Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHŠ mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno M Din nediH|»ka Izdala celole no v Jugo-slavtfl HO Din, za Inozemstvo IOO D SLOVENEC p S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp. petn-vr.la mali oglasi po 130 ln 2 D.vetll oglasi nad 43 mm v t Sine po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem dela vršilca po IO O to o Pn većicm o naročilu popust Izide ob 4 zlulral razen pondellKa In dneva po prazniku UrednMiKo /e v Kopliarlevi ulici SI. 6 Ifi Uokoplal se nc vračalo, nefranklrana pt-чта se ne ч/»re/ema/o / Uredništva telefon il. 2® SO. upravnlštva it. 2328 Naše prokfetstvo Menda ni imela nobena država na svetu no svetovni vojni do danes toliko vlad, kol.-kor jih zaznamuje država SHS. Celo v državah, ki so imele prestati velike notranje prt; tresljaje, puče in revolucije, se niso izmenjavali kabineti tako nagloma in pogosto kakor pri nas. Naša država se jc stvorila ob popolnem soglasju treh narodov, nima nobe nih dinastičnih konfliktov, socialna nasprot-stva so primeroma minimalna, prirodna bo-gatst,va pa velika, tako da so prav v Jugoslaviji dani vsi pogoji za mirno in pozitivno delo na vseh poljih. Naše prokletstvo pa ie divje, nebrzdano, po osebnih in klikarskih vidikih usmerjeno strr>n''а1ог kolikor-toliko izpolnjuje? Ki se potem, ko sama prHe dc oblasti, zopet mora samo otepati opozicije, namesto da bi mogla od nie pričakoval, lojalne igre? Ki se sploh da voditi le od svo ječa strankarskega interesa, ne pa od čuta odgovornosti za celoto, katerega sploh ruma? Jugoslavija ima v desetem letu svoie^a obstoja za seboj že več kot dvajset vladi M a lokatera vlada je imela pol leta časa. da vlada. Če pa štejemo še ra?ne rekonstrukcije in izmenjave na posameznih ministrskih mestni, potem je povprečno vsak minister komaj tri mesece grel svoj stol. Vsak portfelj se zdi, je ustvarjen samo zato, da pride do njega čim več strankarskih kandidatov, ki nestrpno čakajo, kdaj pridejo na vrsto. Ali jc spričo tega možno kakšno resnično, nepretrgani resno in smotreno delo? Ali ni čudež, če se sploh kaj dela? Na vsak način delo, ki se mora v takih razmerah opravljali, ni veliko vredno m tudi ne more biti. Šef vlade je tud' vsakokrat drugi, vsaka vlada prinese novegT gospodarja, vsak ima druge poglede na delo uresničiti pa jih ne more ne eden ne drugi In zato pri nas po skoraj desetih letih razen usfi-e ni uzakonjeno ničesar trajnega, so storjeni povsod samo začetki, in vsake pol leti sc zamenja graditi nanovo, nakar se vrže orodje stran, da pridejo novi zidarji Vse je en sam provizorij, država pa kriči po delu, po usta-Ijenju razmer in po ustvarjenju trajnih in trdnih pogoi^v za boljšo gospodarsko eksistenco in neredek. Vse to zaradi tega, ker imamo stranke, ki se ne čutijo pred državo in ljudstvom odgovorne Ki jim je bog njihov in njihovih voditeljev »interes«, ne pa celokupnost. Ki ne poznajo nobene morale in lojalne borbe za obči blagor. Ki jim je edini in izključni cilj oblast, ki sodelovanja različnih v cn visok namen sploh ne poznajo, ki vse izven sebe izključujejo, in poznajo zavezništvo le za rušenje nasprotnika, in ko pridejo na vlado, za čim večje lastno okoristenje, za prevaro partnerja in za uničenje nasprotnika. Imamo vlado, ki jo je ljudstvo splošno pozdravljalo, s poštenim in resnim delovnim programom, ki ga je tudi začela uresničevati. Toda že prvi dan so se začele proti nji intrige od zunaj in od znotraj. Vlada je parlamentarna, demokratična, ima ali je vsaj imcia veliko večino, in komaj peti mesec je, odkar je na vladi in delu. Parlament ima dela ne zn pet mesecev, ampak za pet let. Imamo šefa vlade, ki delo na vso moč forsira, imanir prvovrstno moč kot zunanjega ministra, imamo resorne ministre, ki hočejo in morejo delati. Dosti boljša je ta vlada od katerekoli prejšnje- Ljudje so siti večnih sprememb, rekonstrukcij, kriz, siti do grla tudi vedno novih volitev. Vidijo, da se vlada pošteno trudi za izboljšanje uprave, gospodarsko sanacijo, davčne, socialne reforme. Pustite jo dela1.!, dajte ji miru, sodelujte! Ne!^ In najde se eden, ki začne kričati: Vlada |e reakcionarna! Jaz pa sem demokrat, sem za »seljačko demokracijo«, jaz sem navdušen za parlamentarizem, jaz sem proti lerorj-i fkaterega nikjer nil), jaz sem zoper... itd. itd.... sploh jaz sem edini demokrat v Jugoslaviji in kvečjem še eden!... In potem st združijo m razbobnajo po svojem tisku cel program, poln vseh zemeljskih in nebeških dobrot, obetajo demokracijo vseh demokracij, devljejo vlado čisto v nič, sebe pa napi- Uprava le vKopttarlevI ul.SI.6 * Cekovni račun: c/ubllana itev. I0.6S0 In 10.34? sa Inaerale, Saralevoit. 7563, Zagreb il. 39.OH, Praga In Don al iš. 24.797 Ширпа ЈшоМја" v skupščini propadla Sociialist Pete!an za Orlunaše iz Trbovelj in Seienbursove ulice Ves Davidovičev klub glasoval za vlado — V Demokratski zajednici je Davidovič v manjšini, zato jo bo razbil — S Pribičevičem tudi Davidovičevi prijatelji nočejo zveze — Edini socialist manifestira svojo zvezo z Orjuno in SDS r Belgrad, 3. febr. (Tel. »Slov.c) Položaj je nespremenjen. Ostavke demokratskih ministrov še niso sprejele. Po sedanjem stanju izgleda, da bo ta položaj trajal še par dni. Misli se, da se bo o usodi teh ostavk odločalo šele v torek. Če bodo ostavke sprejete, o tem je prezgodaj govoriti in delati kakšne kombinacije. Jutri se namreč sestane vodstvo Demokratske zajednice. Minister Spaho je danes zahteval od Davidoviča, da z ozirom na poslednje dogodke skliče sejo vodstva DZ. da bi se tudi tam to vprašanje razjasnilo. Davidovič je to zahtevo sprejel in sklical za jutri sejo vodstva DZ, katere člani so: Davidovič, Marinkovič, Kosta Kumanudi, Grga Angjelinovič, Veljkovič, Spaho, Hrasnica, Hadži Kadič. Po intencijah DZ ima vodstvo odločiti o vseh važnih političnih vprašanjih. Če bi se torej na jutrišnji seji predsedstva DZ vprašanje, ali ostanejo člani DZ v vladi, ponovno postavilo na dnevni red, bi ostal Davidovič v manjšini, ker je od leh njegovega mišljenja samo Veljkovič. Zato nekateri mislijo, da bo Davidovič sploh proti temu, da se stvarno o tem v DZ razpravlja, vsled česar bi se jutri izvršila likvidacija DZ in bi je tudi formalno ne bilo več. Tako demokratski klub, kakor muslimanski, sta o obstanku ministrov v vladi sk'epala in so njihovi sklepi znani. Večina demokratskih poslancev je prot', vsi muslimani pa so za. Pri tej priliki nekateri opozarjajo na dejstvo, da je Marinkovič v sami ostavki posebej naglasil, da je vstopil v vlado kot član DZ. Zato se tem krogom zdi verjetno, da bo vztrajal ua tem, da odloča o nadaljnem obstanku ministrov v vladi DZ, v katere imenu so bili ministri v vladi. Ni pa verjetno, da bi Davidovič ne uvidel tega praktičnega manevra. Zato ostane vse, kakor smo v včerajšnjem »Slovencu« poročali. Po otvoritvi formalne krize, ki se bo pričela takrat, ko se bo sprejela ostavka demokratskih ministrov, se bo prvo postavilo na dnevni red vprašanje koncentracije. Vsi krogi so soglasnega mnenja, da je koncentracija nemogoča. Ker druga delovna vlada ni mogoča, ostane edini izhod volivna vlada. Politični krogi so zelo z velikim zanimanjem opazovali dogodke na današnji skupščinski seji. Po včerajšnji sestavi skupnega izvršilnega odbora takozvane celokupne demokracije, se je pričakovalo, da se bo ta enotnost že danes manifestirala. Radi tega so tudi samostojni demokrati izzvali bojno glasovanje v skupščini. Pri tem so vsi demokrati razen nekaterih glasovali proti predlogu zastopnika celokupne demokracije.' Proti predlogu celokupne demokracije so glasovali tudi poslanci davido-vičevci. Nekateri trdijo, da se je že sedaj njihovo razpoloženje nasproti takozvani eelukupni demokraciji znatno ohladilo, posebuo pa so proti temu, da bi demokrati stopili v ožji stik s Pribičevičem. Sploh jc nerazpoloženje proti Pri-bičeviču in samostojnim demokratom tako, kakor sedaj ni bilo prod nobeni politični stranki. Zato ne bi bilo čudno, če bi z ozirom na ta Davidovičev korak tudi še demokratski poslanci stopili na drugo stran. Sicer tie političnega, pač pa precejšnjega značaja, je bilo na današnji skupščinski seji dejstvo, da je socialist Petejan pri tem glasovanju demonstrativno nastopu za Orjuno in vzel v zaščito voditelja Jev-gjoviča, ki jc znan slovenski in ljubljanski javnosti po izgredih, ki so sc dogajali v Ljubljani. Te njegove simpatije so tembolj čudne, ker je ravno slovensko delavstvo imelo največ prilike, čutiti poslanstvo Jevgjeviča in njegovih tovarišev. Obenem se ponekod misli, da se je socialist Petejan s tem opredelil za samostojne demokrate in hotel s tem manifestirati, da slovenski socialisti podpirajo takozvani blok celokupne demokracije. Na vsak način je ta nastop Pelejana značilen in z.a presojo politike socialistov važen. —o— r Belgrad, 3. febr, (Tel. »Slov «) Seia narodne skupščine je bila dopoldne zelo burna. Prišlo jc cclo do tega, da jc bil predsednik prisiljen prekiniti sejo radi velikega nemira. Opazilo se je, da dem. ministri niso več sedeli na ministrskih klopeh, kljub temu, da šc njihove ostavke niso sprejete, marveč v poslanskih klopeh. Zunanji minister Marinkovič ni bil navzoč. Enako tudi ne Ljuba Davidovič Pred dnevnim redom jc selj. dem. koalicija oziroma sedaj takozvana skupna demokracija poskušala izzvati nezaupnico vladi s tem, da je vložila nujen predlog zato, da se znani Dobroslav Jcvgjevič, urednik »Vidovdana« v Novem Sadu izpusti iz Glavnjače. Ta predlog je zagovarjal poslanec Srdjan Budisavljevič (SDS) tako-le: Predvčerajšnjim jc policija aretirala in v Belgrad pripeljala Jevgjeviča, ki jc velik patriot in je bil preganjan od avstrijskih oblasti. Zato je aretacija izzvala veliko ogorčenje. Aretiran je bil radi tega, češ da je na znanem shodu »Pred Spomenikom« (del belgrajskega mesta. — Op. ur.) delal nered in organiziral pretep, tekom katerega ic bilo več oseb težko ranjenih, mnogo pa lahko. Nato je poslanec hujejo do oblakov, kakor da nikjer drugod ni takih prijateljev ljudstva! In kdo so to? Politiki in stranke, ki so že lkskrat bile na vladi, politiki, od katerih so neKdteri vladali delj ko vsi njihovi nasprotniki, ki so imeli priliko, da pokažejo, kaj znajo, pa so državo le znvozili — stranke, pod katerimi jc korupcija bohotno cvetela, pori katerimi so pele batine, ki so državo globoko dtskrediLiralc! Danes pa se zahteva od ubo gega ljudstva, naj jim zopet poveri svoje Z4-upanje, naj jih smatra za naibolj pošl^nc, pravične. demokratične! Naj verjame, da sc bo P'-d njimi kakor po čudežu Jugoslavija izpre-mcnilu v paradiž! Tako ima »združena demokracija« liud. za norccl navajal, kako so intervenirali za Jevgjeviča, da pa intervencija ni pomagala in da je šc vedno zaprt v zaporu. Poslanec misli, da je to pričetek tega, da se SDS postavlja pod Ob-znano. V istem smislu jc govoril poslanec Kosa-novič (SDS), ki je posebno govoril o tem, kako je interveniral pri ministru. Pravi, da jc od notranjega ministra zahteval, da se sistira ta odlok. Minister ga je pri tem vprašal, kaj sploh pomeni sistirati. To zasmehovanje je notranjega ministra razburilo in jc dejal: »Vi, gospod mladenič, nikar ne obračajte besed.« Nato je pričel nepopisen hrup in prepir, ki so ga aranžirali radičevci s tem, da so razbijali po vseh klopeh. Vsled tega je bilo nemogoče slišati kako besedo. Preds. Peric jc prekinil sejo. Ko sc je seja zopet pričela, je notranji minister ponovil te svoje besede, in pravi, da misli, da ne more biti za mladega človeka prav nobena žalitev, če se reče »gospod mladenič«. Kosanovič je nadaljeval svoj govor in govoril o neki gospe Čcrnjavski, ki jc bila v tajništvu SDS, pa so jo istočasno aretirali po nalogu tajne policije. Zahteva, da se oba slučaja takoj preiščeta ter da se zaprti izpuste. Nato jc dobil besedo socialist Petejan, Zanimivo je, da sc noben drug poslancc Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako bridki in žalostno. Ali ne pomisli nihče, kakšno ogromno škodo prizadeva nebrzdana strankarska politika brez vsakega državnega vi-^'ka državi? Da naš ugled pred svetom radi tega trpi neprecenljive izgube? Naj bi nas iz-modrilo vsaj pisanje naših zunanjih nasprotni kov, ki škodoželjno registrujejo in seveda las Ilai:,', ki je te dni umrl. L. 1917. je bil vrhovni poveljnHt angleške armade in po zmagi postal maršaL razen SDS in radičevccv, ni javil k besedi, pač pa je to smatral Petejan za potrebno. V zbornici je nastalo splošno veliko začudenje, kako more socialist nastopiti v obrambo Orjune« Radi tega so tudi poslanci Jugoslovanskega kluba z živahnimi medklici opozarjali Petejana, da nikakor ni na mestu, da se v parlamentu predstavlja kot branitelj Orjune. Ko je Petejan izgovoril prve besede, so padli klici: »Go« vorite raje o Trbovljah, kako so tam umorili delavca Fakica.« »Ali ste pozabili, da so Orjunaši vlekli svojo žrtev do kamnoloma in jo ustrelili kot živino, danes pa hočete igrati vlogo branitelja Orjune. Kar vstopite v Orjuno.« Petejan je ostrmel. Klici naših poslancev so ga presenetili. Poslanec Zcbot kliče: »Gospod Petejan, kaj vam je zaprlo sapo? Le nadaljujte. Le korajžno se postavite na branik Orjune.« Nato je Petejan prebral bolj tiho zelo kratko izjavo. Ni govoril o bedi delavstva, ampak sc je izjavil proti aretaciji Orjunaša Jevgjeviča. Pod vtisom krepkih medklicov naših poslancev, je izgovoril vsega skupaj 13 stavkov. Nato je odšel iz govornicc. Poslanci pa so mu klicali: »Zakaj se niste niti z bescdico upali govo* riti o žalostnem umoru delavca Fakina?« »Živijo social;stično-orjuDaška unija!« Po tem •*»-=* nastopu socialista Pete* jana jc dobil besedo Pavle Radič. Namesto, da b: se zahvalil za batine, ki so jih radičevci dobili ravno od Orjune, se je zavzel za sprejetje resolucije. Pred glasovanjem je dobil besedo notranji minister Radovič in izvajal: Narodni poslanec Rado Budisavljevič je zahteval od mene, da mu dam podatke o aretaciji Jevgjeviča. Zadnjo nedeljo bi se imel vršiti meeting, na katerem naj bi se obsodil Pribičevič radi svojega govora, ki ga jc imel v Zagrebu. Okrog 10 se je približalo Spomeniku, kjer se je vršil mecling, več ljudi, ki so imeli žepe polne kamenja. Po poročilu, ki sem ga dobil, so ti ljudje pričeli metati kamenje. Na opomin policaja je Jevgjevič nadaljeval % metanjem kamenja. (Pribičevič protestira. —i Skupščinski predsednik ga opominja. — Pribičevič »Vi ste častitali kraljici Dragi!« Radikali kličejo: »Vi pa Francu Jožefu!« Pričeli so sc burni protesti.) Radovič nadaljuje, da j« Jevgjevič kaznovan za tri kaznjtva dejanja (Stjepan Radič začne protestirati in kričati, vsled česar ga predsednik opominja s pismenim ukorom.) Jevgjevič je bil o obtožbi ob-, veščen od sodišča in bo že danes predaš sodišču. Notranji minister nato prehaja na slučal Černjavske. Aretirana jc bila po nalogu tajne policije. Osumljena jc bila kot nepatriotična in je bila radi tega izgnana. (Nastas Petrovič: »Izgnana samo po tem, kar jc poročala o njej tajna policiia. Tako se nc sme delati.« Medklic iz radikalnih vrst: »16. septembra, znanega dne, si tudi ti nekaj takega malega storil.«) Notranji minister izjavlja, da nujnosti predloga ne sprejema. Večina je nujnost od« klonila. Namesto da bi skupščina delala, sc je današnja seja končala s tem, da sc jc govorilo o delovanju znanega Jevgjeviča. Seja jc trajala do pol 1, nc da bi sc sploh prešlo na dnevni red. Popoldne jc bila druga seja, na kateri je prišel v razpravo zakon o izenačenju neposrednih davkov v podrobnostih. Pri prvem poglavju sta govorila proti zakonu o izenačenju davkov socialist Petejan in Pavle Radič kot poročevalec manjšine. Pri glasovanju je bilo prvo poglavje sprejeto. Pri tem se je videlo, da so za vlado glasovali skoro vsi demokratski poslanci, ki so bili navzoči. Pri razpravi o drugem poglavju jc prvi govoril demo* Zidarski nolir absol. gradb strok, šole išče službe. Ponudbe na upravo pod: Samostojen. Seiiive v inestu in na deželo, strokovno in na ,cenejše potom Slovenija transport Ljubljana Miklošičeva cesla št. Telefon št. 2718 Sobo in kuhinjo iščeta dve osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca^ pod šifro »Dve osebi^. čebulček nudi Fran Podač' ik, Ljubljana, Dunajska cesta 36, trgovina s semeni in deželnimi pridelki. 720 Licitaci'a ! V soboto 4. febr. se proda pri špediciji Rin'inger dobro ohranjeno pohiš vo, kakor- postelja, zofa, ko-moda itd. 758 Fižol za j c 1 o nudi najceneje SEVER & KOMP., Ljubljana. 881 Čedna trgovina v promet, industr. kraju, primerna za sa"-ostoječo os^bo, naprodaj. Donaša 20ГО Din mesečno. - Potrebno 30 000 Din - Ponudbe pod »Lahek Do-;el štev. 898« upravi »Slov.j Poravnale naročnino? NajDoi si ! / \ hoitst Cebm, Wolfova 1/2 Hrastove ^■ут-Уу^ //ase t... W Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavi'e Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Sladek mošt brezalkoholen, in 12 vrst najfinejših sokov — nudi Bre7aIkohol produkcija -Ljublj., Poljanski n. 10 a. Poiezni s::: t-obol, vratohol in bolezen želodca odstrani v ktatkem času izborno < edst"0 »INKA « žganje. S poštnino in zabojem: 3 (teki. 45 Din, 6 stekl. 10 Din, 12 stekl 125 Din, 24 s ckl, 240 Din. - Ra?po-• ia- Lekarna ori Sveti Troiici Mr. S. Š1KIČ, Dol. Lendava, Slovenija. Cenj. čitateiem se Driooiwo nas'edn?e tvrdke Ivan Križnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. 8 IVAN JAV0RN1K таам ubtiana domobranske i stojnic* oolou Imatsbega mosti »laž Jančar EHtShUI itubifona, eree Dezoina inkaroa nn Mar Homuaa Mr. oh. M.Leustek . uot'ani Resi ev. est. K. Pečenko trgovina vseh vrel uenjii n ('•(•vi larskili pol rpliSMn . uol eno Sv Petr. test? 31 PKISTOL & BKICELl -rkoclikar'B Liublane Restieva c. 4 - Sv. Petia i 3S I e el 290K (Jstan l°0 franc Ocvlrh mesar i ubl'ana. Pol'anska cesta 5; šolski drevored' KOiiACIl & JftPELJ rgovln> - spei n aussersten Stunden, Faslen-predifUen iiber das Leiden und Sterben Jesu Christi. 214 str., nevez. 56 Din Mut, D. W., Leidcn hat Fwie'keitswert. 93 str., nevez 17.50 Din. Oben^orfer A., Die ^eelenleiden .lesu. 7 Fastenpredigten. 79 sfr., nevez. 32 Din. Oberhammer Dr C., In Leid urd Sieg. Liturgischu Tages- gedanken. 34П str., vez. 65 Din. Obvvecer J., Das B'ld des n'-Ureuzigten Erlosers. Faslenpredig- tcn. 64 str, nevez 18 Din Obwrder .1. Oelbergstunden. Fastenpredigten. 48 str., nevez. 13.50 Din. Obvveger J., Jesu Leiden und dor Siinde Frucht. 6 Fasten- predirften 130 str, nevez. 18 Din. Rešile C. P.. Die Siinde. Fastennrpdirften. 75 str nevez. 26 Din. Rieder K., ^ottes СгаЛечги' u"d die ArtvoH Menschen- seele. F.-tst"r>honiil>en. 58 str., nevez 20 50 Din. Strrbele G.. Unter den Porfaien d<-s blutigen Karfreitags. Passionsbilder. 61 str., nevez. 25 Din. Tonfelen Dr. J, Der Heilpnd 0m Oelber* "nd die moderne Welt. Fastcnri-pdirttpn. '04 str, vez 47 Din Tonrfelen Dr. J., Im P^lst' Fya*-gplinms. Homilien und Predirften — Der Ostprkreis. 161 str., vez 70 Din. Vogt J.. Troste mein Volk. Fastenpredigten. 128 str. nevez. 34 Din. Vorlilscheck A., Der OemeinschaH^odanke im Vaterunser. Fastenvortrage. 99 str., nevez. 38 Din. H Z sjsakim cfnem se lahko naročite na „SLGUENCH" Zadosfu'e drpisnica z natančnim nas'ovom HI iTi veselic iki umis\ te v hiši če so nabavi $j|a|||j $(ГО| znamke Gr tzner n Adler v izbiri naikrueneiših oprem samo pri Josip Petelincu l.fubljana blizu Prešernovega spomenika 15 let n.*> garancija Pouk vezenja brezplačen Ing Gvidon Oulič: Parni stro? in Darna turbina. Navodila za slroimkc in obrcitovodic parni! obralev — Vezana knuge stane 80 Din. jugoslovanska knjigarne v Ljubljani. Moja iskreno ljubljena žena, moja zlata Nuša je včeraj po dolgotrajnem težkem trpljenju za vselej zatisnila svoje tihe, dobre oči. Pogreb bo v Begunjah na Gorenjskem v petek, dne 3. februarja ob 11. uri dopoldne. Mir in pokoj njeni lepi duši. V Ljubljani, dne 1. februarja 1928. Dr. Ivan Rob?da. trafešv. ... •■•>•'.• >» - ••.V;-'1 • • Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod Valentin Urbančič kovaški mojster, hrni posestnik, načelnik Zadruge kovinskih obrtov itd. dne 2. februarja po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 4. febr. ob Mi 4- uri popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica 19, na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi mu blag spomin. — Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 3. februarja 1928. MARIJA URBANČIČ, soproga. — VALENTIN, SLAVKO in STANKO, sinovi — PAVLA poroč. PLANINŠEK, MIHAELA, hčeri. — HELENA roj. ČRNIVEC, BERTA roj. OBREKAR, sinahi. — SLAVKO PLANINŠEK, zet, — Vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI 1'0 IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Н|Сн kupim, 2 do 3 sobe z vrtom, v trgu ali v bližini mesta in železn. postaje v Sloveniji. - Ponudbe s ceno upravi pod št. 890, Mednarodni uelesejem v Lyonu 5. do IS. marca *9Z8. Vinogradniki l!!l držav — Kupci 47 uaroduosti. Razstavni kutalos (700 Htraii') je izšel Cona lfl franc. lraiikov. — Stanovanju na razpolago. Naslavljajte ua: Folre de tyon, Service D. S. Hotel de V*ile, Lvon. 51 Sir H. Rider Haggard: Kleopatra, egiptovska kral'ica. Deveto poglavje. Harmakis v zaporu. — Zaničevanje dvornice Kar-mion. — Harmakis zopet prosi. — Prihod Kvinta Delija. Dolgih enajst dni so me imeli tako zaprtega v moji sobi. Ves ta čas nisem videl drugega kakor straže pred vrati, sužnje, ki so mi molče prinesli jedi in pijače, in Kleopatro, ki je zelo pogosto prihajala. Pa dasi mi je mnogo govorila o ljubezni, mi vseeno ni hotela ničesar poveddti, kaj se je z menoj godilo. Prišla je prav različne volje — sedaj vesela in smejoča, sedaj polna modrih misli in besedi, sedaj zopet samo strastna, in v vsaki volji sem našel nov čar. Obilo je govorila o tem, kako naj ji pomagam narediti egiptovsko deže'o veliko, zmanjšati bremena ljudstva in pregnati rimske orle. Dasi sem jo izprva težko poslušal, ko je tako govorila, me je polagoma vedno bolj oklenila v svoje čarobne mreže, iz katerih ni bilo rešitve, in moj duh se je ujemal z njenim. Tedaj sem tudi jaz nekoliko odprl svoje srce in ji tudi razodel nekoliko o svojih načrtih, ki sem jih bil zasnoval za Egipt. Vse je kazalo, da me je z veseljem poslušala, pretehtavala vse in govorila o sredstvih in načinih ter mi pripovedovala, kako hoče očistiti vero In popraviti starodavne templje in zgraditi bogovom nove. Vedno bolj mi je segala v srce, tako da sem jo naposled, ko je bilo vse drugo zbežalo od mene, začel ljubiti z vso neizčrpano strastjo svoje bolne duše. Drugega mi ni preostalo kakor Kleopatrina ljubezen ln jaz sem ovijal svoje življenje okoli nje in premišljeval nad njo kakor vdova nad edinim detetom. Tako jc baš povzročiteljica moje sramote poslala moje vse. moja najdražja stvar, in jaz som jo ljubil z močno lju- beznijo, ki je vedno bolj naraščala, dokler ni po vsej priliki pogoltnila preteklosti in mi naredila sedanjost kakor sanje. Ona me je bila premagala, ona me je bila oropala časti in me pogreznila do grla v sramoto, jaz pa, ubogi propadli zaslepljeni bednik sem poljuboval palico, ki me je tepla, in bil pravi njen suženj. Da, še celo sedaj, v onih sanjali, ki pridejo, kedar spanje odpre tajno srce in izpusti njegove grozote, da prosto tavajo po odprtih sobanah misli, se mi zdi, da vidim njeno kraljevsko postavo, kakor sem jo prvikrat videl, ko prihaja z razprostrtimi rokami in sc ji v očeh sveti svetloba ljubezni, z odprtimi usti in vihrajočimi kodri in z obrazom, na katerem je utisnjen izraz največje nežnosti, kakoršnega je samo ona mogla imeti. Še vedno po vseli teh letih se ini zdi, da jo vidim prihajati kakor je prvikrat prišla, in še vedno sc zavedam, da je ona bila neizrekljiva laž! Tako je prišla tudi neki dan. V naglici je bila zbežala, tako je rekla, z velikega zborovanja, ki je bi'o sklicano glede Antonijevih vojsk v Siriji, in prišla je, kakoršna je bila zapustila zborovanje, oblečena v kraljevska oblačila z žezlom v roki in zlato krono na glavi. Sedela je pred menoj in se smejala. Naveličala se je bila poslušati odposlanec, ki jih je sprejela na zboru v avdijenci. ter jim rekla, da jo kliče od njih nenadno sporoči'o. ki je pravkar dospelo iz Rima; in ta šala sc ji je zdela imenitna. Nenadno je vstala, vzela krono z glave in jo položila ineni na glavo: na ramo mi je ogrnila kraljevski plašč, dala v roko žezlo in sc priklonila pred menoj. Nato sc jg zopet nasmejala, me poljubila na uslnice in rekla, da sem v resnici njen kralj. Spomnil pa sem se, kako so me bili kronali v dvoranah templja v Abutisu, in sc tudi spomnil na tisti venec iz cvetlic, kojili vonj me še sedaj ni zapustil, sem vslal vos bled od togote, vrgel ves kraljevski nakit raz sebe in jo vprašal, kako da se drzne tako norčevati iz mene — njenega ujetega ptiča. Ona se je umaknila od mene in jaz mislim, da sem bil takšen, da je bila vka osupla. : Ej, Harmakis,« je rekla, ne jezi se! Kako veš, da se norčujem iz lebe? Kako veš, da ne boš v resnici faraon?« Kuj hočeš reči s tem?« sem rekel. /Ali me hočeš vpričo Egipta vzeti za moža? Kako morem drugače biti sedaj faraon?< Povesila je oči. »Morebiti, predragi, te res nameravam vzeti za moža,« je rekla prijazno. Poslušaj,.: je nadaljevala: Vediio bolj blediš v tej ječi in tudi malo ješ, Ne ugovarjaj ini! To vem po sužnjih. Držala sem te tukaj, Harmakis. zavoljo tebe, ker si mi tako drag, in zavoljo tebe in zavoljo tvoje časti moraš na videz še vedno biti moj ujetnik. Sicer bi te umorili — resnica, skrivaj umorili! Vendar se ne moreni več tukaj sniti s teboj, in zavoljo tega ti dam jutri svobodo v vsem razen po imenu in ti boš zopet na dvoru kot moj zvezdoglod. Povem ti tudi, zakaj to — ti si se namreč spokoi il in očistil; in dalje, tvoje napovedi glede vojske so bile resnične — v resnici so bile, dasi nimam vzroka, da bi ti izrekala zahvalo zato, ker si prikrojil svoja prerokovanja tako, da so prijala Ivoji stvari. Sedaj pa zdravstvujl Moram se namreč vrniti k onim resnobnim odposlancem; in ne razsrdi se tako hitro, Harmakis, kajti kdo ve, kaj se utegne zgoditi med teboj in menoj?.. Narahlo mi je pokimala in odšla pustivši me v mislih. Ako me namreč ni ljubila, me je vseeno imela rada in se me dotle še ni bila naveličala. » Drugi dan Kleopatre ni bilo; Prišla pa je Kar-mion — Karmion, katere že izza usodepolne noči propasti nisem bil videl. Stopila jc v sobo in stala pred menoj bledega obraza, povešenih oči, in prve njene besede so bile pikre. Oprosti mi. je rekla s svojim prijetnim glasom, da sc drznem (»riti k tebi na mesto Kleopatre. Anipak ne boš dolgo čakal na veselje, kajti prav kmalu jo boš videl.« ЕШЕШ X C c s s s > c J. c — ■t (/. > Ф ~ 77 5 l S "S tč • P сл « — ф C N L a S /s z •c Č o > '&. ® n B & O n (« 2. M £ A fl D Si w » Г 1 a. N tc ft — < _ * X n w * -1 N F. n cr f 1« F 111=111= Za Jugoslovansko Uskarno v Ljubljani. Kaicl Cci. l2dHjateli di ti. Kulovec, IJrpdnik: franc. IcncefUavt Medtem ko j« v .St. Moritzu v tivici ua višku zimski spori, s« bogati Angleži kopljejo na obali Madeire, kjer solnce pripeka s poletno vročino. Med gosti si« tudi Lloyd Oeorge in bolgur. ekskralj Ferdinand. ameriškega konzulata ček za 7000 dolarjev, ki mu jih je zapustil neki njegov sorodnik v Ameriki. Povedal je tudi, da se je vozil z avtomobilom in da je za vožnjo plačal 300 dinarjev. Dne 26. pr. mes. je prosil za dopufl, češ, da mora odpotovati v Ljubljano in si tam preskrbeti potrdilo pri sodišču, da je res pre j«*l 7000 dolarjev kot dedščino. Horvatu se je zJelo vse skupaj zelo sumljivo ter je vso rec sporočil kriminalni policiji. Pri zaslišanju je Vinko Sever izpovedal, da jc njegova ma'.' Marija Sever, stanujoča na Viču št. 99, podedovala od svojega brata ki jc umrl v Ame-riKi 1. 1925., znesek 7000 dolarjev in da jc njemu poklala ček za 35 dolarjev. Policija je ugotovila, da si ie Sever vse sam izmislil. Ne- katerima je bil preje v ozkih stikih protifa-šizma. Pittigrilli pravi, da se je na nekem avtomobilskem potovanju v Francijo izjavil takoj po prestopu francosko-italijanske meje proti fašizmu in duceju. Razentega so mu bila predložena štiri, od njega na pisalni stroj natipkana pisma, ki vsebujejo slične izjave. Pit-tigrilli je dokazal s pričami, ki so se udeležile tega potovanja, da jo Jona sam držal pro-tifašistovske govore na francoskih tleli, katere je potem pripisal svojemu protivniku Pitti-grilliju. Še slabše se je odrezala pisateljica Amalia Guglielminefti. Kajti Piltigrilli je dokazal, da so bila protifašistovska mesta v njegovih pismih dostavljena pozneje z drugo pisavo, torej ponarejena; Obtožite! jica je skušala Bes radi slab:h spričeval V poslednjih dnevih je pred razdelitvijo semesterskih spričeval izginilo iz Budimpešte nič manj kot 50 srednješolcev. Budimpešfan-ski detektivi in oni iz pokrajinskih mest so se vrgli na zasledovanje beiuncev in so jih kmalu večino našli in pripeljali nazaj domov k staršem. Upajo, da bodo v kratkem prišli nn sled tudi ostalim. Tako izgledajo amerikanske študentke. Te tri stopnice nadebudno ameriške ženske inludcži so M podale to dni v deputariji k Conlidgen. Bogata črni su?n!a Tc dni je umrla v državi Kentucky v mestu Letingtonu v Zedinjenih državah zamor-ka Ellcn Daviš, ki so jo imenovali najbogatejšo črnko juga. Ona je bila dolgo let sužnja. Njen zadnji gospodar, neki veleposestnik, pri katerem je ostala tudi potem, ko jc bilo suženjstvo odpravljeno, ji jc' zapustil po svoji smrti 500.000 dolarjev. Čudežno drevo >Bombay Chronicle-: piše o čudežnem drevesu v indijskem mestu Mizore, Vsak večer se zbira tam velika množica radovednežev ki gleda — kako gre drevo spat Čim ugasni zarja, se prične drevo počasi nagibati in opolnoči leži na tleh. Ob eni uri so drevo Zopet polagoma dvigne in se zravna ob solnčnem I vzhodu. Rastlina sama je navaden banijau. Gospa \Vellington Koo na kitajskega poslanika na Л"шцц, Up kitajske lepotice. UmrSa duhovnika f Martin Nemanič. Umrl je včeraj 3. februarja 1928 ob pol petih zjutraj v Želebeju pri Metliki g. Martin Nemanič, župnik v p. Pokojni je bil rojen 19. oktobra 1863 in v mašnika posvečen 19. julija 1890. Služboval je kot kaplan v Kostanjevici, Spodnji Idriji, Hrenovkah, Mirni peči in na Čatežu ob Savi. CJd leta 1900 do svoje upokojitve je bil župnik v Brusnicah pri Novem mestu. — Pokoj jo rajni užival zadnji čas v Kamniku. Pred par dnevi je šel v Zelebej, da bi poročil hčerko svojega brata — oblastnega poslanca, a ga je še pred poroko zadela kap. Pogreb bo danes ob dveh popoldne v Rosalnicali. f Franc Lekše Na Polzeli je umrl v petek ponoči g. Franc Lekš.e, župnik v pokoju. Rajni se je rodil 27. januarja 1862 na Rečici ob Savinji, v mašnika je bil posvečen 16. junija 1888. Od leta 1897. pa do upokojitve je bil župnik v Lučah. Pokojni je bil dolgo vrsto let dopisnik "Slovenca«. Truplo bodo danes prepeljali v Luče, kjer bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne pogreb. Oba pokrjna gospoda priporočamo posebno duhovnim sobratom v molitev. 9 letni deček izpil poldrugo stek.emco žgania en umri Težka in po svojih okoliščinah nenavadna nesreča se je pripetila te dni v Zemunu. Devetletni dečko Stevan Joksimovič je brskal po domačem stanovanju v času, ko staršev ni bilo doma. V jedilni shrambi je poleg raznih slastnih prigrizkov našel tudi steklenico žganja, tako zvane »Klekovačec. Dečko jo radovedno odpre in pokusi. Alkohol je takoj učinkoval; otrok je pil dalje in izpil iz steklenico vse žganje do dna. V popolni pijanosti je zgrabil še za drugo steklenico in jo nastavil k ustom. Neki Stevanov sošolec, ki je prišel slučajno blizu, je našel svojega prijatelja v jedilni shrambi, ko je popolnoma bled iu s steklenim izrazom v očeh sedel na tleh. Na vprašanje: i Kaj počneš vendar«, je Stevan mesto odgovora nekaj nerazumljivega za-jecljal. Prestrašeni tovariš je alarmiral sosede. Stevana so iakoj prepeljali v bolnico, vendar pa je bila vsa pomoč zdravnikov brezuspešna Otrok se je sicer za trenutek zavedel in povedal, kaj je storil, nakar ga je zopet prijel grozen krč. Dečko je po dve uri trajajočih mukah umrl. „Amerška dedšč'na" Upravitelj nadškofijskega doma v Zagrebu g. Slavko Horvat je opazil, da je pričal 20ietni sluga Vinko Sever, doma z Viča pri Ljubljani, naenkrat živeti na razkošen način io pripovedovati o svojem bogastvu, dasi je bil r;ven kot miš. Pred dnevi se jc vrnil domov pripovedoval, da mu je izročil sluga Španka gdč. de Alvarez. najhitrejša smučarka v St. Moritzu. Ženo vreel skozi okno Zakonca Miehel v Parizu se že dolgo časa nista mogla sporazumeti glede odgoje njune 15 letne hčerke Henriette. Radi tega vzroka je večkrat prišlo med njima do burnih prepirov. Ko se je mlada Henrietta nedavno zopet vrnila sama pozno zvečer domov, jo je oče pokaral in jo hotel kaznovati. Mati pa je vzela hčerko v zaščito. Prišlo je do ponovnega burnega prepira. Mož je v besnosti pograbil ženo in jo vrgel skozi okno tretjega nadstropja. Reševalno društvo je prepeljalo gospo Michel v brezupnem položaju v bolnico. Ni hotel najemnika V mestecu Kravarnu pri Moravski Ostravi na Češkoslovaškem je živel star samec v majhni hišici. Znan je radi svojih čudnih navad. Ker je tudi v tem malem mestecu veliko pomanjkanje stanovanj, je oblast določila, da mora starec vzeti v svojo hišo sostanovalca. Ker pa starec ne mara nobenega stika s tujimi ljudmi, je rajši prežagal trame, ki so držali ostrešje, in s tem zrahljal prej zelo trdno stavbo. Ob velikem viharju se je te dni hiša porušila. Starec je s tem zadovoljen, samo da ni dobil nobenega podnajemnika v hišo! ----i j* * Peter Lnnn in Digby Raeburn, 13 letna športnika, ki sta dosegla v St. Moritzu r&» kord v smučarski tekmi za mladoletno. Poročni prstan v krompirju Neka žena v nekem nemškem mestu je izgubila pred 15 leti svoj poročni prstan pri poljskem delu. Ko je nedavno lupila krompir, je odkrila v njem svoj poročni prstan, ki se jo čvrsto zrastel s krompirjem. "ver je nato preklical "svojo prejšnjo izpoved in pričel zopet lagati, češ, da ga je bilo sram priznati, kje in kako je dobil denar, da pa |C dobil od gotove osebe za neko nečastno dejanje 1000 Din. Policija je razkrinkala tudi le laž. Končno se je Sever udal in priznal resnico Dne 5. junija je potom časopisnega oglasa našel mesto sluge v nadškofijski palači Nekaj dni za tem, ko je dobil mesto, je pričel razmišljati, kje bi kaj ukradel. Tik pred Bo žicrm je vzel iz odprtega predala ceremoni-jarja Staziča 100 srebrnih kron. Malo po novem letu je ukradel iz žepa prof. dr. Milana IvSiča 1600 Din, nato pa zopet 145 Din. Iz odprtega predala profesorjeve pisalne mize je vzel raznih cekinov in inozemskega denarja tci dragocenosti v skupni vrednosti 5545 Din. Najprej je prodal ukradeno zlato kolajno za 40 Din, nato srebrni revolver za 220 Din Srebrni denar in cekine je prodajal nekenri zlatarju, pri katerem jc tudi kupoval darili svojim dekletom. Končno si je kupil še gramofon s ploščami. V njegovem stanovanju so pri preiskavi našli še mnogo iz nadškofijske poiače ukradenih predmetov. Denar je za-pi vil večinoma v veseli družbi. Sever je bil izročen sodišču. Ka* stori ljubosumnost Kaj vse se lahko dandanes pripeti človeku v Italiji, kaže dogodek znanega italijanskega pisatelja Dino Segre, ki se skriva pod psevdonimom Pittigrilli. 11. januarja je prišel zvečer v Rim, kjer je predložil svoje novo delo glavnemu fašističnemu tajniku Turatiju in drugim strankinim veličinam. Toda že lia turinskem kolodvoru je bil aretiran in prepeljan v zapor. Deset dni je bil pridržan v za- sprva lagati, toda končno je lo morala priznati, da je iz ljubosumnosti ponarejala Pitti-grillijeva pisma in jih izročila Joni. Radi te spremembe v procesu je bil Pittigrilli po drugem zaslišanju spuščen, Guglielminetti pa je bila radi ponarejanja zaprta. Trgovina z dekleti Zveza narodov je, kakor smo že poročali, izdala izčrpno pordčilo tozadevne ankete strokovnjakov, ki so preiskali trgovino z dekleti, katera se izvabljajo v hiše sramote, katerih je veliko v Indiji. Nihče ne ve nobenih vzrokov, ki bi pojasnili ta čuden ројач ki se ponavlja dnevno vedno ob istem času. Perpetuum mobile Vsakega, ki se je količkaj bavil s tel* niko, je vedno zariinial problem večnega gibanja, tako zvani :> perpetuum mobile«. Švicarski časopisi poročajo, da je izumil neki urar v Neuchatelu uro, ki predstavlja princip večnega kretanja. Ura se giblje vsled sprememb temperature in pritiska zraka. Kor pa poru in ves ta čas ni vedel, zakaj. Končno je bil pripeljan pred komisijo, ki odloča o političnem izgnanstvu. Šele tu je zvedel, da sta ga obtožila njegov prejšnji sodelavec Anselmo Jona in pisateljica Amalia Ono-lifd»r>m"tti, s Mednarodne visokošolske smučarske tekme v Cortini d' Ampezzo. Start g. Ogrina (26). — Sodnik dr. Gurtner (X). — Predsednik mednarodne visokošolske konfeden* cije dr. Mallini (XX). kjer morajo na oderuške obresti služiti v svojo dušno in telesno pogubo denar za špekulante, ki se s tem poslom bavijo. Poročilo, kojega drugi del je pravkar izšel, navaja Argentinijo kot ono deželo, kamor se trži največ deklet v svrho prostitucije, potem Brazilijo in Urugvaj. V Buenos Airesu je najmanj 600 hiš sramote. Policija pozna okoli 5000 moških, ki se bavijo s trgovino z dekleti. Začuda pa vlada absolutno nič proti temu ne stori. Drugače Urugvaj. V Monte-videu se v 147 hišah sramote nahaja 250 ino-zemk. Predsednik republike je letos predložil i oster zakon zoper trgovino z ženskami. bodo te zračne spremembe obstojale, dokler bo obstojal svet, bo morala njegova ura it} principielno do konca sveta. Izumitelje konstruiral že več ur po tem principu. Ena od njih gre brez navijanja že več mesecev. krat Čubrovlč o dosedanjem načinu obdavCenja in neenakostih v posameznih pokrajinah. Zato ta zakon pozdravlja. Radičevec je zastopal stališče celokupne demokracije, da je ta zakon nepotreben in da naj ostane po tej logiki vse pri starem. Nato sc je seja prekinila. Prihodnja seja bo jutri ob 9 dopoldne. Na dnevni red pride razprava o proračunu. Popoldne najbrž seje ne bo. Razprava o izenačenju davkov se bo nadaljevala v pondeljek. Briand-Stresemann Dva svetovna diplomata in govornika sta se oglasila: Stresemann v nemškem parlamentu, Briand v francoskem senatu. Redkokdaj imajo govori diplomatov tako jasno vsebino kot ta dva in še manj pogosto se pripeti, da bi v parlamentarnih državah dosegel vodilni politik tako soglasje vladnih in opozi-cionalnih strank kot je bil slučaj pri Strese-mannu in Briandu. Stresemanna je podkrepil zunanje politični strokovnjak nemške socialne demokracije poslanec Breidtscheid, Brian-da je obsul celokupni senat z gromovitim plo-skom in čestitanjem. Dokaz, da sta oba politika govorila, kot čuti ogromna večina njunih narodov. Stresemann je brez ovinka povedal: S tem, da je Nemčija v locarnski pogodbi prostovoljno priznala v Versaillesu določene meje napram Franciji in Belgiji in da sta kot garanta pristopili Anglija in Italija in da se je po Amerikancu Davvesu sprejeti načrt plačevanja vojne odškodnine do sedaj izpolnjeval, je zasedha Porenja postala brezpredmetna in se m- ra ukiniti, ker iina Francija dovolj garancij. Nemčija je že razorožena in je skoro z vsemi državami sklenila razsodiščno pogodbo. Kar se pa tiče vzhodnih meja in sploh razmerja do Poljske, se je slednje ublažilo in pogajanja ugodno napredujejo. Briand mu je naravnost odgovoril: Pore-nje se je zasedlo, da se kaznuje krivec svetovne vojne, da se dobi garancija za razorožitev in da se zavaruje vojna odškodnina. V Thoi-ryju je predlagal Stresemannu, da Nemčija pospeši izplačilo reparacij, pa so bodo okupacijske čete odstranile, 'leh predlogov Nemčija ni sprejela; ostane torej v veljavi določba Ver-saillesa, da ostane Porenje zasedeno do leta 1935. Iz ust Stresemanna je govorila nemška, iz ust Brianda francoska zgodovina. Indirekt-no je Briand Nemčiji očital Bismarcka in njegovo politiko po francosko-nemški vojni. Tedaj je morala Francija plačati za tedanjo še ne -/industrializirano dobo ogromno vsoto pet milijard zlatih frankov vojne odškodnine in Pnisiia je severno Francijo imela zasedeno kot garancijo. Toda Francozi so zbrali vse moči, da je bila vojna odškodnina plačana mnogo preje, predno je potekel pogodbeni rok in je logično moral pruski vojak zapustiti francosko zemljo. Nemčija pa v prvih letih reparacij sploh ni hotela plačevati in se je šele s kanclerstvom dr. Wirtha sprijaznila s politiko izpolnjevanja dolžnosti. A ta Wirth je sedaj potisnjen v ozadje, mesto v njegovi sedi Stresemann v vladni družbi nemških nacionalistov, nositeljev revanžne misli, ki ohorožujejo zasebno nacionalistično armado, za prostovoljno priznanje vzhodnih mej pa je sploh nepristopen. V Evropi sicer obstoja društvo narodov; a izven njega se grupirajo tudi politične zveze. Vsaka taka politična zveza pa je v stanu ohraniti obstoječe posestno stanje in mir le tedaj, če je zaveznik isto kot lastna država. Za te zaveznike nosi Francija isto skrb kot zase. Tudi naj so pogodhe izpolnjujejo, da se varuje zaupanje in vera v obstoječi pravni red. V Stresemannu jc obratno odjeknil nemški razvoj. Čutilo se je, da govori minister restavrirane države, ki nastopa danes v svetu, kot da ne nosi ns*. čelu pečata krivca svetovne vojne; države, ki sklepa politične zveze kot vsaka druga in katero snubi za neko dobo političnega zakona najhujši konkurent Francije — Velika Britanija in to že dolgo vrsto let. V Angliji ni mnogo veselja za nadaljnjo zasedbo Porenja, pišejo londonske Times«, gospodarska vprašanja prekucnejo večkrat politiko — ergo nasloniti se na Anglijo I Stresemann je krepkeje kot Wirth prccl njim pod-črtaval krilatico: Francija ima besedo, ona naj začne! Izprazni Porenje in francoekc-nemški sporazum je dovršen, če še Francija pusti vzhodne poljske meje direktni ureditvi med Nemčijo in Poljsko. Ker sicer so Brian-dove besede o miru, prijateljskih odnošajih in razorožitvi malo — hinavske. Tako Rriand, tako Stresemann. Oba iz duše dveh narodov, katerih usoda je v najožji zvezi z usodo Evrope. Briandov vpliv narašča v levičarski, skoro preko francoski smeri, Stresemann raste v rekonvalescentnega Nemca Znaki so tu, da stojimo prod novimi političnimi pogajanji, ki bodo v zgodovini vsaj tako kvitirana kot veliko ime Locarna, JUGOSLAVIJA BO IGRALA PROTI FINSKI. v Paril, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Na slovesen način je danes prezident Doumerguo v Elizeju osebno vodil žrebanje za tekmo v te-nis-cap igri. V prvem kolu bo v evropski coni 11 iger, med drugimi nastopi Jugoslavija proti Flnskju Ahmed Zogu naročil nov umor v Dunaj, 3. februarja. (Tel. »Slov.«) Predvčerajšnjim je dunajska policija aretirala 83 letnega Albanca Ibrahima Lica, ki jc po nalogu predsednika Ahmed beg Zogua, brata v Pragi umorjenega Cena begu, Gani bega in Italoalbanca Tocoija prišel na Dunaj, d« umori že vef mcsccev tu hivajočega bivšega albanskega ministrskega predsednika Ilasan bega Prištino. Ibrahim Lica je po aretaciji priznal vse. Doma je iz Kroje, jc bil prej policist, potem pa župan v Prozi Ahmed beg Zogu mu je prigovarjal, da je Ilasan Priština izdajalec in sovražnik Albanije, da je dni umoriti tudi Cena bega, da jc torej patriotiž-no delo, če ga odstrani. Zagotovil mu jc, da ne bo kaznovan, in mu obljuboval tudi riiplo-mntsko pomoč italijanske vlado, če hi bil aretiran; da bo po treh tednih zopet izpuščen, da se bo smel vrniti v Albanijo, ter da bo dobil, kakor morilec ministra Gurakuva me- sečno rento po 30 napoleondorov. Pri aretaciji naj izjavi, da gre za krvno osveio za umor Cena bega. Gani beg ga je napotil k albanskemu konzulu ua Dunaju Paskulu Saraziju. l'o svojem prihodu na Dunaj dne 31. januarja je bil sedemkrat v kavarni, v katero zahajajo Ilasan beg Priština in ostali albanski emigranti, Priština pa slučajno ni bil navzoč. V razgovorih z drugimi Albanci jc postal sumljiv. Nekateri od njih so pripotedovali, kakšen patriot je Priština, vsled česar je Lica začela peči vest in je razodel svojo misijo, Rekel je, da jo bilo poslanih še pet drugih Albancev, da odstranijo nekatere voditelje albanskih emigrantov. Nato je bil Priština opozorjen, Lica pa aretiran. Med albanskimi emigranti vlada silno razburjenje. Pripoveduje se, da že dolgo časa prihajajo na Dunni "aupno vesti, da hoče Ahmed heg Zogu poslati na Dunnj ljudi, da spravi svojega nasprotnika Prištino s pota. Ženeva se bo pečala г Monoštrom v Pariz, 3. februarja. (Tel. »Slov.*:) »Besedilo včerajšnje Briandove izjave o monoštr-ski aferi v francoskem senatu je nastopno: Kakršnakoli jo stvar. Društvo narodov se bo e njo pečalo. Morda ho investigacijski mehanizem srečno izbran. Vsekakor bi bilo znak slabega duševnega stanja, zahtevati od Fran-rije, da sc vsakokrat, fe se zgodi kak slučaj, postavi na čelo Društva narodov in vse zadeve vzame v roke. Francija ima na svojem lastnem polju toliko dela, da se ne more siliti v vse mednarodne razprave. Sele če bi postopanje Društvn narodov zaslužilo očitke, bomo prosili narode, ki pripadajo Društvu narodov, da skrbijo za potrebne izprcniembe. Francija z Malo antanto. v Praga, 3. februarja. (Tel. »Slov c) Češkoslovaški tisk računa v svojih razpravah o izročitvi note Male antante pri Društvu narodov na podpiranje stališča Male antante po Franciji, dočim je glede Italije in Anglije stvar drugačna. Z ozirom na to se je Mala antanta zadovoljila samo s tem, da je opozorila ua monoštrski dogodek, s čimer je situacija Društva narodov bistveno olajšana. Najbržo bo afera končala samo z opominom Madjarski. Vse za ohranitev miru! v Pariz. 3. februarja. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu je izjavil zastopniku »Matina«, da smatra za napačno primerjati med seboj po vojni nastale zvpze in prijateljske pogodbe, da bi se odkrila med njimi nasprotja. Naloga državnika je ta, da vse zveze in prijateljstva med seboj veže v svrho ohranitve miru. »Matin« k temu pripominja: Titulescu pač misli na romunsko-jugo-slovansko prijateljstvo, na zbližanje med Italijo in Romunijo in na nasprotstvo med Italijo in Jugoslavijo. TITULESCU PRI BRIANDU. v Pariz, 3. februarja. (Tel. »Slov.«) Briand je sprejel romunskega zunanjega ministra Titulesca, katerega je spremljal romunski poslanik Dianmndi. Kakor piše »Pe-tit Parisieiu, sta podrobno razpravljal.- o ureditvi vojnih dolgov, o modaliteta' zlatih plačil, o romunskih kuponih in o pogojih novega posojila. Titulescu ostane v Parizu približno en iedon ter bo prihodnje dni konferiral s Poincarejem o raznih vprašanjih. Na drugi strani pa je baje Titulescu jasno izjavil, da prepušča razpravo o problemu posojila romunski misiji, ki se nahaja v Parizu. Rakič prizna, da je imel Titulescu posredovalno vlogo, r Belgrad, 3. februarja. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je zunanji minister dr. Marin- kovič sprejel našega poslanika v Rimu dr. Milana Rakiča. Pri tej priliki je naš poslanik dr. Rakič zunanjemu ministru obširno poročal o stanju razmer med našo državo ln Italijo ter ga obenem informiral o svojem poslednjem sestanku z Mussolinijem. Kakor smo se informirali, se bo med tem nadaljevala nkcija, da pride do čim boljšega razmerja med obema sosednima država Posebno se je Rakič v svojem poročilu zadržal na posredovalnem delovanju romunskega zunanjega ministra Titulesca (o čemer je »Slovenec« stalno poročal iz Rima. Op. ur.). ZAKAJ JE ČEL TITULESCU V RIM. v Bukarešt. 3. febr. (Tel. »S'lov.<) »Ade-veruk poroča danes, da jo romunska vlada svoječasno poslala Titulescu v Rim brzejavko, v kateri ga je prosila, da pristane na to, da Romunija s svojima zaveznikoma v mali an-tanti takoj predloži pri Svetu Društva narodov skupno noto v madjarski aferi. Titulescu je to zahtevo lastne vlade odklonil. Nato pa je prišla nepričakovano od Titulesca brzojavka, da bo romunski delegat v Ženevi predložil generalnemu tajništvu noto. Titulescu je sestavil noto brez poprejšnjega pritrdila ministrskega predsednika Bratiana in je nota po vsebini precej različna od ostalih dveh not. List vprašuje, kako stališče bosta zavzeli ostali dve državi male antante in Francija o tem postopanju Titulesca. Vaš poročevalec doznava od dobro informirane strani, da ta vest ne odgovarja povsem resnici. Obisk Titulesca v Rimu je bil določen že za časa pok. ministrskega predsednika Jo-nesa Bratiana. V času madjarske afere se je Titulescu nahajal v San Reniu in svojega obiska v Rimu ni mogel več odgoditi. Dr. Beneš je v sporazumu z jugoslovansko vlado informiral romunsko vlado, da ni oportuno, da Titulescu obišče Rim v trenutku, ko namerava mala antanta protestirati, ko se mora ugotoviti, od koga je Madjarska dobila orožje, in bi intervencija mogla biti naperjena tudi proti Italiji. Romunska vlada je nato telegrafično obvestila Titulesca o Beneševi informaciji, ta pa ni odgovoril. Vlade male antante so potem sklenile, da predložijo Svetu Društva narodov skupno noto. Titulescu pa je odgovoril Bratianu, da je po njegovem mnenju potrebno, da vsaka država predloži posebno noto; na seji 5- marca bi potem zastopnik male antante, torej Titulescu, informiral Svet Društva narodov o stališču držav malo antante in eventualno predlagal, da se pošlje na Madjarsko preiskovalna komisija. -o— Najprej volitve, potem frank v Pariz, 3. februarja. (Tel. :: Slov.c) Poincare je danes nadaljeval svoj fiuanonopolitiČ-ni ekspoze v parlamentu. Izjavil je, da legalna stabilizacija franka pred novimi volitvami ne pride v poštev. Stabilizacija po kurzu 150 za funt pomeni neprimerno in nepravično oškodovanje rentnikov. Stabilizacija po današnjem kurzu ue bi povzročila nič manj težkih pro-filemov, kakor delna valorizacija. Povečanje obtoka novčanic v zadnjih tednih ni primerjati z rovo inflacijo, ker je bila izdaja novčanic povzročena izključno po deviznih nakupih francoske narodne banke, ne pa po državnih potrebah in ker ima v zvišanju zlate in devizne zaloge banko zadostno protitežo. Poleti 1926 je Poincare zakonito določeuo višino državnega kredita prekoračil in iskal bančno pomoč, da v najkrajšem času vrne predujme. Vsled stabilizacije povzročena gospodarska kriza se sicer še danes čuti v industriji in poljedelstvu. Znižanje davkov odklanja, ker vsako zmanjševanje dohodkov ogroža ravnotežje, dasi so nokateri davki napačno konstruirani. Parlament se bo v prihodnji legislalurni peri-jodi pečal s problemom končnoveljavnegu saniranja valute, pa tudi takrat se no sme pričakovati nobenih čudežev. Na popoldanski seji je Poincare nadaljeval: Premoženjski davek, ki so ga predlagali socialisti, je absolutno nesprejemljiv. Zo stabi- lizacija po sedanjem kurzu bi pomenila izredno oddajo kapitala, ki se nikakor ne more otežiti z drugo. Pritisk davka se ne more ustvariti z brutalnimi ukrepi, kojih prve žrtve bi bili tisti ,ki prejemajo plače in me/de. Če se kritizira sedanji dvojui sistem, se pri tem ne sme pozabiti, da je bila vlada v prisilnem po-ločaju pripraviti tekom enega samega tedna več milijard novih dohodkov. Napovedal pa je postopno preuredbo davčnega sistema, ki je bil med prvo sanacijo na hitro roko sestavljen. Poincare je ob zaključku svojega govora naglašal, da francosko gospodarstvo z ozirom na narodne posebnosti ne bi moglo slediti racionaliziranju drugih narodov. Francosko gospodarstvo bo stremelo za tem, da privede deželo v mirnem razvoju do popolnega ozdravljenja. Voditelj socialistov Leon Blum je potem kritiziral Poincarejev govor, ki pomeni razočaranje, ker stabilizacijo franka še vedno odlaša. Panika na pariški bora v Pariz, 3. febr. (Tel. Slov.-c) Današnja opoldanska izjava Poincarejeva, da se legalna stabilizacija končno prepušča prihodnji legis-laturni perijodi in da se ohrani odprta možnost nadaljne revalorizacije Iranka, je na pariški borzi privedla do poloma kurzov, ki jih je mednarodna špekulacija v zadnjih lednih pritirala do fantastične višine. Posebno francoske bančne in industrijske vrednosti sn ob zatolkli borze dobivale ponudbe no 100 do 200 točk, proti koncu borze pa so jih potem zavrla številna naročila, ki jih je dajalo inozemstvo, ker se ni vedelo za Poincarejovo izjavo. Dasi je potem nastopilo neko pomirjenje, kurzi vendar niso dosegli včerajšnjega nivoja. Bolgarsko-romnnska pogodba gotova v Bukarešt, o. februarja. (Tel. >Slov.<) Temeljni obrisi romunsko-bolgarske pogodb« so končno določeni. Nova pogodba bo podpisana v nekaterih dneh. Bolgarska se obvezuje, da plača Romuniji 265 milijonov levov, razen tega pa 85 milijonov levov kot odškodnino za škodo, ki jo je v vojni povzročila v Romuniji, in sicer bo plačala to v treh letih. Romunija pa so obvezuje odpraviti zaporo nad posestvi bolgarskih državljanov v Romu-niji Bolgarska vlada zahteva tudi otvoritev bolgarskih šol v Dobrudži ter ustanovitev bolgarskih konzulatov v Costanzi in Galacu. Grčifa drvi iz krize v krizo v Atene, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Tekom današnje ministrske seje je izbruhnila kriza ka bineta, ker se voditelj republikanske unije poljedelski minister Papanastasias ni mogel zedi. niti z drugimi ministri o vprašanju, kateri tvrdki uaj se poveri koncesija za gradbo novih cest. Papanastasias je bil za to, da se koncesija podeli neki grški skupini, ki dela skupno z berlinsko tvrdko Fox Brothers. Nova vlada se bo najbrže sestavila brez republikanske unije iz obeh drugih republikanskih strank in iz stranke Metataxasa. Papanastasias ima v parlamentu okoli 15 glasov, novi kabinet pa bo tudi nadalje razpolagal s precejšnjo večino. Kjer je kriza, ni dela v Praga. 3. februarja. (Tel. »Slov.«) V parlamentarnih krogih se radi jugoslovansko vladne prize s tem, da se potovanje češkoslovaških parlamentarcev v Belgrad odgodi. Potovanje je bilo prvotno določeno za začetek februarja, potem pa je bilo z ozirom na praški parlamentarni program odgodeno na sredo meseca. Računa se tudi z izpremembo jugoslovanske delegacije, s katero bi se imelo razpravljati o gospodarskih in kulturnih konvencijah, tako da je sedaj čas odpotovanja negotov. v Praga, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Neka tukajšnja korespondenca poroča, da imata Helmut von Gcrlach in prof. dr. Quitte namen predlagati predsednika Masarvka za Noblovo mirovno nagrado. nfagm iajbei Kakšni bodo nov! davki? Prejeli smo in lojalno priobčujemo sledeče pojasnilo: V poročilu pod tem naslovom se belgraj-ski dopisnik spodtika nad tem, da se je podpisani zastopnik udeležil protes'nega zborovanja proti davčni reformi na shodu belgrajskih hišnih posestnikov. K temu pripominjam, da sem se radi odstopa društvenega predsednika g. dr. M. Marinkoviča udeležil zborovanja kot prvi podpredsednik Glavne zveze ter sera zborovalce pozdravil v imenu GlaVne zveze, v imenu naše pokrajinske zveze ter v imenu mednarodne zveza v Parizu, katere predsednik mi je na kongresu v Haagu naročil, da sporočim jugoslovanskim posestnikom njegove pozdrave. Na ^hodu pa si'ir. mora! tudi zahtevati izenačenje davkov v naši državi ter sem potrebo dokazoval na ta način, da sem v številkah dokazal, kako visoko moramo posestniki plačevati hišno-rajemuinski davek v Sloveniji in kako pravična je zahteva po izenačenju davkov. To se mi je v polni meri posrečilo i® vsi belgrajski posestniki so enoglasno izjavil«, dr jc treba davčno reformo izvesti radi enakopravnosti. S tem sem pripomogel, da so se vsi izrekli za 'akojšnjo davčno reformo, da pa pri tem upravičeno zahtevajo E-ižanje posameznih davčnih postavk za hišni davek. Češkoslovaška je uvedla davčno reformo 1. julija 1921 in ima polovico manjši hišno-najemninski davek kot ga bomo imeli hišni posestniki v naši državi po tej reformi, tako da bomo imeli šc vedno največji hišno-najemninski davek v .sej Evropi Lastna stanovanja na deželi v Sloveniji pa bodo po novem višje obdavčena nego dosedaj, radi tega jc naš protest rad'" teh v h zadev šc vedno upravičen in razumljiv. Na notico v »Slovencu« pod naslovom »Z ozirom na zahtevo hišnih posestnikov« nas Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov prosi za pojasnilo, da se na nobeuem shodu nc hujska proti davčni reformi, temveč se posestnikom samo razloži natanko novi davčni zakon. Pri tem se vselej omenja, da bodo hišni posestniki dosegli pri hišno-najemninskem davku znatno znižanje tega davka. Zelo pa bodo po novem obdavčena lastna stanovanja v manjših mestih in na deželi, ki so dosedaj plačevala samo liišno-razredni davek, sedaj pa bodo davka proste le kmetske hiše in hiše, v katerih ni nobene obrti, vse druge hiše bodo plačevale tudi za lastna stanovanja hišno-na-jemninski davek, kar bo pomenilo 5—10 kratno povišanje obdavčenja lastnih stanovanj, Radi tega se s shodov pošiljajo samo prošnje za znižanje davka za lastra stanovanja, zakar sc je ponovno izrekla tndi Zbornica za TOI v Ljubljani. — Ivan Frelih, predsednik Zveze društev hi«nih in zemljiških oosestnikov za Slovenijo. zaužita vsako jutro na tešče, brez naporno, lahko odvajanje. StroKovni zdravniki za srčne bolezni eo dospeli do prepričanja, da »Frani-JoseN-voda zanesljivo in brez vsake težkoče učinkuje celo pri težkih slučajih srčne za-klopnice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in ipecerijskih Ugovinah. 8823 k NajnovejSe Barijevo - ttadio - cevi. Po dolgotrajnih, mučnih raziskavanjih plemenitih kovin glede njihove sposobnosti za emisijo ee je ugotovilo, da vsebuje čisti metalični barij v tem oziru najodličnejša svojstva. Težava je obstojala edino-le v tem, da se napravijo v večjih množinah žice iz čistega barija. Končno se je posrečilo laboratoriju tvrdke »Tungsram« z uporabo modernih metarlur-gičnih metod iznajti način za izdelovanje vlečene žice iz metališkega barija, ki se odlikujejo po izredni enoličnosti. Te žice predstavljajo najidealnejie žarne niti za radio cevi, ki ob najmanjši porabi grelnosti dajo enolično, zelo visoko emisijo za dobo celotne uporabe. Trpežnost teh cevi je gotovo neomejena, svojstvo, ki se ne more doseči z današnjimi normalnimi radio-cevmi. — Barijeve radio-cevi se morejo rabiti pri vseh sestavih, do popolnega izraza pa pridejo ravno pri umetnih sestavih. Izdelani so specialni tipi za avdion in za visoko in nizko frekventno po-jačevanje; za končno poiačevanje so vprav nedosegljive radi svoje velike emisije. Amaterji morejo izbrati tudi za oscilacione cevi posebne tipe. Te nove cevi moremo vsakemu resnemu radio-amaterju priporočiti kar najbolje. Morejo se dobiti v vseh boljših radio-trgovi-nah ali pri tvrdki »Tungsram« d. d. Zagreb in Belgrad. Cfnilblfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Št. Peterski cesti in Hočevar v Šiški. * * * O Seja magistratnega gremija. Včeraj je bila prva seja magistratnega gremija. Na seji ee je znova pokazalo, da s sporazumom med najmočnejšima dvema strankama ni še nič, ker so zastopniki SLS večkrat glasovali proti. Seja je rešila več nevažnih tekočih zadev. Izvoščku Roglju Antonu se je podelila koncesija za avto-taksi. O koncesijah, za katere so zaprosili invalidi in Alojzij Jarc, bo sklepal občinski svet, Odobrile so sc neke adaptacije za mestno hišo na Ahacljevi cesti. Gremij je sklenil, da sc kostanji v Knalljevi ulici za enkrat še ne podero. O Gospod France Bonač, kurat in kate •'htet1, je-zbolel na nevarni pljučnici Leži v Leo-'egd zavoda v Ljubljani. 0 15. prosvetni večer Prosvetne zveze Natlačeno polna »bela« dvorana v Unionu jc snoči izpričala, kako zelo posrečena je bila misei. v okvirju prosvetnih večerov prirediti tudi recilacijski večer. Vstopnice za ta večer so b'le že v predprodaji popolnoma razprodane, da včeraj zjutraj že ni bilo dobiti nobenega sedeža več. — Večer je otvoril gos,v akademik Stare z deklamacijo Gregorčičeve лKmečki hiši«. Nnto pa je z burnim aplavzon pozdravljen sedel za mizo in v grobni tišini n :"i>ral svoje »Tri črne žene«, g. pisatelj, župnik F S. Finžgar, ki jih je prinesel »D i S« 1 19?4 in so objavljeni tudi v zadnjem zvezku njegovih zbranih spisov. Pesnik Sardenko je p'ečital še ne objavljeno dramatsko pesnite, m je hil tudi nagrajen z obilnim plos^om in ap.avzom. Za konec pa je g. pisatelj Pregelj brez dvoma prihrenil najlepše; s svojo originalno šegavostjo jc namreč prečital postno (.-.".dig" svojega »Fajmoštra Tomaža«, katerega pristnost je navzoče spravila v vidno za-d'volistvo. Tudi njemu je občinstvo frenetii-nn ploskalo in s tem. kakor sploh z obilniv i - setom večera dokazalo, da ume ceniti slo vcask" literaturo in nje tvorce, glasnike siv venske besede. — Prihodnji petek predava g. šedivv o Češkoslovaški. O Vabijo se odborniki in člani Kovinske zadruge v Ljubljani, da se polnoštevilno udeleže pogreba svojega pok. predsednika gosp. U.-bančiča. Zbira'išće danes v soboto ob treh popoldne pri g. Kavčiču, Prulc št. 4. G Oblastna taksa na nočni obisk. Zanimivi so prizori v liubb'anslrih kavarnah ob en: ponoči, ko pričnejo natakaiji deliti gostom .'stke po 5 Din kot oblastni davek na no^ni obisk kavarn. Prej skoraj polni lokali se na mah izprazni'o in ostaneio nri mizah samo še redki vztrajni ponočnlaki. Za uvedbo davka je bila postavljena znatna ovira ponočn;aš»va, ki se je zadn;e čase razpaslo tudi med mladino Oni pa, ki hočejo ostati krokarstvu zve-s'i, naj pa tudi plačaio. Izgleda pa, da se bo novemu davku znaten del obč;nstva kma'-.. privadil, — slični prizori kot sedaj so se do-gaiali tudi ob uvedbi občinskega davka na nočni obisk, 0 Priden sin. Gospe; M. L. dela njen Se f'edorastli sin Leon mnc'o preglavic. Prišla • se je na policijo pritožit, da ji je zopet zmak-nil več perila in čiok. kar je poznale vse skup prodal za par dinarjev, dasi je bilo ukradeno blago mnogo več vredno. Mali je na polički piosila, naj daio njenemu sinu nekai pouka kai se sme in kaj ne. Na policiji so namenjeni to tudi storiti. G Tatvin« v r Učiteljici g. Pavli Prepeluhovi v Ilirski ulici je neznan tat ukradel tri kokoši in enerfa purana v skupni vred nosti 200 Din. — Kot dokaz, da tatovi prav nič ne izbirajo, kaj ukradejo nava'amo, da sta na policiji prijavljeni tatvini 150 Din vredne — kuharske knjige in 80 Din vredne slam nate prenro»e za sna^enic čevljev. G Zaplenjena zaloga Čevljev. Na Prulah je stražnik ustavil voz, ker sc se mu zdeii n;egovi spremljevalci sumljivi ljudje, in za-.-»lenil okoli 70 parov čevljev Na policiji so sprva mislili, da gre za tatvino, pozneje pa so ugotovili, da gre le za spor dveh trgovskih družabnikov in so poš'liko čevliev vrnili, ko-bo v sporu odločalo civilno sodišče. G Bcraška nadloga v Ljubljani znatno popušča. Včeraj ie policija aretirala le dva berača, dočim prejšnje čace skoro ni bilo pe'-ka. da ne b: bilo aretiranih po deset in šo več beračev. Jc to posledica strogih policijskih odredb o beračenju. Morda pa so berač: 'udi mnogo bolj previdni in se čuvajo prej organi policije, kdove? G Budilke pri Fr. Čuden, Prešernova i. Maribor □ Vsi mladeniči, rojeni 1. 1910., se po- zvljajo, da sc zglase v svrho vpisa v vojaško evidenco na tukajšnjem vojaškem uradu, Slomikov trg 5, od 6. februarja in najdalje do 18. februarja t. 1., vsaki dan od 8. do 12. ure, in sicer brez razlike vsi so li pristojni v mesto Maribor ali samo bivajo tukaj. S seboi naj vsaki prinese dokumente, nanašajoče se o je aretiral. je dala povsem dru(?e podatke o svoj' osebi, kot pozneje na policiji. peska ob cesti zgolj zato, da tujec vidi, da ceste lahko nasipavamo, a jih nočemo. Polno je ljudi, ki bi za majhen denar radi strgali ceste in jih nasipavali. Prosimo in pozivamo merodajne faktorje, da posvetijo dohodom v mesto malo več skrbi. & Na splošno leljo občinstva ponovijo Krekovci priljubljeno narodno igro še v nedeljo, dne 5. februarja ob pol 4 popoldne v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic danes celi dan v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri pa pri dnevni blagujni v Narodnem domu. Dopisi Kamnik Obini zbor Obrtne zadruqe v Kamniku. Noben objektivno misleči član te zadruge, ki ic prisostvoval v četrtek občnemu zboru, se ne bi mogel vzdržati, da ne bi dodal nekaj potrebnih informacij SirSi javnosli o poteku zborovanja — Že povabila, ki so bila razposlana, so bila brez vsnke označbe dnevnega reda. Pričakovatj bi bilo. da bo vsaj g. predsednik objasnil dnevni red, po katerem sp naj bi zborovanje vršilo. Brez vsakega zapisnika je potekalo hrupno zborovanje, kjer so kar »navzkriž« govorili. Radi neredneea poslovanja odbora je bila predlagana nezaupnica, ki ie bila sicer burno pozdravljena, toda brez vsakih posledic za odbor, ker ni prišla na glasovanje. — Vsega lega ne bo mogočo brati nikier v zapisniku in bo ostalo proti najelo-mentarneišim pravilom le v glavah zborovalcev. Pred zaključkom zbora, so se čluii začeli razhajati.' K zborovanju, ki se Je vržilo v gostilniškem prostoru. |e imel doetop marsikateri nepovabljene«. Bilo bi nujno potrebno, da merodajne oblasti posvetijo v odborov resor, kot tudi v poslovanje izpitne komisije zadruge, ki po vesteh nekaterih obrtnikov, ne odgovarja popolnoma svoji nalogi. Spori Celje Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek nb И rvečer. Sobot«, 4. februarja. DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 5. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predslavu. Izven. — Ob 20. uri: K ANDI D A. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 6 februarja: IDEALNI SOPROG. B. Torek, 7. februarja: Zaprto. Sreda, & februarja: MNOGO HRUPA ZA NIC. D. OPKRA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 4. februarja: BALETNI VEČER Red D. Nedelja, 5. februarja ob 15. uri: GROFICA MARICA. Opereta, Ljudska predstava pri znižauih cenah, izven. Ponedeljek, 6 .lebruaria: Zaprto. Torek, 7. februarja: BAJADEUA. Opereta. Red A. Sreda, 8. februarja: BALETNI VEČER. Red C. Cetrtek.9. februarja: ZALJUBLJEN V TRI ORAN-že, Gostovanje v Zagrebu. Mariborsko gledališče Sobota. 4. februarja ob 20. uri: KAR HOČETE. A. Kuponi. Nedelja, 5. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20. url: BAJADERA. Zelo znlžnne cene. Kuponi. Mariborski CJudski oder Ob priliki petletnice društvenega obstoja ho priredil Ljudski ode 2. februarja ob pol 20. uri v dvorani Zadr. mijo s pestrim spor 29. jan. se bo pa vri Ijeue veseloigre uN< anke slavnostno akade-t'aslednjo nedeljo, to je izorilev splošno priljub-t zemlji«. :Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva. Kongresni trg 2. Pridite poluoštevilnot — Predsednik. Bivši salczijanski gojenci prirede danes ob 5 na Rakovniku igro »Grof St. Germainekic. Vjudno vubljenil Trgovsko dobrodelno društva »Pomot« v Ljubljani obvešča članstvo, da je razposlalo položnice za smrtni slučaj g. Fran Remicn, trgovca v Zg. šiški. Člani se naprošajo, da posmrtnlno čimpreje vplačajo. — Odbor. Maribor. ljudska univerza. V nedeljo dne 5. februarja ob 4 popoldne Otroški večer. Pravljice pripoveduje ga. Ribaričevn, otroške pesmi poje konc. pevka ga. Druzevičeva, nato klavirske in violinske točke. V ponedeljek dne C. februarja ob 8 zvečer predavanje g. prof. dr. Bohinca »Čudeži podzemeljskih jami. Mnoge lepe skioptič-ne slike.-- V petek dne 10. februarja pričetek srbskega cikla. — V Studencih (deška šola) v torek dne 7. februarja ob pol & uri predava g. upravitelj V. OrČar o nastanku In razvoju floveške rodbbie. Ostalf kraji. Kolo jahate v in vornčev т Ljutomeru obvešča vse člane In prijatelje, da se vrši njegov redui občni zbor v nedeljo due 12. februarja 1928 ob 9 I dopoldne v gostilni g. J. Strneserja v Ljutomeru V V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrSi pol ure kasneje drug občni zbor, ki je sklepčeu neglede na število prisotnih člauov. er Sestanek somišljenikov SLS v Celju so v smislu dogovora na zadnjem seslanlcu vrši v ponedeljek, dne 6. februarja t. 1. ob osmih zvečer v vrtni dvorani bolela >Beli vol«. Na dnevnem redu je poročilo o občinskem proračunu in o tekočih političnih zadevah. er Frankolovo. Na Svečnico se je vršil občni zbor krajevne organizacije SLS na Frankolovem. Frankolovo je veljalo doslej v javnosti /a politično dosti nezavedno župnijo. Občni zbor pa je pokazal, da so Frankolovci pri zadnjih občinskih volitvah pač klonili pod težo laži in obrekovanj radičevsko-demo-kratskih podrepnikov, da pa jih bedo vsake bodoče volitve našle vse bolj pripravljene. Že udeležba na občnem zboru je pričala o naravnost presenetljivo velikem zanimanju za politično organizacijo. Se bolj pa je to kazala pozornost, s katero so zborovalci sledili skoro dve uri dolgemu referatu strankinega tajnika g. Peršuha. Izčrpno in formalno dovršeno poročilo o delu krajevne organizacije v prošlem letu je podal načelnik krajevne organizacije g. Gorenšek, ki ga je občni zbor ponovno enodušno izvolil za načelnika. Po občnem zboru se je vršil razgovor novoizvoljenega odbora s strankinim tajnikom o vseh perečih organizačnih vprašanjih na Frankolovem Zlnsti e" je soglasno konstatirala potreba živahnejšega prosvetnega dela ln sistematične propagande našega tiska. — Franko-lovčanom je navdušeno razpoloženje na tem občnem zboru porok za boljše in vzajemnejše delo vseh, ki so odgovorni za rast stranke na Frankolovem. & Razpis slurbe. Celjska mestna hranilnica razpisuje mesto uradnika, ki mora biti popolnoma vešč hranilničnega poslovanja. — lastnoročno spisane in z dokazili opremljene prošnje je treba vložiti do 20. februarja t. 1. 0 Skrb za ceste pa taka! Celje naj bi veljalo 7.a važno tujsko-prometno postojanko. — Resnično, za to jc kot ustvarjeno. In bi mislil človek preprostih možgan, da bodo vsi mero-dajni faktorji plednli na to, da postane mesto vedno bolj vabljivo. Tako n. pr. bi v pravilnem Tazumevanju tujskega prometa ti fak-torj ~r storili, da ne bi prijatelj našoga me^ sta pem utonil v cestnem blatu. Pa se ne i Ibče. V Znvodnl, Gaberju. Ljubljan-1 siti ti Itd. leže menda kupi gramoza in Vremen ako poročilo is Кгппјлкс fjore: Snega skupaj 68 cm, temperatura 0", barometer (82(1 n. m.) 687 — spremenljivo, oblačno. Smuka povoljna. — Na Svečnico se je organizirala vsa tukajšnja mla-; dina pod okriljem podružnice SPD v smuški odsek, ki ee bo s smotrenim delom lahko razvil v elito slovenskih smučarjev. SK Jadran. V nedeljo 5. t. m. prijateljska trening tekma s športnim klubom Svoboda na našem igrišču ob pol lieli popoldne Ob dveh morajo biti na igrišču: Bončina. Logar I. in II., Pokorn, ! Brnar, Rogač. Sommer, Benedetič. Perko. Januš, ! Žniitaršič. Banovec, Carl in Markič. — Udeležba strogo obvezna. Smuike tekme za pi-venutvo mariborske oblasti se vrše v nedeljo dne 5. februarja 1928 na Pohorju 1 in sicer jih priredi Zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru. Tekmuje se po pravinliku JZSS. Pravico i tekmovanja imajo vsi- verificirani člani JZSS včlanjeni v klubih mariborske oblasti. Izven konkurence pa smejo stariati vsi ostali verificirani Člani JZSS. Tekme so razdeljene sledeče seniorji: Klopni vrh—Mariborska koča (ca 18 km), damsk« tekme med Ruško in Mariborsko kočo (5 km), in Juniorske tekme na terenu okrog Mariborsko koče (ca 8 km). Vsi tekmovalci morajo bili zbrani 4. februarja in sicer seniorji v koči na Klopnem vrhu, dame v Ruški koči, juniorji pa v Mariborski koči. Dohod h koči na Klopnem vrhu iz postaje Fula. k i Ruški koči iz Ruš, k Mariborski koči ie pa najpri-\ pravnejši dohod iz Hud. — Prijave 6 prijavnino 10 dinarjev (za dijake 5 Din) sprejema g. dr. Orožen v L hrvatski štedionici, Maribor, Gosposka 24 — Na progi Klopni vrh — Mariborska koča je tudi vključena kategorija za novince. ZA ŽIVLJENJE JE PLAVAL Ponovno smo pisali o poskusih Gleicejeve, da bi preplavala Gibraltarsko ožino. Ni šlo in ni šlo; odpotovala je domov in je rekla, da ne bo več plavala. Mislila je. če se ji poskus posreči, da bo ona prva, ki je splavala lam čez. In tudi mi smo to mislili. Pa smo se motili V Maroku je mesto Casa-blanca. Tam izhaja Časopis, ki svojim bravcem tole pripoveduje: Gibraltarsko ožino je preplaval d ie 21 ./22. marca 1878 angleški kapitan Puvel Boytou, in sicer ne prav prostovoljno. Poskušal je aparat za reševanje potapliajočih se, ki ga je sam izumil. Aparat je pa odpovedal, in sredi morja je bil Boy-ton prisiljen, da je plaval za življenje. Po 29 urah je prispel srečno na nasprotni breg. Plaval je za življenje; če bi bil plaval za rekord, bi bil gotovo prej odnehal. PAOLINO ZMAGUJE Romero Rojata imenujejo »čilenskega orjaka«. Tudi Firpo se je svojčas zelo trudil, da ga je spravil na tla. Sedaj je imel naslov »bokserskega prvaka Latinske Amerike«. 40.000 gledavcev je v Mehiki gledalo, kako mu je sloviti Busk Paolino Uzcudun ta uaelov vzei. Že v tretji rundi je padel čilenski hrast, bil je k. o. To je zelo velik Paolinov uspeli. SOBOTA. 4. februarja. Zusreb: 19.30 prenos iz ljubljanske opere. -Barcelona: 22.10 koncert radio-kvuileta. Mciidcls* eotinove skladbe. —Prana: 20.05 kouc«rt. Bendl: Prebujenje — Flbich: Tiha noč — Foeister: Ob slovesu — Brahnis: Uspavanka — Kricka: Pesem — Smetana: Pesenn ob morju — Narodne |>egnii; 21 lahka orkestralna glasba. — Leipzig: 20.15 zabaven večer. — Stultffart: 15 lahka glasba. 20.15 prenos koncerta iz Frankfurta, 22.80 prenos plesne godbe iz Berlina. — Toulouse: 20.45 koncert. Thomas: Mignon (drugi del) — Verdi; Traviata — Verdi: Ples v maskah (tretji del). — Kalnvire: 20.30 prenos koncerta lz Varšave. — Frunkfuit: 20.15 koncert. Petje s spremljavo klavirja. — Brno: 21 pičena godba. — Rim: 20.45 prenos ii opere »Rigoletlo« (Verdi), 3. in 4. dej. — Oulo: 90 orkestralni koncert, 21.45 koncert. Solo petje. — Laiigenherg: 18 orkestralni koncert. Brahins: Akadem. slavnostna uvertura — DvoKak: Rnjiso-dijn, n-dur — Gootz: Simfonija f-dur. — Berlin: 20.80 »Vez«, žaloigra v 1 dej. (A. Strindberg). — Davenbr): 23.20 komorni koncert. — Dunaj: lfl pop. koncert, 17.30 koncertna akademija, 19.30 koncert dunnj. filharmonikov. Joh StrauBove skladbe, nato plesni knnnadl. — MUnrhen: 17.30 koncert na harmoniju. 19.30 zabavne orkestralne ločke. — Budapest: 21.30 jazz-band. — Varšava: 20») кпт-лМ lahke glasbe, 22.30 ->lesna godba. / / ajje novega KOLEDAR. Sobota, 4. februarja. Andrej, Janez od Brito, Gilbert, Joana. — Jutri: Agata. Dunajska vremenska napoved za 4. februar: Nestalno vreme, predvsem oblačno s padavinami, temperatura okoli ničle, na vzhodnem robu Alp morda večje zpižanjo tem-oerature. ZGODOVINSKI DNEVI. 4. februarja: 1815. se je rodil djakovski Škof Strossmayer. — 1914. se je v Avstriji končala velika stavka tiskarskih delavcev, ki je trajala več tednov. — 1799. se je rodil portugalski pesnik Joao Baptista da Silva Leitao de Almeida Carrett. * * * •k Čaianka pri- zunanjem ministra. Snoči ee je vršila na stanovanju ministra dr. Marin koviča čajanka, kateri so prisostvovali celokupni diplomatski zbor in več uglednih politikov, med njimi dr. Korošec, Velja Vukičevič, vsi demokratski in radikalni ministri in ostali ugledni parlamentarci- ir Trgovinska r»r>a z Estonsko. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je včeraj sp'ejel estonskega ministra Strandmana. Pri te) priliki se je podpisala trgovinska pogodbi ш 1 vcncija o plovbi med našo državo ta Estomeko. •k krajevna organizacija St. IIj pri Velenju je priredila na Svečnico politični tečaj za može in fante v tamkajšnjem župuišču. Po av. op«avilu se je zbralo nad 00 naših najboljših somišljenikov, ki so pazljivo sledili izvajanju cblastuega poslanca g. Ovčarja, ki je govoril o potrebi politične organizacije in o splošnem političnem položaju. O samoupravah in o časopisju je predaval odposlauec »Tajništva SLS v Mariboru«. — Poudarjamo, da je bil to prvi politični tečaj, ki se je vršil na po-budo krajevne organizacije. Čast vrlim St. Iljčanom, ki jih vodi izredno delavni gosp. župnik Schreiner kot duša krajevne organizacije. ir Fazija splitskega in sarajevskega gledališča. Že lansko leto je prosvetno ministi- . etvo v Belgradu poskušalo, da bi se splitsko in sarajevsko gledališče združdi. Radi tega se je vršila v prosvetnem ministrstvu konferenca, ki p^i je bila ткН energičnega protesta splitskega prebivalstva in splitske občine 4rezuspeSn<*. Tod. letos se jo spojitev sara j«' »кеуД" »n sj ' kega gledališča izvršila potom 'inančnega zakon.i, tako da je Split postavljen pred gotovo dejstvo. * Ostavko na državno službo je podala učiteljica v Rovtah, Ana Smrečnik-Pirčeva. Ostavka je bila sprejeta. ir Služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Lukovica pri Domžalah je razpisana. Prošnje na Ljubljanski oblnstni odbor do 1. marca. •k Med. univ. dr. Drago Mušič se je na-eelil kot praktični zdravnik v Sevnici ob Savi, ter je začel redno ordinirati. 932 -k Poročila sc je 30. januarja gdč. Ankica N e m a n i č , hčerka obl. poslanca Nemaniča, e gosp. Martinom Nemaničem iz Božja-kova. Zdravniške avtoritete predpisujejo Panflavm-pastde kot obrambno sredstvo proti prehladu, vnetju grla. gripi in zasiuzenju. Uničuje o vsa v usta in grio vstopa oče povzročitelje bolezni, niso škodbive želodcu in so prijetnega okusa. Dobe se v vseh lekarnah. •k Žalostna statistika. Človek se nehote vpraša: kam pridemo, če bo šlo tako dalje, ako ee malo pozanima, koliko spijojo v kakem kraju alkoholnih pijač. Strah ga navdaja pred bodočnostjo našega naroda, toliko se spije po vsej deželi. Da tudi Kamnik, meslo samo, ne zaostaja v tem oziru za drugimi kraji, nam povedo sledeče številke: V letu 1927 se je v kamniški mestni občini potočilo na drobno 1595.60 hI vina; špirita 216.40 hI, žganja 89.18 hI, ruma 23.35 hI, likerjev 14.17 hI. Samo žganih pijač tedaj 843 10 hI. Skoro 2000 hI alkoholnih pijač tedaj v mestu samem, brez piva. Sicer je res, da mnogo od tega konsumira okolica ob tržnih in uradnih dneh, ali vendar! Skoro 1 hI na vsakega Kamničana! V okolici pa je še hujše, posebno z zganjeni. Samo dva trgovca v brdskem okraju, ki v prvi vrsti trgujeta z žganimi pijačami, sta prodala na drobno in na debelo v letu 1927 1398 hI žganih pijač! Natančnejšo statistiko o celem okraju kamniškem še priobčimo. Ali že gornje nam kaže strašno stanje! •k Razpis služb. Generalno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu razpisuje natečaj za sprejem gotovega števila inženerjev, tehničnih uradnikov z izvršeno srednjo tehniško šolo, dalje geometrov, risarjev in računskih uradnikov za centralo in za pro-govne sekcije Osebe, ki žele vstopiti v eno zgoraj navedenih služb, naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 10. februarja 1928 na »Generalno direkcijo državnih železnic, gradbeno odelenje, Belgrad, Frankopanova ulica št. 11«. Prošnji morajo biti priložene sledeče listine: 1. Krstni list. 2. Listine o šolski izobrazbi. 3. Nravstveno spričevalo. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Listine o zadostitvi vojaški obveznosti. 6. Pregled o sedanjem delu od izstopa iz šole. 7. Event. poročni list. Sprejme se tudi gotovo število kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev. Z ozirom na delo v terenu in v zvezi s tem za delo v pisarni se odredijo posebne nagrade. Če ne moreš peš hoditi, peš hoditi flelno ni, v stadijonski loteriji dobro se kolo dobi. ir Opozorilo. Zadnji čas so slovenski časopisi opozarjali ljudstvo na delovanje nekih inozemskih potnikov, ki so s pomočjo svojih tuzemskih zastopnikov razpečevali po Sloveniji, zlasti po deželi, tako zvane »jubilejne sveteče križe sv. Frančiška«. Baje je bilo treba plačati 200 Din (25 Din pri naročilu, ostalo pa ob prejemu) in bi bili zato kupci deležni tudi dobrot 25 sv. maš, katere naj bi se opravile na priviligiranem oltarju sv. Se-bastijaim v Rimu. Ker imena kupcev oziroma naročnikov križa podpisanemu sodišču niso znana, se vsi opozarjajo, da naj se javijo na najbližnjih orožniških postajah in se izjavijo o tem, od koga so oni križ kupili ali naročili, kaj se je napram njim pil nakupu zatrjevalo o križu samem in o tem, da bi se za kupce križa darovalo 25 sv. maš ter ali in v koliko so oni s tem oškodovani. — Okrožno sodišče v Mariboru odd. X. ir Umrl je v Novem mestu v bolnici usmiljenih bratov Ivec Anton, doma iz Gor. Lo-kvice, ki ga je, kakor smo poročali, udaril s sekiro po plečih Stojnic Marlin, ki se je nedavno vrnil iz Kanade. V kratkem času se je pojavilo že več ubojev in umorov v naši sicer tako miroljubni Belokrajini. Kam bo to pripeljalo! •k Dijaško podporno društvo v Murski Soboti. Na občnem zboru dijaškega podporne- BBEPMOBELI ZOBJE DEHTEČA USTA SARG-0V ga društva, ki se je vršil koncem preteklega meseca pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja g. V a g a j e se je pokazalo, da je bilo društvo v preteklem letu zelo agilno. Dohodkov je imelo blizu 40.000 Din. Od te vsote se je uporabilo nad 30.000 Din za obleko, obuvalo in druge potrebščine revnih dijakov. Podporno društvo je mnogim dijakom preskrbelo potrebne stvari, ki bi si jih drugače nikakor ne mogli nabaviti. ■k Prodaja župnišča v Turnišču. Ker se začne še to pomlad zidati v Turnišču novo župnišče, je bilo staro te dni prodano. Kupila ga je posojilnica za 133.000 Din in ga izroči proti odplačevanju šolskim sestram iz materne hiše v št Petru pri Mariboru. Kakor hitro bo novo župnišče dograjeno, se preselijo v staro župnišče' šolske sestre iz Žižkov, ki so tam oskrbovale osnovno šolo. V Turnišču nameravajo ustanoviti gospodinjsko šolo in otroški vrtec. Ker je Turnišče ena največjih občin v dolnjem delu Slovenske krajine, bo gospodinjska šola in otroški vrtec zanj velikega pomena. ■k Ribiška sreča Znani ribič g. Laznik je na Svečnico ujel pri svojem brodu nad Zidanim mostom v Savinji 9 kg težkega sulca. Videl je ribo pod vodo, jej peljal na motvozu vabo — tako zvani copf iz piškurjev dvakrat mimo čeljusti, a izbirčnež ni maral ugrizniti. Ko je drčal copf nad ribo in se že spuščal pod njo, je eule ugriznil in se ujel. ■k Turški minister aretiran. Drž. pravd-nik v Angori je dokončal obtožbo proti bi/-šemu ministru za mornarico Isanu beiu in vs; materijal izročil sodišču. Višje sodišče je U koj vzelo v razpravo to zadevo. Po seji višjega sodišča je bil bivši minister Isan bej ta kcj aretiran. •k Težka železniška nesreča preprečena. Na železniški progi med Šurmancem in Čap-Ijino so našli na tračnicah nekaj železnišk-h pragov. Odstranili so jih ravno še ob pravem času pred prihodom tovornega vlaka, drugače bi bila velika nesreča ne'rorfibna. Pragi niso bili vrženi na trai^ni'-e na;bržc iz zlobe, tem več so neki kmečki 'antie, ki so hoteli te prage menda odnesti Jomov, pa so se tega ustrašili, jih pometali na progo in pobegnili Za krivci jc uvedeno vsestransko zasledov*. nje m bodo, če jih najdejo, strogo kaznovani. •k Tovorni vlak skočil s tira. Dne 1. februarja zvečer je na progi med Dervento in B-jsanskim Brodom skočil s tira tovorni vlak. Ker je nato bila proga neuporabna, so prišli na Svečnico vsi vlaki iz Broda v Sarajevo z velikimi zamudami. -k Sleparski detektiv. Subotiška policija ie izdala tiralico za svojim bivšim detektivom Živo Loiandžičem radi raznih goljufij, ki jih jc la izvršil pred dvema letoma. Lojandžiča so zaprli v Belgradu, kjer je tudi izvršil več go- ljufij. Ko bo odsedel kazen v Belgradu, bo izročen državnemu pravdništvu v SuboticL k Drzen rop ob belem dnevn v Beli cerkvi, V soboto, dne 28. t. m., dopoldne je prišel na stanovanje premožnega gostilničarji Valentina Spahla v Beli cerkvi v Vojvodini neznan moški m vprašal njegovo ženo, kje je mož. Ko je ta odvrnila, da ga ni doma, je рз-tognil nož, zgrabil prestrašeno ženo za roke in jo potegnil v sobo. Tu ji je ukazal, naj poklekne pred njim, nakar ji je z robcem zavezal oči. Nato je začel pregledovati predale te* našel le >iekaj nad tisoč dinarjev. Iz jeze, da ni našel več, je razmetal vse po stanovanj-j in raztrgal dve Spahlovi poslovni knjigi. Nato je zaklenil ženo v stanovanje in pobegnil. Poprej pa je ženi še pod smrtno grožnjo prepovedal klicati na pomoč policijo. Ženo so rešili iz mučnega položaja šele sosedje. ir Spopad med tihotapci in finančnimi stražniki. V vasi Miljkovci pri Čitluku v Hercegovini so finančni stražniki naleteli bliro gozda na dva tihotapca, ki sta imela nahrbtnike polne tobaka, tako zvane »eškije«. Eden od obeh je imel pri sebi vojaško puško. Cinu sta tihotapca opazila finančne stražnike, je oričei ta streljati nanje. Tihotanca sta končno vrgla tobak raz sebe in jHibe^nila. Zasledova nje za njima je bilo b^^nsnešno. ir Nasilen mož. Kmet Gabro Molnar v Horgošu v Vojvodini se je spri z ženo, ki ga je zapustila. Molnar je pred dnevi obiskal svojo ženo in jo pozval, naj se vrne k njemu, na,- J$ar je ona pristala pod pogojem, da ji mož izposli^'e delavsko knjižico, da more iti delat, če, sc ponovno spreta. Mož je k temu pristal, nakar sta šla domov. Medtem sta sc že na poti sprla. Molnar je videl, da prihaja po progi vlak iz Segedina proti Subotici ter je vrgel svojo ženo nekaj metrov pred vlakom na tračnice. Toda vlak je vozil po vzporednem tiru in žena je ostala živa. Ko je Molnar videl to, je potegnil nož in večkrat zabodel svojo ženo, da je ta padla na tla. Misleč, da jo je ubil, je stopil k vodnjaku ln se vrgel vanj. To je videlo nekaj ljudi, ki so ga hitro izvlekli živega iz vodnjaka. Stvar jc bila prijavljena policiji, ki je hotela poiskati Molnarjevo ženo, toda nje ni bilo. Težko ranjena se je najbrže kam zatekla in je dosedaj šc niso našli. Molnar je bil aretiran. •k Pri ljudeh s slabotnim delovanjom srca povzroči čaša naravne »Franz-Josef<-grončice, V nedeljo 5. febr. ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu TELOVADNA AKADEMIJA Orla KRAKOVO - TRNOVO Guy de Maupassant: Krvna osveta (Konec.) Tako Je mati neko noč, ko je pričela Bo-dra tuliti, prišla na divjo in kruto maščevalno misel. Premišljevala jo je do jutra; nato je Šla ob prvi zarji v cernev. Molila je zgrudila se pred Bogom na kamenita tla, vsa onemogla pred njim in ga goreče prosila, da ji pomaga, da jo podpre, da da njenemu izmučenemu telesu moči, ki jo potrebuje, da ma-Sčuje sina.1 — OjKiniba uredn. Nato se je vrnila domov. Na svojem dvorišču je imela star sod brez dna, skozi katerega je tekla voda iz strešnega žleba; preobrnila ga je in izpraznila ter pritrdila na zemljo s tem, da ga je obložila s kamni. Potem jo priklenila Bodro na to pasjo hišico in Sla v hišo. Brez prestanka je hodila po sobi gor in dol in erepo gledala na sardineko obal. Tam doli je bil morilec. Psica je tulila ves dan in vso noč. Starka ji Je priueela zjutraj vode v latvici; a drugega nič: nič godlje, nič kruha. Minil je Se en dan. Oslabela Bodra je spala. Drugi dan je imela blesteče oči, nasrše- • To je v resnici bila navada tega ljudstva. no dlako in silno je potegovala verigo. Starki ji še ni dala jesti. Žival je postala besna in s hripavim glasom pila vodo. Minila je še ena noč. Tedaj je šla starka rano k sosedu in ga prosila dveh snopov slame. Vzela je obleko, ki jo je nosil njen mož in jo nabasala z njo, da je bilo vse skupaj podobno človeškemu truplu. Vtaknila je v zemljo palico pred Bodrino hišico, obesila nanjo slamnatega moža, da je izgledalo, da mož stoji. Nato je napravila glavo iz starega perila. Presenečena psica je, čeprav je od lakote umirala, utihnila in gledala slamnatega moža. Tedaj je šla starka h trgovcu in kupila velik kos črne klobase. Ko so je vrnila, je zanetila pred hišico ogenj in jo pekla. Zbesnela Bodra je skakala, se penila in neprestano buljila v ražonj, odkoder ji je prihajal dim kar v trebuh. Mati je napravila nato iz zmečkane klobase slamnatemu možu kravato. Dolgo časa mu jo je privezovala okoli vratu, dokler mu jc ni vse notri potisnila Ko je bilo to končano, je odvezala psico z verige. Z enim strašnim skokom je dosegla žival lutkioo grlo in s tacami na ramenih, jo je začela Irgati. S kosom plena v gobcu je odskoči-la, se zagnala znova v »mož.a«, zarila svoje zobe v vrvi, izvlekla nekaj kosov mesa, zopet odskočila in vsa zbesuela naskakovala znova in znova. Obraz je raztrgala z zobmi in iz vratu napravila cunje. Starka jo je nemo z blestečimi očmi nepremično gledala. Nato je žival priklenila, jo pustila stradati dva dni in začela znova to nenavadno vajo. V treh mesecih jo je navadila na tak način strašnega naskoka in trganja. Sedaj je ni več priklenila na verigo, mignila je le z roko in žival je skočila na lutko. . Navadila jo je raztrgati in požreti nekaj cunj, ne da bi bila skrita v grlu kaka vaba. Potem ji kot v nagrado dajala ocvrto klobaso. Kakor hitro je Bodra opazila človeka, je vztrepetaln in vzdignila oči proti svoji gospodarici, ki ji je z vriščečim glasom velela: »Pu-stiK in pri tem vzdignila prst. Ko je Saveiinijeva mati menila, da je čas že prišel, se je šla z gorečo zamaknjenostjo spovedat in obhajat;8 nato se jo preoblekla v meneč da чрЈоћ ni grph, ampak celo dolžnost, moško obleko, da je bila podobna staremu razcapanemu ubožcu in šla z nekim sardin-skim ribičem, ki jo je vodil, in s svojo psico na drugo stran morske ožine, V platneni vreči je imela velik kos klobase. Bodra je stradala že dva dni. Stara žena j) je daja'a vs:ik trenutek vohati dišečo hrano in jo fako dražila, * Ne da bi povedala, da se misli maSčevati, Prišla sta v Longosardo. Vstopila je pri nekem peku in vprašala po stanovanju Nikolaja Ravolatija. Ta se je bil vrnil k svoji stari obrti, k mizarstvu. Starka je odprla vrala tn ga poklicala — Hej i Nikolaj! Oni se je obrnil; tedaj jc starka spustil* svojo psico, rekoč: — Daj, daj, požri! Požrl! Zbesnela žival se je zagnala in ga ugrabila za grlo. Mož jo iztegnil roke, jo lesno objel in jo zavalil po tleh. V nekaj trenutkih se je zvijal in tolkel z nogami ob tla; nato je ostal miren, med tem ko mu je Bodra raztrgala vrat, ki ga je zgrabila kakor cunjo. Dva soseda, ki sta sedela pri vratih, sta se dobro spominjala, da sta videla odhajati starega ubožca s črnim, izstradanim psom, ki je vso pot žrl nekaj sivega, kar mu je dajal njegov gospodar. Zvečer je prišla starka domov. To noč je dobro spala. Prevedel I. V. O. Za ples sivi ali drap ševro Oin 189-. * 01ИЛ Llubliana JtA lamsvee Zgodovina slovenskega naroda Gotovo želiš imeti to delo v celoti. Ali veš, da bo izšel za letošnjo jesen v Mohorjevi družbi.VII. zvezek, obsegajoč francosko dobo pri nas? Ne zamudi roka za vpisovanje, še en mes'ic. imaš čas! In kar je najvažnejše: poglej, ali imaš doma vseh šest doslej izišlih zvezkov! Kafti o eni stvari si lahko prepričan: ko bo začela Zgodovina slov. naroda zopet izhajati, bo nastalo silno povpraševanje po prvih šestih zvezkih, tako da ne bo mogoče ustreči vsem povpraševalcem. Začasno dobiš lahko še vse doslej izišle zvezke po 11 Din 10 par pri Mohorjevi družbi v Celju, ako si ud Mohorjeve družbe. Tudi če nimaš morebiti nobenega zvezka, dobiš torej lahko za 66 Din 60 par šest knjig, ki obsegajo skupaj 1088 strani s premnogimi krasnimi slikami. Vezati daj prve tri zvezke skupaj (528 strani) in druge tri skupaj (560 slrani), pa boš imel za neznaten donar v svoji knjižnici dragoceno delo! Don Bo^.co 31. januarja t. 1 je minulo 40 let, kar je preminul eden največjih prijateljev trpečega človeštva, ki se je posebno zavzel za mladino, duhovnik don Giovanni Bosco. Bil je rojen 15 avgusta 1815 v piemonteški vasi Becchi od revnih kmetskih stari-šev. Leta 1841. je bil posvečen v mnšnika v Turinu. Tu je začel že zgodaj zbirati okoli sebe zanemarjeno mladino in je tako začel lečiti zlo, od katerega je trpela Italija stoletja. Otroke je učil, skrbel za hrano in obleko, jih zlasti na nedeljo in praznike zbiral, jim prirejal pošteno zabavo, igre, deklama-cije, godbo, ter peljal na izprehode. Od začelka so imeli svetega moža za norca in ga hoteli celo zapreti v norišnico; končno so uvideli, da'imajo pred seboj eneca največjih vzgojnikov in. najljubeznivej-šera, ter obenem skrajno praktičnega prijatelja »ponižanih in razžaljenih«. Ustanovil je potem sale-zijanski red, ki je 1. 1869. dobil potrditev od svete stoiice. Dcčim je Sardinija prepovedala vse druge redove, je podpirala Salezijance; don Bosco je bil tudi prijatelj ministra Cavourja ter kralja Viktorja Emanuela in posredoval med italijansko vlado in sv. stolico. Sploh ga je javnost v nnjizdatnejši meri podpirala ker se ni mogel nihče odtegniti čaru njegove svetniške osebnosti in koristnosti njegovih paprav. Slovita ie vzgojeslovna metoda don Bosca, koje glavno geslo je bilo: »Ljubezen je močnejša kot smrt; premaga tudi smrt duše.c lzpreobrn'1 ali vsaj priklenil nano je najhujše in najtrdovratnejše tločmce. Danes je njegov red razširjen po vsem svetu in nadaljuje njegovo vzgojno delo na mladini. Že don Boeco je začel z rokodelskimi delavnicami, da se zanemarjena mladina izuči za življenje. Don Bosco je prištet med blažene katoliške cerkve in gotovo zasluži čast svetnika. Človeštvo ga bo pa brez razlike prištevalo med svoje največjo dobrotnike in v vzgojeslovju bo dobil častno mesto pole« Pestalozzija in drugih. Bil je med redkimi ljudmi, ki jlli ima v s ali rad. PEPELKA. (Mladinska predstava.) Za Snegulčico je uprizorilo gledališče na Svečnico še Pepelko istega pisatelja (Gijrner); Pepelka je bolj dramatična in za mladino tudi zabavnejša kot Snegulčica, dasi ni v nji toliko poezije. Režiser gosp. prof. O. Šest ie z mnogimi sceničnimi in igrav-skimi učinki napravil igro zelo pestro in živahno, dasi se je v igravskem oziru videla v nekalerih vlogah stereotipnost. Središče igre je bila gdč. V. Juvanova, ki je podala Pepelko nadvse prikupno in pesniško; enako je bila ga Šaričeva lep in čuv-stven kraljevič, g. Danilo je za smeh in kratek čas dobro obnovil kralja. Lepa družinska celota so bili groteskna četvt rica g. Rogoz, ga. .luvanova, gdč. M. Danilova in gdč. Debeljakova; omeniti bi bilo še g. Lipaha, g. Pluta, Medvena in Jana, ki so dobrodušno zabavali mlado in staro občinstvo. Posebej je treba omeniti gdč. Rakarjevo kot hudo Valpurgo, ki je mladim gledavcem nad vse prepričevalno podajala resničnost čarovnice. Tudi balet je bil primeren. Igra je na prav dobri višini, dasi je tu pa tam Čutiti improvizioniranje bodisi med igravci bodisi da sklepi dejanj niso bili dovolj zaključeni. Gledališče je bilo natlačeno in Pepelka bo gotovo enako ali še bolj pritegovala mlado in staro občinstvo kakor Snegulčica. F. K. BALETNI VEČER Dne 1. t. m. je bil v naši operi baletni večer, prvi v tej sezoni. Gosp. baletni mojs.er Vlčok in gdčna Wisiakova že v inozemstvu priznana umetnika sta poskrbela з svojim zborom za visoko kvalitetno kreacijo. Plesali so na Musorgskega Slike iz galerije, dalje na skladbo g. kapelnika Balatke — silno invenciozna skladba groteskne vsebine in izvanredno pestrega kolorita — in na Hernejeve Impresije iz Music-Halla, tudi zelo zanimivo moderno plesno delo Dobro so poskrbeli tudi za insce-nacijo. Za kostume prvega cieia je napravil načrte naš umetnik prof. Fr. Kralj Za naše razmere je bil ta baletni večer zelo pomemben dogodek in znači v svoji smeri velik napredek. Tudi tu je bilo treba kaj novega. Prav tako! V. * * * Odlični hrvaški skladatelj in kritik profesor Zlatko Grgoševič piše o koncertu Pevskega zbora slovenskih učiteljev v Zagrebu dne 17. januarja v »Riječi« sledeče: ... Prehajajoč na svojo kri.iko poudarim s posebnim zadovoljstvom odlično glasbeno afirmacijo »Zbora slov. učiteljev UJUc, v ka- Člani varnostne konference, ki se jo pod predsedstvom dr. Beneša izbrala in zboruje te dni v Pragi, da izvrši predpriprave za razorožitveno konferenco velesil. terem sodelujejo naši narodni Intelektualci, ki pojejo s pravim slovenskim uživanjem svojo slovensko pesem. Nepopisljiv trud in napor je tem idealnim jjudem edini honorar, kajti ti ljudje prehodijo celo uro peš do vlaka, da morejo v Ljubljano k vajam. To jim je največje priznanje,'kajti že samo lo dej-i stvo dokazuje, da jim gre samo za to, da pojo svojo lepo slovensko pesem in da vršijo svojo lepo narodno kulturno misijo. Glasovno dober zbor (okoli Ameriška podmornica S U ki bi se bila te dni v viharju skoro potopila. 70 članov in članic) s prvovrstnim ženskim zborom nam je pokazal novo in najnovejšo slovensko zborno pesem. Ta njihov koncert je naučil i nas i nje nečemu: nas, h klerim so prišli, so naučili kako se inteligentno predava besedilo pesmi, da se pri tem ohrani glasbena arhitektonika dela, da se poudari važno, da se pa obenem premosti ono. kar je manj važno v kompoziciji. Slovenski učitelji so mogli opaziti pri nas. da jih je naša koncertna publika dobro razumela, ter toplo in bratsko nagradila s priznanjem za njihov duševni dar Istodobno, da je n.vša publika sprejela dela s spontanim in navdušenim odobravanjem ... Izvrsten ženski zbor lepih in polnih glasov, virtuozno gibek in izdelan, nam bo ostal v najlepšem spominu . . Slovenski učitelji so obiskali Zagreb, svoje tovariše učitelje in brale pevce. Vsi so jih prijazno sprejeli, jih spremljali in se najiskreneje veselili njihovega uspeha.' —• Gospod Zlatko Grgoševič se je za izvedbo tako težkega sporeda tako živo zanimal, da je prišel k zadnji vaji v Ljubljano in bil navz.oč pri celi tridnevni vaji. Slovenski jievci smo našim nad vse požrtovalnim pevcem učiteljem iz srca hvaležni. da so priborili naši pevski umetnosti v Zagrebu tako priznanje in tako čast V pondeljek bomo napolnili dvorano do zadnjega mesta in jim pokazali s tem svoje priznanje in hvaležnost. •tj • ■' - • . Katfoli&lci svei Katoliki v češkoslovaški Praga, 3. februarja. (Tel. »Slov «) Katoliški krogi v Češkoslovaški pripravljajo široko zasnovano katoliško akcijo, da se po vzgledu nemških katoličanov osnujejo katoliška družabna središča, jedilnice, čitalnice, igrišča, knjižnice itd. Potrebni kapital naj bi zbrali katoličani v Ameriki v obliki posojila v višini treh milijonov dolarjev. Bo/ sza ti'Kako globoko si padel od onega kneza, kakoršnega sem te nekoč poznala! Ti, ki se ne sramuješ lagati! Da, zavdala li je — zavdala z ljubavno pijačo! Da, ti si prodal Egipt in njegovo in tvojo stvar za poljub lahkožive razuzdanke! Ti sramota, ti žalost!« je nadaljevala, kazala s prstom name in vzdignila oči proti mojemu obrazu, »ti zaničevani! Ti zavrženec! Utaji, ako moreš! Da, le odmika j se od mene — lahko se odmikaš, ko se zavedaš, kaj da si! Splazi se Kleopatri pod noge in ji poljubljaj sandale, dokler se ji ne bo zljubilo, da te potepta v blatu, tebi sorodnem! Ampak pred vsemi poštenimi ljudmi se odmikaj — odmikaj!« Duša mi je drhtela pod pezo njenega bridkega zaničevanja in sovraštva, vendar nisem imel besede, da bi ji odgovoril. »Kako je to,« sem rekel naposled s težkim glasom,, »da tudi ti niši izdana, ampak si še vedno tukaj; da me oštevaš, ti, ki si mi nekoč prisegla, da me ljubil? Ali nimaš kot ženska nobenega usmiljenja za slabost moža?« »Mojega imena ni bilo v seznamih,« je odgovorila in povesila temne oči. »Tu imaš ugodno priložnost — izdaj še mene, Harmakis! Da, da, baš zavoljo tega. ker sem le nekoč ljubila — ali se res se spominjaš na to? — občutim toliko bolj tvoj padec. Sramota človeka, ki smo ga ljubili, mora nekako postati naša sramota in se mora vedno nas držati, ker smo rlepo pritiskali tako podlo stvar na svoje srce. Ali si tudi bedak? Ali hočeš k meni priti po tolažbo — naravnost iz rok svoje kraljevske lahkoživke — k meni in nikomur drugemu na svetu?« «Kako naj vem,c sem ji rekel, »da nisi ti v svoji ljubosumni jezi bila tista, ki je izdala naše načrte? Karmion, že zdavnaj me je Sepa svaril prod teboj in sedaj se v resnici spominjam--« Tako govore izdajalci,« mi je segla v besedo in zardela do ušes,« in mislijo, da so vsi taki kakor oni in istega duha! Ne, jaz te nisem izdala; tisti bedni lopov, Pavel te je, kateremu je v poslednjem trenutku vpadlo srce in ki je prejel zasluženo plačilo. Ne ostanem več tukaj, da bi poslušala take podlosti! Harmakis — ki nisi več kraljevski — kraljica EgipUi Kleopatra mi je naročila, naj ti povem, da si prost in da te čaka v alabastrski dvorani.« Še enkrat me je ošinila s hitrim pogledom izpod dolgih trepalnic, se priklonila in odšla. Tako sem zopet hodil po dvoru, dasi prav malo, kajti moje srce jo. bilo polno sramote in groze, in sem se bal, da vidim na vsakem obrazu zaničevanje onih, ki so vedeli, kdo du sem. Vendar nisem videl ničesar; vsi oni namreč, ki so vedeli za naklep, so bili pobegnili, Karmion pa zavoljo same sebe ni zinila besedice. I udi je Kleopatra raznesla, da sem nedolžen. Toda moja krivda me je silno težila, tako da sem vedno bolj hujšal in mi je lepota izginila z obraza. Dasi pa sem bil po besedi prost in svoboden, so me vseeno vedno stražili; iz ozemlja palače se nisem smel ganiti. Naposled je prišel dan, ki je prinesel v Aleksan-drijo Kvinta Delija, onega nepoštenega rimskega viteza, ki je vedno služil vzhajajoči zvezdi. Prinašal je Kleopatri pisma od triumvira Marka Antonija, ki je bil sedaj, venčan z novo zmago pri Filipih, v Aziji in izžemal zlato iz podložnih kraljev, da bi ž njim zadostil pohlepnosti svojih legijonarjev. Dobro se spominjam tistega dne. Kleopatra je oblečena v sijajna oblačila v spremstvu častnikov svojega dvora, med katerimi sem stal tudi jaz, sedela v veliki dvorani na svojem zlatem prestolu in je velela glasnikom, da pripeljejo Antonijevega poslanca. Velika vrata so se odprla na stežaj in Rimljan je ob glasnem trobentanju in pozdravljanju galskih straž stopil v dvorano; nosil je blesteč zlat oklep in škrla-tast plašč iz svile in spremljal ga jc sijajen zbor častnikov. Bil je gladko obrit, lepe zunan josti in voljne postave; toda usta so mu bila mrzla in lažne so Lile njegove nemirne oči. Ko so glasniki oznanili njegovo ime, naslove in časti, je uprl svoj pogled v Kleopatro — ki je v vsem sijaju svoje lepote lenobno sedela na prestolu — kakor človek, ki je silno presenečen in »Pozdravljen, plemeniti Delij, poslanec premo-vedno tako stal, ne da bi se ganil, ga je nagovorila Kleopatra v latinskem jeziku: »Pozdravljen plemeniti Delo}, poslanec premo-gočnega Antonija, čegar senca obseva svet kakor da bi se sani Mars sedaj vzdigni nad nas majhne vladarje — pozdravljen in dobrodošel v našem siromašnem Aleksandrijskem mestu. Razkrij, prosimo te, namen svojega prihoda.« ililEIII S Ш > b (t < — t> 2r » S Z ? rt El fr i. — Cfl T* '> X A O > I _ a o «— 0 _ <41 r a n S - 8 strt oc st i e X X ~ -, z rt -J 15 ^ rt 3 S * o S' S № ° 4» ' tf * « D X. * 5' N 6: ->;» & '£. _ < — w a - S 3 D P % ' S S S »a " n __tt <* C t c 3 3 3 • K I Ч X Sf § j » 2 a. л » a t — 2- > £3 ce J. 1 ^ 1» fo ф < — S 1 i> 3 te -, n S J er .■» P a f- w IIIEIIi= gospodarstvo Kaj ie s oovlšan'em tarifov? Že 1. t. m. smo poročali, da se v krogih les-ne trgevine mnogo razpravlja o povišanju pristaniških tarifov, ki stopi v veljavo 1. februarji. Opozorili smo na resnost tega ukrepa glede našega lesnega izvoza, ki je dobil čisto drugačno preorienta-cijo. Italija je sicer šo vedno naš najboljši odjemalec lesa, saj znaša izvoz v Italijo ca 60% celokupnega izvoza, toda v vedno večji meri se razvija izvoz v prekomorsko države, pri čemer pride poste v zlasti splitsko pristanišče. Včeraj smo se informirali pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu, toda tam ni bilo ničesar znanega. Pač pa nam poročajo, da so iz Splita bile Sri tukajšnji lesni trgovini brzojavno storuirnne veke dobave in da bo tudi že nekatere postaje dobile navodila glede zvišanja pristaniških tarifov. Zato je v interesu slovenskega gospodarstva umestno, da se sedanja negotovost pojasni in pove, kaj je na stvari! —o— cija glede dobave okoli G900 kg raznega mila. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v Zbornici za TOI v Ljubljani. ttorsza Dne 3. februarja 1928. DEN AR Na deviznem tržišču je Narodna banka zvišala skoro vse kurze: tako jo bilo blngo Narodne banke v Londonu 277.50, v četrtek 277.32, v Prugi 108.80, ozir. 168.68, v Trstu 301.55, ozir. 301.40. Edino Curih je ostil neizpremenjen: 1094.03, Dumj pa je popustil od 802.50 na 802.55. Zaradi teli visokih kurzov je postal devizni trg rezerviran in današnji promet je bil izredno nnjlien razen v devizi Berlin, kjer je bilo privatno blago, dočim je vse ostalo Narodna banka. Curiški kurzi so se večinoma učvrstili, dinar je ostal neizpremen'en: 9.1375. London je bil danes zaključen nad pariteto. Kaj namerava Narodna banka s to devizno politiko, je neznano. Devizni letali na ИпђГвпИ borzi dne 3 febr. Ш8 Gospod Modrijan na samofrču (Dalje.) KONKURZI IN LIKVIDACIJE Statistika. Po podatkih »Jugoslovanskega dru-Stva za zaščito upnikova je bilo v januarju letos registriranih 79 konkurzov (v decembru 1927 80, v . januarju 1927 79); od tega jih je bilo v Sloveniji in Dalmaciji 6 (v januarju 1927 10), v Srbiji in Črni gori 55 (44), v Hrvatski in Slavoniji 12 (16), v Vojvodini 5 (7) in v Bosni in Hercegovini 1 (2). K -kor smo že omenili ob objavijenju statistike za celo leto 1927, se vidi, da se je gospodarski položaj v Srbiji poslabšal, drugod pa kaže zmanjšanje števila konkurzov na izboljšanje. Konkurz. Pavao čosič, trg. z meš. blagom, Novi Sad (prijaviti do 15. marca); Nikoh Kangrga, Žarkovo (1. marca); Amar Taloi, trg., Begrad (21. febr.). aktiva 210.000, pasiva 350.000 Din. Narok za prisilno poiavnavo. Avtomobilna družba z o. z. v Žireh 13. febr.; Vinko Jekler, trg. v Sevnici 16. febr. Likvidacija. Tovarna upognjenega pohištva, d. d., Karlovec, sklicuje za 15. febr. izredni občni zbor, kjer bodo sklepali o likvid ciji. Podjetje obstoja od 1. 1921. in je bilo ustanovljeno od Jugoban-ke in Narodne ?umske. Bilanca za 1927 izk-zuje izgubo v znesku 1,980.000 Din na kapital 2 milijona Din in rezerve 73.500 Din. PRITOŽBE GLKOE RAZDELITVE SPECIALNIH VAGONOV ZA LES. V času, ko se ravno začenja razvijati naš izvoz stavbnega iesa, se ninože pritožbe radi nesmotre-nega razdeljevanja vagonov, posebno kar se tiče specialnih vagonov za les (štirios. vozovi za prevoz tesanega lesa V To stanje sili lesno trgovino in industrijo k dosedaj brezuspešnim prošnjam za pravilno razdelitev in dodelitev voz. K- kor mislimo, je krivda v Belgradu pri železniškem ministrstvu, ker ljubljansko železniško ravnateljstvo no dobi dovolj vozov, če vagonov ni dovolj na razpolago, zakaj jih nismo naročili na račun reparacijskih dobav; če pa jih je dovolj, zakaj jih ravno zmanik' tedij, ko se pripravlja in začenja največji izvoz. Upamo, da ne bo treba ponovnih intervencij za ureditev tega vprašanja s strani merotlajnih faktorjev. GOSPODARSKA LITERATURA. Drž. dolgovi kraljevine SHS. O podatkih v tej publikaciji, ki jo je napisal g. Lj. St. Kosier, smo ie poročali 29. jan. 1928. Omenjamo, da avtentični, oficielni podatki o višini na?ih dolgov ne obstojajo. Knjiga stane 20 Din iu se dobi v vseh knjigarnah. Pomisleki k obveznemu signiranju hmelja. Pod tem naslovom je izšla v Žalcu dne 28. jan. knjižica, ki jo je sestavil Jos. Vovk, hmeljski komisijo-nar ietotam. V knjižici so navedeni 6 stališča tunel ske trgovine razlogi proti obveznemu ozname-novanju hmelja. Knjižica je izšla v založbi avtorja. Urogerijski in parfumnrijski vestni k. Dosedaj je izhajal v Zagrebu :Parfumerijski vestnik?, ki pa je z novim letom spremenil svoj naziv v Drogcri-ski i parfimeriski vestnik-r. List izhaja mesečno in etane letno 150 Din, uprava: Zagreb, Marovska 10. * * Ratifikacija naše trgovinske pogodbe z Belgijo. Kakor poročajo iz Bruslja, so bile dne 1. febr. izmenjane ratifikacijske listine med belgijskem zunanjim ministrom Hymansom in našim poslanikom Vukičevičem glede trgovinske pogodbe, o kateri smo svoiečasno že obširno poročali. Občni zbori. Narodna banka 4. marca ob 9 v Belgradu; Textilia, d. d. 16. febr. ob 16 v Slov. banki (stanje, volitev nove uprave in nadzorstva, ev. znižanje in povišanje kapitala, cv. likvid icij'); Slovenska banka 23. febr. ob pol It v bančnih prostorih (poročilo o sanaciji, absolutonj, izvolitev nove uprave in nadzorstva); Hranilnica v Križevcih, d. d., 24. febr. ob 10 v prostorih Prekmurske banke (bilanca 1927). Izprememba v trgovinskem registru. Vpisi: Adam Bohar, izr. trg. z gov. živino in svinjami v Dolnji Lendavi; Ivan Bezjak, tvornica bučnega olja v Framu; Ivan Gradišar, trg. z vinom na debelo v Lazih; Srečko Kolomm, mesarstvo in izvozna trg, z gov. živ. in svinj'mi v Lemerju; JožeF Čeh, trg. in izvoz živine v Ločiču; Fr. Ponikvar, izv. trg; z lesom in ogljem v Mali vasi; Ivan Ban, lesna industrija v Preserju; Ivanka Spreitzer, lesna trgovina na Rakeku; Štefan Vukan, izv. živine v Zenkovcih. — Izbris: Janko Poček, Sv. Urh pri Trebelje-vem (opustitev). Gibanje trgoTstva in obrtništva. Kakor posnemamo iz statistike Zbornice TOI v LJubljani, je bflo v zadnjem četrtletju leta 1927. prijavljenih 3^1 (v 8. četrtletju 1927 446) trgovskih obratov, odjav-Ijenih pa 334 (290); največ prijav beležijo: trg. z meš. blagom 78, branjarstvo 28, les 26, dež. pridelki 19, odjav pa: meš. bl-go 54. les 23, dež. pridelki 20, sejmarstvo 17. — Obrtnih in industrijskih obratov ie bilo prijavljenih 597 (517), od teh na tovarniški način 7 (4), odjav pa 269 (26), od teh na tovarniški način 4 (2). Največ prijav je bilo: šivilje 95, čevljarji 86, krojiči -10, gostilne 34, kovači 26, mtini 28, strojno pletenje 22,mizarji 22; odjavlje-nth pn: čevljarji 38, gostilne 29, šivilje 22, kroječi 20. Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani ej>rej mn do 10. t. m. ponudbe glede dobave zakovic ter glede dobave 100 kg karbolne kisline (strojni oddelek). — Ravnateljstvo drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dota-ve stekla, 150 kg usnji in hrastovih debel; do №. t. m. p« glede dobi ve 300 kg krp za čiščenje strojev. — Ravnateljstvo drž. rudnika v Brezi sprejema do 18. t. m. t. 1. ponudbe glede dobave tračnic. — Ravnateljstvo drž. rudnika v Velenju sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 140 nv1 jamskega leea. — Ravnateljstvo drl. rudnika v Kreki spre- Kia do 18. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg onskega železa ter glede dobave cinkove pločevina. _ Dne 18. t. m. se bo vršila pri Intencianturi komande Boke Kotorske v Erceuovini offert. licita- povprnš. pon. srednji sr. I II Amsterdam — 22.96 _ _ Berlin 1 i5f\7'w 13,' 9 75 13 8.2 1356.50 (hi rib 1093.4 — 10 6.1 1094.9 i 1094.43 Dunai 8 < 75 - M 3.75 402.25 80i.K0 London 277.10— 277. t. 27i 277.3 .J \ewyork S0.795-V-.4t5 5o.bh5 06-88 Pariz — 223-75 — —. Praga 16«.4Г — 169.2 I6-.80 168.68 Trst 30 .55-302.55 jOI.55 — Zagrob. Berlin 1356.75—1359.75, Curih 1093.25 —1096.25, Dunaj 800.75—803.75, London 277.06— 277.86, Newyork 56.79—56.99, Pariz 222.75 - 224.75, Praga 168.40—169.20, Trst 300.508-302.508. Belgrad. Amslerd 'm 22.93—22.99, Berlin 1356.70 — 1359.70, Budimpešta 994—997, Curih 1093.43— 1096.43, Dunaj 800.50—803.Г0, London 276.40— 277.20, Newyork 56.79- 56.90, Pariz 222.75—224.75, Praga 168.40—169.20, Trst 300.60 - 302.50. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 123.99, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.21, London 25.32875, Newyork 519.C0, Pariz 20.425, Pr ga 15.405, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 88.60, Trst 27.5225. Trst. Belgrad 33.22—33.25, Curih 364.25, London 92 02—92.05, Newvork 18.87—18.88, Par.z 74.17 —74.22. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4725, Kodanj 190, London 34.5675, Milan 37.Г53, Newyork 709.90, Pariz 27.88, Varšava 79.78. Valute: dol -rji 707.25, francoski frank 28.10, dinar 12.43, češkoslovaška krona 21.025. Praga. Devize: Lira 178.75, Belgrad 50.30, Pariz 132.50, London 164.40, Ne\vyork 33.75. Dinar: Newyork .1.7575, Berlin 7.36, London 277.25. VREDVfNTNI PAPIR.1I V Ljubljani zaklj. Ljublj. kred. po 135; Strojne bt?go 80. Kranj, ind., ki jo padla na Dunaju 40.50, ozir. 41, denar 315. V Zegrebu drž. papirji čvrsti. Med industrijskimi pppirji čvrsiejša Trboveljska, ki je včeraj na Dunnju notirala že 67.70 zaradi pariških in ženevskih nakupov, ter Vevče, ki so bile zaključene po 155. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi., Vevče 110 den., Kranj. ind. 315 den., Ruše 263—280 Stavbna 56 den., šešir 125 den. Za?reb. 7% invest. posoj. 87—87.50, agrari 54 —54.50, vojna odškodnina 426 427, febr 427—428, marec 427 den., Hrv. esk. 52, Hipo 65, Jugo 96.25— 90.50, Praštediona 875, Ljublj. kreditna 135, Šcče-rana 550, Drava 570—570, Slavonija 16.50, Trbovlje 530—5-10, Vevče 155. Belgrad. Vojna odškodnina 421—423—424.50, uit. febr. 423—425.75, uit. marec 428—429, uit. april 420—431, Loterijske srečke 105, Tob. srečke 84, i-ozna banka 1200, 7% invest. posoi. 87.25, agrari 53.50. Trst. Adiia 208, Assicurazioni Generali "430, Riunione adriatica 2870, Tripcovich 256, Split cement 280, Trž. Lloyd 685, Dalmatia 117. Oeeania 93. Dunaj. Podon.-snvska-j-dr. 88.10, Zivno 113 25, Ilrv. esk. 6.70, Jugo 12.20, Hipo 7.80, Alpine 4?."0, Leykam 11.25, Trbovlje 67.50, Kranjska ind. 43, Slavonija 1.30. BLAGO Ljubljana. Les: Hmelovke a. 6-6.50 m, b. 6.50—7 m, c. 7—9 m dolž. fko Žalec denar -,a a. 5 I)in, za b. 5.E0, za c. 6.50 Din: hmelovke fko vag. nakl. post. 1 vag. po 4.50; remeljni fko vag. nakl. post. 2 vag. po 440; zaklj. 3 vag. Tendenca živahnejša. Dež. pridelki (vso samo ponudbe, sluv. post, plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78—79 kg "5 baška 375—377 50. slav. 365—367.50, moka 0 g vag. bi. plač. po prejemu, fko Ljubljana 520. oves bažki zdrav reš- tan 300. koruza st^ra 287.50, ml. tar. 282.50, nova času primerno suha. kvil. gar. 2S0, za febr. 285, za marec 280, z i april 295, pop. suha za maj 800, činkvantin 295, zaklj. 1 vng. pšenice. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač.. ban., srem. 317.50— 327.50, gor. ban. 315—325. rž bač. 295—305, ječmen bič. tn sr. 270—280, oves bač., ban., sr., slav. 250— 260, koruza bač. stara 237.50—252.50, buč. nova 230 335, febr.-maree 235 - 240, marec-npr. 230—247.50, april-maj 242.50—250. b*n. nova 230—233. febr.-maree 235—240, sr. 2C0—235, moka 0 g in gg 4"5— 465, št 2 420—450, št. 5 400—420, št. 6 330- 355, št. 7 270 - 280, št. 8 220—235, otrobi bač., sr., slav. 210—220, fižol bač. beli 360- 365. Tendenca neiz-premonjena. Promet: 6 vag. pšenice, 32 vag. koruze, 12 vag. moke, 3 vag. ovsa. Budimpešta (terminska borza), 3. febr. Tendenca brez kupčije. Pšenica marec 31.54, 31.60, zaključek 31.58—31.60, maj 32.14, 32.04, zaklj. 32.08— 32.10, okt. 29.76, 29.72, zaklj. 29.72—29.74, rž maj 29.80, 29.78, zaklj. 29.78—29.80, okt. 24.40-24.70, zaklj. 21.70—21.72, koruza maj 26, 26.02, zaklj. 26— 26.02 Opleta sidro po obrežju, divje skače, zamotovili med pobrežne pletenjače. Tu čita list gospod Pančur, a hčerka spi, ne vidita, da sidro v njunin mir drvi. Pograbi sidro stol in gospodično, potegne v zrak ju, sune vstran in spet navpično. Za stol se grabi, zvija se, kriči deklič, a Modrijan, ker stroj brni, ne sliši nič. Naprej hiti, da bi drugje pristal brez muje. Ljudje kriče, Pančur za stolom poskakuje. A Modrijan ne čuie, da brlizga policaj, prav nič ne ve za krik in dirko, ves ta dirindaj. Nekdo, ki je bil popolnoma oglušel, je šel k zdravniku. »To pride od tega, ker pi-ete preveč žganja , mu je rekel zdravnik. Mož so je neka j časa vzdržal žganja ter resnici bolje slišal. Čez nekaj časa nato pa se je slučajno sestal z onim zdravnikom ter mu pravil, da zopet nič ne sliši, gotovo ste pa zopet žganje pili.; Seveda som ga, gospod doktor, stvar je talo. šest tednov nisem pil žganja in vsak dan bolje slišal, toda vse, kar sem slišal, še od daleč ш bilo tako dobro kot pa žganje.« Potegne stražnik samokres in ustreli. »Pristati koj!« letalcem v samofrč veli. Obupno Modrijan vrti in skesano se niža, gospodično pa namoči v vodo slano. Ljudje z vsemi silami za vrv pograbijo, na suho stol z eospico nezavestno spravijo. Ko trudijo se okrog nje, pa mož postave spisati hoče protokol letalske slave. To pa ne gre gospodu Modrijanu v glavo-Požene stroj iu šine v beg kakor za stavo! V zmešnjavi pa pozabi sidro dvigniti in stvar nevarna dalje prosto se vrti. Na vrtu pred gostilno koncem promenade na mizi brenka pevec lirične komade in poje vzhičen, ginjen v solnčni popoldan vznešeno: »O moj dom, kako si ti kras&n!« Pa plane sidro — r-r-rsk — in s kavljem silnim ga povleče zasuče ga iu zavihti nad morje se peneče, zajadra ž njim tja v južno italijansko stran, čeprav rad šel domov v ljubljansko bi ravan. A pevec Cigumigu dosti si ne stri iz tega. Trdno se priveže na osti z oprtnico in zadovoljen si prepeva. Le škoda, da ne slišijo letalci speva! Seveda, šmentano je sitno pevcu včasi, če nizko gre, mu slana vo