Štev. Z4Z. v blnbljanl. v petek. Me 22. oktobra nog. Leto XXXVII. ^ Velja po pošti: a Za oelo leto naprej . K 26*— na pol leta » . » 13-— za četrt > » . > 6-50 ga en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno » 29-— sa ostalo inozemstvo > 351— es V npravništvu: =a Sa oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » U-20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1*90 Za polU)an]e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 v. SLOVEN Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 t sa dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloab stane enoBtolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratne« objavljenjn primeren popast. Izhaja: vsik dan, izvzemši nedelje la pr/aznike, ob 5. nrl popoldne. Hr Uredništvo Je t Kopitarjevih alloab štev. 6/10. Bokopisi se ae vračajo; neiranklrana pianu aa na ■s sprejemajo. — Uredniškega teleiona itei. 74. asa Političen list za slovenski narod. Cpravništvo Je v Kopita^/evih nlioah Stev. 6. p Sprejema naročnino, lnserate in reklamaolje. «s= Dpravniškega teleiona štev. 188. = Današnja številka obsega 6 strani. Predigre. Dunaj, 21. oktobra. Zaradi odgodenja volitve zborničnega predsedstva kaže nemško časopisje veliko ogorčenje. Vsenemci grme proti slovanskem »terrorju«. Pa kaj se hoče. Treba je dobiti časa za pogajanja, pa naj se dobi potom prekinjenja sej, zavlačevanja volitev, alj pa z obravnavanjem nujnih predlogov. To vedo vse stranke, da se občutijo nekatere, kakor da bi jih »Unija« davila. Popolnega razdora se izogibljajo. Gotovo je, da se bodo precej časa obravnavale politične stvari potom nujnih predlogov. ki jih bodo stavili posamezni klubi »Slovanske Unije«. »Slovanska Unija« bo zahtevala, da se važne predloge obravnavajo tudi v prvem branju v zbornici, pa naj smatrajo vladne stranke to za opozicijo ali obstrukcijo, ali karkoli. »Unija« namerava določati, kaj se bo obravnavalo v zbornici. Kajpada se bo vlada trudila, se temu izogniti. Opazujejo se poizkusi, razbiti ali vsaj oslabiti »Slovansko Unijo«. Nekateri klubi — bolje vodilne osebe klubov — žele^vsekako nekak modus vivendi z vlado. Cehi so zelo nejevoljni na dr. Kramara, ki se je takoj odzval vabilu ministrskega predsednika in je šel k njemu na razgovor. Baje so v češkem klubu sklenili, da se ne sme nobenkrat en sam poslanec pogajati z vlado. Ker ni potrebne jasnosti, nezaupanje bohotno poganja svoje korenine. »Narodna Zveza« ostane. Nesporazumljenja, ki so bila nastala preteklo poletje v »Narodni Zvezi« so se popolnoma pojasnila in poravnala. Oba jugoslovanska kluba bosta i nadalje složno delovala v »'Narodni Zvezi« za skupni blagor in napredek jugoslovanstva v državi. Nas zelo veseli, da »Narodna Zveza« obstane in da deluje združen Jugoslovan skupno za jugoslovanske koristi v državnem zboru. »Slovanska Unija«. Parlamentarna komisija »Slovanske Unije« je imela pod predsedstvom dr. Šusteršiča sejo, v kateri se je posvetovalo o taktiki. Tozadevno se je dosegel v glavnem soglas&n sklep. Posameznim klubom se je dovolilo, da smejo vložiti glede na •nekatera aktualna vprašanja nujne predloge. Pri volitvi predsedstva odda »Slovanska Unija« prazne glasovnice. Spletke in čenče. »Narodna zveza« ostane, »Slovanska Unija« vloži nujne predloge, a odločno iz- javi, da to niso obstrukcijski predlogi. Vse to seveda vladinovcem ni všeč. Saj so tako ru val j in spietkarili, da razrušijo slogo med Slovani. Kljub temu, da so bili sklepi »Slovanske Unije« soglasni, vladni listi propovedujejo, da razpada »Slovanska Unija«. Vsa poročila glede na razmere v »Slovanski Uniji« in o slovanskih strankah po nemških listih so pisana z oči-vidnim namenom, napraviti razdor med slovanskimi strankami. Trdno smo prepričani, da ostanejo brezuspešni vsi napori, razrušiti slovansko moč. Nasilstva Nemcev nasproti Slovanom v zadnjem času silijo Slovane, da so složni. Konferenca klubovih načelnikov. V konferenci klubovih načelnikov se je sklenilo, da bodi predsednik dr. Pattai, podpredsedniki pa: Steimvender, Perner-storfer, Pogačnik, Poljaki in Cehi še imenujejo kandidata. Odseki ostanejo stari. Izvoli se naučili odsek. Krščanski socialci groze Bienerthu s kolom. Z ozirom na ogrsko krizo in na An-drassyjevo izjavo, da brez dote ne prevzame vlade, kar pomenja, da hoče dobiti koncesije z ozirom na armado, objavlja »Reichspost« vprašanje o koncesijah Ko-šutovcem in Andrassyju. Pove mu tudi, da je obstoj vlade nemogoč. »Grazer Volksblatt« tudi piše v tem smislu, a pristavlja, da pred odločitvijo o ogrski krizi »Slovanska Unija« ne zavzame odločnega stališča glede na svojo taktiko. Velikanski primanjkljaj v državni uprav,. Tako hvalisana sedanja protislova.n-ska vlada se odlikuje sicer z veliko ljubeznijo nasproti vsenemškim hakatisti-škim težnjam, nikakor pa ne z dobrim gospodarstvom. Umetnost sedanjih državnih finančnikov je taka, da izkazuje proračun za leto 1910. celih 40.000.000 kron primanjkljaja. To niso nikr.ke mačje solze in najboljši prijatelji sedanje vlade že zato pretakajo — mačje solze - in se jeze čez primanjkljaj. Obenem pripovedujejo, da kaže pravzaprav tudi že letošnji proračun 20,000.000 kron primanjkljaja, ki se pa pokrije z dobičkom, ki so ga napravili pri kovanju denarja. Gosposka zbornica je imela včeraj sejo. ki je trajala eno uro. Komisijam so nakazali došle predloge. AVSTRO-OGRSKA. Bosenska ustava. Dne 5. t. m. bi bila morala biti proglašena ustava za Bosno in Hercegovino. Oklic je bil že tiskan in pripravljen, da se razdeli, a izšel še do danes ni, ker se upira ogrska vlada, ki je sicer pritrdila ustavi, a ugovarja razglasitvi, češ, da v stanju krize ne more ničesar storiti, za kar bi jo zadela odgovornost. V Italiji aretirani avstrijski stotnik. Italijani so aretirali avstrijskega stotnika Ktipferschmida, ker so sumili o njem, da je ogleduh, a ga že izpustili, ker so se zmotili. CARJEVO POTOVANJE V ITALIJO. Iz Racconigija poročajo, da so morali vsi hoteli in prenočišča iz varnostnih ozi-rov zaradi carjevega prihoda odpovedati stanovanja. Vse ptujce, ki se niso izkazali, ! so zaprli in ostanejo v zaporu, dokler car ne zapusti Italije. Zaprli so celo tri ruske tajne policiste, ki so jih seveda izpustili, ko so jih izpoznali. SRBSKA MINISTRSKA KRIZA. Kralj je sprejel demisijo Novako-vičeve^ vlade. Radikalcema Pasiču in Ljubi Stojanoviču je poveril sestavo nove vlade. Koalicija se jc razbila zaradi nesporazumljenja pri najetju posojila. V novi vladi prevzame najbrže Pasič predsedstvo, Milovanovič pa zunanje zadeve, po drugi govorici postane ministrski predsednik Andre Nikolič. Nova vlada bo zahtevala posojila 150,000.000 frankov. Dvajsetletnica nižie-dcželae hfpste- karae laike. Poroča dež. poslanec I. Mandelj. V roko mi je prišel spominski spis, ki ga -je izdal nižjeavstrijski hipotekami zavod ob dvajsetletnici svojega obstoja, ki slove: »Zvvanzig Jahre Niederosterr. Lan-deshypotheken-Anstalt«. Ker je ta spis kakor nalašč, da spravimo v široko javnost kar največ jasnosti ,glede ustroja in koristi takih zavodov in kakršen bo tudi snujoča se kranjska deželna banka, objavljamo najznameniteje stvari iz tega spominskega spisa. Danes obstoji 13 deželnih denarnih zavodov, ki se pečajo z realnim kreditom na podlagi izdavanja zastavnih listov. Večina teh zavodov daje tudi komunalni kredit, nekatere imajo še širši delokrog. K ■tem zadnjim spada češka, gališka in buko-vinska deželna banka. Samo tri dežele so, v katerih ne obstoji nikak deželni kreditni zavod in to so: iSoInograško, Štajersko in Kranjsko, nasprotno pa ima Češka in Moravska po dva ideželna kreditna zavoda. Nižjeavstrijska hipotekama banka se je ustanovila leta 1889. Pred njo so deželni kreditni zavodi že obstojali na Češkem (hip. banka 1865), Šleziji (1869) in v Istri (1876). Do leta 1898. je dajala nižjeavstrijska hipotekama banka le realni kredit, od tega ieta naprej pa se na podlagi prenarejenih pravil dajo tudi komunalna posojila. Deželni kreditni zavodi vobče imajo niačeio, ščititi interes dolžnika, vsled tega ni kupičenje dobička iz hipotekarnih ali podobnih posojil namen. Deželni zavodi sploh in tudi nižjeavstrijska banka dajo posojila na odplačilo v več letih, vendar pa na največ 60 let. Ako dolžnik odplačuje redno kakor so predpisi, mu hipotekama banka ne sme odpovedati, nasprotno pa sme dolžnik preje, kakor se je prvotno pogodil, odplačati, ako mu kaže. Razdolževanje je obvezno, to se pravi, dolžnik se pri najetju posojila obveže, da bo v določeni vrsti let odplačal svoj dolg in na podlagi te obveze se izračunijo letna odplačila na obrestih in kapitalu. Pogojena obrestna mera za posojilo se nt sme poljubno zvišati, kar se lahko zgodi-prj hranilnicah, temveč mora ostati vedno enaka. Ako tekom let denarne razmere na-neso, da hipotekama banka za svoje zastavne liste določi nižjo obrestno mero in (potemtakem tudi nižjo obrestno mero za posojila, more dolžnik svoje prejšne posojilo premeniti (konvertirati) v nižje obrestovavno. Za take premembe (konvertiranje) so olajšave in ugodnosti zakonito zajamčene. Nadalje more posestnik svoje dolgove. ki jih ima ali pri privatnikih ali pri drugih denarnih zavodih, prenesti k deželni hipotekami banki, ako mu kaže, to jc, ako s tako operacijo na plačilu obresti! kaj prihrani. Kjer obstoje deželne hipotekarne banke, se prenašanje dolgov jako močno vrši. Nižjeavstrijska deželna hipotekama banka je posodila tekom 20 let okroglo 450 milijonov. Od te svote je okroglo 203 milijone takih dolgov, ki jih je hipotekama' banka prevzela od zasebnikov in denarnih izavodov, ki so imeli višjo obrestno mero, kakor pa hipotekami deželni zavod. Režijski prispevek. Za boljše razumevanje onim, ki ne poznajo ustroja emisijskih zavodov, bodi sledeče povedano. Dež. hipotekama banka isi za posojila potrebni denar nabavlja z izdavanjem zastavnih listov. Ti vrednostni papirji redoma nimajo tistega kurza, kakor je njihova nominalna vrednost. Kurz zastavnih listov nižjeavstrijske hipotekar- LISTEK. (Dalje.) Rekli so mi, da čisto blizu in so mi pokazali razvaline podrte cerkve. Nek možak, domačin Belokranjec. se mj je ponudil za vodnika. Mož je bil krepak, črn in žilav, zgovoren in razumen, da sem ga bil prav vesel. Med potjo mi je pripovedoval neprenehoma in spremljal pripovedovanje z živahnimi kretnjami. Bil je v Ameriki in na Pruskem, ogledal si je toraj že precej sveta in je znal primerjati razmere raznih krajev. »Sedaj nam že še gre, hvala Bogu,« je rekel, »toda včasih, ko sem bil še majhen, takrat je bilo grozno. Zdaj gredo ljudje po svetu, v Ameriko in drugam, si prisluži nekaj denarja, poplača dolgove in popravi domačijo, ali pa ostane tam, kakor mu bolje kaže. Ljudje si vsaj znajo poma-igati. Toda takrat! jesti ni bilo kaj, denarja od nikoder vzeti, živeti je pa vendarle treba. Kuhali so koprive, Bog da bi jih bilo. Moja mati so na starem ročnem mlinu za kavo mleli luščine od žita in nam dih kuhali v močnik. Drugi pa šc tega niso imeli. Zrastli smo pa vendarle.« življenju in njihovi fari. Rekel mi je, da so ■revni, še bolj revni kot naši, toda dobri, ipošteni ljudje. Domačini se z njimi lahko razumejo, se med sabo ženijo in botrijo. Zupna cerkev sc jim je podrla in sedaj nimajo nobene, imajo pa popa, ki je dober in priljubljen človek, je oženjen in ima dvanajst otrok. Med takimi pogovori sva prišla mimo podrte cerkve v vas Drago. Moj vodnik vpraša, če je gospod doma? Odgovore, 'da je doma in da ga je prišel obiskat dekan od Sv. Nedelje, ter sta šla skupaj v neko gostilno. Stopim v dotično hišo, gostilničar mi začenja z veliko uljudnostjo (Odpirati sobe, obenem pa zvem, da gospodov ni, in ni bilo pri njem. Obrnem se torej ter jo mahnem proti župnišču. Ko sem po nekih lestvicah lezel v nekoliko boljšo vaško hišo, sem pričel dvomiti, če sem res na potj k gospodu župniku. Na vsak način se moram prepričati. V veži srečam neko bledo, skromno obie-čeno dekle, ki ni imela časa, da bi pred mano smuknila v sobo. Zaskočim ji pot ter jo vprašam, če so gospod doma? Smatral sem jo za hišino, a sem pozneje sprevidel, da jc bila hčerka. Pogleda me na pol jezno in na pol v zadregi, ter me vpraša, kdo da sem. Moja zunanjost vkljub prizadevanjem prrazne gostilničarke v •Hrastu ni mogla vzbujati zaupanja. gospodom, naj m j pove, če -je doma ali ne? Gospodična hčerka mi odgovori že bolj jezno, naj ji poprej povem, česa iščem? »To bom povedal gospodu,« odgovorim tako resolutno, da si ni upala povpraševati dalje, ampak mi je rekla, naj počakam v veži, sama pa je izginila skozi neka vrata. Čakal sem precej dolgo in bi kmalu pričel izgubljati potrpežljivost, ako bi mi čuden položaj ne izvabljal dobre volje in ako bi mi lep razgled in čudna zidava hiše ne vzbujali zanimanja. Moral sem pa tudi priznati, da sem sam kriv svoje usode. »Zaslužiš, da te vsaka služkinja vrže skozi vrata, kaj pa tiščiš v taki obleki med ljudi!« 'Slednjič se odpro vrata sobe, iz katere se jc med tem razlegaj nek šum, vojno posvetovanje je bilo končano in sam velečastiti gospod župnik je stal pred mano. Njegova zunanjost se je strinjala z zunanjostjo nicgovc hiše in pričala, da njegov gmotni položaj ni v veliko boljšem stanju od njegove cerkvice. Povem mu, ■kdo sem iu odkod in priznam čisto odkritosrčno. da me jc sama radovednost ali po domače rečeno sitnost prignala, da mu delam nadlego. Gospod me jc peljal v neko Sobo, katere oprava sicer ni vzbujala posebnega zaupanja, zato je imela pa toliko lepši razgled čez vas Zumberk, Tu me gospod še enkrat vpraša z veliko prijaznostjo, v kateri je bilo pa poznati tudi gotovo mero zadrege in z živahnimi jugoslovanskimi kretnjami, kaj je pravzaprav namen mojega obiska. Odgovorim, da sem prišel samo iz ukaželjno-sti pogledat, kje stoji staroslaviiii Žunt-berk. Gospodu se je očividno vzbujal dvom, če nisem poslan iz Ljubljane, da okupiram in anektiram za Kranjsko njegovo domovino. »Kaj pa--kaj pa hočete pravza* prav z nami narediti?« mc vpraša. Neprenehoma prihajajo ljudje od obeh strani, merijo in ogledujejo. Ravnokar je todi hodil dr. Niko Zupanič in meril ljudem čre-pinje. Prijazni gospod župnik mi ni povedal, če jc meril tudi moške ali samo ženske črepinje. Upamo pa, da bo gospod Zupanič kmalu sam opisal uspehe svojih žitmberkskih študij, kakor jc tudi opisal svojo znanstveno ekspcdicijo v Marindol, katere največji znanstveni uspeli je bil, ida jc prišel do prepričanja, da »mu je pogreba mnogo časa iu mnogo denarja«. >1 kaj, okupirali vam borno vaš Žutn-ibcrk iu ga priklopih h Kranjski,« odgovorim. Kaj pa hočete storiti z nami?« vpraša daije. Ceste vam bomo naredili, šole. cer-fkev vam bomo sezidali iu vse, česar potreba, da boste nekoliko lažje živeli.« ne banke ie znašal od leta" 1889. do 1908. največ 10040 in najmanj 96-0. Ako se je najelo posojilo v času, ko je •bil kurz 100, se je dobilo na roke za 100 K posojila tudi 100 kron gotovine, takrat pa, ko je kurz 96, pa se dobi za 100 kron posojila le 96 kron na roke. Vzemimo najneugodnejši slučaj ob najnižjem kurzu (96). Prošnjik ža posdjilo na posestvo dobi posojilo pr. 1000 kron dovoljeno. 4% zastavni listi notirajo na borzi 96. Prošniik za posojilo dobi na roke le 960 kron, 4'. obresti pa plačuje od imenskega posojila 1000 kron. Efektivno plača 'dolžnik na obrestih 40 kron letno za prejetih 960 K, potemtakem znašajo obresti 416%. 'Razun obresti plača dolžnik še režijski prispevek, kajti vse obresti, ki jili plača dolžnik hipotekami banki, mora banka (plačati imetnikom zastavnih listov in njej od tega ničesar ne ostane. V svrho pokritja upravnih stroškov in da se nabere nekaj rezervnega zaklada, zahteva hipotekama banka še gotov odstotek kot režijski prispevek. 'Režijski prispevek znaša pri nižjeavstrijski hipotekami banki Vi% od one svote dolga, ki se ni še odplačal. V najneugodnejem slučaju znaša tedaj ebrestovavni znesek in režijski donos skupno 416 + 0-25 — 4-41%. Z ozirom na ito, da se posojilo pri hranilnicah nc dobi pod 4-5%, večinoma pa z 5je jasno kot beli dan. da je za onega, ki išče posojila, najugodneje, ako more tisto dobiti pri deželnem hipotekarnem zavodu, ako v do-tični deželi že obstoji. Mimogrede bodi povedano, da deželni fiipotekarni zavodi dajo posojila tako kakor hranilnice do polovične cenil-ne vrednosti zemljišča. Rekli smo, da pri nižjeavstrijski deželni hipotekami banki znaša režijski prispevek največ Vi% od še ne odplačane svote. Leta 1893., ko si je banka napravila ■že nekaj rezerv, se je napravil sklep, da se Jbo Vi% režijski prispevek pobiral za najeta posojila le za prvih deset let, za poznejšo dobo pa od vsakoletne ostale svote 0-02%. Leta 1897. se je napravil pri nižjeavstrijski deželni hipotekami bank; še dalje segajoči sklep, da ona posojila, ki ne presegajo prvotne svote 6000 kron. so vsakega režijskega prispevka prosta. Leta 1906. se je napravil nadaljni sklep, da se vsa posojila, ki so znašala 20.000 kron ali manj, in obstoje 20 let, oproste vsakega •režijskega donosa. Vpliv deželne hipotekarne banke na obrestno mero sploh. Zanimivo je, kako je niž-jeavstrijska hipotekama banka vplivala, da so hranilnice šle s svojo obrestno mero nazaj. Leta 1888., ko še ni bilo hipotekarne banke, so hranilnice na Nižjeavstrijskem dajale posojila po 5 in 5%%, leto pozneje, ko se je osnovala hipotekama banka, pa je šla obrestna mera skozi in skozi za pol odstotka nazaj. Dosledno kakor pri posojilih, se je tudi, akoravno ne za pol odstotka, znižala obrestna mera pri hranil-ničnih vlogah. Hipotekami zavod je važen regulator za mogočo najnižjo obrestno mero, kar je z narodno^gospodarskega stališča silno važno in koristno. Še druge ugodnosti za dolžnike. Na strani 19. omenjenega spominskega spisa beremo, da pri posojilih na manjše .kmetske realitete, nadalje pri posojilih občinam in javnim korporacijam, preskrbi (Zavod (t. j. nižjeavstrijska hipotekama banka), ako prosi dotični posojilo-najem- "jnik, vse potrebno glede vknjižbe in zahteva samo, da se povrnejo dejanski tro-,ški tega posla. K temu pripomni dotični spis dos!ovno: »Obwohl gerade diese Ta-tigkeit der Anstalt (to je brezplačna preskrba vknjižbe) in jeuen Kreisen, \velche (Rechtsbeistand berufsmaBig gc\vahreii, iin den erstcn Jahren ziemlich feindselig beurteilt \vurde, haben sich heute die Rechtsfreunde allenthalben mit dieser den .selbstlosen Motiven entsprungenen Ar-beitsleistung der Anstalt abgefunden, \vo-zu der Umstand \vesentlich beigetragen haben dhrfte, daB diese Tatigkeit, ab-geseheu von der Vertretung der Gemein-den, zu welcher die Landesanstalt gevviP berufen ist, in der Regel mir dort einsetzt, wo die rechtsfreundlichen Vertretungs-kosten in keinem Verhaltnis zu den Dar-lehensbctragen stehen \vlirden.« Tudi z mudnimj dolžniki postopa hipotekama banka kar mogoče prizanesljivo. Tožbe izvršuje zavod sam, le kjer je odvetniško zastopstvo zakonito predpisano, se tistega poslužuje. V slučaju ujm in drugih elementarnih tiezgod postopa hipotekami zavod nižjeavstrijski prav humanno; leta 1897. je nekaterim po ujmi najbolj prizadetim popustila celo letno anuiteto. Posredovalci za posojila. Profesijonalni posredovalci za posojila, ki večkrat posojilo iskajočega pošteno -oskubijo, so pri dež. hipotekami banki | nižjeavstrijski kakor tudi pri drugih de- 1 želnih kreditnih zavodih, izključeni. Kot j zaupniki, informatorji in posredovalci slu- \ iijo na Nižjemavstrijskem Rajfajznovke. j Komunalni kredit. Od leta 1898. daje nižjeavstrijska hipotekama banka posojila ne samo na hipoteke. temveč tudi brez zavarovanja na /realitete; ampak taka posojila samo občinam in onim javnopravnim korporacijam, ki imajo pravico naklade pobirati. Pogoji obveznega odplačevanja veljajo tudi tukaj. Režijski prispevek znaša '/»% za še neodplačani znesek in za celo irazdolževalno dobo. Kurz zastavnih listov nižjeavstrijoke hipotekarne banke. Kurz omenjenih štiriodstotnih (4%) zastavnih listov na borzi ui bil vedno enak. Prvo leto se -je gibal med 100 in 99-75. Najvišji kurz so ti pap'rji dosegli leta 1904. in sicer od 997 do 100-3, najnižji Kaj pa žene in dekleta?« »Nekatera dekleta gredo tudi, ker se tam lažje mož<£.« »Koliko imate pa otrok v šoli?« »Štiriindvajset jih prihaja redno.« Nato mi je začel razkazovati svojo cerkveno opravo in liturgične knjige. Ker mi je njihov obred že dobro znan, me je zanimalo samo videti, čc se kaj razlikuje od rusinskega v Vzhodni Galiciji. Ko je gospod videl, da znam čitati njegovo mašno knjigo, se je silno začudil. Poiskal mi je urno mesto, kjer se moli za papeža in mi začel z vnemo dokazovati, da so tudi oni katoličani in priznavajo papeža. Meni se je milo storilo, ko sem videl, da čuti dobri gospod potrebo, da mi dokazuje svojo pravovernost, česar nisem nikdar dvomil. Slednjič mi je predstavil svojo družino, ženo in dvanajst otrok, eden za drugim, kot piščali na orgijah. Poznalo so je, da ne vlada premožnost v tej hiši. Koliko skrbi mora povzročevati revnemu gospodu, da dostojno, kolikor je mogoče, preživi svojo rodbino. Z nekim posebnim ponosom mi je pokazal največjega fanta: »Ta hodi pa v pripravnico v Zagreb in bo učitelj«. »Ali ima sedaj počitnice?« »Je vedno doma. Študira privatno in dela samo izpite v Zagrebu. Ni denarja, da bi ga vzdrževal tam.« Prijazni gospod me je hotel z vso silo še pridržati in me je vabil na »čašico vina«. Toda jaz sem se že tako preveč zamudil in sem se moral posloviti. Stopim iz hiše. Pred mano leži Zumberk v vsej svoji krasoti. Nebo se je zvedrilo, solnce sc odbija od kamenja in mi žari nasproti. Majhne hišice leže razmetane pod griči, njivice zelenč med skalami in po njih delajo sključene belooblečene Vlahinje. Toda zemlje je malo, prevladuje kamen in pesek. Revščina vlada pod tem solncem božjim. (Dalje.) rijo razun gospodarskih razlogov tudi važni strategični. Za pripravljavna dela je pa treba denarja, ki ga naj prispevajo občine in vsakovrstne korporacije in posamezni interesentje. Zato je treba zanimati vse ljudstvo, vso javnost. Ko se vso predpriprave izvršijo, ki so potrebne, potem bo gledati in skrbeti za financiranje te zgradbe, ki jo bo ob ugodnih razmerah financ država sama prevzela, drugače pa interesentje. Za detajlno progo se bodo okraji in občine same med seboj morale dogovoriti. Zidala se bo pa le tista proga, ki bo cenejša in ki se bo bolje izplačala po svojem tovornem in osebnem prometu. Ako hoče krška okolica dobiti železnico v svojo bližino, se bo morala za to pač energično potegovati jn tudi nekaj žrtvovati. Ce hočemo sploh, da to železnico enkrat doživimo, moramo se vsi zanjo živo brigati in delati in novi odbor v tem delu podpirati. Saj to delo ni politično, marveč je strogo gospodarsko in bode v prid vsem strankam in celemu prebivalstvu Dolenjske. Možje, ki so zdaj v novem odboru, so porok, da ta zadeva ne bo nikdar zaspala in da se bo delalo v interesu celote in ne samo v interesu kakega posameznega kraja. Zborovalci, večinoma naprednjaki, so izvajanjem poslanca dr. Hočevarja pazno sledili in mu koncem govora z burnim aplavzom izrekli svojo zahvalo in zaupanje. G. dr. Romih je nato še prečital izjavo, oziroma resolucijo, da je občina Krško v svoji seji dne 10. t. m. sklenila prispevati za predpriprave znesek do 5000 kron, ako se železnica tako zgradi, da bo kolodvor stal v obsegu te občine; poslancema dr. Benkoviču in dr. Hočevarju pa se izreče zahvala in zaupanje na tem, da sta se lotila tega železniškega vprašanja. Neki zborovavec je želel, da bi dr. Hočevar šel zdaj še od občine do občine ljudi zanimat, ker danes vsled preslabega vremena ni bilo nobenega njih zastopnikov. Častno predsedmštvo tega železni. škega odbora je za Štajersko prevzel g. namestnik štajerskega deželnega zbora dr. Jankovič; za kranjsko pa deželni glavar g. Fr. pl. Šuklje, ki je veščak v železniških stvareh in ki je obljubil iti odboru z vsemi silami na roke. Ako torej delamo vsi skupno za skup. ni cilj. potem ne bode predolgo, ko bo tekla ta tretja zveza Dunaj - Trst preko naših lepih dolenjskih krajev. Brežiški nemški gospodje, ki so v svojem železniškem odboru doslej delali' le za Brežice, dočim se za Kranjsko niso brigali, so zdaj kar iz sebe in v svoji onemogli jezi razpošiljajo letake, v katerih dolžijo člane novega železniškega odbora da delajo samo iz politične hujskarije itd Pošiljajo okrog svojih kranjskih odbornikov g. R. iz Sv. Križa in solicitatorja pisarne g. dr. Janesch-a, naj ostanejo pri starem odboru in naj od njih zastopant občine njemu prispevajo in ne novemu odboru. Strah jih je novega delavnega od bora, ki jim bo prekrižal tajne nakane v prid Brežic, a v škodo drugim krajem. Zavela je nova sapa, mi gremo brez brežiških gospodov naprej do svojega cilja. Ce pa hoče prejšnji odbor za skupni cilj pristopiti novemu, ga mi sprejmemo, ker se nam gre samo za stvar, namreč, da čim«i prej dobimo novo železnico, takozvano transverzalno železnico. V tem delu nam je vsak dobrodošel, kdor hoče resno delati za velike skupne interese. Znanost in umetnost. * Knjigo »Družbe sv. Mohorja« za letošnje leto je naše uredništvo danes prejelo. Knjig je sedem, in sicer: 1. Koledar »Družbe sv. Mohorja« za leto 1910. Koledar ima letos novo naslovno stran, na kateri vidimo sliko ljubkega našega Bleda. Leposlovni del koledarjev obsega: Anton Medved: Novoletno voščilo. — Ivan Pregelj: Vinograd. — Juri Trunk: Ce se zemlja trese. Nekaj podob od krajev strašnega potresa v Siciliji. Anton Medved: Janče in Jerica. — Fr. Neubauer: Iz po-tujčenega Srema, pesmi. — F. S. Finžgar: Skopuhova smrt. črtica. — Ant. Medved: Samozavest. — Anton Medved: Juda Iškariot. — Anton Medved: Prvi april. Šaljivo resna igra. — Anton Medved: Lilija. — Ivana d' Ark. — Anton Medved: Ali vino ali vodo? Cveterorazgovor zdrž-nika, pivca, pijanca in njegove žene. — Anton Medved: Sv. Frančišek v prirodi. — Fr. Pengov: Darvinizem in krščanstvo, — J. Mohorov: V tujino, pesem. — Slovenski luterailci, zgodovinski spis. — Ant. Medved: Na deželo! —■ Zrakoplovi, spis o najnovejših zrakoplovnih iznajdbah. — Tomo Zupan: Josip Levičnik, životopis. — Ant. Medved: Kmetov jutranji klic. — Ruske pravljice. — Ant. Medved: Delo. — Vekoslav Legat, životopis. — Dr. L. Ehr-lich: Sveta gora Atos. — Fr. Neubauer: Ob vrbskem jezeru, pesmi. — Nadučitelj Tomaž Lesjak, životopis. — Ivo Pregelj: Dve materi, legenda. — Potresi. — Otvoritev Turške železnice. — A. K.: Dr. Er-nest Kramer, župnik. — Ksaver Meško: iGrobni napisi. — Neodvisna Bolgarska. — Slovenci na Dunaju. — Največji sovražnik človeštva in še nekaj drobtin. — Smešnice meti insera-ti.- Koledar krasi Mnogo podob. — 2. »Pisana mati«, povest, spisal J. F. Maiograjski. — 3. »Navzgor navzdol«, povest iz polminole dobe, spisal dr. J. Vošnjak. — 4. »Slovenske ve-černice«, 63. zvezek. Ta zvezek obsega: Ivan Cankar: Sosed Luka, kmečka novela. — Ksaver Meško: Slovenci v Lurdu. — Josip Knaflič: Popotnikove povesti. — 5. »Podobe iz misijonskih dežel«, I. zvezek. Knjigo krasi mnogo ipodob ter obsega naslednje spise: Iz mojega delokroga, spisal o. Veselko Kovač. — Bela vrana, slika iz življenja kitajskih uradnikov, spisal o. 'Veselko Kovač. — Kako se razvija katoliška cerkev v Bosni po okupaciji. Zgodovinski pregled. Spisal Viktor Kopatin. — Dr. J. Iz daljnega vzlioda. Iz pisem apost. (misijonarja o. Baptista Turka. — Misijoni ina Jutrovem. — 6. »Marija v zarji slave.« Pregled zgodovine Marijinega češčenja. Spisal Franc Rihar, duhovnik ljubljanske škofije. Ta knjiga obsega 288 strani ter je bogato okrašena s slikami. 7. »Sv. maša«, vedna daritev nove zaveze. Spisal msgr. V. Podgorc. — Prihodnje leto izda »Družba sv. Mohorja« osem knjig, in sicer: 1. Molitvenik: »Sv. spoved«, nemški spisal P. Fruktuosus Hockenmayer O. S. Fr. Za idružbo priredi knjigo družbeni tajnik. 2. Koledar za leto 1911. 3. »Slovenske ve-černice«, 64. zvezek. 4. »Legende«, spisal (Oziroma zbral A. Medved. 5. »Zgodovina slovenskega naro'da«, 1. snopič, spisal profesor dr. Gruden. 6. »Drobne povesti«. 7. »Zgodbe sv. pisma«, 16. snopič. 8. Povest: »Trije rodovi«, spisal E. Gangl. — Želimo, da bi bila v knjiga'h »Družbe sv. Mohorja« iza prihodnje leto v toliko sprememba, da bi se upoštevala želja naše narodno-obrambne enkete in da bi »Družba sv. Mohorja« izdala poljuden spis o naši narodni obrambi. V tej knjigi naj bi bil tudi' spis o informacijskih listih za tujino, katere izda S. K. S. Z., zapisnik vseh naših društev in zaupnikov v tujini. Ta knjiga inaj bi bila poljuden spis o pomenu obrambnega dela, pokazala naj bi nazadovanje naše tekom stoletij, opozarjajoč ma obrambno delo pri Čehih in Poljakih. Naglašal naj bi se v tem spisu tudi narodni ponos, zavednost in omenjali posebno domoljubni čini v zgodovini; ta knjiga naj bi vzdignila vse naše ljudstvo na na-rodnoobrambno delo! Vsako leto naj bi nova brošurica slovenskemu ljudstvu poročala o slovenskem delu na mejah in v krajih, kjer biva slovensko delavstvo, (vsako leto naj bi taka brošurica' dajala slovenskemu narodu novih nasvetov, kako se ohrani in kako razširi svojo narodnogospodarsko moč! MAŽARI ZA FERRERA. Iz Budimpešte se poroča: Ogrski prostozidarji delajo tudi hrup zaradi usmrtitve Ferrerja. Sklicali so velik shod, kateremu je predsedoval, kar je najbolj čudno, pravni zastopnik cesarjevih posestev. Toda vsaka stvar ima svoje meje. Med zborovanjem je prišlo do pretepov in iz galerije so metali zborovalci listke z napisom: »Tudi vi boste doživeli pogrom.« Tudi katoliška društva so se zganila. Katoliški klub iz Budimpešte je poslal španskemu ministrskemu predsedniku Mauri brzojavko, ki odobrava njegovo postopanje, in enako brzojavko tudi deželnemu predsedniku grofu Coudenhove v Pragi, ki jc prepovedal demonstrativno zborovanje za Ferrerja. DELAVEN DEŽELNI ZBOR. Deželni zbor, ki v polni meri vrši svojo dolžnost, je gotovo predarlski. Ta deželni zbor skrbi za grajenje cest, hudournikov, železnic, za poljedelstvo in gozdarstvo, obrt, šole itd. A kljub sorazmerno zelo veJikim izdatkom, dežela nima samo nič dolga, ampak se je tudi deželni zaklad zvišal za 127.000 kron. V Predarlskem deželnem zboru je tudi vsaka obstrukcija neznana. Zadnje zasedanje preteklega tedna s 15 sejami je rešilo ogromno delo. Vršile so se številne volitve v odseke, računska poročila o dolgi vrsti raznih fondov, o deželni hipotečni banki, poročila o grajenju cest itd., o množici prošenj za subvencije se je razpravljalo, med tent jih je bilo mnogo za industrijo vezenja, za kar (je bilo dovoljeno več tisoč kron; dovolile so se subvencije za zgradbe cest, varstvene naprave proti hudournikom in la-vinam, za šole, različnim dobrodelnim društvom. Za javno bolnico se je določilo 10.000 K, medtem, ko so že lani ob cesarjevem jubileju določili 50.000 kron. Določile so se subvencije za podporo obrti, nadaljevalnih šol itd. Tako je predarlski deželni zbor vedno na delu in malokdaj sc zgodi, da bi kakšen predlog ne bil soglasno sprejet. Naročajte ..Slovenca"! Dnevne novice. + Idrijska realka podržavljena. Naučilo ministrstvo je podelilo učna mesta profesorjem na podržavljeni realki: Andreju Plečniku, Matiju Pircu, dr. Karolu Lončarju, Juliju Nardinu, Boltcžarju Beblerju ter pravima učiteljema dr. Jožefu Menceju in Kajetanu Stranetzkyju. + Deželnozborske volitve v skupini mest In trgov na Goriškem. Na včerajšnjih volitvah v skupini slovenskih mest in trgov jc bil izvoljen Andrej Gabršček s 402 glasovi proti g. Matiji Fabjanu, ki je dobil 258 glasov. — V skupini italijanskih mest in trgov so zmagali kandidatje na-rodno-libcralne stranke proti kandidatom ljudske stranke, z večino približno 500 glasov. r Duhovske spremembe na Goriškem. Josip Grilanc, doslej kurat v Kobjc-glavi, je imenovan za vikarja v Sedlo. Preč. g. Ivan Vuga, doslej vikar v Kozani, je postal vikar v Gabrovici. Preč. g. Alfonz Blažko, kurat v Mirniku, jc imenovan za vikarja v Kozano. Kuracijo v Mirniku bode upravljal preč. g. kurat Benigno Spagnul iz Dolenj. Župni upravnik v Škr-bini, preč. g. Franc Lavrenčič, je prišel v Gorico za prefekta malega semenišča. — Tragična smrt. Na Rupi pri Kranju je v četrtek zjutraj umrla 22-letna Helena Strupi, po domače Rankevova. Stregla je svoji sestri, ki je bolehala na vročini in pri tem se je sama nalezla bolezni. Sestra jc okrevala v toliko, da je izven nevarnosti, Helena pa, ki je pri nji izvrševala delo krščanskega usmiljenja, jc postala žrtev bolezni. — Rajna je bila dobro in andarjeno dekle, ki je lansko leto tudi obiskovala tečaj za pomoč bolnikom, ki se je vršil v ljubljanski bolnici. Blagi Heleni večni mir, družini pa naše iskreno sožalje. — Zabavni večer napravi društvo »Kranj« v Kranju v nedeljo, dne 24. t. m., ob pol 8. uri zvečer v svojih prostorih s petjem, deklamacijami, govorom »O stoletnici Ilirije«, ki ga bo imel gospod dekan Koblar 'in s srečolovom. — Odkritje spomenika v Podgori. V nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri predpolu-dne se bo odkril v Podgori spomenik viteza Marije Terezijinega reda, c. kr. stotnika Henrika grofa Faverges-a. Te slavnosti se udeleži deputacija 52. pešpolka ter veteranci. — Razpis učiteljske službe. V Krškem okraju se razpisuje s tem nadučitelj-ska služba na dvorazrednici na Studencu, nadučiteljska služba na trirazredtiici v Veliki Dolini in učiteljska služba na triraz,-rednici na Raki v stalno nameščenje. — Prošnje naj sc predlagajo do 15. novembra 1909 okrajnemu šolskemu svetu v Krškem. — Iz šolske službe. Za začasno učiteljico v Novem mestu je imenovana Adela Turk. Začasni učitelj na deški ljudski šoli v Kočevju Josip Rom je na to službo re-signiral in pride na njegovo mesto Fran Langer. Obolelega učitelja Ivana Vozel v Trebnjem bo nadomeščala bivša začasna učiteljica v Budanjem Pavla Zenko. V Reichenau pride začasni učitelj Ivan Gob-jirseh. — Dvorazrednica na Dobrovi pri Ljubljani se razširi v trirazrednico. — Do-zdanja začasna učiteljica v Št. Vidu pri Zatičini Ljudmila Abram je prestavljena v isti lastnosti k Sv. Križu pri Litiji. Za ra-časno učiteljico in voditeljico enorazred-nice na Grosupljem je imenovana Roza Pichler. Andrej Pogačar je imenovan začasnim učiteljem na deški ljudski šoli v Kamniku; bivša suplentka v Osilnici Marija Nosan pa začasna učiteljica na dvorazrednici v Banjaloki. — Nesreča. St. Lorenc, 21. oktobra. V sredo 20. t. nr. je šel Janez Vavtar, gostilničar na Krtini, po vino svojim gostom, ko se je mrak naredil. Svetil je s svetilko, ko je natočil vino in se vračal v hišo. Na zgornji stopnjici mu spodleti, omahne, pade doli ter prileti z glavo na spodaj ležeče kamenje, kjer je nezavesten obležal. Ko so ga prinesli v hišo, se mu je poznala le mala rana na levem očesu. Bil je dejan v sveto olje ter je kmalu potem umrl. Zdravnik je potrdil, da se mu je tilnik zlomil. Ponesrečeni je bil veliko let v Ameriki, vrnil se je pred leti ter prevzel od strica gostilno pri Pišku, kjer ga jc v 56. letu, sicer šc krepkega in močnega, smrt prehitela. — Iznajdba Avstrijca v Londonu. V London u jc vzbudila veliko zanimanja iznajdba nekega miadega avstrijskega tehnika, inženirja Jariša, ki bo povzročila velik preobrat v tehniki razsvetljave. Iznašel jc namizno svetilko, v kateri bi se mesto petroleja rabil nekak gorljiv kamen, ki daje luči za šest sveč. Ta razsvetljava bi bila cenejša kot petrolejska. Iznajditelj se sedaj bavi s tem. da izdela podobno svetilko s svetilno močjo desetih sveč. Stroški tc razsvetljave bi znašali na teden s povprečno uporabo treh ur na dan samo pet vinarjev. Iznajditelj namerava v kratkem času razširiti med svetom svojo iznajdbo. — Povozil je neki voznik, ki jc peljal na vozu prešiče. 19. t. m. posestnika Ivana J Peholja iz Breze, občine Trebnje, ko sc j Jc vračal z novomeškega semnja domov. ! Pcholj je dobil težke notranje telesne poškodbe ter jc bil ranjen tudi na glavi. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Voznika, ki se je hitro odpeljal, niso mogli zaslediti, bržkone jc pa doma iz šentviške okolice pri Zatičini. — Za profesorja stenografije na bolgarskem vseučilišču v Soiiji je imenovan naš rojak g. profesor Bezcnšek. — Lahi za »Schulverein«. Slovenci, ki so se udeleževali na Goriškem volitve v laški splošni kuriji. so lahko opazili, kako intenzivno se je udeleževala nemška kolonija volitev, ki je glasovala za laške liberalce. Kar je nemškega v Gorici, razni železniški in drugi uradniki in profesorji, sc je kar pehalo za laške liberalce. Mi smo to opazovali in nekam čudno se nam je dozdevalo, ko smo videli celo take nemške obraze, ki jih navadno ni videti ob takih prilkah. No, končno je vsa stvar pojasnjena. Tukajšnje Faiduttijevo glasilo je iztaknilo, da je goriški magistrat kupil nemške glasove s tem, da je dovolil tik pred volitvami za šolo »Schulvereina« znesek 200 kron! Kakor se vidi, je možno kupiti goriško nemštvo z prav malim denarjem, dočim sta Bombig in Venier ponujala v Ajševici za par slovenskih glasov kar cel vodovod in ulično razsvetljavo! — Ponesrečil se je Jožef Stupica iz Vira. občina Podrečje. Uslužben je bil pri posestniku Gregorju Šuštarju. Ko je 15. t. m. nesel iz hleva po lestvi krmo za konje, je padel tako nesrečno na tla, da je čez tri dni umrl. k Umor in samoumor v celovški okolici. V celovški okolici so našli trupli 23 let starega godbenika Julija Sebo, ki je zadnji čas bil član celovške mestne godbe ter ■njegove ljubimke Lenj Gradišnik iz Št. Petra pri Celovcu. Sebo je najprej ustrelil Gradišnikovo, nato pa sebe. Pri truplih je ležal listek, da hočeta biti pokopana v skupnem grobu. Štajerske novice. š Žalec. Naš trg doleti prihodnjo nedeljo veiika sreča. Vršil se bo namreč pri Hodniku ustanovni shod »Zveze liberalne mladine«. Govoril bo med drugimi tudi najslavnejši govornik novega veka »kmečki mladenič« Oset, katerega pa je vsakega kmečkega dela sram in se raje vedno na biciklju okoli vozari. Gosp. Janko Lesničar in Lešnice pri Ormožu bo duševni oče nove zveze, njen boter pa Pre-koršek iz Prekorja pri Celju. Obilo uspeha! š Kulturna slika v Celju. Kako visoko stoji celjsko nemškutarstvo in kake izborile vzgojitelje ima mladina, kaže tablica, ki je pritrjena v izložbi »Zvezne trgovine«. Beremo na njej: »Cenjeno občinstvo naj blagovoli oprostiti, da okna niso osnažena; snaženje je namreč brezuspešno, ker jih vedno na novo opljuvajo.« Drugega učinka ta tablica ni izzvala, kot da ne stoji nobeden policist več tam, kjer je bil prej običajno. š Kap je zadela na Graški cesti v Celju posestnika Španerja iz Vitanja. Zgrudil se je in obležal na cesti. Spravili so ga v bolnišnico. š Cena savinjskemu hmelju je zadnji čas silno poskočila ter se je plačal kilogram po 5 do 6 kron. š Poročila sta se 18. t. m. na Vranskem g. Rudolf Vrabl, učitelj, in gdčna. Zinka Sclnventnerjeva. š Umrla je na Podgradju pri Ljutomeru gospa Katarina Mohorič, mati g. dr. Franca Mohoriča, c. kr. sodnega tajnika v Ljubljani. Blagi pokojnici večen spomin! š 11-lctni deček se poizkusil usmrtiti. Delavčev sin Franc Hrumeč v Mariboru, ki šc ni 14 let star, si je včeraj zjutraj prereza! z britvijo vrat, ker ga je oče kaznoval radi nerednosti pri raznašanju mleka tvrdke Jatvk. Ko je prišel oče opoldne domov, je našel dečka v krvi na tleli. Zdravnik dr. Hrbazcek mu je dal prvo pomoč. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. PADEC KABINETA MAURA. Madrid. 21. oktobra. Ministrstvo Maurovo je odstopilo. Madrid. 21. oktobra. Maura jc nasproti kralju motiviral odstop ministrstva s kategoričnimi izjavami, ki so jih podali liberalci in demokrati v zbornici, češ, da posežejo po vseli sredstvih, da prisilijo ministrstvo na odstop. Potem ko je Morct izjavil, da so pretrgani vsi odnošajj med vlado ter liberalci in demokrati, ki bi celo preprečili razpravo nujnih vprašanj, je Maura smatral za umestno, da se umakne. Kralj se je potem posvetoval z Moretom in predsednikom zbornice in senata. Madrid. 22. oktobra. Vse brzojavke jz inozemstva, ki so javljale o izjavah v prilog Ferrerja. so bile inhibirane, istotako vsi inozemski časopisi zadnjih dni zaplenjeni. :: Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom!:: Ljubljanske novice. lj To ni korupcija. O tem, da najnovejše imenovanje pri užitninskem zakupu prav nič ne diši po korupciji, o tem je trdno prepričan naš čislani župan Ivan Hribar. To imenovanje je zopet jasen dokaz, kako liberalna stranka dela in preskrbuje domačim mladim ljudem kruha. Mesto blagajnika pri užitninskem zakupu so pod roko oddali penzijonistu Biberju; penzijonistu 8. ali 7. činovnega razreda, ki že dalj časa hodi v šolo k prejšnjemu blagajniku Lavrenčiču. Biber je Nemec in ga drugega nc dela domačina kot to, da jc v svaštvu s poštnini kontrolorjem Flc-retom. Potegovalo se je za to službo mnogo mladih ljudi in kvalificiranih. Radi tega imenovanja je nmogo ogorčenja. Na Marije Terezije cesti so se zbrali na sestanek člani ondotnega liberalnega prosvetnega društva in nekaj zaropotali. Gosp. Gorše jih je komaj potolažil, g. župan je imel pa toliko zavest, da jc pri tem imenovanju prav postopal, da se še na sestanek ni upal. Zupan je odločnega mnenja, da sc mu za »ogorčenje« ni treba brigati. — Ivan Hribar živi namreč v prepričanju, da bo pri volitvah, kakor po navadi, vsak ■liberalec se zopet navadil kimanja. Ij Čudno. Če se katoličan poroči, gre navadno k sv. izpovedi. Zadnji čas pa se je zgodil v Ljubljani slučaj, da neki doktor, ki se je na kmetili javno s katoiičanstvom bahal, ni opravil, kar so sicer katoličani pri taki priliki dolžni storiti. Ne vtikamo se sicer v stvar, glede katere nismo kom-petentni, omenimo le, da bi pač ultraradi-kalci, ako bi bili pošteni, morali tudi javno povedati, kako sc poročajo, da se ne bo od izvestne strani po Ljubljani bobnalo: Liberalci so tudi verni, saj hodijo k izpovedi in mašam itd. Tisti v e 1 e z n a č a j i bi morali javno stopiti na dan in reči-: Sem se poročil, pri izpovedi pa nisem bil, ker :to smatram za formalnost, kakor je zame formalnost tudi to, da sem se cerkveno poročil. Obenem pa bi se usojalj vprašati: Ali je v duhu katoliške Cerkve, oziroma njenih obredov, da se prižigajo lustri, kadar se kdo poroči, ne da bi se spovedal? lj Zopet nemirni vojaki. Sinoči sta po Francovetn nabrežju prostaka in brata Weiss, c. in kr. 27. pešpolka tako kričala in razgrajala, da ju je moral miriti stražnik. Prišla sta potem s tem vriščem Pod Trančo in nadlegovala pasante. Ker se je bilo bati, da ne nastane med vojakoma in pasanti rabuka, je stražnik ponovno nastopil, a sta se bila opominom odločno uprla in ker sta bila vedno surovejša, ju je stražnik s pomočjo nekega pasanta privede! na osrednjo stražnico, kjer so ju legiti-movali in pomirili. Okolu polnoči je pa prišel po Miklošičevi cesti nek desetnik istega polka z dvema civilistoma. Vsi so vpili in razgrajali, da se je čulo daleč na okoli. Ko pride stražnik iu razgrajače svari, so se začeli ž njim kregati ter sta civilista trdila, da sta tudi ta dva »zibenincvanc-garja« ter nima stražnik njima prav nič zapovedovati. Ker se niso hoteli umiriti, je stražnik pozval za asistenco nekega mimoidočega četovodjo c. in kr. pešpolka. Ko je ta nastopil in sta jih hotela s stražnikom legitimovati, so vsi trije skočili v četovodjo, kateri se jim je komaj iztrgal. Nato so ga junaki začeli zmerjati, potem pa so jo ubrali kakor plahi zajci. lj Umrl je v Spodnji Šiški št. 154 tiad-sprevodnik v pokoju g. Anton Vernik, star 67 let. — V Hilšerjevih ulicah št. 12 jc umrla babica J u I i j a n a K m c t e t z, stara 4S let. Ij V Ljubljanico je skočil sinoči na Francovem nabrežju 56-Ietni delavec Jakob Seliškar katerega je rešil iz neprijetne kopelji g. Albin Kerže in so ga potem odvedli domov. Seliškar se ga je bil nekoliko preveč naleze!. Ij Nevarna igrača. Včeraj sta na nekem vrtu v Kolodvorskem okraju s flo-bert puškama streljala dva mlada fanta in sta z krogljicami ubila fotografu g. Rov-šeku 4 K vredno šipo. Policija jima je puški zaplenila. Ij Lisica in jež. Brezposelni delavec Ivan Klanšck živi zaradi svoje nerodnosti z ženo sodnijsko ločeno, a je kar ne more pozabiti. Vedno hodi nazaj v ženino stanovanje. katerega plačuje sama ter jo tako pretepava in davi, da si mora večkrat uboga žena s svojimi štirimi otročiči iskati pri sosednjih strankah prenočišča. mož"pa potem sam gospodari v ženinem stanovanju. Ker Ic ni miru, si jc žena prisiljena iskati odpomoči pri pristojni oblasti. lj Cipe na trgu. Zadnjih deset dni imamo precej cip na tukajšnjem trgu. Ciparji imaio torej vzlic slabemu prerokovanju dokaj dobre uspehe s svojim lovom, ki se zlasti proti večeru dobro izplača, medtem ko so popoldanske ure manj ugodne, ker ije toplo, da se lim kar cedi in cip 'nc drži. Oskubljena cipa velja 6 do 10 vin., ne-oskubena 2 vinarja manj: seveda se tudi velikost cipe pri ceni upošteva. lj Nov tir. Na tukajšnjem južnem kolodvoru so vsporodno s Cesto na južno železnico in med skladišči napravili nov železniški tir, kjer stranke, ki so dobile cel vagon, lahko same izlagajo ali nakladajo blago. S tem se je uresničila dolgoletna želja tukajšnjih trgovskih krogov, ki se pečajo z dobavanjem vn odpošiljanjem blaga v večjem obsegu. Prostor, kjer so napravili nov tir, pa je itak ležal vsa dolga leta nekako neporabljen in mrtev. V lj Sumljiva prodajalca. Včeraj je stražnik na sv. Jakoba nabrežju aretoval nekega neznanca, ki je hotel prodati pri starinariih preproge, moške srajce, rjuhe in več drugih reči. Neznanec je dejal, da se piše Franc Kovač, da je delavec v tovarni za lep ter da stanuje na neki pristavi v Trnovem. Dognalo se je pa, da to ni pravo ime temveč, da je dotični Jožef Zidar iz Škocijana, zelo nevaren tat, ki je bil že devetkrat zaradi hudodelstva vloma predkazuovan in je zadnjo 6-letno kazen odslužil pred dvema letoma. Kmalu nato je bila ravno tam prijeta neka Ana Stornova iz Silberega na Koroškem, katera je bila šele pred osmimi dnevi poslana odgonskim potom v svojo domovino. Hotela je prodati zavitek ženske obleke in žensko ruto. Tudi ta je bila zaradi tatvine in Iahkomišljenega življenja že predkaz-novana. Obadva so oddali sodišču. lj Priden mladenič, ki je dovršil »Zadružno šolo«, išče službe v kaki pisarni ali pri kakem podjetju. Ker je mladenič vsega ipriporočila vreden, sprejema ponudbe naše uredništvo. »Leonova družba." (Iz odborove seje dne 21. t. m.) Krog prijateljev in sotrudnikov »L. D.« se je letos zelo razširil, zato se bode tudi njeno delovanje znatno poživilo in razširilo. Za letošnjo zimsko sezono je že več odličnih predavateljev obljubilo svoje sodelovanje; predavanja bodo zelo zanimiva in aktualna. — V zadnji seji se je sklepalo tudi o izdaji topografije umetniških spomenikov v slovenskih pokrajinah. Prvi zvezek, ki naj bi bil prihodnje leto dovršen, bo obsegal mesto Ljubljano. Pri tej priliki se je omenjal sklep občinskega sveta, o katerem so poročali časopisi, da misli občina podreti sedanjo mestno hišo, kije velevažen in značilen zgodovinski spomenik — naravnost znak mesta Ljubljane. Prof. dr. Mantuani predlaga, naj se odbor izjavi proti temu vandaličnemu sklepu. Sprejeto. Na željo prisotnih odbornikov in zastopnika »Društva za krščansko umetnost« bode predlagatelj v »Slovencu« objavil članek, v katerem bode ob kratkem razvil načela o ohranjevanju zgodovinskih spomenikov s posebnim ozirom na mesto Ljubljano. Naše občinstvo že naprej opozarjamo na ta važen članek prof. dr. Mantuanija, priznanega strokovnjaka v zgodovini umetnosti; naj bi ta članek pripomogel, da bi naše občinstvo bolj cenilo in umevalo domače zgodovinske spomenike. Delo agrarne operacije na Gorenjskem. Zadnja leta sem agrarna operacija zares uspešno deluje v prospeh našega kmetijstva, oziroma živinoreje po planinah in planinskih pašnikih. Smelo trdim, da naše planine in pašniki, toliko let zanemarjeni, so po intenzivni in razumni delavnosti na novo oživeli. Agrarna operacija sine biti ponosna na svoja dela, saj je med tem mnogo tehniško dovršenih. Ni vselej lahko nadomestiti naravo, treba je tehniku dobro poznati kakovost zemlje in potrebe ljudstva, da pravo pogodi pri izvrševanju izboljšanja planinskega sveta in napravi objektov, ki so potrebni živinorejcu. Naj sledi kratek opis del, katere je izvršil v letu 1909. gorenjski oddelek za agrarne operacije. A. Najprej Bohinjske planine. Izboljšane so bile: 1. Vogel in njega predplanina, domači pašnik, potem 2. Velopolje s predplanino z domačim pašnikom, 3. Šavnik, tudi z domačim pašnikom. Domači pašniki so v planinskih krajih v tesni zvezi s planinskimi. Naravno, saj je spomladanska paša na domačem pašniku — predplanini — živinorejcu neobhodno potrebna. Na tej se žival utrdi, da more na planino in da more na planini kljubovati raznim vremenskim nezgodam. Saj je znano, kako se na planinah, zlasti na takozvanih visokih, naglo spreminja temperatura: mraz z vročino, dež s solncem; kolikokrat planine iznenadi sneg, da, tudi toča. Če se ni živina že doma, predno je bila prignana v planino, trenirala, ne more prenesti teh naglih sprememb; kaj lahko oboli in pogine. Iz tega torej sledi, da jc z melijoracijo treba začeti tudi na predplaninah — domačih planinskih pašnikih. Tudi v tem oziru je agrarna operacija v smislu navodil visokega c. kr. poljedel- skega ministrstva storila" hvalevredno svojo dolžnost. I. Planina Vogel. Deli se v tri dele: Prvi Vogel, Zadnji Vogel in Kal. Agrarna operacija je torej melijorirala poleg planine Vogel, ki je last Bistričanov, tudi domači pašnik. Pod njenim nadzorstvom so istega očistili domačini grmovja, šavja, brinja ter očiščenega pognojili z umetnimi gnojili in zasejali s semeni. Posledice uspešnega dela so se že to leto pokazale: živina je dobila v večji kvantiteti dobre krme na paši. Planina Vogel je znamenita. Cesarica Marija Terezija jo jc Bistričanom prodala za 10 goldinarjev. Po obsegu je jedna največjih v Bohinju. Po kakovosti pa je visoka planina in zelo skalovita. V tem stanju, kakor je zdaj, donaša Ie malo užitka; izboljšana pa bo mogla preživiti mnogo več živine, kakor je sedaj mogoče. Na Prvem Voglu je doslej dovršen 10 m" prostorni velik vodnjak s štedilnikom in betonskim koritom. Ta vodnjak je ljudem in živini prava dobrota. Ob času suše so morali planšarji in planšarice v vrečenah iz oddaljene rupe nositi sneg, ga v staneh topiti, če so si hoteli oskrbeti vodo za kuho in pijačo. Z napravo opisanega vodnjaka je ta nedostatek v nepopisno dobro ljudem in živalim odpravljen. Nadalje je na Prvem Voglu v delu hlev in sirarna; prihodnje leto bo že oboje služilo svojemu namenu. Zadnji Vogel pa dobi novo pastirsko kočo, 10 nt3 prostoren vodnjak s čistilnikom in cementnim koritom. II. Planina Savnik in predplanina domači planinski pašnik sta last podobčine Nemškega Rovta. Prebivalci te podobčine so vzgledni in skrbni živinorejci. Po navodilu agrarne operacije so očistili že precejšnjo mero obširnega pašnika. Vas sama nima niti jednega studenca; zasilni domači vodnjaki ob času suše ne zadostujejo. Na pašniku samem pač curlja mali studenec; tjekaj morajo goniti žival napajat. Zal, ker ni studenec zajet, se po-izgubi, oziroma posuši, če le količkaj nastopi suho vreme. Zatorej je pač tudi v humanitarnem in sanitarnem oziru prva potreba, dati Rov-tarjem in njihovi živini z napravo rezervoarja in z napeljavo vodovoda v vas največjo dobroto. Sami bi tega ne zamogli. Agrarna operacija pa 'je pričela graditi označeni prepotrebni objekt, ki bo v slučaju požara naravnost rešilni angel poštenim živinorejcem. Na planini Šavnik so si napravili domačini Ie za silo vodnjak tik sirarne. Brez čiste vode si racijonelnega sirarstva niti misliti ne morem; saj je snaga pri mlekarstvu, oziroma sirarstvu neobhodno potrebna. Planina sama je brez studenca; tudi na tej planini so si doslej morali planšarji nabaviti sneženo vodo iz globoke rupe. Po dojgi lestvici so lezli v globočino in si napolnili vreče s snegom. Na tej planini je agrarna operacija zgradila 27 m3 prostoren nabiralnik z 454 metrov dolgim vodovodom in dvema betonskima koritoma. Sedaj je omogočena uspešna živinoreja in ž njo v zvezi tudi sirarstvo. TU. Planina Velopolje je jedna najlepših v Zgornji bohinjski dolini. Potrebna je bila izboljšanja; istotako predplanina — domači pašnik. Isti je bil očiščen in 1 ha velike ploskve z umetnimi gnojili pognojen in s semeni posejan. Na planini Velopolje je bil minulo leto dovršen monumentalen kamenit jez, ki zadržuje vodo, da ne more ravan s peskom in gramozom uničiti. Letos je bila dokončana pastirska koča in studenec speljan h kočam, oziro-ma k sirarni. Planina Konjska dolina dobila je vodnjak ter cementno korito. Na planini »Stara planina« je dodelan nabiralnik in cementno korito. Planina Zajamniki je gorsko mesto, Bila je doslej zapuščena, brez vode. Letošnje leto pa je agrarna operaciia zgradila 40 m3 prostorni vodnjak s cementom v naravni obliki s tako spretnostjo, da sedaj ne manjka vode ne ljudem, ne živini. Vodnjak je podoben velikemu krožniku, pokritemu s cementno ploščo. Med vodnjakom in koritom je čistilnica, filter, oboje pa vežejo približno 30 korakov dolge vodovodne železne cevi. Planina Krstenica je tudi last Cešnja-nov, kakor prejšnja. Na njej je zgradila agrarna operacija 1600 m dolgo pot k planinski staji; ista se ima čim preje postaviti, nadalje 18 m3 prostoren nabiralnik za vodo. Stavbni les za stajo, deščice in apno je že na mestu. B. Melijorirani planini na Karavanskem pogorju ste: Planina Kovce in Pungrat. Na prvi se pase povprečno 60 glav goveje živine. Ista nima dosedaj ne pastir* ske koče, rie hleva; jaSno je, da je bilo oboje potrebno. Nadalje je dobila planina plot pri travniku v bližini nove planinske staje. Planina je pognojena in posajena na 1 ha velike ploskve s semeni. Planina Pungrat potrebovala je vodovoda. Isti je v delu, dolg bo 760 m; tudi dobi obremenilni nabiralnik in cementno korito. Tudi je pripravljeno gradivo za zgradbo nove planinske staje. C. Kamniške planine. Dosedaj so bile deležne melijoracije potom agrarne operacije: Planina Jezerska in pašnik posestnikov iz Stoba. Na planini so bila v tekočem letu dovršena vsa že pričeta dela. Na novo bila je ista posejana s semenom, in sicer na isti ploskvi, kjer je bila minulo leto očiščena grmovja in šavja. Na pašniku posestnikov iz Štoba pa je zgrajen osuševalni jarek. Naj te male vrstice zadostujejo, saj zadostno dokazujejo s kolikim uspehom deluje v prospeh našega živinorejca agrarna oblast. Razne stvari Vodja macedonskih vstašev — šolski nadzornik. Otomansko ministrstvo za nauk in bogoslužje je bivšega vstaškega četovodjo Jovanoviča imenovalo za nadzornika vseh bolgarskih in srbskih šol v monastirskem vilajetu. Srbi so vsled tega silno razburjeni, kajti Jovanovič je na sumu. da je (rojen Bolgar) izvršil več političnih umorov na Srbih. Pri mladoturkih pa ima Jovanovič velik ugled, ker je bil vedno znan kot odločen nasprotnik starega režima. Umori menihov na gori Athos. V gozdu, ki se nahaja pri ruskem samostanu na gori Athos, so našli umorjenega meniha-starčka Papaligore; to je tekom enega leta že šesti umorjeni ruski menih. Zakaj in kdo izvršuje umore ni znano, ker ima samostan davne privilegije, na podlagi katerih je zabranjeno svetnim oblastem vsako vmešavanje v samostanske zadeve. Bivši sultan Abdul Hatnid se bliža svojemu koncu. Zdravniki pravijo, da bo-luje na starostni oslabelosti in da njegova smrt ni daleč. Nemirovič-Dančenko, znani ruski pisatelj in urednik lista »Ruskoje Slovo«, se mudi v Črnigori, da se osebno informira o položaju. Kongres poljskih nevrologov in psihologov je bil 13. t. m. otvorjen v Varšavi; udeležba iz vseh poljskih pokrajin, kakor tudi iz Pariza je bila mnogoštevilna. Hrvaški dom v Zeraunu bodo pričeli v kratkem zidati; mestna občina je potrebni prostor brezplačno odstopila. Podgane v Parizu. Poročila o grozni nadlogi podgan v Južni Francoski so ustrašila tudi pariške mestne očete, ki so sedaj napovedali boj tudi podganam v Parizu. Imenovali so mestnega lovca podgan, ki čez dan pobija podgane po velikih mestnih kanalih, pOnoči pa jih lovi po cestah. Kdor je hodil v Parizu ob 2. ali 3. uri ponoči čez velike trge, se bo gotovo spominjal, da je videl stotine teh živali letati čez ceste. Pariški podganji lovec ceni podgane v Parizu na dvajset milijonov. V koliko je to število resnično, se pač nc more določiti. Res pa je, da. je v Parizu več milijonov podgan, ki se čez dan skrivajo večinoma v podzemeljskem mestu, v odtokih, kleteh, pristaniščih Seine ter pridejo po noči iz svojih skrivališč na ceste, kjer iščejo razne odpadke. Dokazovalo se je, da zastrupljajo podgane pariško vodo ter prenašajo tifusne bacile. Pogoste lokalne tifusove epidemije povzročajo v Parizu podgane. Zato je gotovo skrajni čas, da je mestna uprava ukrenila kaj proti temu. Praški lovec podgan je dognal, da povzročajo podgane tudi razne tatvine. V podzemeljskih jarkih je našel namreč cela skladišča perila: srajc, spodnjih hlač, nogavic, kar je pa bilo vse objedeno. Upajmo ,da tega dejstva ne bodo tatovi izrabljali kot izgovor. Ruski prestolonaslednik, ki je komaj pet let star, je že hetman vseh Kozakov, glavar več ruskih polkov itd. Pred nekoliko dnevi se je naučil podpisati svoje ime in je prvikrat podpisal neko dnevno povelje. A take stvari jako malo zanimajo car-jeviča; najbolje se zabava, kadar jezdi na carjevih kolenih . . . Ruski car je jako dober oče in se zna prilagoditi vsem muhastim željam svojega sinčka. Ali ruski car-jevič ima vseeno najraje nekega starega častnika, Stjepana, ki je dodeljen carjevi-ču. Stari častnik redno prinaša carjeviču kruh iz vojašnice, ki ga ima carjevič rajši kot kake slaščice. Zvečer, predno se vle-že, moli ter se vedno spomni v molitvi najprej Stjepanovega imena. Ruskemu carjeviču jako ugajajo vojaki in se mu zelo za malo zdi. ako ga straža ne pozdravi. Dragocene obleke. Razkošnost v oblekah, ki je došla do vrhunca, vendar ni tolika, kot je bila nekdaj. V starih, dobrih časih se je porabilo mnogo več; cela imet-. ja in bogastva so se dajala n. pr. za kako paradno uniformo. Znano je, da je neka obleka Henrika lil. valjala 150.000 fr. Vojvoda bughingamsftt je imel 27 oblek, katerih vsaka je veljala 35.000 frankov. Pri kronanju Karola I. je nosil ta vojvoda haljo, ki je bila vredna pol milijona. — 'Obleka, v katero je bil Ludovik XIV. leta 1669. oblečen, ko je sprejel turškega poslanika, je bila od nog do glave posuta s dragocenimi kamenji in prevezena z zlatom v vrednosti 14 milijonov frankov. Ko so vojske, za časa njegovega vladanja, izpraznile državne blagajne, se je moral odločiti da živi skromnejše, iu se je zadovoljil ob prihodu perzijskega poslanika z malo bolj skromno obleko, vredno 12 milijonov frankov. Na dvoru Ludovika XV. smatralo se je, da se ne sme nositi obleka, ki bi bila vredna manj kot 6000 frankov. Vojvoda krojski je imel pri neki ženitnini obleko, vredno 30.000 frankov, a ob priliki kronanja Ludovika XVI. obleko za 40.000 frankov. Na dvoru Frana I. je bila navada, da se je ena obleka kakor tudi čevlje obleklo samo enkrat. Pod Ludovikom XIII. so plemiči na dvoru menjavali po večkrat na dan svoje široke ovratnike iz čipk in svile, in vsak tak ovratnik je veljal po šest do sedem tisoč lir. Tudi ženske obleke so bile zelo drage. Tako kronika bilježi, da je bila 1. 1375. kupljena neka ženska obleka za 13.000 funtov. Hčer Henrika II. Elizabeta je oblekla vsako obleko samo dvakrat. Takrat so se nosile obleke, prepre-žene z zlatimi žicami in zlatimi vrvicami. — Iz tega sledi, da so v srednjem veku velikaši potrošili več za obleke, kot danes najrazkošnejši ameriški milijonarji. Nova metoda zdravljenja. Pariški zdravnik dr. Bonnier je napisal v listu »La Revue« članek, v_ katerem razpravlja nov način zdravljenja, ki ga je iznašel in preizkusil na Š00 bolnikih. On zavzema stališče, da je vsaka bolezen prekinjenje ravnotežja v funkcijah človeškega telesa. Ker pa urejuje silno zamotani sestav človeškega telesa osrednje živčevje, tedaj je jasno, da je treba vsako motenje rednega delovanja tega mehanizma popraviti zopet le potom osrednjega živčevja, t. j. treba je na to življenje neposredno vplivati. Dr. Bonnier je dognal, da se da to s pomočjo posebnega aparata najlažje izvršiti na nosnem sluznem živcu. S tem aparatom on nosni živec žge in poljubno vpliva na to ali ono živčno središče. Razlika je le v tem, na katerem mestu se živca dotakne, in sicer praVj dr. Bonnier, da se spolne bolezni zdravi takoj ob Vhodu v nos, nekoliko višje se zdravi srčne bolezni •in naval' krvi v glavo ter druge krvne bolezni itd. Pri boleznih v prebavilih, vnetju črev itd. se je tr;ba živca dotakniti z žgal-nim aparatom še višje v nosu ... V zgornjem delu nosa se zdravijo dihala, a treba je paziti, da se pravilno žge, ker se inače doseže nasproten uspeh ... Na ta način je dr. Bonnier skoro hipno ozdravil mnogo že zastaranih bolezni ter se mu je zdravljenje vobče posrečilo pri 70 odstotkih slučajev. Precej po — amerikansko diši tale Bonnierova metoda . . . Osveta šoferjev. Pariški policijski načelnik Hamelin se je zelo zameril šoferjem, ker jih je v poslednjem času večkrat znatno kaznoval zaradi avtomobilskih prestopkov. Sklicali so shod. po katerem so se demonstrativno odpeljali — okoli 500 avtomobilov — v ulico, kjer stanuje Hamelin. Pred Hamelinovim stanovanjem so začeli vsi šoferji trobiti s svojimi avtomobilskimi trombami in nastala je grozna mačja godba. Policija jih je skušala raz-gnati. A šoferji so spustili avtomobile proti policiji v divji dir in številni policaji so bežali na življenje in smrt. Roparski umor v Berolinu. Iz Bero-lina poročajo 21. oktobra: Včeraj so našli prodajalko pekarij Alice Rakovsky umorjeno. Detektivom se je posrečilo zaslediti morilca še tekom dopoldneva v osebi brivca uehnemanna. Umorjena je bila zabodena z nožem v pljuča. Morilec, ki je bil njen ljubimec, se je baje hotel z denarjem, ki ga je njej uropal, poročiti s •hčerjo neke ženske, pri kateri je stanoval. Umor in samoumor vajenca. Iz Draž-dan poročajo: V pisarni zastopstva rai-nerdorfskega premogovnika je zasačil paznik Zoger vajenča Honiga, ko je kradel denarje. Honig je ustrelil na paznika iz revolverja štiri strele, nato pa si «ie še sam pognal krogljo v glavo. Oba so prepeljali umirajoča v bolnico. Tajfun na Kitajskem. Iz Honghonga poročajo: Tu je v torek zelo razsajal vihar, tajfun, kj je na ladjah provzrOčil veliko škode. Več hiš se je podrlo in mnogo ladij potopilo. V Makanu je orkan zagnal neko francosko in portugalsko topničarko na rižno polje ob morju. Z letalnim strojem preko Črnega morja namerava poleteti francoski zrakoplovec Gilbert. Dvignil se bo v, zrak v Odesi ter bo plul nad morjem k obrežju Male Azije. Leteči stroj kot pisinonosec. Francoski minister del je naložil študirati neki načrt, po katerem bi se dala prenašati pismena pošta z letečimi stroji, ki jih mislijo uporabiti za afrikanske kolonije. Vojaško sodišče v Barceloni še vedno zaseda. Minuli teden se je obsodilo 20 oseo, med njimi sedem s ■S c ° M . M Ti > SL > 21 9. zveč. 739 9 97 brezvetr. jasno ti 7. ajutr 7412 07 2 sl, jug megla 00 3. pop 740 8 128 sl. vzjvzh. del. jasno Meteoroiogično poročilo. Višina n. morjem 306'2w, sred. zračni tlak 736 0 mm. 2926 Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno, nepozabno mater in staro mater, gospo Terezijo Zore soprogo posestnika ln meščana v Kamnika po dolgi in mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob polu 8. uri zjutraj v 64. letu njene starosti k Sebi poklicati. Truplo predrag > pokojnice sc bode v soboto dne 23. t. m. ob 8. uri zjutraj preneslo iz liiSe žalosti na jeseniško pokopališče. Svete maSc zadušnice sc bodo brale v Kamniku in na Jcscnicali. Jesenice, dne 21. oktobra 19C9. Žalujoči ostali. ■ i Srednja včerajšnja temp. 11'0\ norm. 09 5°. 2947 Potrtim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem tužno vest, da je najina nepozabna mati, gospa po kratki mučni bolezni v starosli 64 let danes ob 4. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo jutri v soboto 23. t. m. popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti, Žabjak St. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 22. oktobra 1909. Valentin Urbančič, knjigovodja »Vza j. podp. društva. Kari Urbančič c. kr. poštni asistent. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 22. oktobra. Pšenica za oktober ...... 14 72 Pšenica za april 1910.....14 20 Rž za oktober 1. 1909............9 76 Oves za oktober .......7 45 Oves za april 1910 ......7 65 Koruza za maj 1. 1910 ..... 6 92 Efektiv: — ---• 2937 1-1 Simon Kmetetz, strojevodnik v p., trgovec in glavni zastopnik avstr. plovstvene družbe, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Bajka, Ivanke, Matilde, Maksa, Eoze in Leopoldine vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svoje soproge, odnosno preljube matere, gospe Jiilijane Kmetetz ki je bila po dolgem, težkem trpljenju danes dne 21. t. m. ob 1. uri popold. previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 48. letu svoje starosti odpoklicana v boljše življenje. Pogreb se vrši v soboto dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše smrti Hilšerjeva ulica št. 12 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, 21. oktobra 1909. ■ 1 1 H p ejks bm| 1 1 m nove, letošnjega pridelka, mehko ltišin-jate in belozrnate kupuje v vsaki množini po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka I?. H. Mirta« nasled. LšMana, Marije Terazile cesta št l. Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno ohranjenih, močnih 2792 in trpežnih 10— 1 1 širita deloma enkrat rabljeni,' deloma popolnoma novi, od 300 do 400 litrov in od 600 do 700 litrov večje množine, po jako nizkih cenah, takoj dobavni. □ Vk. z lepimi izložbami in -večjim pročeljem na ulico na glavni prometni cesti v Ljubljani. Posredovalec dobi dobro nagrado. -Ponudbe pod šifro: „Kresiansky mod 77" na „Všeobecne insertni kancelare", Praha, Prikop, Bazar 27. Takoj se sprejme: 2 prav dobro Izurjena tapetniška 2941 2-1 2 prav dobro Izurjena krojaška pomočnika za moško In žensko obleko, 2 prav dobro izurjeni šivilj! za krila in Jopice. Celoletno delo, dobra plača! Refiekfantl saj se predstavijo v nedeljo 24. oktobra ob 10. url doj3oMsi8 v hotelu ..HrIof?". $obno sliKarsK* in plosKarsKa tvrdka ■ ■ '.-i'' — $pe letič § %em%gar, Zjubljana, Jjimsh<* cesta 16 ' ^c priporoča slavnemu občinstvu ja vse v to strogo spadajoča dela v ljnbljani \a\or tudi na debeli. 2elo solidno. ■■ Cene primerne. 920 (1) Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. 97ojbolj. /iosnt. zob O usti/, sred• sfvo _ ____ _ Izdclovatelj &. <3eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. nI 7 Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo* :: - vencev v Št. Ilju! :: a: : n IVAN PENGOVl podoUot, Izdelovale!] oltarjev, itd., naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolo« dvorske ulice it. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrSeval svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. RovSeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. 3438 52—7 E8 najnovejše fihkto Jesenske fn a narejene Mh^h® zimske, za gospode, dame, dečke In deklice po naj- konfekcijska trgovina H. LUKIC. Pred Mig 19. ^Sl GE3EI 1=51 ISSsEl Stenonrafa in strojepisca za Celje išče dr, Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah (Štajersko). krasne RloBufia za dame, RaRor tubi za dcfilica in otroRe, najnovejšo modo, v največji iz Siri priporoča po zelo ugodniR cenaR modni salon cJflacjdic JOjuStjana, nasproti glavne pošte, JBjuBljana. 2645 20-1 Bukvama v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Wallace - Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. 4 K 50 v. Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. 60 v. 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. 00 v. 3. zvezek: Sienkievvicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achtleitner, Med plazovi. 60 v. 4. zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest, 1 K. vez. v platno 1 K 60 v. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. 1 K 60 v, v platno vez. 2 K 60 v. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. 20 v. 7. zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. 90 v, vez. v platno 1 K 70 v. S. zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. 2 K 20 v, vezana v platno 3 K 20 v. Spillmanove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. 40 v, karton 60 v. 2. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. 40 v, karton 60 v. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaškili gora. 40 v, karton 60 v. 4. zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. 40 v. karton 60 v. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 v, karton 60 v 6. zvezek: Aruniugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 v, karton 60 v. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. 60 v, karton 80 v. 8. zvezek: Tri indijanske povesti. 60 v, karton 80 v. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. 60 v, karton 80 v. 10. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade A r barja Velikega. 40 v, karton 60 v. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. 40 v, karton 60 v. 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. 60 v, karton 80 v. 13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. 60 v, karton 80 v. 14. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. 60 v, karton 80 v. 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. 40 v, karton 60 v. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. 60 v, karton 80 v. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. 60 v, karton 80 v. 18. zvezek: Preganjanje indijskih misijonarjev. 60 v, karton 80 v. 19. zvezek: Mlada mornarja. 60 v, karton 80 v. Jurčičevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. .lurij Kozjak, slovenski jani-čar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesenska noč med slovenskimi ■ polharji. Črtice iz življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humori-stična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin krnetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja — IV. Bojim sc te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev.Peter pokoro delal, ker jc krompir kradel. VII. Črta iz življenja političnega agi-"itorja. 9. /..rezek: I. Doktor Zobcr. Izviren roman,. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. 11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veroniki Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broširano a 1 K 20 v, elegantno vezano a 2 K. Andrejčkovega Jožeta spisi: 1. zvezek: Črtice iž življenja na kmetih. 30 v. 2. zvezek: Matevž Klander — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika zaporoških kozakov. 30 v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: Emanek, lovčev sin. — Berač. 30 v. Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski iunak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. 60 v. — Kortonica, 'koroška deklica. Povest. 60 v. Kržič, Anglejček, -otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.—XV. kart. a 1 K. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a 4 K. — Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I,—III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srccm. Pesmi s slikami, vez, 1 K 45 v, kart. 1 K 20 v. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti. 20 v. Šmid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi 'samotar. Povest. 30 v. — Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov. 40 v. — Nedolžnost, preganjana in povcličana. Povest. 60 v. •— Evstahij. Povest. 40 v. — Cvctina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890'. Kart. a 4 K. Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. I K 70 v. Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 vin. Krašovec F., Utrinki. Črtice in potopisi. 2 K. Rihar F., Andrej Hofer, tirolski junak. Ljud-ska igra v petih dejanjih. 80 v, 10 izvodov 5 K. Za križ ln svobodo. Igrokaz v petih dejanjih. 50 v, 5 izvodov in več po .35 v. Slovenski A. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v braniti. 80 v., trdo vez. 1 K 20 v. Hitra vožnja. Knjiga s podobami za otroke. 1 K 60 v. Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourget, Razporoka. Roman. 2 K. vez. 3 K. 2 zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. 1 K 20 v, vez. 2 K 20 v. 3. zvezek: Prus (Alcks. Glo\vacki), Straža. Povest. 2 K 40 v, vez. 3 K 40 h. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširan 3 K, vez. 4 K 20 v. 5. zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim nvodorn Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. 2 K 40 v, vez, 3 K 60 v. 6. zvezek: Champol-Levstik, Mož Simone. Broš. 1 K 90 v, vez. 3 K. 7. zvezek: Sevčenko - Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. 1 K 50 v. 6. in 7. zvezek skupno broš. 3 K 40 v, vez. 4 K 50 v. 8. zvezek: Sheehaan-Bregar, Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. Broš. 4 K 20 v, vez. 5 K 80 h. Sienkievvicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. 6 K 40 v, vez. 9 K 20 v. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. 5 K 20 v, vez. 7 K 30 v. — Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli. Broš. 4 K 50 v, vez. 6 K 50 v. — Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki. Broš. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 60 v. — Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. 7 K, vez. 5 K 40 v. Medved, Poezije, I. del. Broš. 3 K 80 v, vezano 5 K. — II. del. Broš. 4 K, elegantno vez. 5 K 40 v. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. 2 K. elegantno vez. 3 K 20 v. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pin- tar. Broš. 1 K, vez. 1 K 40 v. Lenard, Dr. Leop., Nemščina brez učitelja ali slovensko-ncmška slovnica za samouke. 1 K 20 v. Podružnice gpl$et, Celovec le Trst « DcHMšlta glavnica -K 3,000.090. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- /flg |/ O/ koCi račun, ter je obrestuje po Čistih ^ffisfc /2 /O ftjT Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn. Podružnice Splfet, Celovec tn Trst Rezervni fond K 300.000.