PRIMORSKI DNEVNIK S'“ .Srnj-T”1 - Cena '40 lir Leto XXII. St. 131 (6418) TRST, sobota, '4. Junija 1966 DANES VERJETNO URADNA PROGLASITEV AMNESTIJE Senat je odobril zakon o amnestiji 14. junija bodo stavkali železničarji Sindikalne organizacije državnih uslužbencev CGIL, C IS L in UIL so napovedale vsedržavno stavko - Obisk sovjetskih kemikov RIM, 3. — Senat .ie danes v komaj 15 minut trajajočem izrednem zasedanju odobril zakon, ki pooblašča predsednika republike, da proglasi amnestijo. Senat je odobril spremembe dru- ®ega člena zakona o amnestiji, .---------------- Kot jih je Sprejeia poslanska’ zbornica, tako da je s tem glasovanjem postopek glede spre-Jema zakona v parlamentu zaključen in predvidevajo, da ga ?° jutri odobril na izredni seji 86 ministrski svet. v začetku seje je poročevalec j**- Alessi pozval senatorje, naj “Uobrijo besedilo drugega člena, so ga sestavili v poslanski zbornici, češ da gre za spremem-1)6 tehničnega značaja, ki se ne U&našajo na vsebino. Proti prvemu odstavku tega člena, ki se nanaša Us amnestijo za pripadnike odporniškega gibanja, so glasovali misin. SK* senatorji, proti zadnjemu, ki (tovori o amnestiji za nasprotnike odporniškega gibanja, pa senatorji KpI in PSIUP. pa po objavi stavkovnega gibanja železničarjev, zaradi česar so sklenili proglasiti vsedržavno 24-umo stavko. Sindikalne organizacije pri-čakujejo, da bo vlada pred pričetkom stavke sprejela pozitivno stališče, kar bi seveda lahko pomenilo obnovitev pogajanj in preklic napovedane stavke. V zvezi s stavko so bila izdana tudi običajna navodila, ki se nanašajo na zadržanje osebja med stavko. Najvažnejše je navodilo, ki govori o prekinitvi prometa in po katerem lahko osebje stavko podaljša za eno uro, odnosno jo prične uro prej, da se vlaki ne bi u-stavili na vmesnih in neustreznih postajah, kjer potniki ne bi mogli prejeti ustrezne pomoči in kjer ne bi bilo poskrbljeno za lokomotive in vagone. Vsedržavne sindikalne organizacije državnih uslužbencev CGIL, UIL in CISL pa so v skupnem poročilu obsodile poskus zavlačevanja rešitve, ki je prišel do izraza z odpovedjo napovedanega sestan- ka med sindikalnimi organizacijami in nekaterimi odgovornimi ministri. Sestanek bi moral biti danes in bi na njem morali razpravljati o vseh perečih vprašanjih državnih uslužbencev. Sindikalne organizacije pravijo, da gre za zavlačevanje in da so zato sklenile proglasiti stavko, ki jo bodo izvedli v drugi polovici junija, če bi še odlagali razgovore, odnosno če bodo zaključki razgovorov z vladnimi predstavniki neugodni. Točnejše pogoje stavke bodo določili 8. junija. Danes so se nadaljevala pogajanja o obnovitvi delovne pogodbe kovinarjev državnih podjetij. Dogovorili so se, da bodo sindikalne organizacije dale nove predloge v zvezi z odgovorom na prvotne zahteve. Sindikati kovinarjev se bodo sestali jutri ob 11.30. Sovjetska gospodarska delegacija, ki jo vodi namestnik ministrstva za kemijo inž. Uvarov, je danes obiskala industrijski kompleks «Polymer» v Terni. Goste je sprejel generalni ravnatelj osrednjega sedeža podjetja Montecatini v Milu dr. D. Plaisant in številni visoki funkcionarji družbe Montecatini. Sovjetski strokovnjaki so se Sindikalne organizacije železničarjev CGIL, CISL in UIL so proglasile 24-urno stavko, ki bo 14. junija, pomožno osebje pa bo stavkalo tudi 13. junija. V skupnem Poročilu tajništva treh sindikalnih organizacij ugotavljajo, da vlada ni sprejela nobenega novega ukre- <,"l|iiiillniiiii,iiiiiiin!iiiiiii„iiiniiiimliuiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiMiiiiililllMn»uiitiiiiiiiiiiiuii>i.iiiiimlMiiiiiniiiimiiiiHiiiiiiiimiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiii NADALJUJE SE ODPOR PROTI VOJAŠKI VLADI v Se dve budistični redovnici napravili samomor z ognjem Budistični voditelj, ki se je pogajal s Kijem, je včeraj odstopil Budisti napovedujejo bojkot septembrskih volitev, če Ki ne odstopi zlasti zanimali za izdelke iz umetnih mas in za tekstilna vlakna. Preklicana stavka tiskarjev RIM, 3. — Tajništva tiskarskih delavcev, včlanjenih v CGIL, CISL in UIL so danes javila, da so na sestanku, ki je bil danes v Rimu skupno s predstavniki zveze časopisnih založništev glede obnovitve delovne pogodbe, ugotovili možnost koristne obnovitve pogajanj, ki so bila prekinjena 13. maja. Zato so sklenili, da se bodo delegacije ponovno sestale v torek, 7. junija ob 17. uri v Rimu. Zaradi tega so sindikati tiskarjev sklenili takoj prekiniti stavkovno gibanje. SAJGON, 3. — Danes je v Danangu napravila samomor še budistična redovnica iz protesta proti sajgonski vojaški vla-;?*• Polila se je z bencinom dn se zažgala pred več sto ljudmi. To je zgodilo v majhni pagodi v Danangu. Mlada redovnica je Pustila pismo za predsednika “Ohnsona, katerega poziva, naj J1® Podpira več Kijeve vlade. Bi. *®*a je tudi številnim budistič-rjh voditeljem v Sajgonu. No-”®J pa je v Sajgonu napravila Podoben samomor še ena budi-“Jiona redovnica. To je že sed-j11 samomor od 29. maja dalje P Protesta proti vojaški vladi. 5®dovnica se je polila z benci-?°Jh in se zažgala v glavni pa-sodi v Sajgonu. Pustila je tri Pjstna, naslovljena na družino, (ado in cerkev. . -Na splošno se napetost znova ve-S’. Ravnatelj budističnega zavoda v rjajgonu Tam čao, ki je med naj-^vnejšimi zmernimi budističnimi oaitelji je odstopil pod pritiskom °ncev, ki nasprotujejo kompromi- DANES ®enat je včeraj dokončno odobril *kon o amnestiji, kakor ga je bila Prejela poslanska zbornica. Verjetno bo vlada še danes uradno raz-•Jasila amnestijo. Sindikalne orga-(zacije železničarjev so včeraj najedale 24-umo stavko, ki bo 14. bnija. Stavko so napovedali tudi 'bdikati državnih uslužbencev, ni-Pa še določili datuma. Medtem ko ameriška sonda «Sur-eyor» še dalje oddaja slike Lunine °vršine, so včeraj končno postavili a tir okoli Zemlje vesoljsko kabi-la° *®em>ni 9», ki se je zatem sesta-J v vesolju z že prej izstreljenim ®'elitom «ATDA». Morali pa so se , reii združitvi kabine s tem sateli-s b*- ker se zaščitni ovoj, ki je ščitil ateiit pred veliko temperaturo med ^atrclitvijo, ni ločil. Za danes je ^apovedan vesoljski sprehod astro-avta Ccrnana, ki bi moral trajati Uv* uri in po!. Vou° sP°rai£Hrnu med budističnimi ^“ditelji in sajgonsko vojaško vla-bi sledilo pričakovano pomirje-ted Včeraj sta še dve budistični bovnici napravili samomor z og-Jj:eb> iz protesta proti vojaški vladi V, ?r°t* ameriškemu podpiranju te ade. Budistični voditelji, ki napotil jejo kompromisu z vlado, pa i^ nasedli v Sajgonu glavno pagodo j-. Preprečili začetek proslav ob biih °*)*etnici rojstva Bude. Zaradi tj.. vega pritiska je zmerni vodl-v|.J. ram čau, ki se je pogajal z j “0. odstopil. Budistični voditelj Vzt Kuane Je *ziavlk da budisti j^.Jajajo pri svoji zahtevi, naj vo-da, vlada odstopi, ter je napove-y bojkot septembrskih volitev, iv dominikanski prestolnici so vče-In* javili, da je Balangucr postal pf da delo priteguje bralca, ki obširnega romana prav do konca ne odloži. Pri tem velja omeniti, da je pisatelj odličen psiholog in da je prav v mojstrskem prikazovanju ljudi in njih značajev odl'ka Bromfieldovega pisanja. Si n°-benega dvoma, da bo tudi novim generacijam bralcev, katerim ie nova izdaja namenjena, to del° všeč. Omeniti je še, da je za oba romana odlično opremo oskrbel Uroš Vagaja. tako da bosta obe knjigi tudi po svoji zunanji V°-dobi v veselje vsem ljubiteljem lepe knjige. 81. Ru. Po incidentu v Guantanamu Morda se zadnji incident, ki se je pripetil ob guantanamskem oporišču na Kubi, ne bo razvil v veliko krizo, kot prepričano poudarjajo vvashingtonski funkcionarji. Prav gotovo ni težko opaziti, da vsaka nevihta, do katere pride na karibskem področju, dvigne na površje kak večji problem. To pa hkrati dokazuje, kako so razna zatišja še daleč od pravega, trdnega miru. Mnenje ameriških funkcionarjev, da zaradi strelov preko žične pregrade ob ameriškem oporišču v OuantaAamu na Kubi, ne bo prišlo do velike krize, se opira na dveh predpostavkah: prva temelji na tem, da ZDA z Vietnamom na plečih nimajo interesa začeti novo vročo fronto v sedanjem razpoloženju hladne vojne; druga predpostavka pa sloni na tem, da Kuba ne bo tako «brezumna», da bi začela napad na ameriško oporišče, ali da bi «izzivala» ameriško vojaško reakcijo, ker bi to bilo podobno «samomoru». Morda je v ciničnem izrazoslovju naše dobe težko najti primernejše argumente za prepričanje ljudi, da iz te nevihte ne bo vojne. Kubanski vojak je bil ubit 21. maja. Kubanci so rekli, da ga je Pokosila ameriška krogla 150 metrov v notranjosti kubanskega o-zemlja. Amerikanci pa so izjavili, da je bil Kubanec ubit, ko se je •vzpenjal čez žično ograjo«, da bi Pobegnil, hkrati pa Američani vendarle pripominjajo, da niso povsem gotovi, ali ga Je krogla zadela, ko je bil še na «ameriški» strani, ali tedaj, ko je bil že na ograji. Morda pa bi se bila stvar že tu polegla, ko bi sedem dni pozneje Pentagon in za njim še sam minister Rusk ne bila prišla na dan s trditvijo, da je bil ta incident le eden serije ((infiltracij« na ozemlje oporišča Guantanamo, da se je nekaj podobnega ponovilo še dva dni pozneje s skupino šestih kubanskih vojakov in da je vse to skupaj upravičen razlog, da je treba Havano opozoriti, seveda v obliki grožnje, na ((nevarne in resne posledice« takšnih in Podobnih infiltracij. Kubanski premier Fidel Castro Je v tem našel dokaz, da ZDA vršijo ((psihološko pripravo za napad« na Kubo in je zato proglasil Izredno stanje, zbral veleposlanike večine socialističnih dežel in objavil poziv prostovoljcem, naj v Primeru ameriškega napada na Kubo, priskočijo njegovi deželi na pomoč. Po tem je sovjetska agencija Tass uradno opozorila ZDA, naj prekinejo ((sovražne akcije«, ker da ima Kuba ((resnične in gotove prijatelje«, ki je ne bodo pustili na cedilu. Američani so odklonili obtožbo Rdela Castra, da pripravljajo na-Pad na Kubo. Pri tem so omenili dva meseca star dokument o ameriški politiki do Kube, dokument, v katerem piše, da ZDA «ntmajo v načrtu uporabe vojaških sil v sklopu obstoječih okoliščin«. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva ni pojasnil, kaj to Pomeni «v sklopu obstoječih okoliščin«. Vendar pa je bilo opaženo, da tudi poročilo agencije Tass, ki sicer obtožuje ZDA, poudarja ((potrebo pa najhitrejši uveljavitvi u-Pravičenih zahtev Kube za normalizacijo razmer na tem področju«. S tem se je guantanamski incident pokazal ne le kot predmet kubansko-ameriške napetosti, pač Ps tudi določenega ameriško-so-vjetskega odnosa do Kube, ki je bil določen že v dobi pomiritve šc znane raketne krize. Kuba je v sklopu tega globalnega odnosa postala predmet nepisana sporazuma, v smislu katerega so bile rakete s Kube umaknjene, vendar je hkrati Washington sprejel tudi obstoj Castrove Kube in prevzel obveznost, da ZDA te-Sa ((komunističnega otoka« ne bo-do likvidirale z vojsko, odnosno v°Jno. Kennedyjevi življenjepisci so v svojih knjigah o njem povedali, ba pokojni ameriški predsednik v dobi razčiščevanja raketne krize na Kubi ni hotel potisniti nasprotnika ob zid, ne da bi mu pustil Judi «častni izhod«. Kennedy je bil prepričan, da v jedrsko-raket-nem ((razpoloženju« dejansko dru-&e rešitve ni. Glavne črte tega koncepta Je Pozneje, po vsej verjetnosti, sprete1 tudi sam Johnson. Večkrat, pa čeprav ne uradno, so se vrstile Pripombe, ki so prihajale prav iz krogov, ki so blizu sedanji Johnsonovi administraciji, da Kenne-jy ni v zadostni meri izkoristil Prednosti, ki jo je tedaj imel. Tako je kubanski kompleks ostal ena od pomembnih točk v celotnem ameriško-sovjetskem iskanju ravnotežja, pa čeprav je bilo to ravnotežje vedno dokaj krhko. Ce Sedamo na ta problem le s strateškega vidika, imajo Američani tu vsekakor določeno prednost. Vendar pa bi bilo težko reči, da Ken-nedyjevo razumno razsojanje iz tlet« dobe nima danes več nobene Praktične vrednosti. Ameriške analize namigujejo na formulacijo agencije Tass o potrebi ((normalizacije stanja«, kot na znak, da sovjetski odgovor na guantanamski incident ni oster. Hkrati pa te analize potrjujejo tudi obstoj določenih obveznosti z ameriške strani, da se bodo razmere ((normalizirale«. In vendar je ta incident dvignil veliko prahu na ameriški strani, na strani Kube pa so incident še poglobili. Kdo je v tej akciji pretiraval? In kdo je pretiraval v reakciji? Američani trdijo, da je v tej zadevi pretiraval Fidel Castro. Trdijo, da je s tem svojim ((pretiravanjem« hotel izzvati močnejšo sovjetsko obveznost in povečano pomoč, hkrati pa z izsiljenim dviganjem alarma želel ustvariti določeno klimo doma. Toda v tem ne najdemo odgovora na vprašanje, ali je bil Castrov alarm realen ali ne. Toda tudi če bi ne bilo tako, strah in nezaupanje, ki sta se ob tem dogodku ustvarila, sta zadosten razlog za upravičenje tega pretiravanja. Tega mnenja je celo komentator newyorškega «Timesa». JOSIP VRHOVEC Slovenska poezija danes Pred dvema tednoma je bilo v Gorici srečanje pesnikov iz šestih srednjeevropskih držav, o katerem smo obširno poročali. Na tem srečanju je slovenski pesnik Ciril Zlobec prebral tudi svoje poročilo, ki ga danes objavljamo: Pariza: pred katedralo «Notre Dame» (Foto M. Magajna) Dogaja se mi, večkrat, da moram ali čutim potrebo govoriti o poeziji svojega časa. In kadarkoli govorim, čutim, da spet in spet samo tipljem v to skrivnost, ki jo tudi sam, ko sem njej resničen del, bolj povečujem kot pa razrešujem. Skrivnost ostaja in z njo živi tudi naša potreba, da razpravljamo o poeziji. Zaradi tega morda tudi to naše srečanje. Govoriti o poeziji je torej zame tveganje, a ker je tveganje tudi poezija sama, tvegam in se zavedam, da tudi na tem zboru lahko samo iščem odgovor na vprašanje o poeziji, na vprašanje, ki je že dolga leta enako, nerazrešeno prav zato, ker poezija sama neprestano menjuje svoj obraz, pravzaprav svoje obraze, da se prašujemo, kateri je pravi, kateri najprimernejši, najbolj resničen v prostoru in času, ki v njima živimo in pes-nikujemo. In v svojem posebnem, značilnem prostoru in v času, ki je orientiran bolj k posplošitvam kot k posebnostim, živi tudi slovenska poezija. In tako sem spet pri temi, ki me intimno vznemirja; in zato, kot sem že rekel, tvegam, da ponovno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiinniiiiriiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||l|||l|,|(||l||||ll|||||l„|l||||l|H|l||||,|||ll|||||||||||l||U|l||i|||||||||||||l||||||||||||xfiii|iniiuiiiiiuiiiiiiiiiiiia NOVOST V TOVARNI V VJOLFSBURGU Avtomatični prenos tudi pri «Volkswagnu»? Gre za ohranitev zelo pomembnega ameriškega trga PARIZ, junija. — Zahodnonem-ška tovarna avtomobilov Volksvva-gen je okoli 30 odst. svoje proizvodnje pošiljala čez Atlantik. Ker gre njena letna proizvodnja nad milijon vozil, pomeni, da je tovarna iz Wolfsburga prodala v Ameriko okoli 300.000 vozil na leto. Z lanskim letom pa je začel ta izvoz upadati, ali se je vsaj ustavil na ravni prejšnjega leta. Da bi ne ostali pri tem, namerava tovarna svoja vozila še izpopolniti. Tako piše zadnja številka pariškega lista «L’Equipe», ki pravi tudi, da bo tovarna iz VVolfsburga uvedla pri svojih vozilih tako imenovani avtomatični prenos, to se pravi neko takšno ali podobno rešitev prenosa, s kakršno se je turinsko podjetje pred časom pojavilo na avtomobilskem salonu v Ziirichu, kjer je predstavilo svojo verzijo «850» z avtomatičnim prenosom. Samo po sebi je umevno, da nameravajo v Wolfsburgu svoja vozila izpopolniti in jih še bolj avtomatizirati predvsem zaradi tega, da bi se prilagodili ameriškim zahtevam, kjer je avtomatični prenos že več let doma, vendar ne gre le za ohranitev ameriškega tržišča, pač pa tudi za ohranitev evropskega, kjer tudi to podjetje s svojo velikansko proizvodnjo naletava na vedno hujšo konkurenco. «Deset zapovedi» za varen avtomobil LUANO, maja,-»Deset zapovedi», ki so jih sestavili zdravniki in ki naj bi jih upoštevali graditelji avtomobilov, bi v precejšnji meri spremenili delo na sedanjem tekočem traku v tovarnah avtomobilov. «Deset zapovedi*, ki so nastale na osnovi statističnih podatkov (polomlje- ne roke in noge, porezani obrazi, stlačeni prsni koši itd.), je na konferenci v Loanu prikazal prof, Giovanni Noli, kirurg s kiruške klinike na genovskem vseučilišču in tajnik znanstvenega oddelka «zdravniškega avtomobilskega kluba«. Na tej konferenci je posledice prometnih incidentov nazorno prikazal tudi film, ki so ga napravili v bolnišnicah. kjer so zdravili žrtve prometnih nesreč. Predolgo bi bilo, dobesedno navesti vseh «deset zapovedi», zato bomo navedli le nekaj tega, kar zdravniki od graditeljev avtomobilov zahtevajo: Učinkovito oblogo strehe, sten, robov in hrbtu prvih sedežev ter komandne plošče; varnostne pasove na tri trake, ki mora,jo biti v skladu z anatomijo ih 'fiziologijo človeka; volan v obliki kupe ali lijaka, ki bi bil pritrjen na ((teleskop skeni,, drogu in ki bi bil obložen; sedeži morajo biti trdno pričvrščeni, naslonjala sedežev pa bi se morala obračati po potrebah šoferja in bi morala biti narejena po fizioloških potrebah človeka; vrata avtomobilov bi morala biti zares varno zaprta; vetrobran bi moral biti iz plastike in bi moral biti vgrajen tako, da bi ga bilo možno «izstrelitis; komandni inštrumenti bi morali biti vdelani v komandno ploščo; notranje ogledalo za vzvratno gledanje bi bilo treba odstraniti, kot bi bilo treba ukiniti nekatere druge notranje priključke; končno bi bilo treba tudi karoserijo precej okrepiti. Pravzaprav ne zahtevajo zdrav-niki-strokovnjaki nič novega, odnosno nič, kar bi ne bili že zdavnaj zahtevali. Toda doslej so njihove zahteve naletele pri odgovornih krogih na gluha ušesa. V ZDA pa bo država odslej naročala vozila le pri tistih ameri-kih avtomobilskih podjetjih, ki bodo upoštevali 17 zahtev glede varnosti, in sicer zahtev, ki se v določeni meri dajo strniti v že omenjene zahteve. Prof. Noli je pri tem vendarle poudaril, da 70 odst. prometnih incidentov odpade na krivdo vozača in da bi tudi novo vozilo, ki bi ustrezalo gornjim zahtevam, ne rešilo problema prometnih incidentov UGOTOVITVE PROF. SANTIJA Nekaj številk o raku v Italiji Naša dežela je na žalostnem vrhu lestvice Rak žanje v Italiji zelo veliko žrtev. Po približnih podatkih je leta 1964 umrlo od raka v Italiji 85.000 oseb. S tem se je Italija na svetovni lestvici smrti zaradi raka povzpela na nič kaj zavidanja vredno — tretje mesto. Nadaljnji podatki kažejo, da se od leta do leta odkriva vedno večje število rakastih obolenj in ugotavlja vedno večje število smrti. Leta 1954 so namreč v Italiji ugotovili «le» 59.000 smrti zaradi raka, iz česar sledi, da se je smrtnost zaradi te bolezni v Italiji v desetih letih močno povečala. O teh podatkih je pred nedavnim govoril in jih analiziral prof. Leonardo Santi, tajnik vsedržavnega centra za tumorje, ki vodi tudi deželni center v Liguriji. Prof. Santi je pri tem povedal, da smemo računati, da je v Italiji v celoti okoli 300.000 oseb, ki so bolne za rakom, kajti na vsako smrt od te bolezni moremo šteti štiri bolnike. Prof. Santi je nanizal še celo vrsto podatkov, ki so jih zbrali po vseh pokrajinah Italije. Ce-prav je nemogoče zbrati točne podatke, se iz dosedanjih ugotovitev da sklepati, da so nekatera področja Italije glede raka na slabšem kot druga ter da se v nekaterih predelih ta bolezen bolj naglo širi kot v drugih. Na osnovi zbranih podatkov — je rekel prof. Santi — se v Iii-guriji ta bolezen množi za 5,07 odst. bolj naglo, kot se množi prebivalstvo. Le malenkostno na boljšem smo v naši deželi — v Furlaniji-Julijski krajini —, kjer ta odstotek znaša 5,05. Na tret- Radio Trst A 7.00 Koledar; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ansambel «Gai Campagnoli«; 12.00 ((Vodne elektrarne na Soči«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaški ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 «Volan»; 16.30 Kavarniški koncert; 17.30 Jutrišnji solisti; 17.50 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza. 19.00 Ivo Robič in Lily Bonato; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Trlo Možina; 21.00 Josip Jurčič: «Kva-sova pot na Slemenice«; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Bugamelli: Concerto breve za dva klavirja in mali orkester; 22.40 V ritmu in melodiji. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored; 11.00 Popevke; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.15 - 14.00 Plošče; 14.15 Skladbe za orkester; 14.40 Za prijetno razpoloženje; 15.00 Popevke; 16.00 Zabavna glasba; 16.45 Pojeta Lidija Kodrič in Nino Robič; 17.15 Izbrali ste; 18.00 Iz operetnega sveta; 18.45 Jazz; 19.00 Prenos'RL; 20.00 port; 20.30 Prenos RL; 23.15 in 23.35 Ples na glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Ba- S0B0TA, 4. JUNIJA 1966 zaključku radijske šole; 11.30 Ka-balevski: «1 commedianti«; 11.45 Plošča za poleteje; 13.15 Giro dTtalia; 13.35 Radijske kronike; 14.35 Italijanske pesmi; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Bacho- ve kantate; 16.35 Eimonettijev orkester; 17.25 Izžrebanje loterije; 18.30 Operna glasba s plošč; 18.00 Oddaja za bolnike; 18.40 Detektivke; 20.15 Giro dTtalia; 20.25 M. Dursi: «11 campionario«; 21.30 Italijanske pesmi; 22.30 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Renato Rascel; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 12.20 Operna glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.00 Plošča za poletje; 15.00—16.45 Giro dTtalia; 15.35 Orkestra Kenton in Morriconi; 16.00 Rapsodija; 17.35 Izžrebanje lotedije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.85 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dltalia; 20.10 Koncert lahke glasbe; 21.00 Revijski spored; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Španska kultura; 18.45 Na sporedu Igor Stravinsky; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Portugalski pesniki; 21.30 Koncert. Slovenija 7.00 Jutranji dnevnik; 7.30 Na-»,iu potki za turiste; 9.05 Glasbena chove skladbe; 9.45 Popevke; matineja; 9.55 Radijska šola V 10 05 Operna antologija; 10.30 Ob drobcu sekunde; 10.25 Glasbena šola Moste-Polje; 10.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 11.15 Operni koncert; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti! 13.05 Kozina: Baletna suita; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel Lojzeta Slaka; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Iz «Cmih mask« Marija Kogoja; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Jug. pesmi in plesi; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gremo v kino; 18.35 Lahka glasba; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Iz naših relejnih postaj; 19.50 S knjižnega trga; 20.05 Glasbene razglednioe; 21.00 Koncert orkestralne glasbe; 21.30 Dr. W. Ger-teis: ((Dvakrat škarje, enkrat krokodil«; 21.51 Vedri zvoki; 23.10 Oddaja za izseljence; 24.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30 Sola; 15.00 Giro dTtalia; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.50 Spored za najmlajše; 18.50 TV pošta; 19,15 Teden dni v parlamentu; 19.55 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Studio uno»; 22.05 Jan Masaryk in praška kriza; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Recital A. Lazzarini in C. Pranzinija; 22.05 TV zgodba «Senza fiato«. Jug. televizija 18.50 Poročila; 18.55 Kje je, kaj je; 19.10 Vsako soboto; 19.25 TV obzimtk; 19.45 Dileme; 20.40 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.30 Glasbeni kotiček; 21.40 Sprehod skozi čas; 22.10 Zabavno glasbena oddaja; 23.00 Hitchcock vam pred stavlja (film); 23,50 Poročila. jem mestu pa je Dolina Aosta s 4,.,.- odst. Kar pa zadeva smrtnost zaradi rakastih obolenj, je naša dežela na žalostnem prvem mestu, ker so leta 1964 zabeležili 229 smrtnih primerov od raka na 100.000 prebivalcev, vtem ko so v Liguriji imeli 228, v Toskani pa 218 smrti na 100.000 prebivalcev. Naša dežela ter Ligurija nosita žalostno prvenstvo tudi kar zadeva ((specifične« rakaste bolezni. Kar zadeva n.pr. raka na pljučih in bronhijih se je v zadnjih 10 letih ta povečala v naši deželi za 1,40 odst., v Liguriji za 1,48, v Dolini Aoste pa za 1,22 odst. Ko je prof. Santi govoril o nujnosti povezovanja krajevnih in deželnih centrov v vsedrdržavno zvezo centrov za borbo proti raku, je nanizal nekaj podatkov o novih prijemih na tem področju. Nekoč se je rakasto obolenje odkrivalo, ko je bilo to že vidno, opazno, danes pa je poudarek na preventivnih ukrepih. «Nova smer — je rekel prof. Santi — nas sili, da se ne smemo več omejiti na to, da ugotavljamo raka pri ljudeh, ki že čutijo motnje, pač pa raje, da pregledujemo ljudi, ki se imajo za zdrave.« To je tembolj pomembno pri tistih rakastih obolenjih, ki se dajo preventivno ugotoviti, kot so n.pr. rak na maternici, na dojkah, na koži, na pljučih, v ustih in na gornjih dihalnih kanalih. Po mnenju prof. Santija bi bilo treba obolenja na teh organih odkrivati s pomočjo množičnih pregledov. V ZDA n.pr. se je smrtnost zaradi raka na maternici zmanjšala za 50 odst., odkar so začeli množične preglede. V Italiji so nekaj podobnega, vendarle enkratnega napravili v Ferrari, kjer so pregledali 32.000 žensk in pri tem ugotovili 178 primerov raka in 64 prizadetim ženskam z operacijo tudi rešili življenje. V Bologni pa je v načrtu množičen pregled, na katerem nameravajo pregledati okoli 300.000 žensk. Podobne načrte imajo tudi v nekaterih drugih italijanskih mestih. V Genovi pa bodo pregledali pristaniške delavce, da bi ugotovili morebitno povezavo med rakastimi obolenji in delovnim okoljem pristanišč-nikov. spregovorim o njej. V naših, nacionalnih občutjih je pomen te poezije še zmerom izjemen, to se pravi, da smo to izjemnost njenega pomena podedovali od tradicije, ko je bila poezija najadekvatnejši izraz za stanje, v vsakokratnem zgodovinskem obdobju, in aspiracije naroda. Pesnik ni mogel biti izpovedovalec samo svoje intime, temveč hkrati in večkrat celo predvsem tudi občutij naroda, ki je bil obveščen mnogo prej kot je lahko užival svojo nacionalno svobodo in, recimo, teritorialno imuniteto. Najidealnejša simbioza tega občutja, skoraj popolno zlitje mišljenja, čustvovanja in ustvarjalne orientacije posameznika z mišljenjem, čustvovanji in ustvarjalno orientacijo nacionalne skupnosti napolnjuje čas zadnje vojne,.ki je bila za Slovence v najplemenitejšem pomenu besede narodnoosvobodilna. Pomenila pa je hkrati tudi socialno revolucijo, torej poskus totalne emancipacije naroda in posameznika. To je dediščina, ki smo jo pesniki prejeli od svojih očetov, starejših bratov in zgodovine v prvih povojnih letih. In ta dediščina se je že v naslednjih letih pokazala kot pretežko moralno breme, ki mu nove generacije niso bile kos in so pod njim omahovale ali pa so ga čisto preprosto odvrgle, ker sploh niso hotele sprejeti nobene dediščine, ker so hotele začeti na novo, še enkrat «od začetka, brez kakršnekoli obveznosti do časa, naroda in družbe . I In iz takšnega stanja je rasla in še rase sodobna slovenska poezi-I ja, ali vsaj njen pretežni del, in | prav te dileme, največkrat komaj j zaznavne, so njen osrednji inspi-! racijski vir. In prav to stanje bistveno loči sodobno slovensko poezijo od poezije prejšnjih obdobij, ko je bil pesnik vsaj deloma tudi glasnik naroda, razreda ali ideologije in so ga za takšnega tudi priznavali narod, razred ali ideologija. Danes stoji sam in kadar prehaja iz monologa v dialog se znajde v polemičnem odnosu do svojega naroda, čeprav v njem še zmerom živo vibrira občutek nacionalne pripadnosti. Nekateri označujejo to stanje kot tipično za usodo malega naroda, kar Slovenci vsaj v leksikalnem pomenu besede prav gotovo smo. Vendar to ni več — kot je bilo večkrat značilno za preteklost — skrb zaradi maloštevilč-nosti naroda v sosedstvu večjih ali celo velikih narodov, zdaj se je ta zaskrbljenost prenesla 'na moralno področje. Vprašanje bi lahko zastavili nekako takole: ali smo Slovenci, zdaj ko nismo več ogroženi od zunaj, duhovno tako močni v sebi, da bomo pri vsej tej dinamiki moderne civilizacije ostali narod v tistem najglobljem smislu, moralno etičnem, ustvarjalnem? S čim v sebi bomo, v najbolj primernem pomenu besede, opravičevali vsak dan sproti svoj obstoj? Ta oznaka je seveda, kot vsak poskus sinteze, hkrati tudi sim-plifikacija. To stanje občutijo različne generacije pesnikov različno, najšibkeje, ali skoraj nič, najstarejše, zelo močno, deloma najmlajša generacija. In prav pri njej, pri najmlajši generaciji, smo priča, rekel bi, zgodovinskega paradoksa: generacija, ki je zavrgla sleherno vrednoto tradicije, generacija, ki hoče ustvarjati brez vezi in obveznosti, vse «od začetka in nanovo», prehaja v nekakšen vakuum, v katerem je najbolj strah prav njo samo. Totalna negacija tradicije se je sprevrgla v obtožbo, da tradicija ni posredovala tej generaciji tiste minimalne osnove, na kateri bi lahko plodno delovala dalje. Skratka: generacija, ki se je najprej odrekla vsakršni dediščini, zdaj terja — ne dediščino, ker misli, da ni kaj povedati — temveč pravico do obtoževanja, da je bila za na ravno, zgodovinsko dediščino upe harjena. To, kar ji sedanji Irenu tek nudi, se ji zdi preveč efemer no, njej, tej generaciji, pa se hoče velikih stvari, idealov in perspek tiv, ki omogočajo plodno delo in mu dajejo pravi smisel. Docela razumljivo, da se to ka že tudi v sami strukturi pesmi: v liriki pesnikov, ki so zrasli iz tradicije ali to tradicijo vsaj priznavajo je vendarle še zmerom prisoten neki svet nečesa objektivnega, bodisi nekaj, kar je vredno nadaljevati, bodisi nekaj, kar je treba razrušiti, pesnik skratka po stavlja svojo interpretacijo stvari in življenja, svojo vizijo česarko li že nasproti neke zgodovinske ali družbene danosti, je torej tudi v svojem rušenju graditeljski, OVEN (21. 3. do 20. 4.) Končno bo med vami in vašimi sodelavci prišlo do sporazuma, ki bo veliko zalegel. V družbi boste središče do. gajanja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Od dela boste imeli več moralnega kot materialnega zadoščenja. Nekje v družbi nekaj ne bo šlo, ker vas bodo odrivali v kot. DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.) Prevzeli vam bodo položaj, tako da boste imeli moralno in materialno škodo. Svojo' ljubezen boste vendarle utešili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Kar zadeva poslovno življenje, so vam zvezde naklonjene, ne morete pa govoriti tako, kar zadeva vaša čustva. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vsakdanje skrbi vas spravljajo v položaj, da se ne morete lotiti zahtevnejših del. Dogodki vam bodo dokazali, če so bila čustva iskrena. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne rinite v ospredje, ko pa niste na vodilno mesto pripravljeni. Več vljudnosti bi ne bilo napak. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Srečanje z osebo, ki bi vam lahko veliko pomagala. Neka oseba se zanima za vas, vi pa tega nočete opaziti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dolgočasna pogajanja, ki pa ne bodo privedla nikamor. Ce v ljubezni nekaj ne gre, ste krivi sami. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nič vas ne bo moglo ustaviti na poti do uspeha, vendar ne rinite predaleč. Priznajte svojo krivdo in vse se bo ugladilo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ce vam je le mogoče, skušajte biti v stroških previdni, V družinskem okolju bo vladal najlepši mir. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Kar zadeva poslovno življenje, se ne boste mogli pritoževati. Tildi v ljubezni ne bo hudo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne vmešavajte se v zadeve, ki se vas ne tičejo. V težavah se spomnite na tiste, ki so na slabšem kot vi. saj ruši zato, ker hoče graditi; negira zato, ker hoče uveljaviti nekaj drugega, boljšega sprejemljivejšega. Takšen ali podoben inspiracijski vir najdemo tudi pri pesnikih družbene in moralne revolte, tudi pri pesnikih družbene alie-nacije. Najmlajša generacija, ki se je s svojimi aspiracijami po absolutnem in totalnem siečala z nepremakljivo relativiteto tako v intimi osebnega življenja kot v zakonitosti zgodovine, prehaja v nekakšno, če smem uporabiti ta izraz, mazohistično razglašanje nesmiselnosti vsega, razumljivo da tudi nesmiselnosti poezije same, zato se pri njej, prvič v slovenski zgodovini, srečujemo z resnično antipoezijo, s pisanjem torej, ki niti noče biti poezija, čeprav se prav strastno trudi, da bi jo nadomestilo, opravljalo njeno funkcijo. Zato je tudi razumljivo, da imamo opravka z zelo «angažirano poezijo», iz katere pa je popolnoma izključen sleherni estetski element; tudi kritiki iz iste generacije iščejo v tej poeziji samo njen družbeno kritični element, o estetskem sploh ne govorijo. Tu ne gre, poudarjam, za novo estetiko, temveč za razvrednotenje estetike sploh. Vem, podobne tendence in pojavi živijo tudi v drugih literaturah, torej nič novega, če se s tem srečujemo tudi pri Slovencih. Ta pojav je za nas zanimiv in pomemben zato, ker je prevladujoč izraz celotne generacije in ker priča o izrazitem prelomu v razvoju naše poezije in tudi o prelomu v družbeni zavesti: nova družba ni ustvarila novega človeka, kot smo v romantičnem zanosu vojnih in prvih povojnih let pričakovali, včerajšnji ljudje smo se le prilagodili današnjemu dnevu. Končano je torej zadnje romantično obdobje, prihaja doba popolnega iztreznjenja. Dejstvo, da smo v teh petindvajsetih letih prešli škozi tako razgibano emocionalno preizkušnjo, je oplodilo tudi slovensko sodobno poezijo s takim bogastvom občutij, misli, kontradikcij v vrednotenju sedanjosti in v pričakovanju prihodnosti, da lahko upravičeno štejemo prav to obdobje za najbogatejše v zgodovini slovenske lirike, ki se danes z izvirnostjo misli in čustvovanja polnokrvno vključuje v evropsko liriko našega časa, čeprav ji stara evropska kultura v svoji tradicionalni samovšečnosti samo napol odpira vrata. Konferenca za čislo morje OPATIJA, 3. — Onečejanje morja in obalnih področij z nafto in drugimi snovmi odvrženimi z ladij, škoda, ki iz tega izhaja, ter ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se to preprečilo, bodo teme mednarodnega zasedanja, ki bo v Opatiji v dneh od 8. do 11. t.m. Zborovanje organizira jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti s sodelovanjem predstavnikov tudi iz drugih dežel. Med drugimi bo o tem poročal tudi direktor londonskega pristanišča inž. Leonard Betts. Hkrati ko se najavlja ta konferenca v Opatiji, prihaja iz Barija vest, da so ob oseki našli na produ zelo veliko mrtvih rib in da je prof. Terio, direktor krajevnega zavoda za biologijo morja, povedal, da so ribe pomrle verjetno zaradi neke snovi na bazi klora, verjetno nekega tovarniškega detergenta, ki so ga enostavno zlili v morje. V Turinu je umrl prof. Dogliotti Predvčerajšnjim je na svojem stanovanju v Turinu umrl kirurg prof. A. M. Dogliotti. Že pred časom je dnevni tisk poročal o tem, da je na zdravljenju v Švici, kjer ga je neki znani švicarski kirurg operiral v možganih. Nato so Dogliotti-ja pripeljali na dom v Turin, vendar je bilo še bolj ali manj znano, da so mu dnevi šteti. Čeprav je kot izreden strokovnjak rešil življenje mnogim, mu bolezen ni prizanesla. Pokojni prof. Dogliotti se je rodil 25. septembra 1897 v Turinu kot sin zdravnika. Tudi sam se je posvetil medicini, študiral je v Turinu, kjer. je končal tudi univerzo in se kmalu po vseučiliškin študijah opredelil za kirurgijo. Specializacijo je opravil pri prof. Uf-freauzziu in že leta 1926 postal docent. Leta 1935 pa se je že povzpel ■ ' : ; Jil * M na univerzitetno katedro in sicer na medicinski fakulteti v Modeni. Od tod ga je njegova vseučiliščna pot vodila še v Katanijo, kjer .te ostal vse do leta 1943, ko so ga poklicali v rojstno mesto. Pravzaprav je kot velik medicinski strokovnjak prof. Dogliotti zaslovel šele po vojni. Kmalu po drugi svetovni vojni je bil na več Znanstvenih zasedanjih v tujini, predvsem v Ameriki. Hkrati pa ie veliko pisal, saj je Izšlo nad 300 publikacij, v katerih je obdelal najrazličnejše teme s področja patologije, kirurške klinike in drugih svojih ožjih medicinskih strok. Kot tak je bil seveda poznan bolj med medicinci, med ljudmi, ki se s tem poklicno ukvarjajo, množice pa so ga spoznale po nekaterih izrednih kirurških posegih, ko je n. pr rešil življenje osemletnemu otroku, nad katerim so že vsi specialisti obupali; ko je nekaj let pozneje napravil nov «čudež», ko je s tem, da je operiral enajstletnega dečka, ki mu je srce že odpovedalo, razparal prsni koš in že mrtvo srce ponovno obudil. Predaleč bi nas privedlo samo navajanje njegovih uveljavitev, njegovih uspehov na znanstvenem področju, prav tako zelo dolg bi bil seznam domačih, italijanski in tudi tujih priznanj, ki jih je dobil za svoje veliko delo. RSJ PRIMORSKI DNEVNIK 4. JUNIJA 1968 *************** TV STUDIO UNO *************** NAGRADNO TEKMOVANJE. POVEZANO Z ODDAJO «STUDIO UNO« 4. JUNIJA 1966 Ime in priimek ............. Naslov......... Odreži m nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RA1 -Casella Postale 4(l(l Torino ->Š Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se oo izvajala pesem z itail lanskim besedilom v kaieri oosta dve oesedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v »Studio Unc Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti in v ustreznih gornji oveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi Ki sta bili zamenjam Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RA1 - Casella Postale 400, Torino do 18 ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki ki bodo vsebovan obe pravilni oesedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani, en avtomobil (alfa roraeo glulla Tl ah tiar 1500 ah lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150 000 lir za nakup knjtg ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50) Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo ie ene izmed dveh besen izvirnega besedila ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega biaRa v trgovski vrednosti 700.000 Ur (piščanci nemastno svinjsko meso. lajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku zadoščala za teto dni Odpošiljatev dopisnice nkratl že pomeni popolno poznavanje ln brezpogojni sprejem pravilnika igre k) ie bil objavljen v štev 12 Radiooorriere-TV Aut Mln Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.7, najnižja 17.2, ob 19. uri 21.9; zračni tlak 1015.9 stanoviten, Vlaja 75 odst., veter 4 km severo-zahodnik, nebo 3 cit seti ne poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 4. junija Franc Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.48. Dolžina dneva 15,31. Luna vzide ob 22.28 in zatone ob 5.48 Jutri. NEDELJA, 5. junija Ferdo S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Za ureditev razsvetljave v občini bi bilo potrebnih 6 milijard lir Za sedaj bodo lahko uresničili načrte le za 128 milijonov lir ■ Še enkrat nezadovoljiv odgovor odbornika Mocchija glede ceste na Vejno in povzročene škode V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sevta je župan dr. Fran-zii počastil spomin nedavno umrlega dr. Magrisa, bivšega dolgoletnega predsednika Letoviščarske in turistične ustanove. Nato so odborniki odgovorili na številna vprašanja svetovalcev. Odbornik za javna dela Mocchi je odgovoril socialističnemu svetovalcu Pittoniju, ki ga je vpra- vprašanje komunističnega svetovalca Pahorja, ki je predlagal, naj ustanova ENCO okrepi delovanje menze za bivše tuberkulozne bolnike. Odbornica je svetovalcu zagotovila, da je uprava ENCO povišala vsoto za posamezni obrok že preteklega marca od 345 lir na 450 lir, da so sedaj obroki bolj izdatni in da so osebe, ki dobivajo te obro- šal, kako misli občinska uprava za- ke brezplačno, zadovoljne. ščititi koristi številnih občanov s Kontovela, ki so jim z začetkom gradnje nove ceste do svetišča na Vejni napravili škodo. Kot smo že pisali, je podjetje, ki gradi na račun pokrajinske uprave omenjeno cesto, posekalo precej grmovja in dreves na zasebnih zemljiščih, da je zaznamovalo traso nove ceste, na nekaterih parcelah pa so celo podrli zidove, ne da bi kaj o tem vprašali ali opozorili prizadete lastnike. Svetovalec je protestiral proti takemu ravnanju in zahteval od občinske uprave naj zaščiti koristi svojih občanov. (Podobno vprašanje je postavil tudi komunistični svetovalec Muslin.) Odbornik Mocchi je izjavil, da občinska uprava ni za povzročeno škodo nič odgovorna. Potem ko je obrazložil pomen nove ceste, je dejal, da je za dela na novi cesti odgovorna pokrajinska uprava, ki pa da je naročila podjetju, naj ne začenja z deli na zasebnih zemljiščih, dokler ne bodo zemljišča odkupili odnosno razlastili Dejal je tudi, da je gradbeno podjetje posekalo nekaj grmovja, da bi lahko zaznamovalo traso nove ceste in da je bila povzročena škoda malenkostna. Svetovalec Pittoni se je zahvalil za odgovor in dejal, da je odbornik samo potrdil njegove ugotovitve. V odgovoru, je izjavil Pittoni, se skuša zvrniti vso krivdo na gradbeno podjetje, da bi se zmanjšale posledice za določene odgovornosti. Skoda, ki jo je podjetje povzročilo zasebnikom, pa ni tako majhna kot se skuša dokazati. Resnica pri vsem tem pa je drugačna, je izjavil svetovalec. Nekdo je skušal omenjeno cesto zgraditi čimprej, ne da bi se oziral na zasebno lastnino, samo da bi zadovoljil nekatere kroge in da bi bila cesta zgrajena do otvoritve svetišča 22. maja. Tudi postopek o odobritvi raznih načrtov in drugih formalnosti je bil v tem primeru izredno hiter. Za začetek gradnje se ni počakalo niti na razlastitvene dekrete ter je bila zasebnikom povzročena škoda. Ta primer, je dejal Pittoni, je zelo resen, in dokazuje, da je nekaterim vse dovoljeno, tudi mimo koristi zasebnih lastnikov. Pittoni je dejal, da je tudi deželna uprava odobrila prispevek za to turistično cesto v najkrajšem času, čeprav tega še ni naredila za druge bolj nujne turistične ceste. Svetovalec je izrazil upanje, da bodo prizadetim lastnikom pravično poravnali odškodnino in da se podobni primeri ne bodo več pripetili. Odbornica Benni je odgovorila na Poleg nekaj odgovorov na manj važna vprašanja, je treba omeniti odgovor, ki ga je dal odbornik za Acegat Vascotto demokristjanske-mu svetovalcu Coloniju, ki je predlagal, naj občina okrepi razsvetljavo v Ul. Baiamonti in Ulici Svevo. Odbornik je izjavil, da je podjetje Acegat sestavilo načrte za okrepitev razsvetljave v omenjenih ulicah. Skupni stroški za ta dela bodo znašali 42 milijonov 525.000 lir. Ti načrti bodo v kratkem predloženi v odobritev občinskemu svetu. Ob tej priložnosti je odbornik Vascotto podal tudi kratko poročilo o položaju javne razsvetljave v mestu. Lansko leto je občina zaprosila državno upravo za prispevek za 140 načrtov za okrepitev javne razsvetljave za skupno vsoto 320 milijonov lir. Naknadno so bili izdelani še nekateri novi načrti za skupni izdatek 125 milijonov lir. Skupno je sedaj odobrenih ali pripravljenih ža odobritev nad 170 načrtov, za katere predvidevajo 450 milijonov lir stroškov, ki pa bodo zaradi podražitve materiala in delovne sile znašali dejansko okrog 600 milijonov lir. Od vseh teh načrtov jih bodo lahko uresničili za skupno vrednost 128 milijonov lir, za katere imajo odobren državni prispevek. S temi sredstvi bodo razsvetlili nekatere zelo prometne ceste. Med temi so Ulica Flavia, del Miramarskega drevoreda, del Ulice Giulia, ceste na Proseku in na Opčinah. Občinska u-prava upa, da bodo nadzorne oblasti ta dela kmalu odobrile in da jih bodo v kratkem uresničili. Odbornik je dejal, da bi tržaška občina za ureditev vse rasvetljave v mestu potrebovala nad 6 milijard lir. Občina pa sedaj ne more vzdržati tako visokih stroškov. Nato Je občinski svet odobril nekaj upravnih sklepov, med katerimi tudi sklep o imenovanju javnega parka v Barkovljah po pokojnem predsedniku ZDA Kennedyju. Zadnji del seje je bil posvečen nadaljevanju razprave o resolucijah o ustanovitvi Pristaniške ustanove. Govorili so socialdemokrat Lovero, liberalec Trauner in misovec Lon-ciari. čestita k resnim nameram, ki jih gojijo upravniki naše dežele v zvezi z upravljanjem in delovanjem dežele. Predlog za ustanovitev komisije za šole za usposabljanje delavcev Na zadnji seji deželnega odbora je odbornik za delo Dal Mas dal predlog za imenovanje deželne komisije za strokovno šolstvo za u-sposabljanje delavcev v naši deželi. Dežela bo lahko na ta način dopolnjevala na tem področju vladne pobude in dajala prispevke. Komisijo bo imenoval z odlokom predsednik Berzanti. Predsedoval ji bo odbornik Dal Mas. V njej bodo zastopniki odbomištva za delo in inšpektorata za delo, sindikalnih organizacij, delodajalcev, raznih u-prav itd. CGIL bo zastopal Albino Gerli. OD DANES DO PONEDELJKA V Zgoniku razstava vin s pestrim kulturnim sporedom Tekmovali bodo tudi v odbojki - Spekli bodo celega telička Kakor smo že poročali, se danes začne v Zgoniku II. razstava in pokušnja domačih vin, ki bo trajala do ponedeljka. Razstavo organizira tudi letos zgoniška občina in na njej sodeluje s svojim vinskim pridelkom 21 vinogradnikov iz zgoniške občine. Razstavo bodo odprli ob 14. uri, ko se bo tudi začelo tekmovanje v odbojki med športnimi društvi Kras, Bor, Izola in PAV za prehodni »Kraški pokal*. Uradna otvoritev razstave pa bo na županstvu ob 18. uri. Od 20. do 24. ure bo ples na prostem. Jutri se bo razstava začela ob 9. uri, ob 17 uri bo nastop pevskih zborov Prosek-Kontovel, Dol-Poljane, Vesna (Križ) .Repen in Salež-Zgonik. Ob 19.30 bo tombola, od 20. do 24. ure pa ples na prostem V ponedeljek bo razstava odprta od 14. do 24. ure, ko bo zaključek. Od 20. do 24. ure pa bo tudi ples na prostem V nedeljo proti večeru bodo pri razstavnem prostoru pekli telička na ražnju, kar bo novost za naše kraje. V ponedeljek popoldne pa bo praktično prikazovanje kmetijskih strojev, ki jih bo tudi letos Kmetijska zadruga iz Trsta razstavljala ob priliki vinske razstave. Ker prireditelji pričakujejo velik obisk gostov, so poskrbeli tudi za parkiranje avtomobilov, avtobusna služba pa bo delovala nepretrgoma, tako da bo lahko vsak prišel na vinsko razstavo. Ni treba še posebej omenjati, da bodo na razstavi postregli tudi s pršutom in čevapčiči, ki so se že tako uveljavili tudi na našem področju. RAZLASTITVE V DOLINI Predstavniki konzorcija pri predsedniku EPI Včeraj so se sestali predstavniki konzorcija razlaščencev s predsednikom industrijskega pristanišča odv. Cecovinijem ter z njim razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki se nanašajo na razlastitve zemljišč tretje skupine v Dolini. Prišlo je do izmenjave mnenj in stališč o zadevi omenjenih razlastitev. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimitimiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Na sejmu Alpe-Adria večja udeležba podjetij iz Furlanije-Jul. krajine Poročilo predsednika Caidassija in odbornikov - Pogajanja za raztegnitev metanovoda na naše področje Poletna gledališka in prireditvena sezona Namesto slovite «Porgy and Bess» bomo imeli na gradu opero «Aida» Izvedba opere je bila poverjena tržaškemu «Verdiju», ki je že izbral soliste in začel z ostalimi pripravami Na zadnji seji vodilnega odbora sedanja mestnega odbora za pra-trgovinske zbornice so njegovi čla- j znovanja «Trieste ’68», ki ga ]e ni pod predsedstvom dr. Caidas- | sklical na županstvu dr. Franzil. sija odobrili obračun za poslovno | V zvezi S programom praznovanj Tavianijeva zahvala V odgovor na zahvalo predsedni ka dežele Berzantija notranjemu ministru Tavianiju za njegov obisk v Trstu je tudi Taviani poslal Ber-zantiju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za topli sprejem in mu leto ’ 1965. Predsednik je nato podal običajno poročilo o delovanju zborničnih organov v preteklih tednih. Povedal je, da se vodijo pogajanja med tremi petrolejskimi organizacijami Fergas, Bayern-gas in Eni, da bi našle skupno rešitev problemu, ki zanima vse tri organizacije, in ki ga predstavlja napovedana raztegnitev italijanskega metanovoda na področje Furlanije-Julijske krajine. Dr. Caidassi je v tej zvezi izrazil upanje, da bo mogoče zvedeti kaj več o teh pogajanjih še v teku meseca. Glede napovedane u-stanovitve finančne družbe za gospodarski razvoj v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je trgovinska zbornica prejela od pristojnih finančnih oblasti nekaj pripomb, ki jih je že predala deželnemu odbor-ništvu za industrijo in trgovino. Dr. Caidassi je nadalje povedal, da se je udeležil nedavnega za(- •lllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIHMIlllllllllllllllllllllllHimNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII SEJA DEŽELNEGA ODBORA Odobritev okvirnega načrta za bolnišnico na Katinari Skupno bodo izdali 6 milijard 994 milijonov lir . De-žela bo prispevala v 20 letih eno milijardo za kritje obresti Na svoji zadnji seji je deželni odbor na predlog odbornika za Javna dela Masutta odobril okvirni načrt nove tržaške splošne bolniš- nice na Katinari. Skupni izdatek bo znašal 6 milijard in 994 milijonov. Od teh odpade 3 milijarde 547 milijonov za zidarska dela, 1 milijardo in 230 milijonov za razne napeljave in storitvene naprave, 960 milijonov za opremo, 340 milijonov za zemljišče, 130 milijonov za cestne dohode in parkirišča, 70 milijonov za plotove, žive meje nasade itd. ter 700 milijonov za pomožne gradnje. Okvirni načrt bolnišnice so sestavili arhitekti Bisiani, Semerani in Tamaro. O teh načrtih je 4. februarja upravno - tehniški odbor pri deželnem skrbništvu javnih del izrekel ugodno mnenje, in je pri tem dal neke pripombe in navodila, ki so jih v celoti vključili v sklep, ki ga je sedaj okvirno odobril deželni odbor in ki jih bo treba upoštevati pri izvršilnem načrtu tega dela. Za bolnišnico je določila država 6 milijard in pol, za kar je se je zavzel tudi minister za zdravstvo Mariotti. Da pa bi pohiteli z deli, je deželni odbor določil 1 milijardo prispevka v 20 letih, s čimer bo lahko upravni svet tržaških združenih bolnišnic najel eno milijardo posojila, katerega obresti bo plačevali ravno z deželnim prispevkom. Na ta način se bodo lahko čimprej pričela dela. šolska skrbništva izbrala otroke, ki se bodo udeležili ((Otroške reportaže«. Gre za 6 Tržačanov (trije dečki in tri deklice), za dva otroka iz Vidma, enega iz Gorice, oziroma Pordenona. Tako bo vsa dežela sodelovala pri natečaju za «Zlato zvezdo«. Predsednik odbora je nato zaključil diskusijo ter obvestil prisotne, da bo deželni odbornik za šport prof. Cumbat priredil v torek 7. t.m. tiskovno konferenco na kateri bo pojasnil, kako bo potekel «Giro» po deželi. Priprave za prihod «Gira d’Italia» Izvršni odbor prihoda «Gira d’Ita-lia« v Trst se je sestal včeraj popoldne v prostorih deželne ustanove, da bi proučil zadnje tehnične detajle, ki zadevajo manifestacije ob priliki zaključne etape «Glra». Poveljnik mestnik redarjev polk. Dolce Je seznanil prisotne z ukrepi, ki se tičejo mestnega prometa. Predsednik odbora dr. Soncini je sporočil udeležencem sestanka, da bo prireditev «Girofestivala» na gradu sv. Justa 9. junija zvečer. Pripomniti Je treba, da grajsko dvorišče najbolje odgovarja potrebam televizijske oddaje, ki bo trajala celih 70 minut. Prof. Fraulinl je sporočil, da so V NEDELJO, 5. JUNIJA Odkritij« spomenika padlim prekomorcem v Ilirski Bistrici Bivši borci prekomorskih brigad in njihovi svojci so vabljeni na odkritje spomenika in grobnice borcem prekomorcem, borcem IV. armade JA in borcem domačinom, v nedeljo, 5. junija v Ilirski Bistrici. Ob 8.30 slavnostno zborovanje splošnega zbora občine Ilirska Bistrica v osnovni šoli »Dragotin Kette*. Ob 10. uri zborovanje pri spomeniku kjer bo govoril narodni heroj Janko Rudolf. Nastopita združena pevska zbora S. Kosovel iz Ajdovščine in moški pevski zbor DPD »Svoboda* iz Ilirske Bistrice ter godba na pihala iz Postojne. Ob 15. uri koncert v športnem parku Nade Žagar, ob 17. uri športni nastopi, od 19. ure dalje zabavne prireditve. Delo deželnih organov Odbornik za finance Tripani si je ogledal gozdarsko podjetje v Gorici. Sestal se je tudi s tržiškim županom Romanijem, s katerim je proučil razna vprašanja, ki se tičejo tržiškega področja. ZBOROVANJA KPI Danes ob 11. uri bo na Trgu Bar-riera Vecchia javno zborovanje KPI, na katerem bo o sedanjem Sergio v Ul. Grandi 10 javno zborovanje KPI, na katerem bo senator Vittorio Vidali govoril o temi «Za novo gospodarsko politiko«. Senator Vidah bo tudi počastil obletnico republiške ustave. Rop v tobakarni v Ul. Milano V Trstu je sinoči okrog 21. ure prišlo do roparskega napada. Neznani roparji so z orožjem v roki oropali tobarkamo v Ul. Milano in odnesli približno 200.000 lir, nakar so izginili. Policija je bila koj obveščena in uvedla preiskavo. Ni bilo mogoče izvedeti več podrobnosti o roparskem podvigu niti o tem, s kakšno pretvezo so neznanci prišli v tobakarno in potem zbežali. Ve se samo, da so odnesli omenjeno vsoto. Preiskava je v polnem teku. x, iia ivototciu w i —p * političnem in gospodarskem polo-1 posebno ker je bilo tedaj morje žaju, 20 let po ustanovitvi repubh- ’ ----- — ke, govoril organzacijski tajnik tržaške federacije Claudio Tonel. Jutri ob 11.30 bo v Naselju San Avstrijski turist v težavah na morju Avstrijski državljan 30-letni Ger-hard Janda z Dunaja te dni preživlja počitnice v mednarodnem compingu v Sesljanu, včerajšnji dan pa mu bo dolgo ostal v spominu. Okrog 15. ure je Janda napihnil gumijasto blazino, legel nanjo in se z nekaj zamahi rok oddaljil na odprto morje s plaže pred campingom. Minevale so ure, Janda pa se ni vračal, zato je njegova žena vsa zaskrbljena zaprosila za pomoč pri uradu campinga. Iz cam-pinga so obvestili agente s komisariata v Devinu, ki so nekaj minut kasneje z motornim čolnom odpluli na odprto morje, da bi poiskali pogrešanca. Po skoraj dveh urah iskanja so agenti končno zagledali turista, ki se je pred obalo med Sesljanom in Devinom trudil, da bi dosegel obalo, Janda se je držal za blazb no, bil pa je tako utrujen, da si ni mogel prav nič pomagati, še nekoliko razburkano. Policisti so kopalca potegnili na krov motornega čolna in ga prepeljali v cam-ping. Na srečo Janda ni utrpel nobene poškodbe. bo zbornica sestavila poseben odbor, katerega naloga bo proučiti možnost, da bi organizacija tudi sama izdala posebno publikacijo. Novemu odboru bo predsedstva! član dr. Rustia Traine, kot pomočnika pa sta bila imenovana še dr. Chiriaco in prof. Florit. Namen pobude je — predstavit; širokemu italijanskemu občinstvu delež, ki so ga tržaški poslovni krogi doprinesli državnemu gospodarstvu v zadnjih 50 letih. • -Ju1*1- Dr. Caidassi je nato poročal o potovanju po vodni poti, ki veže Milan čez Cremono z reko Pad-Na, potovanju si je skupina stro-konjakov in novinarjev ogledala naprave, ki so bile že postavljene in dela v teku. Pobudo za izkop take vodne poti so dali gospodarski krogj iz severne Italije, ki se zavedajo velike važnosti, ki jo take poti predstavljajo za ceneno prevažanje industrijskih surovin in gotovih izdelkov. Na potovanju je bilo govora tudi o Jadranski vodni poti ((Litoranea Veneta« in možnostih povezave tržaškega emporija z italijansko rečno mrežo. Dne 27. maja so se sestale zbornične komisije, ki se ukvarjajo z vprašanjem gradbeništva in javnih del v okviru dežele. Člani odbora so odobrili skupno poročilo omenjenih komisij. V zvezi z morebitnim nastopom dežele, pri kritju del obresti, k; naj bi jih plačevali gradbeniki — ki ne uživajo državnih ah drugih prispevkov ali drugačnih pomoči — na najeta posojila, so sklenili, da bodo o tem vprašanju razpravljali skupno s predstavniki trgovinskih zbornic iz Vidma in Gorice, in sicer v okviru Deželne unije trgovinskih zbornic. Dr. Caidassi je napovedal, da se bo v najkrajšem času v Rimu sestal z ministrom za zunanjo trgovino Tolloyem, s katerim bosta vzela v pretres nekaj važnih vprašanj, ki zadevajo tržaško trgovino s tujim; državami. Glede na čedalje večji pomen, ki ga zadobiva Konzorcij za industrijski razvoj tržiške občine in glede na splošno pripravljenost tržaških poslovnih krogov, da bi se v bodoče tesneje gospodarsko povezali s poslovnim svetom iz bližnjega mesta, je odbor sklenil, naj se trgovinska zbornica pridruži omenjenemu konzorciju ter naj podpiše primeren del njegove glavnice. Dr. Caidassi je povedal, da se bo v dneh 17. in 18. junija udeležil v Liegeu rednega občnega zbora stalne konference trgovinskih zbornic iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti, na katerem bodo vzeli v razpravo predvsem resolucijo, ki je bila pred kratkim sprejeta v Rimu, in ki se nanaša na vsklajevanje prevozov v okviru Evropske skupnosti. Med potovanjem bo dr. Caidassi navezal tudi vrsto stikov z gospodarskimi krogi iz Zahodne Nemčije. V torek 7. junija bo v Vidmu deželni zbor Združenja trgovinskih zbornic na katerem bodo postavili okvir za udeležbo dežele Furlanije Julijske krajine na letošnjem sejmu v Celovcu. Dr. Caidassi se je skupno z dr. Vatto in glavnim tajnikom zbornice 14. maja udeležil otvoritvenih Slovesnosti na sejmu «Alpe Adria«. Letos je na sejmu sodelovalo znatno večje število deželnih proizvajalcev in trgovcev kakor v preteklih letih. V nekem ljubljanskem časopisu je izšel ob tej priložnosti poseben članek dr. Caidassija. Z izredno slikovito izvedbo opere »Aida* bodo prireditelji zamašili sredi tega poletja vrzel, ki je grozila, da bo nastala, ker so se morali nenadoma odreči uprizoritvi giudl-care» Caterine Caselli, Fabrizio Mo-roni, Laura Efrikian, Gino Bramie- ri. Impero 16.00 «Due mafiosi contro Al Capone«. Vittorio Veneto 16.00 «L’uomo di Hong Kong« Technicolor. Uršula Andress, Jean Paul Belmondo. Moderno 16.00 «Febbre sulla citta« Technicolor. An Margret. Michael Park. Astra 1600 «Quei temerari suhe mac-chine volanti«. Ideale 16.15 «A 009 missione Hong Kong« Technicolor. Stevvart "range r, Rossana Schiaffino. Abbazia 16.30 «50.000 sterline per tra-dire« Technicolor. Olif Robertson, Marisa Mell. Astoria 16.30 «Angelica alaa corte del re» Prepovedano mladini pod 14. letom. Skedenj 16.00 «Doringo» Technicolor, Tom Tryon, Senta Berger. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L Košir« bo imel v nedeljo, 5. tm. od 10. do 12. ure sestanek v prostorih kluba, Ul. dei Montecchi 6. Na tem sestanku se bodo delile vse zadnje novitete meseca maja. Člani, ki imajo pripravljene svoje zbirke za razstave, naj se zglasijo in prinesejo o svojih zbirkah vse podatke Med drugimi vabili za razstave v letošnji Jeseni J* tudi vabilo za mednarodno razstavo v Carigradu. Prihodnji sestanek bo prvo nedeljo meseca julija. Na sestanke so vabljeni tud' nečlani. VABILO OPENCEM V torek, 7. t. m. ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek za obnovitev pevskega zbora na Opčinah. Vabljeni vsi ljubitelji petja, posebno pa mladina. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Primorec v Trebčah pritrdi danes dne 4. junija ob 20.45 v društvenih prostorih interni nastop gojencev šole Glasbene Matic*. Vljudno vabljeni. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 3. junija 1966 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 66-letni Augusto LaU-sl, 58-letna Maria Vouk por. Renzi, 74-letna E mili a Zalac por. Skoff, 79-letna Giustina Žiberna, 61-letna Sandrina Cabrin vd. Dapas, 64-letni Angelo Comelll, 45-letna Silvana Stanič. 82-1«tna Ida VViederhoffer vd. Lenar-don, 80-letna Maria Doz por. Favret-to. 63-letni Carlo de Radio. 85-letni Amedeo Ferrari. 73-letnl Luigi Colo-ni, 77-letna Giovanna Cuschie vd. SmHovich, 65-1 e t n I Emlllp Zergol, 79-letrsi Glovannl Schiavon, 81-letni Antonio Perissi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Centauro. Ul. Rossetti 33; AUa Madonna del Mare. Largo Plave 2; SanCAnna, Er-ta S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 0.30) Davanzo, Ul. Bernint 4; Godino A11TGEA, Ul. Ginnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza, Ul. Montor-sino (Rojan). LADJE V PRISTANIŠČU Chloggla, Carso, Tritone, A. Ve-spuccl, Polluce. Saipa II, Selene, Maria Berlingieri, Maria Scotto, Hierak (It.); Kuciste, Gorenjska, Uljanlk (Jug.); Mithras (Hol,); Ergina Ven-tourls, Krlos, Annika, P. Kounistra, Rim. Nlsos Crete, Alexia II (Gr.)i H. Maru n. 30 (Jap.); Armant(ZAR)! lonian Trader, Isabelle, Oid Oak, O-ceanic (Pa.); Marlcku (Sp.); Parani (ex Astarte) (Ll.); De&mln (Bol.). DELO DEŽELNIH KOMISIJ Zaključek splošne razprave o osnutku za ustanovitev deželne finančne družbe'"" ™omsKC 1B0RNICl v-60m VČERAJ POPOLDNE V GORICI Odobritev zakonskega osnutka za preosnovo zemljišč - Razprava o ukrepih za razvoj športnih naprav \ j Ponoči okrog 2- ure se je Maiolo d ; 1 i 1 ! Prva deželna komisija za zadeve Predsedstva, za finance in proračun je v sredo pod predsedstvom svetovalca Cociannija odobrila prve tri člene zakonskega osnutka, ki 8a je pripravil odbor in ki vsebuje olajševalne ukrepe za pospeševanje gradnje športnih in rekreacijskih naprav. Seji je prisostvoval tudi deželni odbornik za šport Cum-bat. * * * Včeraj zjutraj se je pod predsedstvom svetovalca Angelija sestala druga zakonodajna komisija, ki je pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, ter je odobrila z izjemo komunističnih in psiupov-skega člana komisije zakonski osnutek deželnega odbora z olajšavami »a preosnovo zemljišč ter za izvršitev javnih del, ki so skupna raznim zemljiščem. Po odgovoru poročevalca o zakonu De Biasija, ki Je poudaril važnost preosnove zemljišč za napredek kmetijstva, je spregovoril odbornik Comelli, ki je tekel, da je ta ukrep zelo nujen v pričakovanju sklepov posebne komisije, ki deluje pri odborništvu za kmetijstvo. Comelli je tudi rekel, da ni dovolj, da se izvrši pre-osnova zemljišč, marveč da je treba tudi poskrbeti za namakanje polj. * * * Četrta komisija za industrijo, trgovino in obrt je včeraj pod predsedstvom svetovalca Metusa končala splošno razpravo o zakonskem osnutku o ustanovitvi finančne družbe za gospodarski razvoj v deželi. Najprej je predsednik Metus Poročal o mnenju, ki ga je izrekla Prva komisija, kolikor je v njeni Pristojnosti. Zatem so spregovorili svetovalci Ginaldi (KD), Bacicchi ■ povečane stroške Branil ga je uradno dr. Munafo. Proti prvostopni obsodbi pred o-krajnim sodnikom 'V Tržiču z dne 7. oktobra lani se je pritožil tudi 51-letni Eugenio Poletti iz Trsta, UL Ireneo della Croce 5. Sodnik ga je takrat obsodil na 5 dni pripora in 20 tisoč lir globe, ker so ga presenetili dne 10. marca 1964 v Tržiču, ko je prodajal pet radijskih sprejemnikov, ne da bi imel za to predpisano dovoljenje. Obenem so mu takrat zaplenili tudi radijske sprejemnike. Poletti je že star znanec sodišča in njegov kazenski Ust ima vpisanih že 27 sodnih razprav in kazni za razne prestopke. Tudi včeraj so sodniki potrdili prvo razsodbo in ji dodali še svoje stroške. Branil ga je uradno odv. Munafo. Pri zadnji prizivni razpravi so prav tako v odsotnosti obtoženke obravnavah zadevo 28-letne Diane Bressan iz Gradiške, Ul. Borgo S. Maria 44, ki jo je sodnik v Gradiški dne 30. januarja letos obsodil na plačilo globe 30 tisoč lir, ker je trdila, da ne more zadostiti svojim plačilnim obveznostim in s tem oškodovala Paola Castel-lana, kateremu je bila dolžna. Ta ji je tudi izročil nekaj dragocenosti. Sodišče je včeraj spoznalo, da obtoženka ni zakrivila kaznivega dejanja ter jo je oprostilo. Branil jo je odv. Testa uradno. Drž. tož. dr. Baiti: preds. sodišča dr. Storto, sodnika Mancuso in Morra. bodo razstavili vinogradniki iz okolice Čedada in Brd. Potegovali se bodo za naj višjo nagrado, za tiskarja. Podelili ga bodo tistemu razstavljavcu največjega števila nagrajenih vinskih vrst, ki jih bo ocenjevala posebna komisija. Vina bodo razstavili v enoteki v Gradiški, ki ji hočejo s tem dati večji pomen. Kardiološki pregledi INAM v Tržiču INAM je tudi v Tržiču ustanovil kardiološki oddelek, ki ga bodo uradno odprli v ponedeljek 6. junija. Octrt' bo ob ponedeljkih in četrtkih od 10.30 do 12 ure, ob torkih, sredah in petkih od 10. do Goriški trgovec Fausto Mugher-li je potrdil, da je kupil 60 kg sira od Baisa, ker ga je imel ta preveč in se je bal, da se mu ne pokvari; tudi or. ni vedel, da gre za ukradeno blago. Ennio De Poli je kupil od Lo Prestija pisalni stroj, za katerega je dejal, da ga , je dobil iz zastavljalnice in da mu bo pokazal zastavni listek. Tega ni prinesel, pač pa so prišli karabinjerji po stroj, ker je bil ukraden Franco Camauli je prevzel od Munarina nekaj gramofonskih plošč zato, ker mu je ta dolgoval nekaj denarja; dejal je tudi, da so v Munarinovi brivnici večkrat vrteli plošče in da je cesto menjaval gramofon. Zadnji je bil na vrsti Mario Zan. zasliševanje prvih prič. Piero To-pri vojakih v Turinu in mu je Munarin naročil, naj poišče nekega njegovega znanca po imenu A-driano Romoletto. To je tudi storil in preko njega je potem Munarin ponudil Romoletti v prodajo računske stroje, zlatnino in drugo blago. Ob tej priliki je bilo govora tudi o starem samokresu, ki da ga je Zanghirella vrgel v Sočo. Po krajšem odmoru je sledilo zasliševanje prvih prič. Piero To-madin iz Gorice je potrdil, da so bili njemu, odnosno njegovemu prijatelju ukradene leta 1963 gramofonske plošče iz barake pri Mor chetti. Vinicio Francioso je povedal, da so mu v noči od 6. na 7. aprila 1964 ukradli GiuUetto z dvorišča in so vozilo našli pozneje kakih 2Q0 do 300 metrov stran konec Ul. Ristori v Gorici. Predstavnik UGG je govoril o tatvini v tej ustanovi, kjer so neznanci odnosli 96 tisoč lir gotovine, uro in zlato verižico. Pozneje so ugotovili, da je bil to Lo Presti. Proces se bo nadaljeval prihodnji teden. Mednarodno tekmovanje balincarjev v Tržiču Tržiško balincarsko društvo priredi v nedeljo 12. junija na 16 Igriščih v tem območju mednarodno propagandno tekmovanje dvojic za «7. pokal mesta Tržič.# Tekmovalci bodo iz naše dežele, Veneta in Jugoslavije. Sodijo, da bo sodelovalo 127 ekip. Pričetek tekmovanja ob 9. uri, zaključek pa 12. ure ter ob sobotah od 10. do pozno zvečer na igrišču v Ul. Te- Industrijska cona v okolici Magnaga V Vidmu se je sinoči sestal vodilni odbor tamkajšnje trgovinske zbornice. Predsednik dr. Di Mania-go je med drugim povedal, da se pripravlja vse potrebno za uresničitev nove industrijske cone v okolici Magnaga. Za izvedbo načrta bo skrbel poseben konzorcij, ki bo moral najprej urediti vprašanje povezave področja z industrijsko električno mrežo Furlanije-Ju-lijske krajine. Računajo, da bo področje potrebovalo sprva 2000, pozneje pa 4000 kW energije. Sodeč po predhodnih prijavah bo vstalo na novem industrijskem področju več tovarn s področja lesne in mehanske industrije, večji obrat za proizvodnjo gospodinjskih strojev, nekaj delavnic za prefa-bricirane izdelke za gradbeništvo in vrsta manjših obratov. Predsednik Di Maniago je med drugim obširno poročal tudi o nedavnem obisku industrijske delegacije na Reki in v Pulju, kjer so bili vzpostavljeni novi stiki v okviru medsebojnega sodelovanja na industrijsko-tehničnem področju. Prihodnji teden v Tržiču vinska razstava za «0skarja» Čez teden dni, 11., 12. in 13. ju- bo v 20 dneh Na zdravljenju so nadalje pridržali 30-letnega Maria Pacoriga iz Ronk, ker mu je odneslo prvi členek na prstu desne roke. Tržiču tradicionalna vinska razstava, ki jo prireja odbor za vzajemno pomoč in razne pokrajinske u-stanove. Na tej 9. vinski razstavi bo 16 stojnic, svoje pridelke pa 11. ure. Vodil ga bo kardiolog dr Alessandro Bassi. Bolniki se bodo morali za preglede najaviti. Za vsa nadaljnja pojasnila je na voljo teritorialna sekcija INAM v Tržiču. Nove knjige v državni knjižnici V državni knjižnici v Gorici, Ul. Mameli 12 so v zadnjih tednih prejeli med drugimi tudi naslednje nove knjige: Vzgoja in sociologija: BELL: grandi matematici; COEN: Ambien-te e educazione; LUSTEMBERGER: II lavoro scolastico a gruppi; PE-RESSON: La scuola jugoslava og-gi; STENZEL: Platone educatore. Politika in ekonomija: CHUR- CHILL ROOSEVELT • STALIN: Da Teheran a Yalta; HINTERHU-BER: La politica degli investimen-ti nelle imprese industriali; MEY-NARD: La tecnocrazia; KEISEN: I fondamenti della democrazia. Slovstvo: BARTHES: Saggi cri-tici; CHASE: II potere delle parole; SICILIANO: Prima della poe-sia Umetnost: ADORNO: Wagner Mahler; BABELON: Musei in Fran-cia; JACOBS: L’awenturosa storia del cinema americano. MARINA-TOS: Creta e Micene; PASOLINI: Uccellacci e uccellini; SANTAN-GELO: Musei e monumenti etru-schi; Van DE VELDE: Per il nuo-vo stile. Zgodovina: CARR: Sei lezioni sulla storia; FEBURE: Studi su Ri-forma e Rinascimento. Hitler stratega; LEFEBURE: Napoleone; MARTINI: Djiario 1914-1918; RE VELLI: La strada del Davai; SCHLESINGER: L’etk di Roosevelt; WATT: Chiamatelo tradi- mento. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor pri Goriški prefekturi je na svoji zadnji seji odobril med drugimi tudi naslednje sklepe: DOBERDOB: Blagajniški predjem za 7.000.000. TR2IC: Zaokroženje prejemkov občinskih uslužbencev. Obvestilo prefekture Ker se piičakuje stavka uslužbencev Nadzomištva za civilno motorizacijo, bo v takem primeru go-riška prefektura na osnovi obstoječih predpisov sama poskrbela za overovljenje šoferskih izkaznic. Prizadeti bodo predložili prošnje po običajnem postopku. IV na oddelku Avto na prefekturi. renziana 28. Za zmagovalce so na voljo praktična darila in pokali. Vpisovanje dq 10. junija; vpisnina znaša 1.000 lir za par. Včeraj popoldne se je v zakonu NADJE SOSOL iz Pevme in CARLA GRINOVRA rodil prvorojenček; srečnima staršema čestitajo vaščani in prijatelji. Kino (lori ca VERDI. 17.30: «Delitto quasi per-fetto», P. Leroy in P. Tiffin. Italijanski barvni film CORSO. 17.00: «100.000 dollari per Ringo», R. Harrlson in F. San-cho; italijanski barvni kinema-skopski film. MODERNISSIMO. 16.15 — 22.30: «Massacro a Phanton Hill#, Robert Fullsr in J. Lane; ameriški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 17.15: «Agente 066. Orient-Espress#, N. Barrimor ih G Brookman; barvni kinemaskopski film. CENTRALE. 17.15: «Dio, come ti amo», G. Cinquetti in Raimondo Vianello«; italijansko-španski čr-nobeli film. Tržič AZZURRO. 18, zadnja 22: «Mada-migella de Maupin#, Catherine Spaak. Robert Hcssein in T. Mi-Iian. EXCELSIOR 17.30, zadnja 22.00: «Agente X 77 ordine di uccidere#, G. Barrey in Silva Koseina Ki-nemaskop v barvah PRINCIPE. 18—22: «Da un mo- mento all’altro», J. Seeberg, H. Blackman Kinemaskope v barvah. SAN MICHELE. 19-22: «Shenan-doah — la valle delTonore#, J. Stewart, D Mc Claure. R trnke ENCELMOR. 19—22: «Africa ad-dio», barvni dokumentarni film režiserja Gualtiera Jacopettija. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta Št. 18, tel. 21-24. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 5. junija bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Kor-zo Italija št. 34, tel. 53-71. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,2 stopinje ob 15.30, najnižjo 12 stopinj ob 3. zju-traj; povprečne dnevne vlage je bilo 50 odstotkov. — ——■—— —— ' ■ 1 — ‘ • - mMmH* - ~ S bi (Bi) is Ej 2 fc uji 4x4fi lil S§TN I il ii M rCDol^K^ ITPr jJi ŠJ I UDELEŽBO KRASA, BORA, PAV IN IZOLE Danes v Zgoniku odbojkarski turnir za Kraški pokal Danes bo v Zgoniku poleg občinske razstave vin tudj pravcati športni praznik. Domače zelo agilno športno društvo Kras bo priredilo TI. odbojkarski turnir za «Kraški pokal«. Kras bo postavil na igrišče svoje najboljše sile, ki se bodo pomerile s šesterkami Bora, videmskega PAV in Izole. Izolčani, ki so že lani osvojili po- speh ponovijo in sj odnesejo za vedno trofejo domov. Jasno je, da bodo tokrat, prav zato, ker so favoriti, naleteli na hujši odpor, ker bo vsaka šesterka skušala priti do prestižne zmage. Turnir se bo začel ob 14. uri z izločilnimi tekmami, katerim bosta sledili finalni. Na sliki prizor z lanskoletne izvedbe turnirja: tekma med Borom in Izolo. FINALNI DEL JUNIORSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA JUTRI V BOLJUNCU BREG-PONZIANA Jutri bo v Boljuncu tekma finalnega dela juniorskega nogometnega prvenstva. Breg, ki se je uvrstil na drugo mesto D skupine, bo sprejel v goste zmagovalno enajsterico C skupine Ponziano. Tekma bo ob 10. uri. ODLOŽENA TEKMA ZARJA — CRDA Zaradi obolelosti nekaterih igralcev se bazoviška Zarja sinoči ni mogla predstaviti sodniku za tekmo naraščajniškega prevnstva s CRDA. Tekma je bila zaradi tega odložena na kasneje. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sporoča, da se bo začel tečaj za nogometne trenerje v ponedeljek, 6. t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7. ATLČTIKAI E.B. EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO Skoraj 1000 atletov že prijavljenih Prireditev bo od 31. avgusta do 4. septembra v Budimpešti Od 31. avgusta do 4. septembra bo v Budimpešti 8. evropsko atletsko prvenstvo, ki je za olimpijskimi igrami največja atletska prireditev na svetu. Dosedanja prvenstva so bila v Turinu (1934), Parizu (1938), Oslu (1946), Bruslju (1950), Bernu (1954), Stockholmu (1958) in Beogradu (1962). Letošnje se bo odvijalo na znamenitem Nep Stadionu, ki lahko sprejme 100.000 gledalcev. kal, imajo največ zgledov, da »luiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiuiiiiiimiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Organizacijski komite je na letošnje prvenstvo povabil Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Dansko, Irsko, Finsko, Francijo, Gibraltar, Grčijo, Islandijo, Italijo, Jugoslavijo, Lichten-stein, Luksemburg, Malto, Holandsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo Španijo, Švedsko, Švico, Turčijo, Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Letošnje prvenstvo bo po številu nastopajočih verjetno rekordno. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiii 16. ETAPA GIRfl P’ ITflLIfl Ponovna zmaga Franca Bitossija BEZZECCA, 3. — Tudi Bitossi si je zagotovil, kot ze prej Zan-degii, Altig in Jimenez, drugo etapno zmago. Član ekipe Filotex je samo čakal na ugoden trenutek in ko je prišel, je Bitossi napel vse sile in pustil za seboj Zandeguja, Anquetila itd. Jimenez je hotel tudi danes izvesti napad, vendar Drevi pri Sv. Ivanu za žensko A ligo Bor - Ma:« Mara Drevi se bo ženska šesterka Bora poslovila od lastnih navijačev. Dekleta bodo odigrala zadnjo tekmo letošnjega prvenstva A lige in bodo imela ob tej priložnosti v gosteh nekdanje italijanske prvakinje Max Mara (La Torre — Reggio Emilia). Tekma bo ob 21.15 na stadionu «Prvi maj». Za žensko B ligo bosta jutri v nedeljo dve tekmi. Ob 8.30 bo na stadionu «Prvi maj» dvoboj Breg — Agi B (Gorica), ob 10.30 pa istotam Bor B— Sacile. DOMAČI NOGOMET Kvalifikacija za II. ligo Jutri ob 16.30 v Boljuncu Rosandra Zerial - S. Quirino KOŠARKA RAZVELJAVLJEN REZULTAT TEKME IGNIS-SIMMENTHAL Simmenthalu zmago in naslov prvaka Tony Gennari - jedro spora - je ameriški državljan RIM, 3. — Vodstvo italijanske košarkarske zveze rezultat odločilne tekme za letošnji državni naslov zmago milanskemu Simmenthalu z 2:0. Tekma Ignis — Simmenthal je bila v Rimu 16. aprila in se je zaključila z rezultatom 74:59 (34:25) v korist vareškega moštva. Malo pred koncem tekme, ko je bilo stanje izenačeno in potem ko je Simmenthal nadoknadil razliko 11 točk, je stopil na igrišče Tonny razveljavilo je dodelilo Catanzaro - Trani 1 Genoa - Pro Patria 1 Lecco . Palermo (p.p.) 1 Lecco - Palermo (d.p.) 1 Mantova . Potenza 1 Modena - Livorno 1 Monza - Reggiana (p.p.) X Monza - Reggiana (d.p.) 1 Padova . Messina I Piša - Venezia (p.p) 1 Piša - Venezia (d.p.) 2 Reggiana - Novara 1 Verona • Alessandria 1 == Hij i= i t j i. prvi 1 1 2 drugi 2X1 2. prvi 1 drugi X 3. prvi 1 2 drugi 2 1 4. prvi 1 1 drugi 2 X 5. prvi 1 drugi 1 6. prvi 2 2 drugi X 1 Gennari, katerega je Ignis «uvozil» iz ZDA. Nastop Gennarija, katerega so poznali kot ameriškega državljana, je presenetil vse. Njegova igra in dosežki (10) pa je 'pripomogla, da si je Ignis osvojil naslov italijanskega prvaka 1965-66. Košarkarska zveza je seveda u-vedla preiskavo. Vodstvo Ignisa je trdilo, da je Gennari sin italijanskega državljana, kar se je izkazalo, da ne drži. Sicer je imelo vodstvo Ignisa tozadevno potrdilo v rokah, vendar so na podlagi preiskave ugotovili, da se je Se-condo Gennari, oče sedanjega i-gralca Ignisa, ki se je rodil leta 1900 v San Giovanni in Marignano, izselil v Ameriko, kjer je 1928. leta dobil še pred rojstvom sina (1942) ameriško državljanstvo, s čimer je avtomatično izgubil italijanskega. Zaradi tega je Tony Gennari še vedno ameriški državljan in bo lahko postal italijanski samo, če bo služil v Italiji vojaški rok. brez uspeha. Posledica borbe za ciljno zmago je bila ta, da so nekateri precej zaostali. Po prvih 17, ki so se borili za zmago, so prihajale na cilj majhne skupine s približno enominutno zamudo. Zad. nji so imeli 8, 9 in celo več minut zamude. Seveda so bili v teh skupinah kolesarji, katerih naloga je pomagati kapetanu ekip in nadzorovati ter po možnosti zavirati tekmece. Vsi nestrpno pričakujejo jutrišnjo etapo od Rive do Levica Terme, kjer bo cilj na vzponu. Predvidevajo, da bo tokrat imel glavno besedo Jimenez, pa čeprav zatr-jujejo, da je tudi Motta v izredni formi. Vrstni red na cilju 16. etape Brescia - Bezzecca (143 km): 1. FRANCO BITOSSI (Filotex) 4.00’06”, s povprečno hitrostjo 35,721 km 2. Zandegu (Bianchi) 3. Anquetil (Ford - Cynar) z ostankom 2” 4. Taccone 5. Massignan 6. Huysmans 7. Motta 8. Maurer 9. Gimondi 10. Zilioli, 11. Bodrero, 12. Bal-mamion, 13. Jimenez, 14. Adomi, 15. Altig, 16. De Rosso, 17. Fotona, 18. Schiavon 4.00T3”, 19. Poggiali, 20. Chiappano itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. MOTTA 80.43’33” 2. Adorni z zaost. 7” 3. Zilioli 1’48” 4. Jimenez 1'53” 5. Altig 2’03” 6. Halmamion 2’27” 7. Bitossi 2’40” 8. Anquetil 2’51” 9. Taccone 2’59” 10. Maurer 3’05” 11. Gimondi 3’13” 12. De Rosso 3’15” 13. Zandegu 80.5F05” 14. Mugnaini 80.55’02” 15. Schiavon 80.56’43" 16. Fontona 80.58’09” 17. Passuello 80.58’55" 18. Battistini 81.00’30'* 19. Dancelli 81.03’58” 20. Massignan I. 81.05’H” itd. Od 31 evropskih državnih atletskih zvez se jih je prijavilo že 28 s skupno 684 moškimi in 270 ženskami. Preliminarne prijave niso še poslale zveze Malte, Gibraltarja in Turčije. Na dosedanjih prvenstvih je bilo najbolj množično tekmovanje v Beogradu, kjer je nastopilo vsega 844 atletov in atletinj. Ker imajo atleti čas do 15. avgusta, da dosežejo minimalne norme za nastop, je možno, da bo sedanje število 954 še občutno naraslo. Množična bo tudi udeležba novinarjev na atletskem prvenstvu. Do sedaj se jih je prijavilo že nad 200 iz 25 dežel, tekmovanje pa se bo lahko po televiziji spremljalo po vsej Evropi, ker bosta z madžarsko prestolnico povezani tako Ev-rovizija kot Intervizija. Priprave za evropsko prvenstvo so seveda že dalj časa v polnem teku in Madžari zatrjujejo, da bo do začetka prvenstva vse v najlepšem redu. Za preizkušnjo že storjenega dela bodo v Budimpešti priredili mednarodne mitinge. Prvi je bil že na sporedu, drugi bo 4. in 5. t. m., tretji pa 18. in 19. t. m. Po teh tekmovanjih bodo imeli organizatorji dobra dva meseca časa, da popravijo napake, ki bodo eventualno prišle na dan. Madžari so se sicer že izkazali kot dobri organizatorji, saj so lani speljali ob izredno slabih vremen skih razmerah atletsko tekmovanje svetovnih študentovskih iger brez velikih napak. Rezultati raznih tekov so bili na primer znani v manj kot eni minuti, izredno hitro pa so se odvijala tudi tekmovanja v skokih in metih. Sodnike za evropsko prvenstvo so že izbrali in razne skupine se sedaj še naprej vadijo, da bi pri svojem delu po-bolj hitrejše. BRUNO KRIŽMAN stale čim JETRI V TELOVADNICI V UL. DELLA VALLE Mini-basket prvič v Trstu V ZAPADNEM DELU SCNL' Nezaslužen poraz Tabora Tako borbene in lepe nogometne tekme, kot smo jo videli Pre" teklo nedeljo v Sežani, nismo videli že precej časa. V okviru prvenstva v SCNL (zapad), sta se namreč pomerili nogometni enajsterici Tabora in Ilirije iz Ljubljane. .Prvi polčas je potekel v zname- DEKLETA 18.30 MIVAR-ACEGAI FANTJE 19.30 TRST - LOKOMOTIVA CLANICE 20.30 MIVAR-SPARTAK V našem mestu bomo imeli jutri priložnost, da prvič prisostvujemo tekmi v mini basketu. V telovadnici v Ul. della Valle bo ob 18.30 tekma deklet Mivarja in Acegata, ob 19.30 pa se bosta predstavili občinstvu tržaška fantovska reprezentanca in ekipa mladih košarkarjev zagrebške Lokomotive. Ljubitelji košarke prav gotovo ne bodo hoteli zamuditi te priložnosti, še posebno, ker bo ob zaključku dneva, ob 20.30, dvoboj med ženskima peterkama tržaškega Mivarja in prvakinj CSSR praškega Spartaka. Na sliki: 21-letna Jana Edlova, članica juniorske reprezentance CSSR in Spartaka' Sokolovo. Informacije turistične zveze Slovenije zasebniki ima|o dovolj prostih postelj. — Prenočnina od 7,20 do lobarTn^KanhTeo ‘prostih “postelj. 114,40 Novih dinarjev. Tudi v Begu-" zasebnih turističnih sobah ' r^r“"i*tonn ,ma,n rinvn,i PRIMORSKA IN GORIŠKA r V Bovcu imajo hoteli Alp, Go-1 V zasebnih turističnih sobah je prostih 27 postelj. Hotela v Soči in Trenti imata 60 prostih postelj. Tudi v Logu pod Mangartom je dovolj prostih postelj. V Novi Gorici je zaseden Park hotel; 4. in 5. junija sta zasedena hotel Sabotin in planinski dom Kekec. Hotel Pia. nika v Ajdovščini ima nekaj prostih posteij. V Črnem vrhu nad Idrijo imajo v gostiščih in zasebnih turističnih sobah dovolj prostora. Planinski dom na Javorniku ima 10 prostih ležišč. Hotel Nanos v Idriji je 4. junija zaseden, nato ima prostih 27 postelj. Prosta ležišča imajo tudi planinski dom na Vojskem in gostilna Lovec v Cerknem. V Idriji izdaja hotel Nanos ribolovnice na postrvi in lipane. PRIREDITVE: 5. junija bo (ob živinorejski razstavi) v Cepovanu zabavno tekmovanje, avto-rally Nova Gorica—Cepovan; ob 16. uri bo nastopil goriški oktet, nato prosta zabava. V Idriji bodo v soboto odprli razstavo slik profesorjev in di. jakov bivše idrijske realke. GORENJSKA V Ratečah imajo v zasebnih turističnih sobah in v gostišču Moji mir okrog 180 prostih ležišč. Dovolj prostih ležišč ima tudi planinska koča Tamar v Planici. Dom na Komni ima dovolj prostih ležišč. Na Bledu imajo hoteli in zasebniki dovolj prostih postelj. Po- njah na Gorenjskem imajo dovolj prostih postelj v zasebnih turističnih sobah; prenočnina od 5 do 10 Ndin. V Tržiču in Podljubelju imajo gostišča in zasebniki dovolj pro-stih postelj, prav tako tudi planinska domova na Kofcah in pod Storžičem, žičnica na Zelenici redno obratuje. Turistični informacijski biro v Tržiču in na Deteljici v Bistrici izdajata ribolovne dovolilnice. V Kranju imajo hoteli in zasebniki okrog 100 prostih postelj. Hotel na Smarjetni gori ima 40 prostih postelj. Prav tako imajo dovolj prostih postelj v Preddvoru hotel Grad hrib in zasebniki, dom na Jezerskem in zasebniki na Jezerskem. Češka koča ima 28 prostih ležišč; odprta je ob sobotah in nedeljah. Dom na Krvavcu ima 100 prostih ležišč. Poslovalnica Gene-ralturista v Kranju izdaja ribolovnice. V Škofji Loki ima hotel Krona še nekaj prostih postelj; dovolj prostih postelj imajo v zasebnih turističnih sobah. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani ima hotel Lev še nekaj prostih postelj, prav tako ima še nekaj prostora hotel Bellevue. Hotel Turist ima do 10. junija še proste postelje. Hotel Union bo zaseden 4. in 5. junija. Proste postelje ima še hotel Ilirija in to 4. in 5. junija, nato bo pretežno zaseden Dovolj prostih postelj pa je v Ljubljani v zasebnih turističnih sobah. Hotel Šimnovec na Veliki viuvuij piuatiii puatcij. i u- i suutui. iiutci oiiiuiuvcu na v čitniški dom Slavko Šlander v Ra-! planini ima še nekaj prostih po-dovljict ima 40 prostih postelj; stel j. Domova v Kamniški Bistrici I penzion 20 Novih dinarjev. Tudi in Stari grad nad Kamnikom ima- ta dovolj prostih ležišč. V Domžalah Imajo v zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj. V Medijskih Toplicah imajo 25 prostih postelj; hotel Kum v Zagorju pa 10. Na Cemšeniku, v Izlakah in v Podkumu imajo dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah. Planinski postojanki na Zasavski gori in Cemšeniški planini imata 60 prostih ležišč. Dom borcev na Vrheh, sindikalni dom na Partizanskem vrhu ter planinska domova na Mrzlici in Kumu imajo dovolj prostih ležišč. Gostinsko podjetje v Trbovljah ima 8 prostih postelj in Zadružni dom na Kleku 4. V Litiji ima gostišče pošta dovolj prostih postelj prav tako je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah. V Gabrovki imajo obe gostilni in zasebniki dovolj prostih postelj. Prav tako je še dovolj prostora na Polš. niku, v Sopoti, na Vačah in v planinskem domu na Jančah. Na Vrhniki imajo hote! Mantova in zasebniki dovolj prostih postelj. V 2i-reh imajo dovolj prostih postelj v zasebnih turističnih sobah. Hotel Krpan v Logatcu ima 18 prostih postelj; 30 prostih postelj pa Imajo v zasebnih turističnih sobah. Na Rovtah imata gostišči Pri Rezki in Pri Minki okrog 20 prostih postelj; prav tako Imajo še proste postelje na Rakitni. Turistični domovi na Kureščku, Travni gori in Partizanski dom na Pristavi imajo še dovolj prostih postelj. V Kočevju ima hotel Pugled še proste postelje; prav tako Imajo še prosta ležišča koča «Kostel» In zasebniki v Dolu ob Kolpi. Ribiško društvo v Trbovljah izdaja ribiške dovolilnice; v Logatcu pa turistični informacijski biro. nju izenačenih moči na igrišču, P® čeprav je Tabor imel več priložnosti za dosego zadetka kot gostje. Toda bilo je obratno. Gostje so prav v prvem polčasu prišli zelo poceni do dveh zadetkov. Prvi J® bil skoro avtogol, zaradi nespretne podaje žoge vratarju. Pri drugem golu pa je botrovala lahkomiselnost domače obrambe, ki J® obstala, misleč, da je igralec Ilirije v nedovoljenem položaju. Tudi napadalec Ilirije se je obotavljal in bolj slučajno streljal v vrata. Sodnik je gol priznal. Tako so gostje v prvem polčasu vodili z 2:0. V drugem polčasu je moštvo Tabora zaigralo izredno borbeno m potisnilo nasprotnika na lastno polovico igrišča. Ustvarjena je b'la vrsta odličnih pozicij za dosego gola, toda neiznajdljivi napadalci, so zapravili številne priložnosti. Edino Uršiču se je posrečilo, da je iz hitre akcije po desnem krilu neubranljivo streljal in dosegel edini gol za domače. Solo akcij® Rešete,pa so se končale z neuspehom zaradi nepreciznosti strelov, sicer iz težkih pozicij in zaradi odlične obrambe mladega vratarja gostov. Sežanska publika, navajena, da domače moštvo, na lastnem igrišču samo zmaguje, je bila dokaj razočarana, čeprav se sama zaveda, da je absurdno pričakovati le zmage-Gledalci so bili bolj razočarani zaradi nezasluženega poraza. V nedeljo, dne 5. t. m. igra Tabor v Ljubljani s «Svobodo». Ne glede na izid te tekme, si je sežansko moštvo zagotovilo dobro peto mesto v lestvici. Tega dne se namreč prvenstvo v tej ligi za-ključi. Ob zaključku tega prvenstva j® prav, da zapišemo zelo splošno oceno. Ob tej lahko rečemo, da je novinec v tej ligi sežanski Tabor dosegel uspeh, katerega realni ocenjevalec ni pričakoval. Zapisati namreč moramo, da Sežan-cem manjka mladih igralcev. Teh je v Sežani malo in še kar jih je, se do sedaj niso odločili, d* bi resneje prihajali na treninge. Do jeseni pa je želeti, da moštvo pomladimo. Zato upamo, da se bodo mlajši odzvali in z veseljem prijeli za delo. Ob tej skromni oceni je treba tudi povedati, da so moštva i* Ljubljane sicer precej boljša od ostalih, čeprav niso nepremagljiva. To velja zlasti za Slavijo, Svobodo in Ilirijo, ki razpolagajo * precej mladimi in talentiranimi igralci. Enakovreden nasprotnik teh moštev je trenutno le Izola, ki ima zelo perspektivno mlado moštvo-V jeseni pa bomo v tej ligi videli solidno moštvo iz Tolmina in žal verjetno tudi Koper. S. OD 6. T. M. V MILJAH Zanimiv spored športnega tedna Kakor smo že na kratko poročali, je občinska komisija za razvoj turizma in prireditve v Miljah * sodelovanjem športnih organizacij sestavila zelo zanimiv program športnega tedna, ki se bo začel prihodnji ponedeljek 6. junija. V ponedeljek zvečer bo prv? mednarodno tekmovanje v mim-basketu, in sicer med ekipama Lokomotiva iz Zagreba in Mivar i* Milj. Nato bo tekmovanje v basketu med ženskima ekipama SpartaK iz Prage in Mivar iz Trsta. V pon®-deljek in torek bodo nogometne tekme med ekipami raznih klubov, iz Milj, v sredo bo regata jadralnega kluba iz Milj ter turnir * balincanju med ekipami Arzenal, Italsider, Grisa in Campore, v soboto zvečer pa bo tek po miljskm ulicah. V nedeljo ob 18. uri bo zanimiva nogometna tekma med ženskima enajstericama «Furie rosse* (Cormons) in edndomite« (Tur-riaco). IVO JUVANČIČ Italijanska publicistika o Slovencih Preganjanje avstrijske poli- I e ob izbruhu vojne zadene »v vodilne meščanske kroge Primorskem. Omenim dr. Rybara, državnega poslan-Trsta, ki je kot politični jmljenec prišel v delavski taljon, ki je moral graditi rdbe proti Italiji. Publici-a urednika »Soče« A. Ga-Ička so konfinirali z vodilni Italijani iz Gorice, z žu-nom Bombigem (pod fašiz->m postane: Bombi!). V pomilo dodam, da je bil prav jščanski krog iz Trsta in irice, tam «Edinost», tu gla- 0 «Soča», ki sta po balkan- 1 vojni 1912 potiskala v o-redje slovensko vprašanje v goslovanski povezavi. D tem ni še podrobnih štu-j, zadostuje pa za sedaj ti-3, kar je priobčil Gabršček (Nekaj pripomb k obdobju prve svetovne vojne) sam (Goriški Slovenci zv. I.-II.). Zal nimamo podatkov, statistik o političnih zapornikih in preganjanih Slovencih pod Avstrijo, med katerimi bi imeli Tržačani in Goričani literarne smeri močno zastopstvo. Med slovenskimi prostovoljci, ki so se na strani zahodnih zaveznikov, torej tudi Italije, borili na solunski fronti, imajo Slovenci Trsta in Goriške celo prevladujoč delež (o tem glej — ((Dobrovoljci, kla-divarji Jugoslavije«), Masovnega gibanja med ljudstvom Trsta in Goriške pa ni moglo biti, ker je zaradi fronte bilo skoraj vse izseljeno v taborišča Briick, Wagna, Stein-klamm; mnogi pa v Italijo (Brici, kobariški okoliš). V zvezi z italijansko publicisti- ko, ki je pravzaprav naša glavna tema, moramo pa tu omeniti, po vseh pojasnilih in uvodu, zadevo, ki ni preveč jasna, da ne rečem lepa, vsaj kar se tiče njene publicitete na italijanski strani. V zimi 1914/15 pred napovedjo vojne Avstriji je Sonni-no sondiral teren slovenskega razpoloženja do Italije v Trstu in posredno samo tudi v Gorici. Poslal je v Avstrijo na «privatni obisk« bivšega italijanskega konzula v Trstu Carla Gallija. Ne bom tu pisal, treba je pregledati spomine tržaških mož, med iredentisti je bil Galli zelo priljubljen, saj so preko njega prihajala in odhajala tajna poročila in podpore, kot je pač v navadi pri ilegalnih gibanjih. Galli je v svoji knjigi, ki sem jo že citiral («Diarii e let-tere« 1. c.) priobčil, zelo pozno, šele 1951. leta, ne uradnih poročil, ki jih je podal nato Sonninu (ta leže ali v državnih ali Sonninovih privatnih arhivih) pač pa samo svoje vtise, mnenja, ki so pa zelo, zelo nejasno podana, da ne rečem zmedena ,glej zlasti str. 236-255, 305). Ne bom tu omenjal ocen Gallijeve knjige dr. L. Čermelja, Sepiča, Ri-I bara, dodam le svoj vtis, da delo ni niti pravi dnevnik; mogoče je dnevnik le v kratki osnovi, zapisnik, v beležkah, ki si ji Je Galli delal, nato pa je za knjigo te kratke beležke spopolnil s spoznanji, ki si jih je nato pridobil že po svojem obisku. Ce gre za dnevnik, me namreč moti, da na strani 295 piše na primer pod ((Roma« na dan 15. 2. o dogodkih, ki so se zgodili šele 17. 2. itd. Galli jeva sodba o Slovencih je taka, kakor da bi bila prepis iz knjig, brošur, študij, tržaških šovinističnih krogov. Gre za ljudi brez kulture, v kolikor jo imajo, so jo dolžni Avstriji, ki jih je pripeljala v mesto, protežirala na račun Italijanov itd. Liberalna Italija jim pa bo pustila njih kulturni razvoj, kakor ga je pustila 1866 beneškim Slovencem (— ti pa še danes ob stoletnici nimajo niti ene male, majčkene slovenske šolice; — opomba člankarja). Sicer pa, počasi bodo itak zapadli asimilaciji in tu Galli celo trdi, kdo naj mu verjame, pisec tega članka ne — da so to kot zgodovinsko nujnost sprejeli tudi vodilni tržaški Slovenci. Sonnino je moral biti ob takem poročilu zelo, zelo vesel in pomirjen! Nekatere podatke v Gallije- vi knjigi — dnevniku rešimo le z ugibanji. Tako trditev, da «Posočje gravitira v Ljubljano«, Trst pa ne«. Je mislil, da so Goričani bolj konservativni, katoliško usmerjeni? Tržačani pa ne. Kaj se pa to pravi, saj je Ljubljana imela tudi svojo liberalno, meščansko stranko, s katero se je Trst le čutil povezanega? (Galli 1. c. stran 253), Ustaviti se pa moramo ob Galliju pri zadevi, ki se tiče odnosa Slovencev do Avstrije. Gre namreč za podvig na italijansko - avstrijski fronti znan po kraju «Carzano» v Val Sugana (Trident). Glavni pobudnik vsega je bil Slovenec dr. Ljudevit Pivko, ki je bil avstrijski oficir v bosanskem bataljonu, ki pa je imel tudi nekaj Slovencev (glej L. Pivko «Proti Avstriji«, Maribor 1923). Pivko, ki je bil an-tiavstrijsko usmerjen, je vzpostavil stik z italijanskim ((sovražnikom# in po daljših pogajanjih je prišlo do tega, da preide s svojimi na italijansko stran, še prej pa da odpre s svojim oddelkom avstrijsko fronto na svojem odseku italijanski ofenzivi, da udari v hrbet avstrijskim silam. Bilo je septembra 1917. Carlo Galli je bil tedaj ze- lo, zelo blizu italijanskega vrhovnega štaba generala Cador-ne, imel je stike z oficirji in o Carzanu se razpiše kar zelo obširno in ga omenja na več mestih svojega dnevnika. Toda..., in to je važno: akcijo vedno pripisuje nekaterim Če-ho-Slovakom. Da oficirji v štabu generala Cadorne niso vedeli za Bosance? Za njih voditelja Slovenca? A Galli prizna, da če bi se ofenziva pri Carzanu posrečila, bi ta ((gotovo preprečila italijanski poraz pri Kobaridu«, ki je sledil mesec nato, oktobra 1917. Krivdo za neuspeh pri Carzanu pa Galli pripisuje italijanskemu generalu Zinconiju (Galli 1. c. str. 289). Kobarid je bil usodno težak za Italijo, šlo je nato za biti ali ne biti italijanske obrambe. Galli to prizna, toda preskočimo leta! 1928-1934 je bil Carlo Galli italijanski poslanik v Beogradu, ali tam res ni slišal besede o Slovencu dr. Ljudevitu Pivku, tedaj že jugoslovanskemu državljanu, ki je že napisal svojo knjigo? Po Carzanu je prešel k Italijanom, tam organiziral propagando na fronti proti Avstriji med slovanskimi vojaki, ko je dobil nov dotok Slovencev, Hrvatov in Bosancev v svoje vr- ste. Tako, da če bi sešteli — žal statistik nimam, ne vem niti če obstajajo — Slovence v prostovoljskih enotah na solunski fronti in tiste iz Piv-kovega oddelka, prešteli posebej Tržačane, Goričane, Piv-čane, ne vem, najbrž bi ob šte-velu italijanskih prostovoljcev iz Trsta, Gorice (Italijani imajo natančno preštete, dasi se številke, ki jih tu in tam večkrat citirajo, ne ujemajo popolnoma) bi našli tudi na slovenski strani število protiav-strijskih borcev, če ne večje, celo kar zadosti častno. Priznam pa, takoj rad in vnaprej, da je število padlih italijanskih prostovoljcev večje, zelo veliko . Galli, ki je dnevnik objavil šele 1951. leta, bi pa le moral nekaj vedeti o carzanovcih, ki so odprli avstrijsko fronto. Naj lepše povem šele tu. Dve leti, preden je Galli šel na svoje službeno mesto v Beograd, je italijanski general Cesare Lalata izdal knjigo (C. Pete-relli Lalata «11 sogno di Car-zano», žal imam podatek le iz članka v listu «Alto Adige« 5. 4. 1964, str. 4 «Carzano il nome proibito«), v kateri je jasno povedal, da je carzanov-ce-Bosance, vodil dr. L. Pivko oficir bataljona itd. Višek je pa ta: Mussolini je poskrbel, da Lalatova knjiga ni šla v svet (tako člankar v «Alto A-dige« 1. c.) Italijani niso smeli zvedeti za Bosance, Slovence, ker je duče zunanji minister, prav takrat začel proti Jugoslaviji sovražno politiko oboroževanja, kar zvemo iz že objavljenih uradnih italijanskih dokumentov («1 documenti diplomati« italiani«, izdaja zunanjega ministrstva, serie 7’ zvezek 15. 5. 1925 — 6. 2. 1927.) Ali duče tudi svojemu poslaniku ni zaupal vseh skrivnosti o Bosancih, Slovencih na italijanski fronti leta 1917/18? Ali je Galli za te vedel, že leta 1917, zvedel pozneje, pa vsa lepo zamolčal, saj bi to hudo, hudo udarilo tržaško šovinistično linijo italijanske iredente, s katero je Galli imel dobre, prijateljske stike? Italijanska uradna, vladna linija Sonnina in V. E. E. Or-landa (glej njegove «Memo rie«, redigiral jih je R. Mosca, Milano 1960) je zlasti pri povojnih pogajanjih zgrajena na osnovi; Slovenci, Hrvati so bili vsi sovražniki Italije, vsi na strani sovražne Avstro-Ogr-ske. (Nadaljevanje sledi) hbpimistvO' TRST — UL MONTECCHI 8 II TELEFON 93-808 in 94-638 - PoStni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 ■ II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej-i( trtV»Vn» 995(1 lir Dolletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.OOo starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStni tekoč) račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - *a «U«I iritT nn ’ Liubltana Stari trg 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani - 503-3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaSke ln &L KJ. ALUi, uz , MJ j . gorlSke pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Societk PubbUcltk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.