fodlfelf Slovakov omrl Trnjeva pot prelata Andreja HUnke Po večmesečnem bolehanju je umrl dne 16. avgusta v Ružomberku na Slovaškem r starosti 74 let prdat Andrej Hlinka, pred- in povojni voditelj Slovakov. Rajni se je rodil 27. septembra 1864 v Bernovi v severni Slovaški iz najbolj revne pplavarske rodbine. Radi izredne nadarjeftoeti je bil poslan v tedaj mažarske šole, kjer se je skrivaj navduševal za materin Jezik in za pravice tolikanj teptanega natoda Slovakov. Po končani gimnaziji se je odločil za duhovski stan in je bil posvečen 19. junija 18S9. Bil je kaplan ter župnik in vnet pro¦vetni organizator zatiranega slovaškega naroda. Kot župnik je stopil v politiko in Be je priključil mažarsM ljudski stranki, katera je imela v svojem programu zaščito narodnih manjšin. Ko je prvič kandidiral za poslanca, je propadel zaradi nečuvenega mažarskega nasilja, saj so mu ubili orožniki pri agitajcdji štiri Slovake. Leta 1905 je prišel za župnika v Ružomberk. Izvoljen je bil v občinski svet in je SBaetavil neustrašeno vse svoje sile, da bi pripomogel sorojakom vsaj nekoliko do pravic. Zaradi borbenosti za slovaško stvar jje postal Mažarom trn v peti. Mažarski mogotci so znali cek> pritisniti Ha Hlinkovega škofa, da mu je prepovedal brez vsakega vzroka maševanje. To postopanje je izzvalo med Slovaki skrajno ogoriBenje, kar je pa rodilo za Eninko še hujše gorje. Mažarska oblast ga je dala zapreti. Rojjalri so se zavzeli za nedolžnega voditelja z nemiri, kateri so postali za Mažare tako nevarni, da so poslali nad Slovake voja6tvo. Pod obtožbo hujskanja na pobuno je bil JHLnka obsojen na dveletno ječo in visoko denarno kazen. Kljub obsodbi se je zavzel za po nedolžnem preganjanega Rim. Razveljavil je EDinku po krivem narekovano cerkveno fcazen. Hlinka pa je le moral v zapor v času, ko eo dogradili Slovaki novo cerkev, za fcatero so zahtevali, da jo posveti Hlinka. Mažarski škof temu ni ustregel, ampak jje poslal na slovesnost svojega duhovnika |r Bpremstvu orožnikov. Nasilju so se SloJaM zoperstavili, padli so streli in zadeli 14 žrtev smrtno, mnogo pa ranili. Oblast S)e mprla in obsodila 55 ljudi. Hlinka je presedel v ječi 33 mesecev. Po izpustitvi v svobodo je ustanovil svoJo riovaško stranko. Organiziral je Slovake gcspodarsko in $m je osnoval družbo pr, Vojteha, ki po&lja med narod dobre brpge. Med vojno je stal neomajno na braniku Blovaških pravic. Ko se je po vojni združila Slovaška s Ceško v skupno državo, je dosegel šele prvi del svobode za svoj teptani narod. V Enojni dobi je vihtel do svoje smrti zaro slovaške avtonomije. fivojim prijateljem in sodelavcem je zabvBstil ob ffmrtni postelji aporoko v beseph: »Vztrajajte v borbi do zmage za svo¦odo Blovaškeea narod3.!<'