Nace Medja III. Pavel Perko. ima, zima! Burja piha izza Rakitovca, in ledene sveče vi-se izpod streh. Senice hodijo na okna, po skednjih pa posedajo vrabci. V peči prijetno prasketa, ker mečejo mati največje zglavnike v peč. Nace Medja pa leži na peči in gleda v strop in jezen ie vse te dni. Zunaj se dela led, ki je trši od dne do dne — on pa eevljev ne bo imel . . . Iz vsega skupaj ne bo nič. Tudi štandartov ni več dobitL Grudnica je bila tu in se je izgovarjala: »Nič r nisem do-bila, jemenečka, nič! Zdaj je vojska, in ljudje vse poku-pijo, da prihranijo podplate .. . Nič nisem dobila !< Torej Marička bo imela čižme, Nace nič! 2ibretov bo imel čevlje s štandarti, Hodnikov in Ogrančev in Zalaznikov — vsi jih bodo imeli, samo Nace Medja ne bo imel nič! Zunaj pred hišo je jama, kjer se zbira voda, ki teče izpod kapu. Sedaj je jama vsa zamrznjena; vsako noč pa se napravi nova ledena skorja, tako da je led od dne do dne debelejši. Včeraj so se poznale še belkaste zvezdice, in led je bil še prozoren, da se je videla voda pod njim; črez noč pa so se zvezdice zgostile v drobcena zrna, in led je postal steklen in jedrnat. Kadar bo popolnoma gost in neprozoren, takrat bo pa tudi )na Potočku toliko zamrznjeno, da bo varno čezenj . . . In tedaj —. In tedaj — ? Res! Neko jutro, ko je vso noč pihalo in tulilo, je bil potem led tako gost kakor kamen in trd tako, Ja je konica odskočila, ako si udaril s palico . . . In tedaj ¦¦-? Tedaj so prihrumeli pobje: Hodnikov, Ogrančev, Rašnikov — vsi razen Žibretovega, ki se je tedaj šele obuval, in so vpili: »Nace Medja, ali ne greš ? Pojdi, Nace Medja! Drsat . . . Led . .. Zamrznjeno . . .<¦ Nace Medja pa je ostal na peči in ni hotel ne videti, ne slišati. Pogled je imel srepo uprt na ranto, ki je šla pod stropom od ene stene do druge. Ondi so viseli novi Maričkini čižmi... Če bi bili nabiti s štandarti, bi mu bila prišla želja, da bi jih snel in obul . . . Tako se mu je pa nekje na dnu duše vzbudil srd, da bi vzel nož in jih raz-rezal na drobne kosce . . . Ko bi se ne bal matere! — Zato je bil pa jezen na ves svet in še na led in še na zimo povrhu .. . Pobje so vendarle odhiteli, in glasovi so potihnili. Pa ni dalo Na-cetu več na peči! Vstal je in stopil vun navežni prag. Mraz je bilo, Stran 20 VRTEC . Leto 4\> da ie pokalo, in debelo ivje je viselo po drevesih, da so bili vrhovi bcli kakor spomladi, ko cvete črešnja. Tam izza hriba pa se je čulo še vedno: J »Led . .. Zamrznjeno ... Drsalica .. . Štandarti. ..« U Naenkrat je zgrabil Naceta dolgčas, da bi jo udrl za njimi in vsafl od daleč gledai, kako drčijo čez bajar drug za drugim. Pa se oglasij« mati iz veže: * »To ti povem, da mi ne greš nikamor! Ali ne veš, kako je bilo ono leto, ko so potegnili Peskarjevega napol mrtvega izpod ledn ? Otroci neumni, čim bolj je nevarno, tem bolj tiščite poleg! V hišo se nii spravi!' In bi se bil spravil, da ni stal v tistem hipu baš Žibretov Tonc pred njim. V novih čevljih s štandarti je stal pred njim in ga je priganjal\m »Hitro, Nace Medja, hitro! Ali so šli tod mimo? Led — to ti reM čem! In moji štandarti - poglej! Kaj stojiš ?« H »Nimara čevljev!^ H »Ali jih ni Reberšek — ?« ^^^H »Meni jih ni. ^^^H »Zakai pa ne?- *^^^| »Ker je — ker je usnja zmanjkalo . . .< "^^^W Žibretov Tone je stal pred njim — gledal ga molčal — poteml pa počasi nategnil obraz, in od brade pa gor do oči se mu ie poteg-nila zaničljiva guha: »Hohoho! Mevža! Pa si se hvalil, da bodo tvoii lepši ko moji, in da ti jih Reberšek nabije s štandarti še bolj na gosto ko meni. .. Poglej!« In privzdigne nogo, zdaj eno, zdaj drugo, in kar blišči se sanuh štandartov, gosto nasejanih . . . Ob takem ne more Nace Medja več vzdržati. Obrne se in zatuli noter v vežo ¦. »Jaz jih pa nimam! Uh! Ker - -, ker mati in Reberšek nista ho-tela ... U—u—uh!« »No, le tuli!« se zahudujejo mati. »Hohoho!« Vrh klanca se postavlja Žibretov Tone na roke in z nogami ce peta v zraku in žvenklja s podkvicami kakor v porog . . . Nace Medja gre v hišo. Vse vre po njem. In zopet mu hodi n misel, da bi snel MaričkLne čižme in da bi jih — da bi jih . . • »Pa jih bom tudi! Pa jih bom!« »Kaj boš — ?« »Razrezal jih bom! Ali bom pa svoje coklje razsekal! »Kaj — ? Le poizkusi! Čakaj!« »Pa jih bom!« »Kaj -?!« In priletelo je po hrbtu, da se je zapotekel Nace Medja ob klo] ¦¦ in se mu je prečudno utrnilo prcd očmi. .. 7%tO4Q____________________VRTEC____________________Stran 21 ^^K«Pa —. Pa jih —. Pa jih bom —!« je jecljal v jezi in lezel na peč. ^¦»Kaj -?!?« ^^Vln zopet je padlo in se posvetilo . .. ^^¦Totem pa se je umaknil Nace prav pod strop na dile in se zaril ^^Kevnico prosa. ^^P »U—u—u!« IV. In sedaj leži Nace Medja na peči, in krč ga vije, da golta svojo jezo v sunkih v se. Pred očmi se mu je napravila mreža od samih solza . .. In ta mreža se mu sedaj venomer preliva in umika. da se mu ves svet v mreži lovi in pači, reži in spakuje . . . Dobro vidi v tisto rjavo liso na zidu ob vznožju peči. To je tista lisa, ki se je bila na-redila, ko so bili oče doma in so upirali svojo bolno nogo v zid, da ie ležala višje ko drugo telo. Od mazil in obvez se je bila napravila tista lisa, ki je sedaj lemnorjava in po sredi zamazana. Nacetovo oko prodira skozi solze in se ne more ločiti od tiste lise na steni. Kar pre-čudno se giblje in pretezava tista lisa in dobiva vsak hip drugačnih oblik. Robovi se ji prelivajo zdaj v ostro, zdaj v zabrisano; zdaj se nategujejo v dolgost, zdaj se stiskajo in krčijo nazai v se . . . Zdaj ie lisa le še mala pika, naenkrat pa se zapotegne v velikanski kolobar, ki se naposled raztopi v nič kakor mehur iz milnice, kadar doseže čez-merno velikost . .. In vse skupaj — stena in strop in peč in hiša se nekam suče in umika, kot da je znorel ves svet in začel plesati okrog Naceta Medje ... V vse to pa se meša bajar na Potočku in tropa po-bov, ki se zaprašujejo na led drug za drugira in med smehom padajo drug črez drugega. Izpod okovanih peta jim prši sneženi prah; za Stran 22 VAIH~ ^*0 ^9 štandarti se dela nebroj nitkastih črt; ki pa niso črtane v led, ampak samo v sneženi prah. Drugi se pridrsa — in vse črte se mahoma za-brišejo in izgladijo, da se na drugem kraju naredi zopet nebroj novih in še gostejših ... »U—u-u!« še nikdar ni bilo Nacetu tako hudo pri srcu! In še vedno mu nekaj pravi, naj se splazi izza peči in naj pristavi stol in naj potegne z nožem preko Maričkinih —. Ne, ne! Tega ne sme! »U - u—u!« Tedaj pa — kaj je to? Ali ni to cingljanje z zvončki in pokanje z biči? In vpitje nad živino! In prhanje konj in škripot saninca po snegu ? Nacc Medja dvigne glavo. Pogled napenja in buli skozi orošeno okno . . . Glej, res je! Trije Vidraarjevi konji — tisti široki, ki jih je bil kupil v Tirolih — prhaio po klancu, da iim pokriva sopar glave in vra-tove. Trije so — s tremi saninci. In na sanincih deske, zbite v dnu in ob straneh. Tako so vsako zimo vozili led s Potočka . .. Ho! Nacetu Medji zablisne misel. .. Nekaj živega in veselega mu pre-šine telo. — Po led gredo na Potoček! Geri jih bo razpodil, in prišli bodo in bodo jezni, in sram jih bo. . . Zlasti Žibretov, ki se je šc ravnokar postavljal na roke! Nace Medja oživi. Sam ne ve, kako mu je, kar naenkrat je izza peči. Že tiči v cokljah — in kakor bi trenil, stoji zunaj ,na vežnem pragu in nagovarja Gerija in hlapce: »AB greste na Potoček po led ?<> »Kaj —!¦> se zadere Geri. Gluh je, in to je njegova navada, da se zadira. Naee se ga nič ne boji in še rad ga ima ta dan; ker Geri grc po led na Potoček! »Ali greste po led, jelite?« »Po led, kajpak po led! Ne boš se drsal več in čevljev trgal, fant I« Geri misli, da mu je povedal kdove kaj neprijetnega. Ej, pa mu ni! Še razveselil ga je! In najrajši bi Nace Medja še klical za njimi: »Le pojdite! Pa le hitro pojdite!« Vse je dobro! Sneg škriplje, bič poka, in dile ropotajo na sanin-cih . . - Nace }e vesel, tako da se mu celo mati čudi, ko ii v solzahi a smejaje se pripovedujc: »Mati, po led gredo! S tremi saninci! Ves Potoček bo šel I« »Prav je, da gre; vsaj ne bo tistega strahu, kot je bil ono leto!« »Mati, sedaj jih bo pa Geri napodil!« »Ja, ja! Nevoščljivost otročja! V hišo se mi spravi!«' iKonec.)