugim: Smisel naših izjav, je dejal Mussolini dalje, je jasen. Odstraniti moramo nevarnost pretiranega optimizma. Ni treba misliti, da je zdaj že vse storjeno. To bi bila zmota. Prijateljstvo je treba neprestano gojiti in ga razvrati, da ostane v skladu z naravnim razvojem narodov in njihovimi interesi. Prijateljstvo med dvema narodoma ne sme ostati zaprašeno v diplomatskih protokolih, marveč mora živeti v okvirju življenja samih narodov. To je laže uresničiti med na?ima dvema narodoma, ki jih druži slavna skupna civilizacija in skupna preizkušnja v nedavni preteklosti. Letošnje leto se pričenja v srečnem znamenju francosko-italijanskega sporazuma, je končal Mussolini. Zato bodimo kar moči modri in vztrajni, da bodo ti sporazumi rodili svetu tiste sadove, ki jih od njih pričakuje. Laval odšel domov Rim, 8. januarja, c. Francoski zunanji mimeter Laval je opoldne odpotoval iz Rima. Na kolodvor je prišel tudi Mussolini im se prišrčno poslovjl od svojega gosta. Na kolodvor je prišel tudi državni podtajnih v zunanjem ministrstvu Suvich z vsemi višjim uradiništvom svojega ministrstva. Prišla sta tudi oba francoska veleposlanika v Rimu. Zelo je bilo opaženo, da so k slovesu prišli tudi vsi trije poslaniki držav Male zveze in se je tudi z njimi Mussolini prisrčno rokoval. Pred svojim odhodom iz Rima je imel Laval še zelo dolge razgovore z vsemi tremi poslaniki držav Male zveze. Za njimi je sprejel še avstrijskega poslanika v Rimu. Baje je bilo pri teh razgovorih sklenjeno vse potrebno za tako zvano konferenco držav-nasledmic, ki se naj kmalu sestane v Rimu. Mussolini v Pariz? Rim, 8. januarja, b. Iz dobro poučenih krogov se potrjuje, da je francoski zunanji minister Laval povabil šefa italijanske vlade Mussolinija, naj obišče Pariz. Ni še znano, kakšen je bil Mussolinijev odgovor, ki doslej še ni potoval v inozemstvo, ker ee dobro zaveda, kako z vseh 6trani prežijo nanj protifašisti. Sestanek Male zveze 11. januarja „v nekem kraju Slovenije14 St. Moritz, 8. januarja, c. Trenutni predsednik Sveta Male zveze Tltulescu je imel danes ves dan razgovore s svojima tovarišema iz Male zveze. Tekom teh telefonskih razgovorov je bilo sklenjeno, da se Svet Male zveze sestane na konferenco 11. januarja, to je T petek, v nekem kraju Slovenije. Na dnevnem redu je razprava o rimskem sporazumu med Francijo in Italijo. Minister Benei odpotuje jutri zvečer iz Prage, Titulescu pa je že odpotoval skozi Italijo v Jugoslavijo. Po konferenci odpotujejo vsi trije ministri v Ženevo na zasedanje Sveta Zveze narodov. čehostovaki: Prilagodimo se! Praga, 8 januarja, b. Od vseh češkoslovaških I stran, in ta je, da odslej Francija in Italija ne boli«! ov komentirajo samo »Lidove Novini« nekoliko | sta delovali ena proti drugi. Zaradi tega ne pre-obširnejše sporazum v Rimu in poudarjajo, da je ostane drugim ničesar drugega, kakor da se pri- v malo katerem vprašanju bil sporazum tako težak, kakor je bil včerajšnji sporazum v Rimu. Značilno je, da so pogajanja z nemškim poslanikom von Hasslom sledila na pobudo nemške vlade, ki je na ta način dokazala, da ima interes na pogajanjih. Rimski sporazum ima eno pozitivno Dunajska vremenska napoved: Oblačno. Od časa do čas sneg. Mraz se bo zvečal. Počasno zmanjšanje oblačnosti. Franclm zanika vesti o vojaški pogodbi »Netočne in tendenciozne vesti" Pariz, 8. jan. b. Nekateri francoski listi so javili, da je jiolcg znanih sporazumov v Rimu podpisan še vojni protokol kot dopolnitev k deklaraciji petih velesil z dne 11. decembra 1932 v enakopravnosti pri oboroževanju, in sicer v tem smislu, da sta se francoska in italijanska vlada sporazumeli, da bosta smatrali oboroževanje Nemčije za ilegalno tako dolgo, dokler se med Nemčijo in velesilami to vprašanje ne reši s posebno pogodbo. Radi tega je francoska delegacija takoj poslala vsem redakcijam pariških listov naslednje pojasnilo: »Časopisi so poročali, da so se poleg objavljenih sporazumov v Rimu podpisali še drugi dokumenti, zlasti dokument, ki se bavi z razoroži t-venim vprašanjem. Francoski zunanji minister Laval sporoča zaradi tega, da razen v uradnem komunikeju navedenih dokumentov ni bilo podpisano ničosar drugega in da zaslužijo pozornost samo izjave, ki sta jih po podpisu sporazumov dala Mussolini in I.avai. Vse druge vesti so netočne in tendenciozne.« rijo drugi listi z nad dvemilijonskimi nakla- j dami. Toda, čeravno je res, da ta, s toliko ljubeznijo urejevan, s skrbjo očiščen, jezikovno i zbrušen in vsebinsko dovršen list prebira prav a prav le peščica ljudi, je vendar brez konkurence na svetu. Dogaja se, da drugi listi kakšno vest preje prinesejo. Toda Anglež ji bo verjel samo, če jo je naknadno našel potrjeno v »Timesu«. Morda prinašajo drugi listi bolj ulične senzacije. »Timcsove« uredniške konference jih zmečejo v koš. čc ne odgovarjajo tradicijam lista in — Anglije. Morda je poročanje drugih listov bolj pestro, bolj mikavno in zanimivo, »Timcsovo« jc resnično in pravično. Saj se redno dogaja, da citirajo angleška sodišča »Timcsovac poročila kot neovrgljive dokaze za okolnosti dejanj, s katerimi se morajo čestokrat baviti. »Uredniške konference so seje vlade«, je dejal Wicklinm Steed, »na katerih še isce obraz poštenega javnega mnenja.« Na ta način jc mogel »Times« ostati v pravem pomenu vodnik angleškega javnega mnenja, ki se mu danes nikdo več ne opira in ki ga sleherni smatra za nedotakljivo narodno ustanovo. Na tak način tudi je mogel služiti interesom domovine v velikem svetu, kjer se je uveljavljala ined raznimi narodi tudi z njegovo pomočjo. Postal je od vsega sveta j>ri-znan cenzor svetovnega javnega mnenja. Nji zunaj morda osivel, premalo prožen, okoren cenzor, ves mrk, dolgočasen in suhoparen, ki pa si tega ne more očitati, da jc kedaj neresnico govoril, krivico podpiral ali komu hlap-čeval, rozun svoji pošteni vesti. Walter IV. dobiva od vsega sveta čestitke ob 150 letnici svojega lista. Naj sprejme tudi naše, saj so načela našega lista tako sorodna njegovim in saj je tudi starost našega dnevnika že častitljiva dovolj, da bo njegove čestitke -it-.-. -l.,..„: !a že govorimo o narodnosti prebivalcev Maribora in njegove bližnje okolice v srednjem veku, potem moramo reči, da je narodnost maloštevilnih mariborskih prebivalcev bila v srednjem veku vsaj nedoločena^ dočim zagotovo ,velno, da je cela bližnja ii^ daljna okolica Maribora, bila slovenska. Gotovo je. da je. bila-nemška le priseljena gos|x>da, ki je v Mariboru in njegovi okolici vladala. O pravi narodnosti pri nas pa govorimo šele za one čase po letu 1848,. ky so narodi avstrijske monarhije dobili svoje svoboščine. Pred tGO leti Mariborsko mesto se je začelo razvijati šele v lini preteklega stoletja pred približno 100 teti, 1 je bilo odstranjeno mestno ozidje. Ko je stekla ieznica proti Ljubljani in proti Dravogradu, šo • začeli v neposredni okolici srednjeveškega -Ma-oora naseljevati ljudje bolj na gosto in to ljudje /. bližnje in daljne okolice. Po političnih razmerah in po zaslugi avstrijske zakonodaje, posebno one po letu 1848, je prenehala razlika med mariborskimi meščani in tujci. Že pdlok Marije Terezije od Iti. januarja 1754., še bolj pa konskripcijski patent iz leta 1804 sta določala, da se s trajnim bivanjem v kakem kraju pridobi takozvana domovinska pravica. Začasen občinski zakon od 17. 3. 1849 in občinski zakon od 24. 4. 1859 sta določila priposestvovanje domovinske pravice v kraju bivanja. Domovinski zakon od 3. 12. 1863 (skupaj 7, občinskim zakonom od 5. 3. 1862) je sicer prelomil s stoletno tradicijo; odpravil je avtomatično pridobivanje domovinske pravice in je dal občini izključno pravico, da sama odloča, komu domovinska pravica pripada. Občine in mesta niso rada priznavala domovinske pravice in so nalagala za priznanje visoke takse. Tako se je moglo zgoditi, da je kljub formalni odpravi apneščanstvo« zopet prišlo do veljave in se izražalo v domovinski pravici in le 'ako se je moglo zgoditi, da so imeli okoli leta (870 v Mariboru domovinsko pravico skoro sami meščani. Še leta 1880 je bilo pri ljudskem štetju ugotovljeno, da jih ima od 17.628 prebivalcev le 3.327 v Mariboru domovinsko pravico. Vendar so se razmere glede pridobivanja domovinske pravice z domovinskim zakonom od 5. 12. 1896 zopet nekoliko izboljšale, ker je ta 'zakon predvidel pridobivanje te pravice s stalnim bivanjem. Kdor je 10 let v mestu stanoval, je moral dobiti domovinsko pravico. Ravno zato pa, ker je bilo mogoče dobiti domovinsko pravico le z daljšim stalnim bivanjem v mestu in ker so ljudje radi ugodnosti, ki so bile z domovinsko pravico zvezane, to radi uveljavljali in pa ker je vsak moral imeti domovinsko pravico, je danes mogoče ugotoviti, kdo je bil po letu 1900 (ko je stopil v veljavo domovinski zakon iz leta 1896) dalje časa nastanjen v Mariboru. I11 te številke o osebah, ki so imele v Mariboru domovinsko pravico in o osebah, ki je tu niso imele, nam dajo točno sliko o narodnosti mariborskih prebivalcev, ker nam kažejo, kdo je stalno bival v Mariboru oz. odkod so bili mariborski prebivalci. Avstrijska centralna statistična komisija na Dunaju j& v svojih uradnih objavah o ugotovitvah pri ljudskem štetju leta 1910 objavila menda nehote tudi točne dokaze, da v Mariboru leta 1910 ni bila večina prebivalstva Nemcev, ampak da je večina prebivalcev bila Slovencev (primerjaj Die Ergebnisse der Volkszahlung vom 31. 12. 1910, Neue Folge Oesterreichische Statistik, \Vien 1910 do 1912). Leta 1910 Predvsem ugotavlja ta uradna statistika, da je bilo leta 1910 v Mariboru 72.05% tujcev in le 27.05% domačinov (leta 1900 je bilo 89.7% tujcev in 10.3% domačinov). — Leta 1910 je bilo med 26.593 Mariborčani le 35.4% mariborskih domačinov (v Maribor pristojnih), drugi večji del prebivalcev je pa bil pristojen v druge kraje avstrijske države in sicer 13% v krajih z izključno nemškim občevalnim jezikom, 51.6% pa v krajih z izključno slovenskim občevalnim jezikom. To se pravi, da je stanovalo leta 1910 v Mariboru 13.711 ljudi iz krajev, kjer je prevladoval izključno slovenski občevalni jezik. Od onih 35% mariborskih prebivalcev, ki so bili v Mariboru domačini, je pa gotovo vsaj ena polovica (51.6%) bila zopet iz slovenskih krajev, (kar bi so dalo a številkami o ljudskem štetju leta 1900 dokazati, vendar virov nimamo pri roki). To se pravi, da je bilo leta 1910 v Mariboru 18.419 ali 70% vsega prebivalstva iz kraje<-, kjer je prevladoval izključno slovenski občevalni jezik, torej Slovencev. Vendar je nemška statistika takrat javno ugotovila in še danes te ugotovitve tudi resni ljudje ponavljajo, da je bilo v Mariboru le 8.823 ali 14% Slovencev in 22.657 ali 85% Nemcev. Našo trditev, da Je bila velika večina mariborskega prebivalstva leta 1910 slovenska, dokazuje tudi poročilo statistične komisije, ki pravi, da se čuti pri doseljevanju v mesto Maribor močan dotok iz krajev mariborskega in ptujskega okrajnega glavarstva in pa 'pomembno« doseljevanje iz slovenskega dela Štajerske dežele proti nemškemu delu. kar se je opazilo tudi že leta 1900, in da to priseljevanje ogroža naciionalni karakter posameznih okrajev. Tako je bilo s številkami j ugotovljeno,, da .je stanovalo leta 1010 v Mariboru sledeče število ljudi, ki so imeli domovinsko pra-: vico v okrajih: s sloveti. oW. Jeraltom * n oni Slu m oh?., jezikom CVljo .....1146 Pol. ln Gor. Avstrija 1197 Konjice .... 4f>5 NemSki dol Štajerske 17S7 Ljutomer , . , . B32 H«il«orNi......IT) Maribor .... 5S5B Dežela Koro*ka . . 7117 Ptuj .;...! 2WM Deželn 'IMrolukn . . 188 Ttrež.icfl.....fl<>2 DrugI nemSki kraji . SHovenjfrradec . , imk; sirili«ij . . . 1744 Dežela Kranjska . Olfi DeSel« Goriška . 1'fi Skupaj . . . I2.M1 Iz drugih krajev, ki niso bili nemški (Istra. Dalmacija. Hrvatska in Slavonija, Bosna. Češka. Moravska, Galicija) je bilo 1.693 prebivV "v. i/, beljaškega glavarstva 159, iz velikovšikega 145 in iz celovškega 88 prebivalcev v Mariboru, dočj 1.493 5.70% ( 5.00) Konjiice 19.889 90.31%. (93.19) 2.139 9.67% (6.87) SI. Gradec 35.885 83..18% (85.44) 7.2-11 16.70% (WM) Brežice 18.344 97.74% (97.71) 1.090 2.20% ( 2.25) Radeon« 3.28« 9.10% (lo.lit) 32.835 90.89% (89.87) Koroško 82.212 21.24% .(25.08) 304.287 78.01% (74.85!) Beljak 17.702 23.93% (33.09) 55.918 75.59% (00.081 Velikovec »9.518 77.30% (80.34) 11.585 22.60% (19.64) Celovec 17.007 24.211% (32.24) 53.21] 75.73% (67.09) (v oklepajih so v gornji tabeli navedeni procenti za ljudsko štetje leta 1900). Iz obojih podatkov pač ne bo težko skoraj točno ugotoviti onega števila mariborskih prebivalcev, ki so pri ljudskem štetju 1910 stanovali v Mariboru, pa so bili iz slovenskih krajev in so torej tvorili veliko večino mariborskih prebivalcev. Slovenci in Nemci so ■ se pri ljudskem štetju 1910 ocenjevali za pripadnost k narodnosti jk> ob-čevalnem jeziku (Umgangsspraohe — ta Umgangs-spraohe se začne že pri ljudskem štetju 1880). Pod občevalnim jezikom je pa avstrijska statistika razumela oni jezik, ki se ga je moral prebivalec v vsakdanjem življenju posluževati vsled svojih javnih prilik in razmer, in niti ni dopuščala, da bi se ocenil oni .jezik, ki se ga prebivalec poslu&uje v družini. Tako so zapisali za Nemca vsakega, ki je le količkaj nemški znal. ln poročilo avstrijske statistične komisije tudi prizna, da so .imeli pri določanju občevalnega jezika glavno besedo števili komisarji in drugi faktorji, ki so sodelovali pri ljudskem štetju. Ni čuda, da so nemški mariborski števni komisarji našteli v Mariboru toliko Nemcev, kolikor jih v resnici ni bilo in je poznejša uradna predelava popisnega materiala postavila »objektivno« delovanje števnih komisarjev v Mariboru na laž. V zvezi z gornjimi ugotovitvami lahko postrežemo še z novimi, ki so bile napravljene v najnovejšem času. Mestna občina mariborska namreč že od leta 1853 vodi posebne sezname onih, ki eo v Maribor pristojni in so si to pristojnost pridobili večinoma z najmanj desetletnim bivanjem v mestu. Leta 1909 do 1940 je mestna občina napravila posebno kartoteko teh svojih domačinov, ki jo vodi in izpopolnjuje še danes in po kateri je napravljena Sledeča statistika. K dogodkom na Javorniku Jesenice, dne 8. jan. Vsled napačnega tolmačenja našega stališča delavstvu o rešitvi spora reduciranih delavcev iz obrata fine pločevine na Javorniku sla odbora skupin kovinarjev JSZ Jesenice-Javornik primora-na sporočiti delavstvu in javnosti sledeče: Na vseh tozadevnih sestankih in javnih obratnih zborovanjih so k rešitvi spora v obratu fine pločevine na Javorniku naši zastopniki izjavili: 1. Da je treba k rešitvi navedenega spora pritegniti oblast, ki je po zakonu dolžna, da v takih sporih kot prva posreduje. 2. Ako bi bile vse akcije oziroma intervencije oblasti brez uspeha, smo za radikalnejše ukrepe, za katere pa je treba predpriprav in pristanka vsega delavstva. 3. Ako bi prišlo do radikalnih ukrepov, to je do stavke, so naši zastopniki izjavili, da stoodstotno odgovarjajo za svoje Članstvo, ki se bo vsem sklepom predstavnikov organizacije pokorilo in jih tudi izvršilo. Izjava, ki je bila tozadevno podana na, zboru zaupnikov vseh treh strokovnih organizacij v nedeljo, 6. januarja, zvečer, kjer se je odločalo o načinu rešitve, se je glasila dobesedno tako-ie: Delavci iz obrata fine pločevine na Javorniku ki so poklicani k zasilnim delom, naj se pozivu odzovejo. Oddelek fine pločevine pa naj 7, rednim obratovanjem vse do tedaj ne prične, dokler se zadeva redukcije ne reši. Za rešitev tega vjin-šanja je predvsem treba pritegniti odločujočo oblast, a šele, ako ta ne bo uspela, tedaj nam je dana nujnost boja potoni moči strokovne organizacije, katerega sprejemamo. Drobne vesti Belgrad, 8. jan. m. Danes popoldne je prisjiel semkaj zagrebški nadškof-koadjutor dr. Alojzij Stepinac, ki bo v cerkvenih zadevah ostal tu nekoliko dni. Belgrad, 8. jan. m. Definitivno ostavko je podal na predsedniški položaj Jadranske, straže dosedanji tolikoletni predsednik dr. Ivo Tartaglia, bivši ban donavske banovine. London, 8. januarja. AA. Reulerjev poročevalec v Moskvi doznava, da je železniška nesreča na progi med Moskvo in Leningradom terjala najmanj 16 mrtvih in 67 ranjenih. Carigrad, 8. januarja. AA, Potres je skoraj popolnoma uničil vas Gttndogan pri Erdeku. Kakor poročajo, je potres zahteval več človeških žrtev v marmarskem okrožju. Moskva, 8, januarja, c. Na progi Moskva— Ljeningrad sta trčila dva brzovlaka. Udar je bil tako močan, da sta se lokomotivi razbili. Dozdaj je bilo potegnjenih izpod ruševin vagonov 16 mrtvili in 76 težko ranjenih. Takoj so zaprli preživelega vlakovodjo in vse postajno osebje z načelnikom vred. Vsi pridejo pred vojaško sodišče. Varšava, 8. januarja, b. Pravosodno ministrstvo pripravlja politično amnestijo, ki jo bo deležno nad tisoč oseb. Med njimi je tudi 400 komunistov in 100 kmetov, ki so se udeležili kmetske vstaje v Mali Poljski. Pomiloščeni bodo le oni komunisti, ki se bodo poprej obvezali, da sc v bodoče odpovedujejo vsakemu političnemu delovanju. Budimpešta, 8. januarja, c. Madjars-ki poljedelski miiister Kall-iv je danes odstopil. Odslooi! |t . zpr-di tega, ker se ne strinja ® finančno oolitiko i vlade. Ob rojstnem dnevu kraljice-matere Ob šestintridesetem rojstnem dnevu naše kraljice matere gredo k nebu prošnje vseh slovenskih src, da bi Bog po smrti ljubljenega soproga težko preizkušeni gospej še dalje ohranil svojo milost, da z enakim junaštvom ko doslej stoji z modro in vsepo-žrtvovalno materinsko ljubeznijo ob strani svojemu sinu, našemu kralju, ki smo mu prisegli neomajno zvestobo in mu želimo dni slave in blagoslovljenega dela v miru za blagor naše države in sreto ljudstva. Dobrota kraljice matere naj obdaja njegov prestol in krasi naš kraljevski dom, iz katerega zgled njenega duševnega odliija in čednosti odseva po vsej državi, ki tasti njo in v njej svojega vladarja. Naša udanost in ljubezen jo bosta vedno spremljali na vseh njenih potih in zvesto sotutje jugoslovanskega ljudstva z vsem, kar njeno srce prešinja bodisi v boli bodisi v radosti, naj jo krepi v njeni vzvišeni nalogi. V veličini države, v njeni čedalje večji notranji moči, v rastočem blagostanju Jugoslavije in napredku pod žezlom njenega sina pa bo vzvišena gospa našla svojo največjo uteho in srečo. Bog živi našo kraljico mater! Kr. banska uprava razglaša: Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice-matere Marije, v sredo, 9. januarja 1935, bo v ljubljanski stolnici ob 10 slovesna poin-tifikalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kraljico. — V pravoslavni kapeli bo služba božja ob 9. — Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave na pol droga. Nj, Vel. kralj Peter II. s kraljico-materjo in princema Tomislavom in Andrejem pričakuje nosilca badnjaka. Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice — matere Marije v sredo, dne 9. januarja 1935 se vrše cerkvene slovesnosti ob 9 v pravoslavni kapeli, ob 10 pa v stolnici sv. Nikolaja. Vabim meščane, da na ta dan razobesijo na svojih hišah drž. zastave. -Predsednik: dr. Dinko Puc. Invalidi zahtevalo pravičnost Ljubljana, 8 januarja. Prejeli smo: Menda ni zaikona, ki bi imel toliko nesoglasij v sebi, kakor ga ima zakon o invalidih. Predpisi tega zakona so tako ostri, da občutno zadevajo življenjske koristi invalidov. Kakor čujemo, se sedaj pripravlja nov načrt za spremembe invalidskega zakona. Invalidi upamo, da bo zakon v spremenjeni obliki spremenil položaj invalidov ter omilil marsikatero nepravilnost in nesoglasje, tako, da invalidi ne bomo več gnani v obup. Predvsem je nesorazmerno določen davčni cenzus. Sleherni vojni invalid, ki ima nad 120 Din neposrednega davka, izgubi po dosedanjem zakonu svojo borno invalidnino. S tem pa so prizadeti najbolj revni. Vojni.invalid na primer, ki ima 70% delovne nezmožnosti, prejema mesečno 180 Din osebne invalidnine, za vsakega družinskega člana, to je za ženo in za otroke, pa 24 Din mesečne do-klade. S tem 6e seveda ne more preživljati niti na najbolj skromen način. Zato pač gleda sleherni, da dobi kakšen postranski zaslužek, recimo v kakšni obrti. Invalid sam je v takem stanju, da ne more 6 tisto vestnostjo opravljati naročenega dela ter si mora najeti vsaj eno pomožno moč. S tem se mu pa takoj poviša davek od 120 na 180 Din, nakar avtomatično izgubi svojo skromno invalidnino. Zakon ga sicer priznava za toliko in toliko odstotkov delanezmožnega, davčni predpisi pa ga uvrščajo enako, kakor zdrave ljudi. Na dragi strani pa je nesorazmerje v tem, da prejema invalid, ki je zaposlen pri kakšnem podjetju s plačo do 2200 Din mesečino in za vsakega družinskega člana do 400 Din mesečne doklade, še vedno invalidnino Šele ko njegova plača prekorači znesek 2200 Din, izgubi po tem zakonu invalidnino. Invalid obrtnik bi bil zadovoljen, ako bi imel mesečno vsaj toliko prometa, kakor ima nje gov srečnejši tovariš-nameščenec plače. Sicer .je pa zelo dvomljivo, da bi bilo dosli takih navadnih invalidov s takšnimi prejemki. Taka mesta so navadno prihranjena za druge! Invalidi torej z vso pravico pričakujemo, da bodo nove spremembe te nepravilnost; in nesorazmerja v invalidskem zakonu odpravile. Žrtve eksplozije v trgovini igrač Poročali smo že, da se je v soboto pripetila v Belgradu v trgovini igrač Mike Mandila večja eksplozija, ki je povzročila požar. Poleg velikanske materielne škode je požar zahteval tudi štiri smrtne žrtve. Za opeklinami je umrla Rusinja Demimenko, ki je prišla v trgovino, da nakupi otrokom za božič igrač, dalje zdravnikova žena Dobrila Ilič, ki je bila v trgovini s svojim mo žem in sinčkom. Eksplozija je nastala ravno, ko je mož, ki je imel otroka pri sebi, plačeval pri blagajni račun. Ko je začul eksplozijo, je podza- VSI, ki bolutetena lolttiem homnu pijte redno nekaj tednov ziu-traj na tešče po dve do tri čaše .DONAT" vrelca Vprašajte Vašega zdravnika! Prvi snežni viharji v Sloveniji Ljubljana, 8. januarja, t Prav leta 1929 so ob tem času besneli nad | Slovenijo silni snežni viharji, ki so kmalu močno ovirali ves promet in so nudaljni viharji januarja odnosno februarja povzročili povsod jravo prometno katastrofo, pomanjkanje in jedo. Snoči je sprva zavela mrzla burja, pihajoča od severovzhodne strani. S hiš je pihala sneg in pojavljali so se prvi znaki, da bodo proti jutru že pokriti z belo odejo travniki, polja in gozdovi, Nad Ljubljano in barjansko avan jc divjala vso noč silna burja, ki je ponekod lomila drevje in se je še posebno raz-besnela tja proti Notranjski in Blokam, začela pa je divjati tudi po Krasu, kjer jc drvela proti Trstu s hitrostjo do 60 km na uro. Mod silnim vetrovjem je začel kmalu po noči padati suh sneg na /.mrzlo zemljo, kar je prav ugodno za vse zimske posevke, ki so doslej dobro uspevali. Snega so se razveselili v prvi vrsti vsi pasijonirani in poklicni športniki, zlasti smučarji. Vse kaže, da bo zapadli sneg tvoril prav izborilo smuko. »Ena se tebi je želja spolnila...« tako so se mnogi mladi smučarji davi pozdravljali, ko so se že pripravljali na prvi smučarski pohod. Mestna občina in brezposelni. Ko so sc davi mnogi prezebajoči in stradajoči brezposelni /budili in deloma presenečeni. deloma veseli opazili na periferiji belo snežno odejo, so hiteli v mesto na cestno nadzorstvo povpraševat za delo, drugi pa na soci-jalno-politični urad, kamor je bil dopoldne velik naval. Ta urad je prejel od cestnega nadzorstva nalog, da lahko izda za slučaj nadaljuj h snežnih inetežev do 170 brezposelnim naka- zila za kidanje snega. Danes je bilo zato izdanih že 100 nakazil. Cestno nadzorstvo pa je tem delavcem naročilo, da se naj /glasijo jutri zgodaj zjutruj, št? pred peto uro na uradu, če bo še naprej tako snežilo in zapade snega do 15 cm visoko. Že danes opoldne je bil »neg na prostem do 10 cm visok. Na odgonski urad je zima prignala tudi posebne vrste ptičke. V zaporih gostišči kar 16 mednarodnih tipov, ki jih je veter prignal iz vseh mogočih krajev. Zapadno mejo so prekoračili 4 tuji državljani, ki so bili politično obsojeni na daljšo zaporno kazen /.uradi nedovoljenega prekoračenja meje. Gostje odgoitske postaje pa so tudi Madžari, Humiini, Nemci, neki Francoz in t Grk. Ječar g. Polde Jezovšek skrbi za nje in jim je tudi zapore toplo zakuril. Ti odgonci so večinoma svetovni romarji in klateži. Snežni zameti na Blokah in drugod. Današnji snežni viharji še niso nikjer povzročili kake večje prometne ovire. Vlaki vozijo redno. Telefon in brzojav funkcijonirata. Tudi avtobusi vozijo po voznih redih brez vseh težav. Pečnikarjev avtobus, ki vozi na progi Igavas—Lož—Nova vas—Ljubljana je davi pri-vo/.il z nekaterimi potniki povsem redno v Ljubljano. Le na Blokah ja zadel na raznih krajih na večje žamete. Na Blokah je bilo davi snega že do 20 cm. Hujši snežni viharji besne okoli Čabra in v kočevskih gozdovih. Tam sneži že tretji dan. Snega je v tc.li krajih že skoraj 1 meter. Sneži danes po vsei Sloveniji. Višina snega znaša od 10—25 cm, jutranja temperatura je bila po raznih krajih od —6° do —8° C. Baro-metersko stanje pa od 765 do 767 mm. Dva umora pred sodniki Neža Bračeh obsojena na 12 let, Anion Rahuša na 8 let robije vestno zakril otroka s svojim telesom ter nato pograbil za roko ženo in oba skupaj peljal ven Žena pa je dobila take poškodbe, da je umrla Otrok je ostal nepoškodovan, mož pa je tudi hudo poškodovan. Pri eksploziji sta prišla ob življenje 70 letni oče lastnika trgovine, čigar truplo so našli pozneje zoglenelo med ruševinami, ter uradnik uprave državnih monopolov Gjurič, o katerem mislijo, da je po neprevidnosti povzročil eksplo zijo. Več oseb pa je več ali manj poškodovanih Nesreča, ki se je pripetila ravno na predvečer božičnih praznikov, je zbudila v Belgradu veliko sočuvstvovanje. * Smrt v potoku Sv. Jurij ob juž. žel., 7. januarja. Te dni so našli v potoku Pesnica blizu Ce-lestina mrtvega tukajšnjega rojaka Blaža Romiha z Vrbnega, ki je delal kot rudar v Hrastniku. Na semanji dan so ga še videli v večji družbi. Najbrž je hotel oditi na železniško postajo, da bi se odpeljal v Hrastnik na delo, pa je zašel v vodo in utonil. Maribor, 8. januarja. Pred velikim senatom, ki mu je predsedoval vss. Zemljič, prisedniki pa so bili vss. dr. Tombak, Lenari, dr. Kotnik in Kolšek, sta se zaključili danes dopoldne žaloigri, ki sta zahtevali dvoje človeških življenj ter zakopali dvoje ljudi za dolgo vrsto let za zamrežena okna kaznilnice. Za obe razpravi je vladalo v Mariboru znatno zanimanje. Za umorjenega moža — 12 let. Prva se je zagovarjala danes 40 letna posest-nica Neža Braček iz Smolincev radi umora lastnega moža. O slučaju smo svoječasno poročali. Dne 10. novembra lanskega leta so našli v potočku pri Smolincih mrtvo truplo posestnika Janeza li.aeka. Sledovi od trupla so vodili proti Bračkovi domačiji, kjer so orožniki kjnalu pojasnili zagonetko. Bračka je ubila lastna žena z gnojnim krampom. Obtoženka je dejanje priznala. Pripovedovala je žalostno zgodbo zgrešenega življenja. Poročila je Bračka, dasi so jo pred njim svarili. Bil je sicer skrben, pa je rad pil. V zakonu so bili kmalu prepiri na dnevnem redu. Prišlo je celo tako daleč, da je žena pobegnila na dom svojih staršev, ko pa je mož prišel za njo, je nastal med tastom in zetom spopad, v katerem je zet usmrtil tasta. Braček je bil sila skop in je domače neprestano priganjal k delu. Z ženo in svojo 15 letno hčerjo Klaro je grdo ravnal. Dne 9. novembra ju je okregal, ko sta delali zvečer v kleti. Žena je stopila nato za možem ter ga v listnjaku udarila s krampom po glavi. Vrnila se je nazaj v klet ter povedala hčerki, kaj je napravila. Čez nekaj časa sta šli pogledat ter našli Bračka v mizarski delavnici, kjer je legel na svojo posteljo in stokal. Žena je še enkrat prijela kramp ter udarila parkrat moža po glavi. Nato sta s hčerko odnesli mrtvega v nekaj sto korakov oddaljen potoček ter odšli k sosedu po pijačo. Mirno sta prespali noč, naslednjega dne pa sta odšli k Nežinemu bratu, kjer sta spali naslednjo noč. Tam so orožniki aretirali morilko, ki jim je že na licu mesta priznala dejanje. Svojega strašnega dela ni pred sodniki nič skušala prikriti ali ga omiliti. Le to je zvenelo iz njenih besed, da je bilo življenje s takšnim možem nemogoče in je morala tako ali tako napraviti konec. Obsodili so jo na 12 let robije. Kazni ni sprejela in si je pridržala tridnevni rok za premislek. Smrtni konec poravnave. Kot drugega so pripeljali na zatožno klop 25 letnega posest, sina Antona Rakušo iz Ivanj-skega vrha. Obtožen je bil, da je ustrelil dne 7. oktobra 1934 v Ivanjskem vrhu Franca Kavčiča, nevarno ranil in oslepil pa je zraven z istim strelom Ivana Gomzija. Med Rakušo in Kavčičem je bil spor, ker je Kavčič obdolženca napadel in po- škodoval. Imela sta 6. oktobra sodno razpravo v Radgoni. Dne 7. oktobra pa je poslal Kavčič svojega prijatelja k Rakuši s ponudbo za poravnavo. Rakuša je ponudbo sprejel in Kavčič je prišel v družbi treh prijateljev k obdolžencu. Nasprotnika se pa nista sporazumela, prišlo je celo do novega spora med njima, ki je radi nepremišljene Kavčičeve izjave spravil Rakušo v ogenj. Ko se je Kavčič s prijatelji obrnil, je skočil Rakuša v hišo ter ustrelil skozi okno. Kavčič je padel v čelo zadet na mestu mrtev, Gomzi pa je bil hudo ob-streljen in je izgubil vid na enem očesu. Rakušo so obsodili radi uboja na mah na 8 let robije. Pri obeh slučajih je zastopal obtožbo državni pravdnik dr. Hojnik. Nova pustolovščina romarja Kaca Ljubljana, 8. jan. Sodnik-poedinec okr. sodišča g. Rajko Le-derhas je kar v svoji uradni sobi obsodil /,na-neg.i pustolovca in romarja Franceta Kaca zaradi večje sleparije na 8 mesecev strogega zapora, na 120 Din denarne kazni ali 2 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Kac je star šele 28 let, pa izgleda pravcati starec, preživel pa je že 6 let po ječah Na Viču je 8. novembra lani prespal z mladoletnikom Lojzetom noč na skednju posestnika Panceta. Lojze je Kacu zaupal, da je dal neki delavec pri Pancetovih shraniti večjo, nabasano vrečo in dežnik. In Kac je takoj sklenil, da napravi premeteno sleparijo. Stopil je k Pancetovi mamici ter ji sporočil, da je prišel po bratovo vrečo in dežnik. Brez ugovora je odnesel oboje. Sodnik: »Kac! Kako to, da so vam verjeli, ko iz-rledate tako omejeno.« Kac, ki sc je ves tresel, nasmehljivo: »No, na prvo besedo. Materi sem lepo rekel: »Dober dan, mama! Po bratovo robo sem prišel. Vse mi je dala in sem odšel.« — »Ji niste dejali, da je zaprt?«.. — »Tako nekako. Da, zaprt je in odgnan v Belgrad!« Kac jc dalje s tovarišem veselo pripovedoval, kako sta romala proti Zagrebu. Na pustolovskem romanju so ju prijeli orožniki. Bila sta pa čedno opravljena, kajti v vreči sta dobila 2 moški novi obleki, 3 pare čevljev, hranilno knjižico za 2994 Din, mnogo perila in celo 20 bankovcev po 100 Din. Orožniki pa so ju izpustili, ker sta se legitimirala in pokazala denar. Sodnik: »Kac, s čim se preživljate?« — »Slabo vidim, zato žagam drva. Hočem, gospod, pošteno živeti, ker arest ni zame.« Sodnik po sodbi: »Ali ne gre še za neko kravo, ki ste jo ukradli v Slovenjgradcu?« Kac jezno: »Iz te krave nc bo kruha!« — »Osumljeni ste, da ste jo ukradli Kurbusu! Bomo pisali sodišču!«... — »Lahko pišete zaradi mene!«... Slovenec - kralj Eskimov Po pismih slovenskega izseljenca Janeza Planinska priobčuje Anton Podbevšek. IZMIŠLJOTINE PATERSONOVEGA POROČILA -BEG V MEHIKO IN DRUGI ROMANTIČNI REKVIZITI Ameriški listi so veliko poročali o Planinšlao-v.iih doživetjih. Zlasti je krožilo poročilo Jacka Pa-tersona. Na podlagi originalnih Planinškovih pisem, k/i so sedaj v mojih rokah, lahko ugotovim, da je bilo Patersonovo poročilo zares »amerikan-eko*. Namesto da bi Patereon stopnjeval vrednost Planinškovih dogodivščin v smeri njegovih resničnih doživljajev, ki 60 bili tako bogati, da je začel Planinšek pisati knjigo svojih spominov v angleščini, jih je stopnjeval v smeri romantičnih izmišljotin, ki iim je tu pa tam dal realno podlago. Taka poročila Amerika baje ljubi, vsaj tako nas pouču-ejo časnikarski teoretiki. Ne bom se spotikal ob vse neresničnosti, ki Ih mrgoli v Patersonovem poročilu. Ustaviti se ločeni le pri nekaterih najbolj značilnih za ameriško miselnost. Predvsem ni res, da so se začela Planinškova romanja že v prvem letu njegovega mladega življenja. »Pregnan iz svoje domovine še kot dete,« piše Pa.terson, »je postal e svojimi roditelji popotnik okoli zemlje. Družina se je borila s Strahom in grozo po raznih evropskih deželah. Končno je pobegnila v Mehiko, kjer je strašna usoda pred katero so bežali, dohitela očeta in mater. (Pianinškovi slarši še danes živijo. Glej sliko!) Osemletni Karel je ostal sam. Bežal ie pred nečem strašnim; sam ni vedel pred čem. Pobegnil je iz Mehike In zrastel na neki renči (živinski farmi) v Texasu. Z 18 leti je zasedel konja in mahnil se- ladji blizu The Pasa in šel iskat zlato, ki je baje bilo lam nekje v neizmernem Goleni ozemlju.« Patereon opisuje med drugim tudi Planinškova doživetja z Eskimi-kanibali. Ko niso imeli ničesar jesti, so jedli lastne otroke. Ker govori Planinšek tudi sam o ljudožreih, med katerimi je živel, dopuščam to možnost. Manj verjetnih pa je Planinškovih pet eskimskih žena, ki so se vsak dan prepirale, katera naj »Gospodarju Golega ozemlja« pripravi hrano ali zakrpa obleko ali popravi pasjo vprego. »Noči eo pogostoma bile mučne radi njihovega prerekanja. Celo po puški je 6egla neka mlada žena. Planinšek je bil prisiljen po nasvetu zve ste stare Takve rabili fmsM bič (!), da je napravil mir. Konec četrtega le"',i>. so dosegli v Dupont Loke. Planinšek je bil brezupen; izgubil je bil pet psov. Radi naporov so poginile izčrpane živali. Običaj je možu dovoljeval, iznebiti se svojih žen. Planinšek torej ni odlaSal. Bližal se je dvanajstim snežnim kočam. Pri prvi je zlezel skozi vhodno luknjo in zavpil: Etbi taku ana? Hočete ženo? Njegovemu vprašanju je sledila smrtna tišina. Moški in ženske so ga merile, kakor da ga hočejo umoriti. Ne, tudi dobro! Planinšek je naglo izginil in se bližal prihodnjemu stanovanju z isto ponudbo. Še bolj zoprni pogledi in odločen: Noke! Ne! Zopet in zopet je poskusil. Isti uspeh. Zlobni pogledi. Roke so segale po orožju. Planinšek je bil obupan. Pet eskimskih žena na vratu 1 Ko je stal neodločen, se je stara Takva dotaknila njegove poi jej. t Planinškova 79 letna mati in 84 letni oče v krogu svojih vnukov in vnukinj na dan sv. Treh kraljev. rame: Ti ne smeš dati žen! Moraš jih prodati! Naglo se je vrnil k prvi koči: Etbi atavew ana? Hočete kupiti ženo? Temni pogledi so 6e spremenili v smehljanje in neki mož je prihitel ven. Uvrstil je pet žena in zbiral. Odločil se je za najmlajšo in najčed,nejšo, ki pa je bila tudi najbolj lena. Nemo je sledilo dekle svojemu novemu lastniku. Planinšek pa je v svoje presenečenje dobil fin jelenji kožnih. Vseskozi je imel uspeh in nazadnje je bil zakonit lastnik kožuha, umetno izdelanega pasjega biča, eskimskega plašča, pošitega z bisernicami, šest mesecev starega psička i,n končno še ščepa tobaka, za katerega se je odkrižal stare brezzobe Takve. Planinšek je odposlal prvo pismo domačim v Novo mesto 5. marca 1928. Ker ni vedel, kdo izmed domačih je še živ, jih je nagovoril z besedami: »Cenjeni, komur pade (pismo, opomba pisca) v roke!« Vseh pisem je sedem in se bero kakor napet eksotičen roman. Kakor sem te dni ugotovil, je poslal Planinšek še več pisem, ki pa so se porazgubila. Pisma so namreč romala iz rdk v roke — v domači vasi, v sosednjih vaseh in v Novem mestu. Zašla so končno tuidi še v Belgrad. Zelo je škoda, da se je izgubilo tisto Plnnin-škovo pismo, v katerem je popisoval svoje življenje med ljudožrei. Kmalu potem, ko je zašel mednje, so ga ti ujeli, zaprli in ga dobro hranili, da se jim zredi, preden ga zakoljejo. Planinšek je pisal domačim, da ee mu je tako inako storilo, privezanemu h kolu, ko je poslušal, kako se Eskimi-kanibali pomenkujejo, kateri kos mesa od njega bo kdo dobil. Mislil je na domače v Kamencali v Sloveniji tam daleč onkraj morja, ki ne bodo nikdar zvedeli, kako žalostno 6mrt je storil tam gori ob Severnem ledenem morju. Milo je pogledoval poglavarjevo hčerko, ki je nato izjavila, da noče nobenega kosa mesa od njega, ker ga hoče celega. Prosila je toliko časa zanj, da ga je njen oče osvobodil. Nadaljevanje. Ljubljanske vesti: Kanalski delavec v smrtni nevarnosti V Rečni ulici v Krakovem so delavci mest-iejja cestnega nadzorstva popravljali in pregledovali odtočni cestni kanal. V kanal sc je danes dopoldne spustil 36 letni delavec Ivan Triler, stanujoč v koloniji na Cesti dveh cesarjev. Triler je prišel do prekata, ko je naenkrat prihrumel močen tok vode in oplazil Trilerja ter ga potisnil k steni. Triler, v bojazni, da ga voda ne odnese in potlači v odtočno cev, se jc v zadnjem trenutku prijel gredlje nad prekatom ter se obesil nanjo. V krčevitem prijemu je visel kakih dvajset minut, ko je grmela čez njegovo telo ledeno mrzla voda, pomešana s snežnico. S skrajnim naporom se je Triler vzdržal do rešitve, ki se mu je obetala od zgoraj. Kljub mrazu in krčevitim naporom, da se vzdrži proti toku, je imel Triler še vedno toliko moči, da je prevpil šumenje vode ter večkrat za-klical na pomoč. Njegovi tovariši so že v prvih trenutkih spoznali, da je Triler v nevarnosti ter takoj pričeli z reševalnimi deli, obenem pa so poklicali s trnovske stražnice po poklicne reše-' valce. Z največjo težavo so delavci potegnili že j napol zmrznjenega Trilerja iz toka vode in iz ka-1 nala. Ko je Triler prišel na sveži zrak, je takoj omedlel. Tovariši so ga prenesli v bližnjo gostilno, kjer so ga z raznimi pripomočki poskušali oživeti, kar se jim je nazadnje posrečilo. Reševalni avto je Trilerja prepeljal nato v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da ima Triler le lažje rane po telesu in so ga poslali v domačo oskrbo, kjer bo moral pač nekaj časa ostati, da okreva od po-j sledic premraženja. Pri tem dogodku je šlo le za nekaj trenutkov in Triler ne bi bil več med živimi. Zato je treba i poudariti veliko tovariško vzajemnost med cestnimi delavci, ki so se zelo potrudili, da rešijo svo-. jega tovariša. Q Društvo za varstvo deklet Kolodvorski misijon v Ljubljani bo priredilo v nedeljo, dno 20. januarja ob 4 popoldne dobrodelno prireditev v veliki dvorani hotela Union. Nastopilo bo Glasbeno društvo »Ljubljana«, ki bo s svojo znano dovršenostjo zapelo nekaj pesmi z mešanim in ženskim zborom. Društvo samo se bo v kratkem govoru predstavilo, kaj je, kaj hoče. Križarji in Klance pa bodo peli one prelepe božične pesmi, ki so vse božične pfaznike napolnile prostorno frančiškansko cerkev, pa še mnogo ljudi, ki bi se radi ob lepih božičnih pesmih navzeli veliko svetega božičnega veselja, ni prišlo do tega, da bi jih slišalo. Na tej prireditvi se bo nudila vsem tem prilika, da zamujeno nadomeste. Podrobnejši program priobči društvo v prihodnjih dneh, že sedaj pa vljudno vabi k obilni udeležbi. 0 Vprašanje ljubljanskega muzeja. Kakor smo že poročali, je ljubljanska občina kupila nekdanjo Auerspergovo palačo od banske uprave z namenom, da tam ustvari ljubljanski muzej, ki naj bi podajal historično in gospodarsko, kakor tudi kulturno sliko razvoja Ljubljane. Zadevna kupna pogodba je bila med občino in bansko upravo že poleti podpisana. Uradi banske uprave so se že pred dobrimi 4 meseci preselili v Knafljevo ulico. Sedaj pa stoji Auerspergova palača popolnoma prazna, kajti potrebna je še odobritev pogodbe od finančnega ministrstva, kar pa se do danes še ni zgodilo. Zato občina ne more pričeti z ureditvijo muzeja, jok ler ni te končnoveljavne odobritve. 0 Volitve v glavni odbor za osuševanje Ljubljanskega barja. Volilci-Barjani, ki imajo svoje parcele sicer na Ljubljanskem barju, pa stanujejo morda v oddaljenejših okoliških občinah. ki pa volijo na volišču v mestu Ljubljani, se opozarjajo, da se smejo sicer poslužiti volilnih pooblaščencev, da pa nikakor ni dopustno, da bi mogla vršiti volilno pravico ena oseba, t. j. en poblaščenfcc za več volilnih upravičencev. En pooblaščenec sme torej zastopati le enega' volilnega upravičenca. Toliko v pojasnilo radi rednega in hitrega poteka volilnega akta. 0 Zveza gospodinj opozarja vse gospodinje, da se vrši danes ob 16 na Bregu št. 8 predvajanje o električni kulvi. Poskušnja jedil! Vstop prost! 0 Akademika, izvrstno kvalificiranega in revnega, toplo priporočamo kot inštruktorja za vse gimnazijske predmete, ki jih je z uspehom poučevati že vajen. Naslov pove naše ured ništvo. 0 Nesreča na Glavnem kolodvoru. Včeraj okoli 2 popoldne se je pri premikanju stroja na Glavnem kolodvoru ponesrečil 38 letni progovni delavec Anton Stare iz vasi Drunovke. Stroj je pritisnil Stareta s tako silo, da je mož dobil hude poškodbe na glavi, telesu in nogah Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 0 Nesrečen padec. Na Vodovodni cesti 77 se je včeraj ponesrečila 47 letna delavčeva žena Ivana Jod širi krvne žile, manjša tlak krvi, redči in čisti kri, uravnava izmeno hormonov in krvi. RADENSKA rsebuje jod v najprimernejši količini. Jod najboljše deluje v malih količinah in taksna primerna količina joda -e nahaja prav v Radenski! Razen joda ima Radenska še ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, žolč hormone in živce. — Zat6 je Radenska tako dobra, pitna in zdrava! Pečnikova. Stopila je na slabo (»krito smetišče ter padla vanj. Pri padcu si je zlomila levo nogo. Tudi njo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Ljubljanski pomenki Med najbolj važne domače in javne ljubljanske zadeve spada vreme; vreme je za Ljubljano še mnogo več kakor za kmete. Vreme pa imamo v Ljubljani samo takrat, ko ga Ljubljančani sami ugotove. Toplomer in podobni »-meri« za Ljubljančane ne pomenijo mič; tudi takrat še ni v Ljubljani vremena, če stoji že v časopisih, da je začelo deževati ali pa snežiti — Ljubljančani si morajo to sami drug drugemu povedati, potem šele zares dežuje, snežii aili pa sije solnce. Te dni sneži. Bolj malo še, ampak počasi bo Ze. Sneg je pa za Ljiubljano od sile važen, pa ne zaradi zdravja ali pa zaradi 6voje beline, ampak zato, da hodijo ljudje lahko gledat, kako ga kidajo in kje. Tudi to ni vseeno, ltdo ga kida. Občina najema za kidanje snega navadno brezposelne ljudi. To je bilo nekdaj Ljubljančanom prav in ščeč in so kar radi videli, če ga je padlo po kakšen meter na debelo: no, so rekli, bo pa za reveže tudi nekaj kruha. Dandanes se pa pomenkujejo o tem vse drugače: čemu pa naj občina tisti sneg prevaža? Ce i-rnajo na magistratu kakšne groše odveč, naj jih kar razdele med ljudi brez kidanja; ljudem vendar ni treba zimrzovati in se nrehlajati, ko pa za Občinske groše lahko tudi sede ali pa v ogrevatnici! Sneg naj pa konji t jo ali pa ljubljanski krokarji, ki jim je čisto vseeno, kako ko-lovratijo od — do ... Take pomenke slišijo tudi na rotovžu in gospodje kar nič ne vedo, kako naj: Ali naj dajo kidati in odvažati sneg, ali pa naj dele ljudem denar zastonj in naj čakajo mirno do sv/Jakoba? — Pri nagnjenju k odebelclosti vzbuja redna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčiče jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Sfeofta Loka Kranj Katoliška akcija priredi v četrtek, tO. t. m. ob 8 zvečer v Ljudskem domu skioptično predavanje »Evharistični kongresi v besedi in sliki«. Ker je priprava za kongres, ki bo letos v Ljubljani, v polnem teku in je že splošno zanimanje, zato vljudno vabimo, da se meščanstvo v čimvečjem številu udeleži tega aktualnega predavanja. Veliko slik nam predstavlja tudi najlepše prizore iz največjega Evharistič-nega kongresa, ki se jc vršil zadnje čase v Bue-nos Aircsu v Ameriki. Mariborske vesti s Na mariborskem delovnem trgu Borza dela v novih prostorih — Velik naval brezposelnih -„Stalni odjemalci" podpor prvi na mestu Maribor, 8. januarja. Minuli petek, dne 4.. januarja so se odprla vrata brezposelnim v novih uradnih prostorih mariborske Borze v Gregorčičevi ulici v poslopju Delavskega azila. Preselitev iz dosedanjih uradnih prostorov na Rotovškem trgu se je izvršila v nekaj dneh. Otvoritev novega urada se sicer ni nikjer objavila, toda komaj so se v petek zjutraj vrata odprla, že so bili vsi prostori napolnjeni. Prvi so bili zoj>et, kakor vedno, »stalni odjemalci«, kakor imenujejo na borzi dela dolgoletne znance, ki neprestano oblegajo linice ter žive samo od podpor. Sedaj so dan za dnem vse čakalnice napolnjene do zadnjega kotička. Naglo se je razvedelo med brezposelnimi, da je v novih čakalnicah čisto drugače, kakor v starih: toplo, prostorno, zračno, imajo na razpolago klopi za udobno sedenje in mize. Nagrnili so se iz vseh vetrov, da so še ti veliki prostori pretesni. Toda tako domače in ugodno ni več, kakor je bilo prej v starih prostorih. Vzrok je — policijski stražnik, ki ima odslej stalno službo pri Borzi dela. V obeh čakalnicah je v njegovi prisotnosti tiho in mirno, čakajoči stoje pred linlcami v ravni vrsti, kakor vojaki in čakajo, da pride red na nje. Uradniki se sedaj kar ne morejo načuditi, kako znajo biti njihovi kli-jenti mirni in vzorni, ko so prej, ko urad ni imel policijske straže, znali napraviti včasih cel re-beljon. Silen naval je oldne pa kruh j s čajem. i □ Fantek pobegnil. V nedeljo je 13 letni Ivan ' Fras odšel od doma in se do danes še ni vrnil • nazaj. Fantek je male postave, dobro razvit, | okroglega obraza, črnih oči in črnOlas. Vzrok pobega je tudi domačim neznan. Novo mesto Naša strelska družina otvori v sredo ob 20 svoje sobno streljanje pri z. Pouli. Strelske vaje ee bodo nato vršile vsako sredo ob 20 pri g. Pouli. Ker je sobno streljanje najboljša |jri-prava na pozueiše ostro streljanje, zato. vabi družina svoje člane k čim pogostnejšemii po-sečanju teli vaj. Dobrodošli drugi prijatelji tega viteškega športa in kibici. — Odbor. Kulturni obzornik Rajko Kos: Njeni kralji Novela. Samozaložba O knjigah take vrste jc škoda izgubljati be-eedi, če bi jih hoteli ocenjevati. So umetniško popolnoma nezrelo delo, osladno in banalno; človeško pa slabo, hinavsko in lažno. To je solzavo pripovedovanje moža, ki mu niti imena ne vemo, in ki obtožuje saino eno: ženo, ki mu je sicer dala vse in ki ji je on vso vzel. To je hinavstvo! Neiskrenosti »Laži Komedija: kruta in ogabna«, kot pravi sam, seveda na drug račun. Kdor naj eluži umetnosti, bodi velik človek, in iskren do konca: nikar pa, da se dela solzavega junaka tam, kjer jo sicer vse kaj drugega! Ta »novela«, ki je pisana v petošolskem osladnem slogu (razčleni slogovno samo motto in prvo strani), je zopet dokaz, kako duhovno degenerirana je naša »zlata mladina«, tista, ki gleda ves smisel le po barih in plesiščih, po morskih kopališčih in avtomobilskih tekmah, kateri teče življenje le v udobni lenobi in ne loči prave« ljubezni od flirta ob gramofonu! Proti taki književnosti moremo samo dvigniti svoj glas in jo označiti kot neokusno«t, šund, umetnostni in etični! fd. Ks. Š. Gjalski: Pod starim krovovima Zapisci i ulomci iz plenienitaskog svijeta. SI. Ku-gli. Zagreb, 1034. — Kot VI. zvezek Gjalekijevih zbranih del je izšla v oktobru 1034 za proslavo 80 letnice avtorjevega rojstva (rojen 26. oktobra 1854 v Gredicah) in 50 letnice njegovega književnega dela zbirka novol »Pod starini krovovima«. Tem zapiskom iz pleinenitaškega življenja«, ki eo izšli prvikrat leta 1886 pri Hrvatski Matici, stoji na čelu novela »Illustrisaimus Battorych«, prvo Gjnlfkiievo tiskano leposlovno delo (v februarju 1884), katero vsebuje klice vsega poznejšega Gjal-skijevega pisateljskega ustvarjanja. Zato je Kugli ' pravilno poudaril oba pisateljeva jubileja z izdajo ' prav teh »plemenitaških« črtic. V zadnjem »Hrvatskem Kolu« (Matica Hrvatska, 1934) je dr. Lj. Ma-rakovič v »mali i skromni, minijaturk »Uz pede-setu godišnjicu Illustrissimusa Battoryc, zv 4) ki jih izdaja Prlrodoslov.no društvo v Ljubljani 'prinašajo v zadnji številki zanimivo razpravo dr. J. Kratochvtla, asistenta na prirodopisnem zavodu v Brnu in člana ljubljanskega društva za raziskovanje jam: Pregled jamskih pajkov v Jugoslaviji (I/isto genčral des Araignees cavernicoles en You-goslavie). Razprava je sicer pisana v hrvaškem iu francoskem jeziku in sani o za strokovnjake, bo pa zanimala tudi naše jamarje. Do te razprave je bilo poznanih v Jugoslaviji samo 37 vrst jamskih pajkov (toliko kot zdaj v Italiji, 8«), s to razpravo pa jo ugotovljenih 71 vrst (toliko kot v Franciji). i in^3" l>rikriva p^ec en nov rod, en nov pod-rod, 10 novih vrst in štiri vrste dozdaj neznanih samcev. Vse to dokazuje, da je razprava zelo važna za naše pr.irodoslovce, za ves znanstveni svet, •se posebej pa za naše kraje. N« koncu razprave jo imenik vseh jam v Jugoslaviji, katere je pisec pre-tskal, največ seveda iz dravske banovine (66) — Drugo razpravo, v nemškem jeziku, je jvrispevnl L. Jaeger iz Podčetrtka: Kletne Schuppenandreueu ★ Prolcus, slovenski ilustrirani časopis za poljudno prirodoznanstvo, jo izšel in -prinaša sledeče razprave: S. Brodar: Moakatni bik. Z. Lov.še: Kako jedo kače? Dr. O. Reja: Letošnji zsodnii snee H R • Tu!« i., l...l-—.t~e / i " % U . v. .,, «u»u,ivc niiuiuBjej, roueg te«a drobne vesti in odgovori na vprašanja. Nesrečna smrt na tračnicah Mh ril >or, S. ju h. Ko jc obhodil železniški čuvaj progo med (»stajama Brezno—Vuhred' v Dravski dolini, je naletel ob kilometrskem kamnu 40.2~(r na nepričakovan prizor. Na progi jc ležal človek v mirnem položaju ter navidezno .spal. čuvaj je skušal spečega prebuditi, ko se gu je pa dotaknil, je prestrašen, odmaknil roko. Dozdevni zaspanec je bil v resnici mrtev. Na temenu mu je zijala 4 cm dolga in široka rana, iz katere so zevali okrvavljeni možgani, ]kk1 gluvo pa je bila mlaka strjene krvi. V mrtvecu je čuvaj prepoznat 22 letnega Andreja Navotnika, sina železniškega čuvaja, ki stanuje v čuvajnici št. 26 pri Vuhredu. O najdbi so bili obveščeni postajno vodstvo v Vuhredu in orožniki ter se je napotila na lice mestu komisija, sestavljena iz žel. uradnika Petovarja, orožniškega poveljnika Irgoliča, orožnika Prčeca in progovnega nadzornika Pezdirja. Truplo so našli v legi, v katero ga je položil progovni čuvaj, du ga ne hi povozil zopet no\ \ Iti k. ker je prvotno le proti Breznu ob 11.50. Preiskava je ugotovila, tla je Mi čuvaj, ki je sedaj našel truplo na progi, lansko spomlad našel pokojnega \uvot-nika po noči spati sredi proge. Takrat mu jc rešil življenje, ker gu je še pravočasno prebudil in spravil r. nevarnega mesta. Tudi .sedaj je bil Navotnik vinjen, ko se je napotil v pozni noči sum proti domu iz pristana ob Dravi, kjer se je izkrcal iz čolnu v družbi treh tovarišev, s katerimi je pil na drugi strani Drave. Iz čolna se je podal domov, pri slovesu še dejal tovarišem,' da ne ve, če se bodo še kedaj videli. Morda jc hotel s tem napovedati svojo prostovoljno smrt, verjetneje pa je, da je tudi sedaj, kakor prvič spomladi, vinjen sedel ob progi, ker ni mogel več naprej.- Zadremal je sede ter preslišal bližanje vlaka. Lokomotiva ga je udarila v gluvo ter mu zadala smrtonosno rano. Preizkusite Odlično I0BN0 KREMOinUSTNO VODO Koledar Sreda, 9. januarja: Julijan in Basilisa, mu-čenca; Peter, škof. Novi grobovi •f Bivši župan Silvester Cehe. V Dogošali pri Mariboru je umrl kovaški mojster, posestnik, cerkveni ključar in dolgoletni vzorni župan občine Dogoše g. Silvester Cebe, star nad 60 let. Z rajnim Cebejem lega v grob ugleden mož iz kme'skih vodilnih vrsl. Cebe je bil inteligenten, značajen mož, kakor jih malo najdemo. Ponosen je bil na svoj kovaški poklic in na kmetski stan. Kol župan je vas Kaj pravite? Poljski pisatelj Sienkiemics je napisal zgodovinski roman z naslovom »Z ognjem in mečem«. Ta naslov mu je dal, ker opisuje v njem dobo krvavih bojev na Poljskem. Dobo, o kateri bi skoraj lahko rekli, da je nekoliko podobna tisti, ki jo slika poljski pisatelj, preiivljamo v nekem oziru tudi mi. Ge bi se pa našel pri nas pisatelj, ki bi hotel opisali našo sedanjo dobo kolikor toliko zgodovinsko resnično, bi moral dali svoji povesti (ali romanu) naslov i «!>' kolom in nožem-. Kol in nož postajata že kar kulturno merilo naše dobe in kdor prebira našo dnevno kroniko, mora z žalostjo v srcu ugotoviti, da zajema strahotna kultura kola in noža pri nas tudi vedno Urše kroge mladine: časopisi so poročali, da so orožniki imeli pred nekaj dnevi opravka kar s tremi komaj 17 letnimi junaki le čudne kulture. Kaj pravile, g. urednik, kdo je kriv tega žalostnega pojava med nami? Nekateri ljudje trdijo, da. je kriva »pokvarjena mladina-, sama. Tak od- ^^ c ,„ im lwl govor pa utegne biti le nekoliko preveč površen, wdU ,lomafco obCino tako vzorno, da je bila ker nam vsiljuje vprašanje: kdo je pa Kriv po- D 5e yeg M brez o-bčiiiskih doklad. Cebe je so-kvarjenosti mladine? Ah m kriv te pokvarjenosti <|e)ovaI (udi [)rj zgradbi 7,nanega dupliškega mo- starejši rod? , .. , ... Mogoče pa je tudi, da je krivo tega (ne-)lcui-lurnega zla tudi neko drugo zlo. Današnja moda zahteva namreč vsepovsod samo krepitev telesa in oboževan ie krepkih mišic. Naj bo! Veliko premalo pa nagla šajo odgovorni ljudje pri tem. da so krepke mišice res koristne za zdravje, da pa m nikdar imela telesna vzgoja namena krepiti telesa z„ — surovo pretepanje, še manj pa ga vzgajati za nož in kol! Leoa slatmosf v Št. Itfu pri Velenju Velenje, 8. januarja. , Na god Treh kralje* se je vršila v Št. 11 ju pri Velenju lepa slavnost. V cerkvi je bil praznik K. A., številni možje in fantje so pristopili k obhajilni mizi, ob kateri jim je Kristusu m Trem modrim na čast spregovoril domači župnik g. Franc Schreiner vzpodbudne besede. Ob tO se jc vršilo slovesno opravilo na čast Ireni j modrim, ki imajo v župni cerkvi stranski oltar, j Pridigal in sv. mašo daroval je dr. Josip Je- j raj, profesor bogoslovja iz Maribora. : Drugi del slovesnosti se je vršil popoldne I po večernicah v društvenem domu, kjer so se zbrali stari in mladi Šentiljčani na občnem zboru prosvetnega društva, ki prav letos obhaja 30 letnico svojega obstoja. Po izčrpnih odporniških poročilih in izvolitvi novega odbora je vstal predsednik prosvetnega društva, posestnik Jezernik in s hvaležnimi besedami izroči! domačemu župniku Francu Schreinerju lepo častno diplomo v znak priznanja za njegovo j dolgotrajno in uspešno delo v prid šentiljskego i rosvetnega društva in šeutiljske fare. Župnik j chreiner je tudi zaslužil to skromno odliko- 1 vanje. Vodil ni samo skozi dolga desetletja vso izobrazbo in vse vzgojno delo v prosvetnem ( društvu, ampak je tudi postavil veličasten društveni dom. ki bo ostal kot trajen spomenik Schreinerjevega delovanja v šentiljski fari. Po j končani slovesnosti je govoril še dr. Josip Je- | raj o katoliški akciji s posebnim ozirom na fante. Ustanovila se je tudi nova delovna skupina fantovske kut. akcije. — Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Josel« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Fran« Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. i — 82 letni starec zaklal svojega sina. V vasi | i Stančičib pri Bjelovaru se jo te dni pripetila ža- žalo čisto tik proge. Mladenič je našel smrt pod j loslha rodbinska drama. 82 letni Nikola Stančic se , osebnim vlakom št. i<)|5, ki vo/i i/ Vuhredu je že dolgo časa prepiral s svojim sinom Milošem, j ki je rad pijančeval in pretepal svojo ženo. Te | dni pa je bilo očetu dosti in je z dolgim nožem navalil na sina. Zadal mu je po vsem telesu okrog 20 ubodljajev, nato pa mu je še prerezal vrat. Sin je bil na mestu mrtev. Starca so zaprli. — Ribičem! Zaradi milo zime dozorevajo že sedaj ikro v bunovinskem ribogojnem zavodu v Boh. Bistrici. Osmukanje (»točne [>ostrvi je v lepih množinah sijajno uspelo ter jo zavod pripravljen, da lahko ustreže obširnim naročilom za ikre. Najnovejša izkustva ne priporočajo gojitve zaroda razen lam, kjer se nameravajo gojiti postrvi do užitne velikosti. Bohinjska ribogojnica se omejuje samo na produkcijo iker. Za vlaganje iker v tekoče vode služi tam, kjer je to delo vsled vodnih ali krajevnih neprilik otežkočeno, aparat domačega izuma, kjer dozorevajo ikre v približno 10 dneh, potem pa zapuste mlade ribice vališče ter se, prilagodene naravni studenčnici, porazgube po potoku, mnogo boljše, nego da so izročene na milost in nemilost vlaganja in temperaturnih razlik. Aparat stane 150 Din in ima prostora do 10.000 iker. V Zvezi riburskih društev včlanjeni ribiči naj se prijavijo do 15. januarja" t. L tajništvu pismeno ali ustmeno v poslovnem času, da jim izposluje ugodno dobavno ceno, ki je v direktnem naročilu ne morejo biti deležni. Ugodnost v ceni velja samo glede iker, ki stanejo 48 dinarjev za 1000 komadov franco Boh. Bistrica. Na zamudna naročila se tajništvo ne bo moglo ozirati. Nezažetjeni gostje v gostilni Sv. Jurij ob juž. žel., 7. januarja. Ni še preteklo mesec dni, kar so sc ponoči oglasili tatovi v gostilni v Katoliškem domu, pa so jih domači o pravem času začutili in pregnali. V noči od pretekle sobote na nedeljo so pa zopet obiskali gostilno Cizel. Tokrat so imeli več sreče. Vrata so bila sicer vsa zaklenjena, pa to latov ni nič oviralo, ker so imeli s seboj vsakovrstne vitrilie. Obhodili so vse prostore v gostilni, kuhinji in kleti. Odnesli so okrog 70 1 žganja, večjo množino tobaka in drugih stvari, tako da trpi gospa Cizel škode nad 3000 Din. Tatovi so odprli tudi pisarno oddelka finančne straže, ki je v hiši, in odnesli samokres, aktovko in razne listine. Vidi se, da so bile tatovom razmere v hiši prav dobro znane in jih najbrž ue bo treba preveč duleč iskati. siu in se je sploh zelo zanimal za napredek gospodarstva v Mariborski okolici. V domači vasi je veljal kot dober svetovalec vsem, ki so potrebovali dobrega nasveta in ga bodo občani gotovo zelo pogrešali. Cebe je bil eden tistih mož, ki je skupno z rajnim poslancem Piškom pomagal organizirali slovenskega kmeta v Kmetski zvezi. Bil je zaveden narodnjak in odličen katoličan. Pokopali so ga na pokopališču hočke podružnice v Dev. M. Brezju pri Mariboru. Naj sveti blagemu slovenskemu možu nebeška luč! -f- V Novem mestu je umrl gosp. Ivan P e -h a n i. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! + V župniji Mekinje je umrl 52letni ze-inljak Gerbic Janez p. d. Brezovnik. Bi! je vedno v vrstah katoliških mož in naročnik katoliških listov. Zapušča vdovo iu 5 mladoletnih otrok. Nuj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje. Osebne vesli ^ 94-letnico rojstva praznuje 9. januarja g. Janez Blatnik iz Drašče vasi 25, župnija šmi-hel pri Žužemberku. Njegova žena Jožefa roj. S m rek ar pa bo 27. marca izpolnila 90 let. Na sv. J u rja dan minulega leta sta praznovala 60-letnico poroke. Leta 1866 je bil Blatnik že kot rezervist poklican \ vojsko na Laško. V bitki pri Kustoci je ostalo le 15 mož zdravih od stotnije, pri kateri je bil 011. Med njimi je bil tudi 011. Želimo mu še veliko let. Ribno pri Bledu V soboto pred praznikom sv. Treh kraljev smo v Hib nem pokopali najbolj uglednega moža v župniji, g. Gubrijela Ferjana, gostilničarja in posestnika. Pogreb jc bil veličasten. Od blizu in daleč so prišli znanci, prijatelji in sorodniki, tla so ga spremili na /.ndnji poti. G. Gabrijel Ferjan. vulgo Krčmar, je bil izrazita osebnost, poznan ne samo po dot ;ači okolici, au. pak tudi daleč po dom. a-i ni bil je odličen gosj odar, mož in oče. Njegova luša je ostala slejkoprej trdna in ugledna. Kot ugleden moz , sc je preti vojno udejstvoval tudi pii občini, j šoli in gasilstvu. Pa tudi 011 je 11w.1l iti v voj- 1 sko ter je bil več let v ruskem uietn šivu. Do- ; rnov prišedši je delal posebno nu to, tla je preskrbe! svoje otroke. Kot katoliški kristjan je bil globoko preišnjen od večnoveljavnih načel rase svete vere. Storil je mnogo več, kakor je kristjan storiti dolžan. Zelo pogostokrat je bil tudi ob delavnikih pri sv. maši, najlepši zgled m. m vsem, ki živimo v mrzli dobi grdega mate- ; riulizma in ogabnega brezverstva. V dolgi 111 mučni bolezni je bil zelo potrpežljiv. Ko je | spoznal, da bo moral umreti, je sam prosil za sv zakramente. S križem v roki ie zatisml trudne oči. blagor možu, ki v Gospodu zaspi, njegova ,.eia gredo za njim. Naj v 1111111 potiva S Celic a Sprememba uradnih ur pri okrožnem in okrajnem sodišču v Celju. Pri okrožnem in okrajnem sodišču v Celju so sedaj uradne ure od 8 do 12 in od 2 do 5 popoldne. Ob sobotah ostane, kakor je bilo dosedaj. Jcr Skupui društveni čebelnjak namerava postaviti Čebelarska podružnica za Celje in okolico. Tako je bilo sklenjeno na zadnjem občnem zboru podružnice, ki je bil v nedeljo, 6. t. m. v občinskih prostorih na Bregu. Pri volitvah je bil izvo Ostale vesti — Potovanja ministrov. Pravoslavne božično praznike, ko je v Belgradu zavladalo politično za- 1 tišje, so izrabili nekateri gg. ministri za potovanje v domače krajo. Tako se je mudil v Ljubljani minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič, hrvatska ministra dr. Kožulj | in Velimir Popovič pa sta potovala po Dalmaciji, I kjer so jima povsod pripravili svečan sprejem. — Slovensko stenografsko društvo prosi vso, I ki so se učili stenografije, da bi mu v svrho sta-, tistike javili svoje naslove. Obenem vas prosi, da se mu prijavite za člane. Da bi bilo število društvenih članov tem večje in da bi društvo tem bolj živahno delovalo, je članarina izredno nizka in znaša le 10 Din letno. Naslov društva je: Ljubljana, Trgovska akademija. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da I redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni i kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Dve žrtvi pretepov. Ljubljanska bolnišnica jo včeraj sprejela dve žrtvi pretepov. Prvi je 23-letni posestnikov sin Janez Bradač iz Poclbuikovia pri Litiji. Tega je nekdo s tako silo udaril s i!a!°l'--ti'" ll.Tlt: Dctluuv, , ■,»-, \ idilv . ...... .. ...... kluba v Ljubljani. DRAMA - Začetek ob 20 Sroda, !). Januarja: Matiček se leni. Red A. Četrtek, 10. januarja: Žalujoči ostali. Red C. 1'elek, II. januarju ob l."i: Cviček za pečjo. UiJnSka predstava po znižanih cenah od 5 do 14 H m. Sobota, 12. januarja: Vlliar v kozarcu. Rod Cetrteik. Premiera. Nedelja, 13. januarja oh 15: Žalujoči oslali. Izven. Cone Od 24 Din navzdol. — Oh 20: Vihar v kmarcu. Izven. Cene od 28 Din navzdol. OPERA - Začetek ob 20 Sreda, D. januarja: Jenufa. Red Sreda. Četrtek, 10. januarja: Rinoletlo. Rad Četrtek. Gostov« nje k. A. Dariana. Petek, 11. januarja: Zaprto. Sobota, 12. januarja: Dežela smehljaja. laven. Gostov« nje (t. A. Dariana. Cene od M Din navzdol. Nedelja, 13. januarja ob 15: Traviata. Cene od 30 Di" navzdol. — Oh 20: Štirje nrobjani. Izven. Ce-ne 36 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 0. januarja: Zaprto. Četrtek, 10. januarja oh 20: Izgubljeni valček. Rci meniSeva o temi Kako skrbi Amerika za zdravje«. Predavanje bodn pojasnjevale Številne skiioptične slike. I Kino Kodeljevo. Danes ob 20 =lnga in milijoni 7, Briigilto Helm. Cene znižane. 1 Nočno službo imajo lekarn': dr. Piecoli, Tyr*e va ee«ta G: mr. Hočevar, Celov&ka cesta 62, in hit. Gartns, Moste. Dru0f t>raii Kranj. Sijajno uspel« opera V vodnjaku se bo izvajala nepreklicno zadnjič nocoj oh pol devetih zvečer. Poizvedovanja Rožni venec v črni vro&ici sem zgubila Ji. d< uembrti. Ker mi jc bil dragocen spomin, prosim najdi totju, naj ga vrne pri »pravi Slovenca . Radio Programi Radio Ljubljanat Sreda. 9. januarja: 12.1.-) Pesmi i-z operet (plošče. 12.50 Poročila 13.00 Cas, havajske kitare na ploščah IS 00 Plošče po željah 18.,'10 Pogovor s poslnSftlci (prof. Pre zelj) 19.00 Nekoliko besed o delovnem programu Sokolu (Josip Jeras) 10.20 Ca«, jedilni list, program za četrtek 10.30 Nacionalna ur« 30.00 Opera ..lonufo. prenos i ljubljansko opere, v odmoru čas In poročila. Drugi programi t SREDA, s. januarja, llclgrad: OT.bfl Nnroduc pe srni 21.00 Prenos iz VarSave 22.10 Plošče — Zagreb: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 10.20 Zbor 21.00 Varšava 23.it. Radijski orkester 23 45 Dunajski kvnrtot — Budimpešto: 10.30 Prenos opero 23.15 PloS e — Milan-Trst: 17.00 L« lika glasba 20.45 Igra, nato plesna glasba — Rim-Bari: 17 00 Lahka glasba 21.00 Komorna ulasba, nato orke itralill koncert — Vraga: 10.10 Vojaika godim 20.10 .Ta*/ "i I«) llruckner: II. simfonij« v e.molu — Bratislava: 11155 Ilalalajke -- 1'ariava: 20 0(1 P.loš.v 2l.no Chopinov« klavirska glaski 21.40 Poljske pesmi 23.05 Plesna glnshii . Berlin: 1S.3A Domača «ln«bn 21.10 llrahms: Valček ljubavnlli pesmi — Kiinigsberg: 19.16 Plesna glasba 21.15 Domača glasba — Hamburg: 19.30 ljudska glasi*« 21.15 Mojstrska glasim na starih instrumentih — I'ro-tislava: 10.20 Valčkov« um 21.15 Ples se nadaljnje — l.ipsko: 18 20 Zabavna glasim 21.10 Cit.ro in harmonika Koln, Frank far t, Stuttgart: 18.30 Vesel večer 21.10 Smejoči so radio — Monakovo: 19.00 Lovska ura 21.15 CHro In harmonika — Cnrili: 19.45 Orkestralni koncert 2i.45 riiv.ua hJmU — StTaisburg; 13.80 de! Tomasija 21.30 Orkos.trfl.liii koncert. Božja pot mehiških Indijancev Indijanska Mati božja Kako katoliški Indijanci časie svojo nebeško Zavetnico O božiču so listi poročali, da so mehikanski brezverci in sovražniki Cerkve v glavnem mestu Cuernavaca mehikanske zvezne države Morellos uničili sloveto podobo Matere božje, katera izvira iz 1. 1771 ter predstavlja Marijo, zaščitnico Mehike. Brzojav je tudi poročal, da se je zaradi tega polastilo prebivalstva veliko razburjenje ter da je prišlo do velikih demonstracij . To poročilo pa je bilo nekoliko zmotno. Sovražniki Cerkve namreč niso uničili originalne podobe sloveče guadelupske Matere božje, ampak le njen posnetek. Original je še v Guadelupi Hidalgo, le nekaj kilometrov od glavnega mesta Mehike. Ta čudež slikarske umetnosti je ostal ohranjen in ni uničen. Po mnenju strokovnjakov je ta podoba tako naslikana, kakor krila pisanega metulja, in sicer na zelo raskovem platnu. Nobeden izmed strokovnjakov, ki so si doslej ogledovali ta umotvor, ni mogel ugotoviti slikarske tehnike tega dela. Marijina obleka je rožne barve in obrobljena z bogatimi zlatimi vezeninami. Plašč je svetlo modre barve na znotraj, na zunaj j>a temno modre. Tudi ta je z blatom obrobljena. Okrog Marijine glave je ovita indijanska ruta (mantilla), vrh nje se blešči zlata krona. Vsa Marijina postava, ki stoji na polmesecu, je ožarjena z zlatimi žarki. Pod podobo plava mal angelček, ki z eno roko drži vlečko JVlarijinega krila, z drugo pa vlečko njenega plašča. Podoba je pokrita s steklom in obdana z dragocenim okvirjem. Prav v časih zadnjih preganjanj so začeli mehikanski katoličani v velikem številu romali k svetišču Matere božje v Ouadelupo. Tu so se vršile velike verske manifestacije, le 5 in pol kilometra stran od glavnega mesta, v katerem so državni poglavarji sklepali krute proticerkvene postave. Ob času ustavnih bojev 1. 1915 je celo indijanska armada pod poveljstvom genarala Zapata na svojih zastavah nosila podobo guadelupske Matere božje. Pozneje je ta armada tem zastavam delala le malo časti. Med preganjanjem 1. 1926 je 12. oktobra semkaj priromalo 50.000 romarjev, na praznik Kristusa Kralja istega leta pa 200.000. Značilno je, da Marijo iz Ouadelupe častijo prav tako belokožci, kakor Indijanci. Da, morda je Marijino češčenje med Indijanci še globlje ko med belci. Katoliški Indijanci so to Marijo sprejeli v svojo narodno kulturo, kakor sploh niehi-kansko katoličanstvo ni enostransko španskega značaja. Dolgo je že od tega, odkar so bili izgnani španski duhovniki. Mehikanski nadškoi, ki je izšel iz jezuitskega reda, je sam jx>lnokrven Indijanec. Kdor hoče ohraniti kulturo mehikanskih Indijancev, ne more iztrebiti Cerkve, katera je v civiiizi-ranju Mehike igrala odločilno vlogo. Mirno je treba priznati, da si domači indijansko-mehikanski živelj v družabnem in političnem razvoju Mehike vedno bolj utira pot. Ce pri tem oblastniki ne preganjajo le prejšnjih španskih aristckratov in visokih španskih duhovnikov, ampak tudi najbolj kruto zasledujejo katoliško vero samo, je to dokaz, da jim ni za to, da bi Mehiko indijaučili, ampak za to, da bi jo poboljševičli. Že 450 let prihajajo v Ouadelupe indijanske procesije k Materi božji, ki je zaščitnica Mehike. Pred čudodelno podbo izvajajo svoje lepe narodne plese, ki so prav tako prisrčni in lepi, kakor otroško pobožni. Med plesom pa s petjem časte Marijo. Moški, ženske in otroci plešejo vsak posebej. Med plesom so dekleta oblečena v bela oblačila, čez prsi pa imajo prekrižano rdečo pentljo in na dolgih laseh jim vihra pisan robec. Vsaka drži v rokah malo paličico, s katero si dajejo takt. Ples je spodobno in ritmično pregibanje telesa s sprem-ljevanjeni enoglasnega slovesnega petja. Otroci plešejo v indijanskih narodnih nošah. Čez belo srajci podobno obleko imajo ogrnjen bogato okrašen plašč (poncho). Zgodovina te božje poti je prepletena s pobožnimi legendami, iz katerih se da težko izluščiti jedro zgodovinske resnice. Vsekakor je gotovo to, da ta podoba in božja pot segata nazaj v dobo, ko so Španci zasedli Mehiko. Znanstveniki mislijo, da je bila ta božja pot ustanovljena 1. 1551. L. 1695 je mehikanski nadškof Franc de Agniar y Seixas na kraju, kjer se je baje nekemu Indijancu prikazala Marija, z velikimi stroški (v našem sedanjem denarju kakih 40 milijonov dinarjev) zgradil sedanje prekrasno Marijino svetišče. V to cerkev so 1. majnika 1709 slovesno prinesli Marijino podobo. Postavili so je na srebrn prestol. Vsak dan so se množila dragocena darila. Stebričje iz masivnega srebra je oklepalo to svetišče. Pozneje je neki španski podkralj okrog Marijine podobe napravil vdolbino iz čistega zlata. Leta 1750 je bila potem vsa Mehika posvečena naši ljubi Gospe iz Guadelupe. Ta dnn so poslej v Mehiki vsako leto praznovali kot narodni praznik. Blizu cerkve je veliko pokopališče, kamor se dajejo pokopavati pobožni katoličani. S tega pokopališča, ki leži tako rekoč v senci Marijinega svetišče, je prekrasen razgled na mesto Mehiko, polno cerkvenih stolpov. Kakor otok v divjajočih morskih valovih je ! doslej ta božja pot stala na svojem mestu in se je roke sovražnikov Cerkve niso dotaknile. Ko bi sovražniki uničili tudi to Marijino podobo iz Guadelupe, bi bilo to znamenje, da so preganjalci Cerkve hoteli katoliško ljudstvo Mehike zadeti prav v srce in da mora mehikanska Cerkev svoj križevi [>ot prehoditi prav do Kaivarije ter z žalostno Materjo božjo obučiti vse bolečine in smrtni strah svojega božjega Vodnika. Novi poveljnik japonske vojne mornarice je postal admiral Sankiki Takabaši, ki ga vidimo na krovu admiralske ladje »Yamaširo«. S tem je prevzel odgovornost za narodno obrambo na morju, ki bo — kot zadeva vsega japonskega naroda — v letih 1935 in 1936 ojačena z modernimi ladjami Mesto bodo prestavili Mlade Japonke s plinskimi maskami in strojnicami Vlada ameriškega ozemlja ob Pananrkem prekopu je po naročilu vojnega ministra Derna sklenila v letu 1935 izvesti ta-le orjaški načrt: Američani hočejo mesto Nevv Cristobal, ki stoji na tleh Panamske republike, prenesti na ozemlje Panamskega prekopa, katero so združene države Severne Amerike od Paname odkupile že 1. 1903. Prenesti nameravajo več ko 100 modernih palač, med njimi tudi vseučilišče, katero je samo veljalo en milijon dolarjev. Poleg tega bodo odnesli vse bolnišnice, klube in športne naprave. Ko so Američani gradili Panamski prekop, se je tam, kjer danes stoji lepo mesto Nevv Crisiobal. razširjalo močvirno ozemlje, polno mrzlice. Na ozemlju Panamskega prekopa je stalo staro me steče Stari Cristobal. Toda zaradi silnega razvoja teh krajev je mesto kmalu postalo premajhno. Panamska vlada je dovolila Američanom, da so z ogromnimi stroški izsušili močvirno ozemlje za Starim Cristobalom. Z ameriškim denarjem je tu kmalu nastalo novo mesto, katero je bilo tako mično in prijetno, da so se ta radi naseljevali ameriški uradniki. Ker pa je mesto stalo na panamskih tleh, je spadalo pod panamsko upravo. Kmalu pa se je izkazalo, da tako ne pojde Panamci so pisano gledali, kako lepo se na njihovih tleh razvija ameriška naselbina. Vedno glasnejši so bili klici, naj panamska vlada prežene zasovražene Severne Američane. Prepiri so rastli, dokler ni guverner panamske province Colon ameriški šoli prepovedal izobešati ameriško zastavo. Sedaj pa, ko so Panamci z\edeli, kaj nameravajo Američani, se je oglasil nekak »maček«. Pričakovali so čisto nekaj drugega: cvetoče mesto so enostavno hoteli sami prevzeti in ga neseliti s svojimi državljani. Sedaj jim pa hočejo Američani odnesti najlepše palače, pustili jim bodo le nekaj lepih ulic in pa stavbišč, polnih podrtij. Sedem mornarjev požrli morski volkovi Blizu Havane pri otoku Kubi je v noči na soboto kubanski fKirnik zadel ob drug parnik in se lakoj potopil. Na nesrečnem parniku je bilo 12 mož jDosadke. Nagla pomoč je rešila 5 mornarjev, drugih 7 pa so med reševanjem že požrli morski volkovi. »Ubogi molj, kako bedno je njegovo življenje!« »Molj? k »Seveda — vse poletje živi v kožuhih, pozimi pa v kopalnih oblekah!« Roman za stare in mlade Tonček je stopil Pikici na nogo in dejal: »Oh, to je bilo tako. Na cesti sva se srečala in nagovorila drug drugega. Bila sva si takoj zelo simpatična.« Pikica je pritrjevalno pokimala, opazovalo medtem Dudka postrani in zaskrbljeno menila: »Gospoda moja, meni se zdi, du se Dudku mudi ven.« Gospi Gost je dejala: »Tonček, pa pojdi še ti malo na sprehod. Potreben si razvedrila. Jaz bom še malo zadremala.« Tonček je odnesel krožnika nazaj v kuhinjo in si nataknil čepico. Ko se je vrnil v kuhinjo, mu je mama velela: »Tonček, pa lase si boš moral ostrici.« »Oh, nikar!« je vzkliknil. »Pri striženju pade toliko majhnih las za ovratnik im to me strašno žgečka.« »Daj mi denarnico iz omare. Moraš si ostrici lase,« je ukazala. »Če 6e ti res zdi potrebno, pa pojdem,« se je udal. »A denar imam sam.« In ker ga je mati nekam sumljivo pogledala, je hitro pristavil: »Pomagal sem prenašati kovčege na kolodvoru, pa sem zaslužil.« Poljubil je mater na lice in ji začel skrbno polagati na srce, naj dobro spi, naj za božjo voljo nikar ne vstane in naj se prav toplo ode-ne im še to in ono. »Kakor ukažete, gospod doktor,« se je nasmehnila mama in segla Pikici v roko. »•Dobro se imejte,« ji je želela Pikica .za slovo. »Zdaj pa hitro odtod! Dudeik ne more več čakati.« Dudek je čepel preti vrati in nepremično strmel v kljuko navzgor, kakor da jo hoče hipnotizirati. Ob tem smešnem prizoru so se vsi trije veselo zasmejnli. ix>tem pa sta Pikica in Tonček zadovoljno odskakljala po stopnicah navzdol. Drugo premišljevanje govori: Se vem, kako vi. to stvar presojate. Ali se vam zdi v redu, da mlad deček kuha? Da si pri-vete materin predpasnik okoli pasa, lupi krompir in se suka okoli loncev kakor kuharski vajenec, in še to in ono? Pavel, s katerim sva o tem moievala, mi je odločno dejal: >\laz ne bi hotel kuhati. Za nobeno ceno ne!« »l{mse mu prigovarjal, kaj pa če bi tvoja mama leiala bolna v postelji in bi zdravnik resno svetoval, naj uiiva tečno in dobro hrano, drugače bo umrla ...« »Eh, potem bi pa seveda tudi jaz kuhal, prav tako, kakor mi Tonček,« je hlastno odgovoril Pa-\ vel. »Sram bi me pa bilo kljub temu, da veste!« , je kljubovalno pristavil in me neviečno pogledal. ' »Kuhanje vendar ni za nas, moškeI ' »Kadar se igraš s štedilnikom, ki ga je sestri Metki prinesel Miklavž, fe? s« moral sramovati,« sem ga zavrnil. »Če pa skrbiš, da tvoja mama redno dobiva hrano, se ti pač ni treba sramovati, marveč bi moral bili celo ponosen m to. Da, stokrat bolj ponosen, kakor si ponosen na to, da skočiš štiri metre visoko »Štiri metre in pol,« je popravil Pavel. » Vidiš, kako le dobro poznam!« sem vzkliknil. »Domišljaš si, da je ta skromni skok v višino bogve kaj.« »Premislil sem se,« je čez nekaj časa polglasno dejal. »Najbrž se res ne bi sramoval, če bi me zalotili pri kuhanju. Ljubše pa bi mi seveda bilo, če nobenega ne bi bilo blizu. Kar zaklenil bi kuhinjska vrata. Sicer pa... hoho, saj ni moja mama bolna! In če bi bila bolna, bi hitro dobili postrežnico. Potem bi lahko kuhala, ona!« Križ je s takimi trdoglavci, kajne? TRETJE POGLAVJE. DUDKA HOČEJO OBRITI. Dudek, je capljal nekaj časa za njima, ko pa je pricapljal do prve svetilke, je obstal. Tonček in Pikica sta hotelu dalje, Dudek pa se je uprl z vsemi štirimi. Pikica ga je morala vleči. »Že spet se hoče smučati, kujon!« se je razsrdila. »Daj sem!« je moško dejal Tonček. »Ga bomo že ukrotili.« Prijel je vrvico, potegnil robec iz žepa, ga stlačil v pest in od daleč jioniolli Dudku: »Na, na!« Dudek je dvignil glavo. Radovedno se je zazrl v svetlikajoči robcev rogljič in si mislil: »Tole bo pa nekaj za pod zob!« Ko je Tonček šel dalje, je venomer škilil navzgor in cmakal z jezikom. »Imenitno!« se jc oglasila Pikica. »Dobro si ga opeharil. To si moram zapomniti.« »Kako ti pa kaj ugaja naša hiša?« jo je Tonček kar na lepem vprašal. »Nič kaj preveč, kajne?« »Malo se mi zdi vrtoglava,« je Pikica važno odgovorila. »Kakšna?« se je zavzel Tonček. »Vrtoglava!« je ponovila. »Ali ti ugaja ta beseda? Veš, to sem sama iztuhtala. Dostikrat iznnjdcm kakšno novo besedo. Čakaj... na primer — toplometer!« »Toplomcter namesto toplomer?« je zakli-cal. »To se pa čudno sliši.« »Saj zato pa!« je samozavestno pritrdila Pikica. »Pa še nekaj drugega znam. Veš kaj? Igrajva se smeh!« Tonček je hotel nekaj ugovarjati, kajti ta igrica mu nikakor ni šla v glavo. Pikica pa ga ni vprašala, ali se hoče igrati ali ne, nego za i je prijela za roko in pritajeno vzdihnila: To-le je 29 let stari poljski inženjer Dunikowski, ki je znan že izza znane sodne pravde v Parizu zaradi sleparjenja, ko je trdil, da zna delati zlato. Sedaj je prišel v San Remio, kjer hoče dokazati, da njegova iznajdba, kako se deLa zlato, ni sleparija, ampak ima znanstveno podlago. V San Remo bo prišla iz Parizti posebna komisija, ki bo pregledala, ali so trditve Dunikowskega resnične ali ne. * Ladijski kuhar: »Poslušajte, gospod kolesa, če boste preveč soiiii, bo juha Čisto zanič.« Japonski general Jiro Minami, ki je pravi vladar nove Mandžurije. Opravlja namreč tri važne službe: je japonski j>oslanik na dvoru mandžurskega cesarja Pujija, je guverner južne mandžurske province Kvantung in obenem vrhovni poveljnik japonskega vojaštva v Mandžuriji. Članice japonske narodne obrambne zveze Zlato zna delati se va dijo ravnati s strojnicami im 6 plinskimi maskami. Gospodarstvo Insolvence v letu 1934 Zmanjšanje števila konkurzov, povečanje poravnav Na smučeh Smučarski tečaj za začetnike in manj izvežbane Društvo imliistri jccv iu veletrgovcev ■> Ljubljani je i/ilnlo statistiko insoheno zu december I«>>•*, i/, katere je razvidno, da je znašalo v tem mesecu število konkurzov 2 in poravnav 5 (leta I<>33 v decembru i konkurz m ') poravnav). V celi državi je bilo razglasemh v decembru 20 (decembra 1933 28) konkurzov ter 15 (decembra (933 20) poravnav. Skupno nam za vso državo kaže statistika društva tole sliko: konkurz i poravnave insolvence iyy> 700 979 1679 ICA3 303 222 525 1934 254 359 613 Po tej statistiki sodeč sc je položaj gospodarstva poslabšal. Toda vpoštevati je, da je bilo ukinjeno posredovalno postopanje. Teh po sredovalnih postopanj, ki so v marsičem bila prave insolvence, je društvo zabeležilo leta 1933. I624, ogromno število za naše gospodarstvo, ki nam kaže nevzdržnost dolžniških bremen. Zanimivo je, da je v drugi polovici leta bilo število insolvenc znatno manjše kakor v prvi polovici. Čeprav bi bilo ]>o tem sklepati na izboljšanje gospodarstva, vendar jc treba vpoštevati, da sc je izvršilo lani toliko tihih likvidacij trgovin iu ob.rtih. da jc bilo lansko leto v tem oziru rekordno. Mirno luhko trdimo, da je bilo \ tem oziru preteklo leto najslabše. Društvo objavlja svoje podatke po \ inah in posnemamo i/, njegovih poroči te-le skupne podatke za celo Slovenijo: iuno-tudi .1931 1932 1933 1034 konkii rzi 75 •K) M) 43 poravnave 103 207 52 84 število konkurzov jc doseglo leta 1932 svoj višek z 90. kasneje pa je stalno nazadovalo. Tudi poravnave so dosegle viškč leta 1?32 z nad 200, kasneje pa so ge zmanjšale,.Toda vpoštevati jc treba, dn je padec od 1932 na 1933 samo navidezen, ker so imeli dolžniki priliko zateči sc v posredovalno postopanje, ki je izredno škodovalo vsemu našemu kreditnemu sistemu in jc bilo končno na pritisk vseh solidnih trgovskih krogov odpravljeno. V letu 1933 jc bilo v Sloveniji po nepopolnih podatkih društva razglašenih 237 posredovalnih postopanj. Poravnave so začele v letu 1934 zopet naraščati, kar se je poznalo posebno od julija 1934, kasneje pa je število polagoma padalo. Tako v oktobru, ko jc zastalo vse poslovno' življenje, ni bilo zabeležene niti ene poravnave v Sloveniji. Z gimnastičnim tečajem smo pri koncu. Malo imo trpeli, malo nas je bolela muskulatura, in sedaj smo se že tako utrdili, da sploh več ne čutimo bolečin, nasprotno tako so se nam te vaje priljubile, da jih bomo celo zimo izvajali, ln tako je prav. Malo smučarske gimnastike in dosti vaje na snegu in veselje bomo dobili do tega najlepšega zimskega športa; kajti v dolino bomo zdrčali v najsigurnejšem smuku, da bo veselic, ln to se bo ponavljalo vse dotlej, dokler ne bomo delali že težjih, morda največjih tur, ter bomo uživali kra- ter jo s konico v loku zavrtimo na ven v desno stran ter jo položimo vzporedno k, na tleh se nahajajoči levi smučki. Nato dvignemo še levo smučko prao malo od tal ter jo s konico zasučemo naj^ koncem desne smučke ter jo položimo vzporedno k na tleh se nahajajči smučki. Na bregovih sc obračamo vedno proti strmini. Obrat ponovimo kakih desetkrat. Ta obrat izgleda sicer kompliciran, pa ie zelo enostaven. Samo točno preberite navodilo ter natanko poglejte sliko ter ga kar poskusite in videli Slika 1.* Mezdna statistika Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je začel izdelovati statistiko zavarovanih delavskih mezd po industrijskih skupinah. Zaenkrat je dal javnosti na razpolago povprečne dnevne mezde delavcev v Veliki tjubljani in v njeni širši okolici, v katero šteje ves ljubljanski okraj razen treh velikih občin ter logaški in kamniški okraj. Iz statistike je razvidno, da je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda v Ljubljani 23.49 Din, v okolici pa 22.77. Če pa odštejemo vajence, dobimo za Veliko Ljubljano jx>vprečno mezdo pravega industrijskega in obrtnega delavstva s 25.57 Din, v okolici pa s 25.01 Din dnevno. Iz tega ,se vidi, da so mezde delavcev v Ljubljani višje kot mezde delavcev v ljubljanski okolici. V posameznih strokah so razlike izredno velike: tako n. pr. javni promet v Ljubljani 41.34 Din, v okolici 17.04, gradba prevoznih sredstev v Ljubljani 28.80, v okolici 16.80 Din. Izjemo tvorijo samo 4 industrije: centrale za proizvodnjo silo, vodovodi, tekstilna industrija, industrija papirja ter gradnja cest. Pri gradnji cest itd. prihaja v poštev dejstvo, da je pri tem v Ljubljani zaposlenih mnogo zavarovancev na račun bedn. fonda, kar je v okolici manj občutno. Nova cenitev letine pšenice Mednarodni poljedelski zavod v Rimu objavlja novo cenitev evropske letine pšenice. Prejšnja cenitev je zvišana za 10 milijonov stotov na 411 milij. stotov. Namesto slabe letine, kot jo je bilo pričakovati v poletju, je Evrojia imela zelo dobro, skoro obilno letino. Sicer je številka 411 milij. stotov daleč pod rekordom za 1933, ki je znašal 476 milj. stolov, vendar je najboljša po vojni, kajti le leta 1932 je bil dosežen primeroma tako ugoden uspeli s 406 milij. stotov. Povprečje je znašalo od 1927—1933 339 milj. stotov. Od 28 držav Evrope, ki pridelujejo pšenico, je imelo lani rekordno letino, ki je prekašala tudi uspeh leta 1933. Te države so: Danska, Estonska, Finska, Anglija, Irska, Grčija, Letonska, Litva, Norveška, Švedska, Holandija in Švica. Povečanje posejane površino je pripisovati predvsem sedanji trgovinski politiki cele vrste držav, ki streme za povečanjem domače produkcije. Seveda pa nadaljnega razvoja ne smemo preoptimistično cenili, ker je maksimum že dosežen in je začela cela vrsta takih držav izvažati pšenico na svetovne trge. Svetovno letino ceni zavod sedaj na 901 milij. met. stotov, dočim je znašala prejšnja cenitev samo 889 milj. met. stotov in je povečanje pripisovati predvsem povečani cenitvi za Evropo. Lani je znašal svetovni pridelek 988 milj. stotov, 1932 1.015 milj. in 920 v petletnem povprečju 1923-1927- Gibanje zalog ne kaže takega izboljšanja, kot bi ga bilo pričakovati po zadnjih statističnih podatkih. Promet je približno na lanski višini. Opaža se posebno, da so evropske države vzdržljive, povečano pa je povpraševanje izvenevropskih držav, posebno daljnega vzhoda. Borra Dne 8. januarja 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curilia In Trsta. Narasla sta Amsterdam in Praga, dočiin so popustili tečaji Bruslja, Londona. Newyorka in Pariza. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen: notiral je v Ljubljani iti Zagrebu 8.10—8.20. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.65—30.35. Angl. funt je popustil na zagrebški borzi na 222.70—224.30. španska pezeia pa na 5.375—6.475. Ljubljana. Amsterdam 2308.52-2319.88, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 798.43- 802.37, Curih 1105.85—1111.35, London 166.46—168.06, Newyork 3370 04—3398.30, Pariz 225.23-226.35, Praga 142.41 — 143.27, Trst 291.47—293.87. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.3675, London 15.09, Ncvvvork 307.25, Bruselj 72.275, Milan 26.41, Madrid 42.26. Amsterdam 208.75, Berlin 123.85, Dunaj 73.25 (57.55), Stockholm 77.80, Oslo 75.80, Kopenhagen 67.35, Praga 12.S9, Varšava 58.25, Atene 2.92, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05, llelsingfors 6.66, Buenos-Aires 0.765. Dvig državnih papirjev Tendenca za državne papirje je nadalje čvrsta radi optimistične presoje položaja po borzijaucih, ki si obetajo od vladnih ukrepov oživljenja gospodarskega življenja Saj je novi finančni minister sam bil izrazit gospodarski človek in se je dolga leta udejstvoval ha borzi. Promet na zagrebški borzi je izredno znaten, k čemur je v nemali men pripomoglo dejstvo, da trajajo borzni prazniki v Belgradu predolgo: Od nedelje pa do vključno srede. V naslednjem podajamo kratek pregled gibanja tečajev od novega leta sem na zagrebški borzi: sote narave, ki je pozimi nedosegljiva. Da jo bomo mogli tudi mi občudovati pa kar začnimo s praktičnimi vajami. I. Turni korak (glej sliko 1.). Turni korak je popolnoma sličen navadni hoji, samo pri tem koraku drsamo po tleh, oziroma po snegu, ter si pri tem pomagamo še s palicami. Vselej potisnemo eno smučko naprej, ki je pa ne smemo dvigniti od tal, zadnjo pa povlečemo po tleh za seboj. Palico uporabimo zato, da se pritegnemo naprej in da se z njo, kadar je zadaj, močno odrinemo naprej. Izvajati moramo dolge korake v enakomernem boste, da je lahek. Imamo še druge obrate, * st ta, ki sem ga ravnokar navedel, največ uporabijo IV. Smuk v visokem počepu (glej sliko 4.). Za to vajo si izberemo primeren grič, ki ni prestrm in tudi ne previsok. Kajti računati moramo, da je treba čimvefkrat voziti navzdol, čc se hočemo privaditi vožnji. Ko se počutimo v visokem po- 7% in v. pos. agrarji vojna škoda za februar 6% begi. obv. 8% Bler. pos. 7% Bler. pos 7% pos. DHB 31. 12. 1934 70—73 41—43 335—337 336-'-337 56—57 64 den. 56.5- -56.8 65 den. 4. 1.1935 70.50-71 41 den. 343—346 ■344—346 59-60 67.5 den. 58-59 67-71 8.1.1935 71.50—73 42-44 353-355 354—357 61-61.50 68 den. 61-62.5 68 den. Vrednostni papirji Promet na zagrebški borzi je danes bil izredno velik in je znašal: vojna škoda 3000 kom., begi. obv. 200.000, 7% Bler. posojilo 5000 dol. in 7% pos. DHB 3000 doi. Ljubljana. 7% inv. pos. 71.50—72, agrarji 42 -44, vojna škoda 353—356. 6% begi. obv. 61—63, 8% Bler. pos. 6S—70, 7% Bler. pos. 61—63, 7% pos. DHB 71—73. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50—73, agrarji 42—44, vojna škoda 353—355 (350, 355), 2. 354—357 (354). 3. 354—357, 6% begi. obv. 61—61.5 (60.50, 62). 2. 63 bi.. 8% Bler. pos. 68 den., 7% Bler. pos. 61—62.50 (61, 62), 7% jjos. DHB 68 den. —■ Delnice: Narodna banka 4750—55C0, Priv. agr. banka 234—239, Trboveljska 105—110. Žitni I rji Položaj na žitnem trgu je čvrst, čeprav ni nobenega poslovanja radi pravoslavnih božičnih praznikov. Kmetje nočejo prodati blaga in čakajo na boljše cene, računajoč na aktivnejšo vladno politiko. Poleg tega je pa baš te dni dovolila Češkoslovaška velik uvoz koruze iz Romunije in naše države. Vse to dela tendenco posebno za koruzo čvrsto. Ljubljana (franko vagon nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu). Pšenica bač. 79 kg 2%, gorban. 77-78 kg, srem. 78-79 kg 111—113, dolban. 77-78 kg 2% 109—1U, slavonska 76—77 kg 2% 117—119, potiska 78—79 kg 2% 119—121, koruza času primerno suha s kval. garancijo bač. 61—63. ban. 59—61, umetno sušena bač. 69—71, ban. 66-6S, moka (vse brez prometnega davka) ničla ban. in bač. 177.50 -197.50, ii. 2 bač. 162.50—177.50 in št. 5 bač. 142.50—157.30. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 16.21—16.31, zaklj. 16.31—16.32, maj 16.64—16.74, zaklj. 16.75- 16.76, rž marec 13.41 13.49, zaklj. 13.48-13.49, maj 13.77—13.82, zaklj. 13.81—13.82. koruza maj 11.46—11.54, zaklj. 11.50 —11.51. tempu in tekočem ritmu, pri čemer napravimo s sprednjo nogo vselej globok izpad (t. j. močno pokrčenje v kolenu), tako, da smuči po zagonu, ki ga povzročimo s tem izpadom, še nekoliko naprej drsita. Na ta način vadimo turni korak vsaj 5 km. čepu že kolikortoliko sigurne, potem začnemo vaditi naslednjo vajo: V. Smuk v nizkem počepu. Ta vaja je popolnoma slična visokemu počepu, samo, da med vso vožnjo zelo nizko čepimo, torej čisto pri tleh. Pri visokem, kakor nizkem počepu pa moramo ves čas vožnje nalahno nihati gor in dol. Dokler nismo sigurni, ne smemo mirovati med vožnjo in sicer zato, da se, prvič čimbolje jjrivadimo ravnovesja in drugič, da ne pozabimo potiskati mehkih kolen naprej. Roki visita pri obeh počepih nalahno dol. palice imamo vedno zadajl VI. Smuk v visokem počepu s prestopanjem v isto smer. Med vožnjo vedno dvigujemo eo« Slika 3. II. Turni korak navzgor (glej sliko 2.). Ta korak je popolnoma enak turnemu koraku v ravnini, ki smo ga ravnokar omenili, samo toliko je razlike, da se moramo pri koraku navzgor močneje nagniti naprej in to tem bolj, čim večja je strmina. Koraki morajo biti kratki; pri prevelikih strminah pa se sploh ne poslužujemo tega koraka, ker nam preti nevarnost, da pademo na nos. V tem slučaju je boljše, da napravimo malo ovinka, ker si na ta način prihranimo dosti časa in seveda tudi več moči. nogo, tako, da se po možnosti stalno vOzimn samo po eni nogi Nogo moramo dvigniti čim višje od tal in skušati se moramo kar najdlje voziti po eni nogi. Pri tem prestopanju ne menjamo smeri, ampak vozimo ves čas v isto smer, samo novo pot. Slika 4. III. Obrat na mestu (glej sliko 3.). Desno palico zasadimo zadaj desne smučke, levo pa spredaj leve smučke. Desno smučko dvignemo naprej skoraj navpično, zasadimo njen zadnji konec v sneg ki pa mora biti vzporedna s prejšnjo, ki smo jo vozili, si izberemo. VIL Smuk v nizkem počepu s prestopanjem v isto smer. Ta vaja je popolnoma slična oni, ki jo izvajamo v visokem počepu, samo, da jo izvajamo v globokem počepu. VIII. Smuk v menjajočem počepu: visok počep—nizek počep. Pri tej vaji vozimo naravnost navzdol ter izvajamo visoke in nizke počepe med celo vožnjo. V začetku izvajamo nizke počepe počasneje, ko smo sc pa nekoliko privadili brzine pa moramo gledati na to, da čim več nizkih poče pov izvedemo v eni vožnji. I. K-er. " Slike so posneto po Kumpovi knjigi Smučanje , samozaložba 1934. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki izgube naše nad vse ljubljene, nepozabne Rezike Ogrizek se nafprlsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so predrago rajnico tolažili v nieni dolgi in težki bolezni. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, preč. g. nadžupnikti Vajdi za poslovilni govor pri grobu, gg. zdravnikom dr. Lauriču in dr. Brabecu, upraviteljstvu krlževske in slatinske šole, slatinskim gasilcem za častno spremstvo, slatinskemu in domačemu pevskemu zboru za pretresljive žalostinke. Prisrčna zahvala Vsem za poklo-njene vence in šopke, in končno še vsem, ki so predrago g. Reziko prišli kropit in so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo. Tekma v slalomu VK. Skala, Jesenice, je priredit v nedeljo. dne 6 t. m. n a Roici tekmo v s,lalolnu zu klubsko prveu-! sivo, katere se je udeležilo skupno •20. tokMiova.leev. rro&a je bila tepodtana % vrli Klokii v «meni smnRke ' koče na tlo/.ei i,n se je prevoz,Ua dvakrat, Itffcl tekme je sledeči ]. Prač.ok Ciril l,5tt,:l (prvak kluba za 1. IflfUJIfd; " tleiTii Hubert J.0f(.'J: 3. K it trel k Lojze 2,110,7: t. Novak Jožo 2,12: S. Sclnva:h Frtid. 2,20,7,: t!. Betiedičič Marko 2,28,4; 1'rbur Slavko 2,41,5.. I./.SP, nlMtbOKO. v četrte*. I«, t. lil. ob 1T.S0 ob vezen sestanek vseh r.voznili s moških sodnikov v pisarni JZSZ v Kreditni banki. f.SK Hermes, molnsekeija. Od borova sej« se vr«i danos ob v pisarni načelnika. Rtoaitno za m mirno udeležilo. .... Obrni ilmr kolesarskega društva «l,.mhl)ana\ — V nedeljo, dno li. januarja 1.' t. -se ju vrMI "IX. redni občni r.bor kolesar-ikoBa društvu Ljubljana v Po-brun j a ti ob .-številni odele?,bi članstvu. iz imsutncznlli poročil funkcionarjev je bilo rasvldno, da je društvo v prolokleni letu imilno delovalo. Izvoljen je bil sle deči odbor: Predsednik Prešeren Jože, podpredsednik Pogačnr Leopold, lajn,tk Home Mirko, tnjalikov mi mestnik A.tižič lvn.ii, blagajnik UorSo Feliks. bili««« mikov namestnik Solim t., tehiri&nd referent lVgnčar Frane, nnmivstnlik Snirekur Nernmrd. OImNikmimi '.boru j-' prisostvoval tudi predsednik kolesarske podzveze LJu.li liane it. liatjej, ki je v daljšem govoril želel društvu .' ,, .. -------un7.ll. ......Akni >,,...n,.lt if.on. M1UI » IU1II i tli, <•.„. ..-i-«--,.*-. ... .............. sirskega športa. VREMENSKO POROČILO 7, dno S. januarja: Pokljuka: temp. —7, megleno, mirno. Xa 2n e.m stare podlago 5 eni novega silegn. nrfiič. Smuka do brn. Skakalnic« U porabila. 1'usli ttovl nad Jeseničanih v dolinah 2 cm snega, oblačno, severovzhodni veter. V višinah nud Iflflfl m sneži od časa do ča»a pršič. Stanje »nega- 30- »0 cm stare podlage tor .'» e.m pršlča. Smuka dobra. Xa višinah tuul 1500 m (Kobila, Bovška plan.) fifl eni stare podlage, 10 ein prlšiča. Sirnvkn prav dobra. Kofcc• temp. —12. V bližini koče TO cm Miog* Oblačno ,lvje, »muk« dobro. TELEFONtf:XO r. dne S. januarja: llisti ica-ltah. jezero: temp. —8, brez oblakov, vetrovno, sever, v dolini snoga ni. 1'lanlna na Kraju, Vo/lel: snega Sil cm, priifc. Smiikti prav dobra. nhd-jc-oro: temp. -0, lohlta mogllSh, mirno. Kranjska nora: snog« mi. Kisla najboljših smučarjev v smuku in shtfontu V vseh mogočih panogah že imamo razne liste najbolj $ih športnikov sveta, zakn.l hi jo pa ravno smučarji ne imeli! Sedat so .se pojavili tudi s lo listo. Tzgl,i'o. da je malo bolj pravična, knkor v drugih .sporlnih pano gah. Takole jo -»stavljena: Pr! ženskah je K. Krn tu (Švica), zmagovalka na FlSinlh lok mah v St.. Motit/a itn prvem mivstti; sledi j1 Vv-rttrtlnr A. Neaios lil naUi \ miuv F. Pfiiiir. Mali oglasi SETA vložki za celo družino Službo kuharice ali samostojne gospodinje iščem. - Imam večletno prakso in sem zmožna samostojno voditi vsa gostilniška in kuhinjska dela. Ponudbe pod »Poštena 331« na podružnico »Slovenca« v Celju. (a) 20 letno dekle z meščansko šolo išče službo prodajalke, blagaj-ničarke ali slično. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Stev. 298. (a) MMSL\ Dekle z dežele se želi izučiti za šiviljo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vsa oskrba 299«. v) llužbodobe Zdravo kmečko dekle staro 18—26 let sprejmemo kot učenko v kuhinji. Ponudbe na upravo »SI.« pod št. 290._b) Pekovski pomočnik r svojo koncesijo in kavcijo se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna služba 304« Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 Davčne zadeve prijave, pritožbe, informacije daje »Davčna poslovalnica«, Ljubljana, Miklošičeva 7, II. nadstr. d) Iščem posojilo proti vkniižbi na prvo mesto. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 296. (d) Za polno vrednost kupim na o-broke hranilne knjižice ljubljanskih zavodov. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plačam redno ia takoj 300«. d) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Liubliana, Gledališka ulica 12. (d) Telefon 38-10 Pouk English Lessons Učiteljica Angležinja - z večletno uspešno prakso v poučevanju angleščine, odda še nekaj ur. Dvora-kova 3-III, hiša Tonnies. EESS3 IŠČEJO: Lokale po možnosti v sredini mesta iščem za pletilno industrijo. Ponudbe pod »Primerno 302« na upravo »Slovenca«. m) Posestva Mlekarna vpeljana, s stanovanjem z nizko najemnino naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlekarna 322«. (p) Novo hišo z nekaj zemlje prodam. Cena 19.000 Din. Debevc Franc, Mokronog, (p) Hiša z vrtom popolnoma, nova, davka prosta, primerna za trgovino ali gostilno, naprodaj tik banovinske ceste v Moravčah. V hiši je vsa kompletna oprava in prostor s klepar, orodjem. Cena vsemu skupaj Din 160.000 ali 38.000 lir. Pojasnila daje Vavtar Janez, obč. tajnik, Sv. Križ pri Litiji. p) Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN • Liubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Glasba Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: Bosenriorler. Steinway. Forster Petrot. Holzl, Stingl original, ki so nesporno naihol jši I (Lahka precizna mehanika.) Prodaia lih izključno le sodni i/.vedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalog« vseh *lns-hcnlh Inštrumentov In Btrun ivnnfii Neveste gospodinje - obrtniki ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko Floriančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 [poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske. (1) Telefon 3934 PREMOG — DR VA KARBOPAKETE SLOVSA Kolez.jska ulica 19 Nov pletilni stroj »Regentin« prodam radi vojaščine za polovično ceno. Jožef Dobnik, Dolga gora 17, Šmarje pri Jelšah. (1) CviCck originalni dobite v Centralni vinarni v Liubliani Vaše bodoče Clsfllno sredslvo za vsakovrstne kovinaste predmete v Vašem gospodinjstvu je ►Servifopj Vat« dobite v vsaki železninski ali špecerijski trgovini. PERNICE izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega peria 220. 300 in 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri; RUDOLF SEVER Marijin trg 2, Liubliana Čudež! tega kurjega očesa ni več !" Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj, omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah v vseh lekarnah, drogerijah in parfumeriiah. Smuči in sanke kompletne - kupite najceneje pri izdelovalcu Fajfarju, Ljubljana, Trnovska ul. 25, telefon 34-10. Pumparce površniki, obleke, perilo itd. — najcenejše pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Brez posebnega obvestila V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma dobri oče, sin in svak, gospod Albin Draxler carinski uradnik v nedeljo, dne 6. januarja 1935 ob 19 po daljši, mučni bolezni, v 36. letu svoje dobe, v Zagrebu mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnika prepeljemo v Maribor in se bo vršil pogreb v sredo, dne 9. januarja ob pol 16 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 10. januarja ob 7 v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor, dne 8. januarja 1935. Antonija Draxler, soproga. Inge, hčerka. Franc ln Marija D r a x i e r, starši. Rodbina P1 e č k o. Adolf D r a x 1 e r , brat. E 1 z a D r a x 1 e r , svakinja in ostalo sorodstvo. PllOTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat. in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se boste sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklenica 14.— Din. (Reg S B 18117-32. Pošljite naročnino! Zahvala. Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega sina oziroma brata, gospoda B enhoviča Joškota se najprisrčneje zahvaljujemo preč. duhovščini, Šentjakobskemu pevskemu društvu za ganljivo petje, odposlancem trnovskih društev, trnovskim fantom in dekletom, vsem prijateljem in znancem, ki so rajnkega spremili v tako častnem številu. Zahvaljujemo se nadalje za po-klonjene vence in za v srce segaioča poslovilna govora gg. pevovodje Repovša in Kalina Karola. Ljubljana, dne 7. januarja 1935. Žalujoči ostali. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš brat oziroma svak, stric in stari stric, gospod Ivan Pehani dne 7. januarja 1935 ob 8 zvečer po mukepolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti, v 76. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo dne 9. januarja ob 3 popoldne iz hiše žalosti Šolska ulica št. 6 na novomeško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v frančiškanski cerkvi v četrtek 10. januarja ob 8 dopoldne. Novo mesto, dne 8, januarja 1935. Franc, Alojzij in Friderik, bratje. Franja Bubati roj. Pehani, sestra — in ostalo sorodstvo. i 9 lise za volane v različnih gubah Specielni entel ob'ek, volan, šalov ild. ^Utiranje - predtlskanle. Vezenje monogramov, zaves, perila. Navnden lin entel vložkov in eipk. - Hilro. lino in pocenil Mateh <$ Mikeš, Ljub iana (poieg hoiei« štrukelj) Kupimo vagonske pošiljke: Ia. strojno litino v komadih, ki se dajo lahko razbiti, po 9C para za kg in komerčno litino po 60 para za kg vse franko vagon Ljubljana Strojne tovarne in livarne d. d., Liubl.ana Zahvala. Ob izgubi našega nepozabnega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Zadnikarja Henrika nam je došlo toliko dokazov sožalja, vencev in cvetja, da nam je nemogoče vsakomur posebej se zahvaliti. Zato izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kar najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Dinku Pucu, čč. duhovščini, g. dr. Josipu Demšarju, uradništvu kr. banske uprave, sreskega načelstva, pošte Ljubljana 1 in zavoda za zaščito mater in dece v Ljubljani, g. upravitelju Selanu in g. Kovač Mariji. Naj jim Bog poplača! Ljubljana, 8. januarja 1935. Globoko žalujoči. Tekma okrog sveta42 S tega vidika pa s.o zapravile ladje vseh treh linij najmanj šest dind s pristajanjem v japonskih pristaniščih Nagasaki, Kobe in Yokohami, pa še z neizogibnim postajanjem lam. Ko bi bila kakšna možnost priti naravnost, to se pravi brez ovinkov iin postaj ostalih ladij v vmesnih pristaniščih, v Yokotiaiino, bi bilo z lahkoto dohiteti tam parobrod, četudi bi imel nekaj dnii prehitka. Najihitrejlša in najzanesljivejša pol bi bila vsekakor po zraku. Toda nobenega upanja ni bilo, da bi se v Pekingu dobilo kako letalo, ki bi bilo dovolj veliko za polet čez morje na Japonsko. Na-etavljenec potovalne pisarne je bil mnenja, da je to povsem izključeno. Iz Tientsina so bile sicer številne pomorske zveze z Japonsko, a nobena ni mogla priti v po-Stev, ker eo vozili od lani brez izjeme samo par-niiki z razmeroma neznatno hitrostjo, povrhu tega pa so prav tako pristajali v vseh vmesnih pristan i S6i'h. »AH se vam zdi nemogoče, da bi v Tienlsinu mogel dobiti kak.šmo ladjo s hitrostjo najmanj petnajst vozlov? Ce bi to bilo mogoče, bi se peljal v Kobe in če bi tam ne našel več «Tenjo Maruš v pristanišču, bi se pač po železnici peljal v Yoko-hamo za njo,« je vpraševal Ciordon. »Ako 90 stroški postranska stvar, bi to bilo prav lahko izvedljivo,« je odvrnil nastavljenec. »So pomorski vlačilci, ki zlahka dosezajo hitrost petnajst vozlov. Ako hočete malo počakati, pokličem Wkoj ladijskega posredovalca.« Naplavil je telefonsko slušalko na uho in ko je dobil zve&o, je nekomu na drugem koncu jel razi n en ti Gordonove želje. Nato je dolgo poslušal v slušalko, le zdaj pa zdaj je vrinil kakšen »yes« aLi »no«. Naposled se je le obrnil spet h Gerdonu in — ne da bi obesil slušalko — je dejal: »Mož pravi, da bi vam lahko presikrbel motorno jahto z osemnajstimi vozli hitrosti. Njem lastnik je tr enotno v Mandžuriji in je naročil, naj 6e odda jahta za nekaj ledino v v najem. S kapitanom in moštvom, štirimi ljudmi vsega vkup. Ako vam je prav, vas tu obišče ter se o 6tvari z vami natančno pogovori.« »AH right Ob pol dveh, ako mu je prav.« Bilo m-u je po volja in stvar je bila s tem zaenkrat urejena. Iz potovalne pisarne je odšel Gordion k vratarju ter prosil nastavljenca, naj vpraša miss Hurst, aLi bi jo smel za trenotek obiskati. Hotel jo je obvestiti o ponudbi Ah Maih Čanga ter jo hkrati posvariti, ker bi j.i mogla s te strani pretiti velika nevarnost. Naslavljenec je povedal, da je nviss Huirst odsotna. Pred nekaj minutami se je odpeljala na angleško poslaništvo. Well, potem jo pa itak sreča pri lumchu, kakor je bilo dogovorjeno. V misli zatopljen in poln svojiti načrtov je odšel Gordon v svojo sobo ter 6e preoblekel, da bi šel v mesto. Nekatere nujne spremembe svoje garderobe je bil izvršil že zjutraj v trgovini s perilom. Nato si je najel riško ter je po vratarju naročil kuliju, naj ga popelje na angleško poslaništvo. »Ali je miss Hurst še tukaj?« je vprašal, ko je taim opravil svoje; uradni posli niso dolgo trajali, ker velja v Pekingu za tujce konzularno sodstvo in eksteritorijalnost ter je poslaništvo broz vsake težave moglo izdati nov potni list. »Miss Hurst?« je vprašal poslanik, ki je bil tako prijazen, da je z Gordonom pri dobri 6inotki osebno urejal njegove zadeve. »Mislite na damo, ki so jo roparji ugrabili in ste jo vi rešili? Ne, ni še bila tukaj. Toda če jo vidite, ji le povejte, da imam zanjo nekaj brzojavk iz Londona. — Sicer pa sem davi prejel tudi brzojavko od zunanjega ministrstva. Želijo natančno poročilo o roparskem napadu na vlak. Za stvar se tudi osebno zanimam, to ee pravi, v svojem svojstvu kot poslanik. Zakaj takšni dogodki postajajo oezdalje pogostejši. Za Peking imamo sicer našo lastno stražo, toda v notranjosti dežele moremo prav malo storiti za varnost tujcev. Saj je kitajska vlada sama brez moči, ker nikdar ni mogoče natančno in z gotovostjo vedeti, kdo ima ravno slučajno vlado v svojih rokah. Sioer pa bo danes nemara dospel sem tudi vaš tovariš Clark. Včeraj je telefomično klical iz Ka-gama.« Po raznih kratkih pripombah se je Gordon poslovil. Dal se je nekaj časa voziti po mestu, da bi ujel vsaj bežen vtis o njeni. Proti poldnevu se je vrnil v hotel. Miss Hurst se še ni bila vrnila. Gondon je pogledal na u.ro: bilo je tik po dvanajsti. Njun dogovor radi lunoha je veljal za pol ene. Torej je morala priti kmalu. Sklenil je, da počaka nanjo v predsobi. Spustil se je v udoben naslonjač in začel je razmišljati o tem, kako sloje stvari. Toda komaj se je bil zatopil v svoje misli, ko je opazil Clarka, ki je ravno stopil v hotel. Pozdravila sla ee kratko, nekoliko zdržljivo, kakor ljudje, ki — ne da bi si bili osebno sovražni — vendarle skrivajo drug drugemu poglavitno, e čimer ee ukvarjajo njih misli. »Ali sle že imeli svoj luneh?« je vprašal Clark. »Jaz sem pravkar dospel z letaloun.« »Dogovoril sem se z miss Hurst za dvanasto uro trideset. Misli,111, da bo gotovo vesela, ako želite obedovati z nama.« »Well, toda dovolite mii, da si prej ogledam svojo sobo in da se tudi drugače nekoliko spravim v red. Dobimo se potem v jedilnici.« Ob srečanju izraženo pričakovanje se mu ni spolnilio, zakaj ko j-e nekaj minul po pol enih prišel v predsobo, je našel Gordona še vedno sa-• mega na svojem prostoru. »Miss Hunsl se še ni vrnila?« »Ne.« »To bi si bil moral misliti. Katera lady je še bila točna?« »Bojim 6e, da nekaj ni v redu.« »Kako pa to mislite?« Za hip je bil Gordon v dvonvu, ali naj pove Clarku o svojem srečanju z Ah Mah Čamgom in o njunem razgovoru. In ker je bil v dvomu, je rajši molčal. Za načelo mu je veljalo, da je opuščal vsako stvar, o katere smotrnosti si ni bil na jasnem. S tem načelom si je prihranil doslej mnogo skrbi in se obvaroval marsikake velike in male napake. Zatorej je hotel tudi zaneiprej ostati pri tem načelu. Sicer pa, koliko pa bi utegnil Clark koristiti Ethel in njemu? »Bojim se, da je naloga, ki jo je privedla 6em, v katero pa sani nimam pravega vpogleda, sprožila na drugi strani odpor, ki ee ničesar ne ustraši. Zdaj je že tri četrt na eno. Do ene bom čakal. Ako dotlej ne pride, vem, da se ji je nekaj primerilo. Sicer bi bila gotovo telefonirala iin opravičila svoj izostanek.« Kazalec na veliki uri je drsel naprej, počasi, minulo za minuto. /■ % j nirpjjov m n j I/O tiakflpnn* n LiJUbijaGi; K Jirgl CfiŽL ^vrla lololl. In«n Pnbntmn ¥ INJ >.HUW , ^ Urednik: Viktor Csnčič-