Stran 382. Obrtnija. Poslopje obrtnih šol v Ljubljani. Na razpolaganje nam je bil dan naslednji zapisnik seje porote za presojo konkurenčnih načrtov za zgradbo c. kr. obrtnih šol v Ljubljani izvršene, dne 4. septembra 1. 1901. Navzoči so bili: predsednik porote gospod c. kr. ravnatelj Andrej Senekovič ter člani: Duffe, Klinar, Šubic in Zupančič. Predsednik otvori sejo, ter pozdravi navzoče člane porote, ter se ob jednem zahvali, da so gg. člani kljubu temu, da je sedaj čas počitnic, vender le proučevanju konkurenčnih načrtov toliko časa žrtvovali, da se je zamogla na današnji dan seja sklicati, da se na podlagi študij posameznih gg. članov porote vrši skupno posvetovanje. Mestni stavbeni svetnik izroča poroti dopis neimenovanega baje udeleženca, namenjeni gospodu županu deželnega stolnega mesta Ljubljane, v katerem se le ta pritoži, da porota do sedaj posvetovanja o načrtih ni izvršila, kar bi se po njegovem mnenju z ozirom na to, da je dospelo le troje projektov, lahko v jedni uri izvršilo. Dopis je datovan dd. Dunaj 29. avgusta 1 1901 mag. eksh. št. 30.347 z dne 30. avgusta t. I. Predsednik konstatuje, da so se člani prosto, ne glede na to, da so sedaj počitnice, ter da je večina članov po svojem poklicu iz Ljubljane odsotna bila, vender le toliko s proučevanjem projektov bavila, da Stran 383 bode morda že v današnji seji odločiti, kateremu izmed konkurenčnih projektov prvenstvo pristoji. Na vsak način pa mora omeniti, da nazor anonimnega pisatelja, da bi zamogla porota v jedni uri svoje mnenje oddati, ker je njej program konkurza znan, nekoliko če ne d^sti prenaglen, kajti ravno tako postopanje bi se utegnilo lahko kot površno označiti. Na to se prestopi k otvorjenju obravnave. Vsi navzoči člani porote izjavili so na podlagi podrobnega proučevanja, da so se vsi trije projekti držali v mejah razpisa, ter da ni povoda, da bi se kateri izmed istih radi pregreška, kateri določujejo konkurenčna pravila avstrijskega društva inženerjev in arhitektov, iz posvetovanja izključil. Porota konstatuje, da so vsi projekti ustregli določbi programa, da je prostore za skupni poduk po mogočnosti prirediti v skupnem poslopju, delavnice pa nasprotno v posameznih objektih, ki naj bodo vender tako razvrščeni, da bode v poznejšem času mogoče zavod razširiti. Glede nadrobnosti posameznih projektov se je spoznalo : Projekt Labor. Ad A. V glavnem poslopju so umeščeni vsi prostori, kakor je program določil, tudi obseg istih drži se mej, katere so bile predpisane. Risalne sobe proti severu. Prostori za umetno vezenje in čipkarstvo dobro umeščeni v dotiki s prostori, določenimi skupnemu poduku z ločenim dohodom. Prostori upravništva v tem glavnem poslopju situ-vani in zadostni. Ravnateljevo stanovanje in stanovanje hišnika s posebnim uhodom, prvo v I. nadstropju, drugo v pritličji primerno urejeni. Neugodno razvrščenje prostorov z dvemi dvorišči 8.00/12.00 m, preveč stonišč. (Konec prih ) Obrtnija. Stran 893 Poslopje obrtnih šol v Ljubljani, . (Dalje.) Stranišča dosti neugodno situvana zlasti preveč oddaljena od prostorov glavnega trakta. Stranišča tako pri stanovanju šolskega sluge, kakor pri stanovanju ravnatelja neugodno umeščena. Stranišče pri stanovanju šolskega sluge ima sekundarno osvetljavo iz mostovža na kateri okno usti. Ravnateljevo stanovanje nima shrambe za jedi. Jednaki nedostatek je pri stanovanju šolskega sluge. V skupni dispoziciji vplivajo neugodno ozki (4 20 m) rizaliti, v katerih se nahajajo stransko stopnjišča v glavnem pročelju. Kljubu temu, da sta prirejena dva dvorišča, ne bilo bi mogoče poslopje z ozirom na lego koridorov in na vtesneno pkupno stranišče izdatno prezračevati. Ad B, Prostori za mizarstvo, rezbarstvo in strugar-stvo so vrejevi v jednem poslopji. Neugodno je, da je projektant ločil delavnice za mizarje po vhodu v poslopje. Kuhinja za lim situvana onstran hodnika in preveč oddaljena od mizarske delavnice na desnej vhoda. Ugodneji bi bilo umeščenje strugarstva poleg mizarskih delavnic. (Kakor program določuje). Poslopje za mehanično-tehnično stroko in za elektrotehniko primerno dobro razdeleno. Istotako poslopja za podobarstvo. Situvaci;a posameznih gori navedenih objektov ugodna zlasti z ozirom na promet do posameznih poslopij, tudi glede razširjenja zavoda. Projekt »Labor" navaja v generalnem proračunu po kubičnem zazidanju prostorov skupni strošek na 480.000 K. Projekt „Obrtnikom v izobrazbo in pomoč". Ad A, V glavnem poslopju, katero je z ozirom na razdelitev in uredbo prostorov ugodneje projektovano, so umeščeni vsi prostori, ki imajo služiti skupnemu poduku. Atelije za umetno vezenje in čipkarstvo imajo posebni dohod. Risalne dvorane, kakor tudi gori navedeni atelije so proti severu situvani. Prostori po določenem programu zadostujejo tako glede števila, kakor tudi glede zahtevanega obsega. Hodnika praktično prirejena ter stranišča ugodno umeščena. Nasprotno pa je dvigalo neugodno in ne konstruktivno situvano. Stanovanje ravnatelja ugodno situvano glede posameznih sob in glede njih mejsebojne zveze. Neugodno pa je, da je vhod skozi vestibul, ki služi skupnemu dohodu k oddelku za umetno vezenje v omenjenem ravnateljevem stanovanju. Jednaki nedostatek se ponavlja pri hišnikovem stanovanju. Pogreša se kabinet za sluge poleg uhoda. V situvaciji tega poslopja napravlja neugodni utis prizidek glavnega trakta pri desnem krilu. Prireditev stranskih traktov navpično na glavni trakt je označiti kot ugodna tako glede komunikacije, kakor glede svetlobe in prezračevanja. Ad B. Prostori za mizarstvo, rezbarstvo in strugar-stvo ne dosti ugodno rešeni, ker so delavnice mizarjev ločene, kuhinja za lim preko hodnika, kakor v prejš em projektu neugodno umeščena — umestnejše bilo bi le-to med ali v prostoru zvezanih delavnic umestiti, — sicer pa je preskrbljeno za vse predpisane prostore. Prostor za strugarstvo ni, kakor je v programu določeno, situvan v zvezi z mizarskimi delavnicami. Oddelek za pndobarstvo in pletarstvo je jako neugodno rešen in v posebnem ločenem poslopju umetčen. Prostorov za shranjevanje materijala za podobarstvo dasiravno ni v programu naveden, bi ne bilo mogoče prirediti. Oddelek za mehanično-tehnične stroke v posebnem poslopju umeščeni prostori zadostujejo predpisom programa. Dislokacija prostorov dosti neugodna zlasti radi tega, da bi ne bilo mogoče dosti ugodno umestiti vretena in transmisije, na katere bode vender treba misliti. Sicer pa s spremembami rabljivo. Objekt za elektrotehnični oddelek. Ureditev prostorov in dispozicija istih jako neugodna rešena. Vhod k prostoru za modele skozi prostor, ki je namenjen za shranjevanja materijala, kar je nedopustno. Kovačnica nezadostna 6.00/2.35 m, kar sploh ne zadostuje. Splošna situvacija ni ugodna radi tega ker so posamezni oddelki po nepotrebnem porazdeljeni v posebnih poslopjih, kar pri tem projektu povzroča ta nedostatek, da bi ne bilo mogoče v prihodnjosti v slučaju potrebe zavod primerno razširiti. Generalni proračun po zazidani površini 449.220 K 60 vin. Projekt: Ljubljana-Praga. Ad A, Glavno poslopje, ki je namenjeno za prostore ki imajo služiti skupnemu poduku in skupni porabi je urejeno v jednakem smislu kakor preje omenjeni (drugi) konkurenčni projekt vender ima boljšo razvrstitev. Vsi šolski prostori dobro dostopni in v polnem številu kakor jih program zahteva. Dohod k atelijeju za umetno vezenje in čipkarstvo popolnoma ločen. Stranišča dobro situvana, tudi glede ločenega oddelka za ui^it^lje preskrbljeno, koridori primerni dobro situvani, vender pa ne zavzemajo nepotrebno veliko prostorov, so dobro prezračljivi. (Konec prih.) Stran 402. Obrtnija. Poslopje obrtnih šol v Ljubljani. (Konec.) Stanovanje ravnatelja in šolskega sluge imata posebna uhoda. Vender pa stanovanje ravnatelja je v pri* Stran 403 meri z oziroin na šolskega slugo neprimerno, majhno, ono pa primerno veliko, sicer pa bi se dalo ugodnejše razdeliti. Poslopje ima vse prostore, katerih se po programu zahteva, dvigovalo dobro centralno sHuvano. Atelije, risalne dvorane proti severu v potrebnem številu in dobro situvane. Ad B. Poslopja za mizarstvo, rezbarstvo, strugar-stvo in pletarstvo. Prostori kakor program zahteva preskrbljeni za mizarstvo, vse potrebno dobro razdeljeno, izvzemši kuhinje za lim, jednaki nedostatek kakor pri prejšnjih projektih vender bi se dal ta nedostatek z zamenjavo prostorov garderobe laglje je odstraniti, kakor pri prejšnjih projektih. Ugodna je umestitev strugarske delavnice poleg mizarske delavnice, kakor program zahteva. Sploh je cela uredba tega objekta ugodna ter razdelitev dokaj boljša nego pri drugih dveh projektih. Prostori ali atelije za podobarstvo niso v tem poslopju ali v posebnem pavilonu, kakor pri drugih projektih, ampak v I. nadstropju glavnega poslopja. I. nadstropje ni za oddelek pripravno, vender bi se dalo ta nedostatek s tem in brez težav odstraniti, ako bi se premestili prostori tega oddelka v pritličje, ravnateljeve stanovanje in nad istim se nahajajoča se risalnica v višje nadstropje. Oddelek za mehanično tehnično stroko ter za elektrotehniko. Ta oddelka sta umeščena oba v jednem poslopju v dveh pritličnih, vertikalno se stekajočih traktih, imata vse prostore, ki so dobro dostopni in primerno dobro razvrščeni, ter zadostujejo tudi kolikor se splošnih določb tiče. Razvrstenje prostorov je, dasiravno zavzema več prostoravnega, je to v drugih projektih ugodnejši, ker se dajo strojne naprave, katerih bode potreba z ozirom na potrebno gonilno moč, lažje je v tem slučaju izpeljati, kakor pri drugih projektih. Splošna situvacija poslopja zavzema sicer veliko prostora, vender se da s premembami doseči prostor za razširjenje zavoda. Po presojanju teh treh projektov je porota zadobila mnenje in prepričanje, da sta projekta z naslovi „Obrtnikom v obrazbo in pomoč" in „Ljubljana-Praga" rešila dano nalogo relativno bolje kakor projekt „Labor", in sicer iz razlogov, navedenih pri presoji vsakega projekta posebej. Izmed projektov „Obrtnikom v obrazbo in pomoč" in „Ljubljana-Pragatt je kot boljši spoznaj bil drugi t. j. z naslovom „Ljubljana-Praga" in sicer ker je po vsem rešitev posameznih objektov bolje jasna in organična nego ona prejšnjega projekta. Stroški, ki so v prvih dveh slučajih proračunjeni generelno in sicer pri Labor na 480 000 kron — vin. Obrtnikom v obrazbo in pomoč . 449.220 „ 60 B Ljubljana Praga...... 478.747 „ — „ ne morejo biti v tem slučaju merodajni, ker se ne more o njih zanesljivo soditi, ker bi spremembe v slučaju, če bi se po jednem ali drugem projektu stavba vršila, tudi na konečne svote vplivale. Porota je pred sklepom in odločenjem glede priznanja daril še jedenkrat preskusila vse tri projekte na vrednost njih vsebibine, a glede tega v kolikor so zadostili določbi razpisanega programa ter je po tem dal predsednik na glasovanje: kateri projekt je relativno najbolje dano nalogo nalogo rešil Člani porote soglasno sklenejo, da projekt z geslom „Obrtnikom v obrazbo in pomoč* in „Ljubljana-Praga". Ker pa po k' nkurenčnih predpisih društva avstrijskih inženerjev in arhitektov se morajo razpisane nagrade razrediti po vrsti njih vrednosti, da predsednik na glasovanje: kateremu projektu iz navedenih dveh je priznati prvo darilo 800 kron. Porota sklene soglasno: projektu „Ljubljana-Praga", drugo darilo 400 kron prizna porota soglasno projektu „Obrtnikom v obrazbo in pomoč". Glede vprašanja ali je priporočiti jeden ali drugi projekt v izpeljavo sklene porota na to dano vprašanje svojega predsednika soglasno: Da brez bistvenih potrebnih sprememb ne more nobeden projekt v izpeljavo priporočiti, ker niso nalogo v vsakem oziru tako rešili, da bi se zgradba po njih izvršiti. Po storjenem glasovanju in priznanju daril in ko so člani porote še konstatovali, da so zavitki z naslovi neporušeni je predsednik porote otvoril zavitek z geslom „Ljubljana-Praga" ter je konstatoval kot projektanta. Earol Holinsky, slavitelj in arhitekt Emanuel Lehky, uradno pooblaščeni stavbenik v Pragi. Avtorjem projekta: Obrtnikom v izobrazbo in pomoč je bil konstatovan: Franc Kaudela, arhitekt in stavbenik v Ljubljani. Ob jednem pa porota sklene, da prepušča gospodu županu deželnega stolnega mesta Ljubljane, da anonimnemu udeležencu ki je začetkom zapisnika omenjen, če se oglasi potrebno pojasnilo da, oziroma neotvorjeni zavitek sprejme, da iz njega vsebine naslov konstatuje. Po tem se zapisnik sklene in podpiše z dostavkom, da je prirediti razstavo došlih projektov v smislu določil navajanih konkurenčnih prav"! vsaj teden dnij. Predsednik porote: A. Senekovič 1. r. Člani porote: A. Klinar. Ivan Šubic. Ivan Duffe. Filio SuDančič 1. r.