List 36. gosp dar rtnišk Tečaj XXII lil nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr > četrt leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 7. septembra 1864. Gospodarske stvari. Korist poljskega kolobarjenja ali semenskega čuje Kolobarjenje ali premenjevavno gospodarstvo odlo- prostora za posetev in mu vvrstuje ampak žitu m e nj take rastline, ktere zemlje tako hudo ne îzpijo jo, kakor na pr. detelja, po organskih tvarinah še zbolj-šajo, — sadé se taki sadeži, kteri s svojimi koreninami ktera bi se z• globoko segajo v zemljo in tako rudninski, to je, tišti Ni Je ? bi djal vrstenja. , ne njive ne zemlje y enakimi večletnimi, zaporednimi pridelki ne izmolzla živež zajemajo izpod zemlje, kteri in tako spustobila , da bi se zadnjič nič prida več ne žitu dobro prilega; přidělalo na nji. Nektere rastline se posebno slabo ob- tako se za njimi sejanemu se v s e snove y ki jih ima zemlja v sebi, poredoma porabijo; različne pridelke če se več let zaporedoma na isto njivo sejejo dajè ista njiva, in vendar se ji njena rodovitna moč nasajo ali sadé. Tako na priliko, rudeča detelja ne rodi dobro poprej grah pa čez varuje, ker to leto se ji jemlje to ce se drugo leto drugo. Po večem pridelku klaje se pri takem premenje-vavnem gospodarstvu več in bolj šega gnoja napravi preraste plevél, če se več let zaporedoma na isto njivo kakor pri samem žitu, in kar se pri tem gospodarstvu kakor čez 6 let zopet seje na isto njivo, do let. Nektere rastline, posebno žito sejejo > tako y da je gospodar dostikrat prisiljen y S posetvijo prenehati in njivo zastran plevéla v praho pustiti. svetá žitu odtegne, se mu po bogati žetvi nadomesti. Daljni dobiček kolobarjenja pa je: bolj š a razde- V tem, ko ima kmetovavec, litev delavnih moči. To je bilo najbolj vzrok, da so jeli gospodarji z ki samo žito prideljuje, pri setvi in žetvi obilo opravka razno posetvo kolobariti. In ker nas kmetijska kemija kadar pa žito raste, praznuje uči da širokopernate rastline ne izmolzejo prsti tako kakor ozkopernate, temuč jo tù in tam še tudi zboljšajo, listnatih pridelkov že poleti, začeli so umni gospodarji po strnini širokopernate rast- pozneje, kadar iz pridelkov napravlja olje, sladkor, line, kakor na priliko, krompir, sočivje, jati ali saditi, in temu kmetijstvu so gospodarji dali imé gospodar, ki y in križem roké drži, ima se s kolobarjenjem pečá, pri obdelovanji kadar rastejo , kakor tudi deteljo itd. se- špirit, prejo itd. obilo opravka. v kmetijsko kolobarjenje" ali „semensko vrstenje. a Poglaviten dobiček, in reci se smé, najveći dobiček kolobarjenja je, da se malo iz m o lze zemlja. Drug velik dobiček kmetijskega kolobarjenja je, da se prahi ali popolnoma slovo dá, ali da je je saj redko treba. v praho največ zato puščali, da Pri kolobarju se dajo tudi še drugi dobički našteti, kterih bi ne imel noben gospodar prezreti, namreč da se njive vedno bolj plevéla čistijo, da živino bolje redi, da polje bolje obdeluje in da bolje za razdelitev gnoja skrbi itd. Nekteri gospodarji so menda njive so na njih svojo živino Gospodarske skušnje. borno pasli in da so njivo prehudega plevéla oprostili. * Kolik treba živini paŠnika? Da Prahe se dajo le ondi zagovarjati, kjer je malo ljud- živina more zadosti rediti na pašniku stva in kjer je poleg obdelovanega polja tudi dovelj pašnik ima primerno velikost y treba je se da , sicer živina na njem senožet in pašnikov. Kar se je začela detelja bolj po- strada (gladuje) in se s praznim trebuhom okoli klati. gostoma pridelovati in živina v hlevu krmiti, si ve c> ~ ~ f'^v.v.m«* ■»«. i .«v» » t «iiojiv*, tv/ go- o- v kja> uj mu j kl\J £ li c*i-l\J , \AOl ILlVlZJllCk ivl ftvčt cuujc ^j spodar boljšo klajo za svojo živino pridobiti, kakor je oralov in pol pašnika, da ondi naide celo leto hrane, 1 • • w • I W • • « • 1 i « « ^ ^ __• V . . 7 Po skušnjah je dog da molzna krava potřebuj ona, ki —, — jo živina po prašni njivi pobira; s tem pa, v^m iwuj o uicuuv m pui. j^w se v< po žitu sadí krompir ali kak drug okopovaven sad, pase na tolikem prostoru, nimajo dosti paše da vozni konj pa 3 oralov in pol Ako se več repov zemljo plevéla čisti in jo rodovitnejšo napravlja in «vuiij V ["V T VIM vsaovj. in JV/ iuuvvxiutjow AicijJX CIVIJC* , au pO Itt^UU jaonv ArtiC ICV OV/iUU UčlOlil p ~ ~ ^ « ™ /i,---: +__— i • \ ____ poprej dozori kakor in živina jo kaj u rilni gled P V • v Premog (kamnit a3 žro in se glje) p o m a g zpitajo. To so sku 293 S ili na Angležkem do dobrega. Dvakrat ali trikrat na vico delajo nemški starinarji Slovanom naših dežel. ako teden dajó mladim prascem po lota j po do odraslim pa na vrat na nos grobe in celó mogile mečejo vse pod lotov skozi sito presejanega, dobro zmletega firmo: „Celten- und Romergráber." Zadosti je dognano, premoga, kteremu pridevajo še nekoliko navadnega pe- da tukaj od starodavnih časov stanujejo večidel Slo- péla in soli. Zelen lan strup govedom vam ? kje tedaj so oni svoje mrtve pokopovali? 9 o v c a m in Govoril sem dozdaj o na éi ni h. po kterih so Slo- ko z a m. Prepričal se je tega živinozdravnik Schmidt vani z mrliči pri pokopu ravnali, da moremo sklepati pri goveđih in ovcah. Nalašč je dajal skozi dni V se kakošne so njihove mogile dandanes. Vprašanje je ki je poginila vsa s znamenji za- sedaj: komu so take mogile stavili; koga so tako zelenega lanu živini, vdanja. Zreli lan pa, ko mu je glavice potrgal, ni ško- Častili? doval živini celó nič. Nevarno je tedaj pride na lanišče in se nažré nezrelega lanú. ako živina Revež, siromak, je tudi takrat kakor dandanašnji, Slovesne pogrebe so do- , knezi in 9 nečeščen, tiho iz sveta stopil. starešini, lehi, pani, župani bolj ari Natoroziianske stvari. Nektere avstralijske žívali. bili ■ ^ap ■■■^HpBH drugi plemenitniki ali bogatini. Ceravno so namreč pa-ganski Slovani starodavnih časov bili vsi svobodni, enaki pred postavo, in niso imeli kraljev ali vojvodov, je vendar čas teh naprav dosti preinačil. Stařešina je * sicer ostal y kakor nekdaj glavar rodovini, in patriar- Mravljinčar (Echidna liystrise). Ta žival v • f ZIV1 halno življenje se je ohranilo v nekterih deželah do današnjega dné; vendar so osebne prednosti in premo- ^ • r VXIAlXIAWiJ I V^l« ViiiV J TVUUU& WV VUVUUV ^iWUUVUVI 1U J./ A> k It V po peščenih skalnih krajih v južni ženje skorej ene memo drugih v večo veljavo spravile Avstralii — v luknjah in majhnih špiljah; na severji in íočitev v stanove uzročile. O času boja pa sose moje redko kje. Naselniki ji pravijo jéž, Avstralci pa- rali vodje voliti, kterim so tedaj drugi pokorščino oblju-„nikobejan ali pa „janocumbinu. bili Mravljinčar taki so tudi v miru veči upljiv na druge imeli. JJC*UWVJULUW1UU. X T Lev XV A O VJ tuui V 1UUU V CVyl U J-» l j i V JJ.O. VAilA^Çi i po vrhi vès bodeč in vmazano-bel. Ce so pa Slovani večidel le svojim lehom, knezom Oči ima majhne in rujave, smrček dolg trobelast in ljarom velike mogile prav majhne nosnice, jezik pa dolg tenak. lovi mravljince, ob kterih večidel živi. jastega, da se prijemljejo ga jezikom za zgodovino. nasipavali, so te tem bo- vece važnosti 9 Zato ima kle- Mogil se najde brez Števila po vseh deželah, ki so bile v starodavnosti lastnina Slovanom. Segajo od čr-Bennet je želodec preiskal nekterim avstralijskim nega morja proti severju dalec čez Novgorod, od Adrije mravljinčarjem, pa v vsakem je našel zmljinčene mrav- do otoka Rane (Riïgen), od Volge čez severno-german-Ijince in precej peska in glenú. Pešek je tej živali po- sko ravnino do reke Labe. Nad trideset slovanskih Pa slovanské krví. treben tako, kakor kljunašu (tičetulenj), zato, ker nima rodov je v tej ravnini in drugod ponemčenih da lože prebavlja želodec. On ima zob, potreben zato, zadnji nogi ostrogasti. Ta mravljinčar je tudi le v mraku in ponoči zuna i kakor kljunaš; podnevi navadno spí, ponoči pa luknje mogile so jim vecne price, da so Pa tudi v Skandinavii je našel Thomsen 9 in v grofii koplje, ali kaj umetalno, pa saj ima tudi kremplje take, iz Bata vije přišedši. „Wiltunschire" na Angležkem nek Anglež slovanské mogile. Naj brž so se ondi naselili slovanski trgovci, prav za to : dolge in zavihane. Ce ga pa le pobezá kdo precej se z vije 9 prav tako 9 mu vstanejo, zato da mu nic ne more. Nemci ga imenujejo nekteri „Ameisenigel", nekteri Ameisenfresser", ker je podoben ježu in ker ob . ww Ker Slovani so, kakor Kelti, Traki, Germani in kakor naš jéž, bodice pa Litovci, najstarši prebivavci v Evropi, sega tudi starost njihovih mogil v predzgodovinske Čase , in doli do y 9 Pa 97..... mravljincih živi. Glasú nima menda, vsaj dozdaj Avstralci jedó mravljinčarje ni še nihče slišal ga 10. in 11. veka po Kristu. V tej dôbi so bili namrec vsi rodovi slovanski zaporedoma pokristjanjeni, in torej so se počasoma stare paganske šege zatrle. Na Ruskem so v 11. stoletji mrtve še sežigali. Dosti prej so pražene ; tudi Ev- Slovane v Noriku in Panonii solnograški, oglejski in ropejci imajo radi jih. Mladica lahko preživiš z mlekom, grški duhovniki kristjanstvu pridobili. Od te dôoe so pozneje pa s trdo izkuhanimi jajci, z drobno zrezanimi začeli Slovani povsod mrtve v zemljo pokopovati! in s peskom zmešanimi. Podgoriški. Starinske stvari. krat Igora Slovanskih mogil domaći letopisci omenjajo mnogo- ; Rus Nestor (okoli 1100.) piše o mogili kneza popisuje „tryzno", s ktero je Olga svojega moža JL^Uia^ I^V/^IOLIJO j j LJL \ U L±KJ y ÍD X^UV^X w J ^ A ^ C* o ▼ Igora častila, in omeni mogile kneza Olega ; Nekaj mogilah. (Dalje in konec.) polkovega brata. o mogili Kasse, pogrebu Krokovem. Jaro- Ceh Cosmas (okoli 1. 1100.) govori Ty roao vi so Krokové hčeri, o mogili Nik. Marschalk piše 9 da tretjem načinu pokopovanja smemo reci bil domač, slovansk. Pri nekterih rodovih 9 da sedj tuj i h 9 neslovanskih, so y ki SO ni bili Obotriti svojim žlahtnikom (nobiles) mogile nasipavaii in krog s kamenjem utrjaii. Na vrh so pa položili velik namreč grobove v zemlj kamen — za spomenik! Mirchov (1523) piše 7 da so kopali, ali rake stavili, in s spomeniki kinčali. Tega so se privadili deloma od Scitov, kteri so svojim kraljem anov. Grkov našii na Poljskem „circa Srem et ad oppidum Lekno1, --y...................- -v* , , ""V,, x „ velike katakombe zidali, deloma od Rimlj dosti mogil in pepélnikov. Mnogo se je z mogilami in Germanov Safařik e od nekdaj je namreč velika slabost Slovanov bila âeg lahko prijemali in radi 9 da kakor piše tujih so se pokrajih tedaj 9 rodove segali, se ima dobro paziti, da slovanské ločimo od tujih. Gledati moremo, kaj se v Je slovansko-rimsko ali kterega drugega rodu? ekdaj Slovani med druge grobove ajde v Kri- jih 1. v prvém listu letos. pečal poljski vojak, vitez Aleks. Guagnin; trdil je, da so paganski Slovani unih dežel bolj pogostoma mrtve v lepi obleki pod mogile pokopovali, kakor sežigali. Popisal je tudi slovesnost, s ktero so Litovci, Slovanom sorodni, pokopovali mrtve. — Razun imenovanih ome-nuje mogil prej in potlej mnogo drugih letopiscev, zgo- dovinarjev itd. Cem več so učenjaki začenjali neizmerno polje slovanské zgodovine obdelovati, tem večo pozornost so obraćali na ostanke iz starih časov 7 zlasti na mogile. 293 - Tù pa tam so nekteri že v 17. stoletji zemljo razkopa-vali in po mogilah kopali ; srečen uspeh jim je pridru-žil skoro druge, in v 18. stoletji so nastale cele družbe v ta namen. Peter Véliki je zapovedal, da so se morali taki znameniti ostanki, ki so v mogilah najdeni bili, v Petrograd pošiljati. — V mnogih mestih po vsem slovanském svetu se od te dôbe nabirajo v „muzeje" in „antiken-kabinete", kakor dragoceni zakladi, ostanki, ki se najdejo po razvalinah, v mogilah itd. Največ jih je ohranjenih v deželah za Karpati, kjer je bil prvi sedež Slovanom, na Volgi in Donu, na gornjem Oger-skem, Slezkem, Pomoranskem, Braniborskem in na otoku Rana. Nikjer pa se ni toliko in tako velikih mogil našlo , kakor pri stari Ladogi. Tam hranujejo v svojem krilu cele poljá znamenitosti brez števila. Na otoku Rani so se našle mogile starih kraljev, in poleg razvaline mesta Arkóne in svetišca boga Svantovita. Na Českem je okoli leta 1770 okrožni poglavar Bie-nenberg v litomeriškem okrožji in drugod , pri Wene-schi, pri kraljevem Gradcu, pri Hořinu itd. razkopal mnogo mogil, in ostankov v njih našel. Pražko društvo se posebno iskreno pečá s slovanskimi starinami. In kako je v naši domovini, na Slovenskem? Tudi pri nas so družbe „za zgodovino in starino", al večidel ne delajo za nas, ampak zoper nas. Te družbe se tru-dijo, da bi mogle vse starine naših, od starodavnosti slovanskih pokrajin z imeni Keltov in Rimljanov pokriti! Resnično je, da so Rimljani v naših krajih starin brez števila zapustili, kakor povsod, kjer so gospodarili; vendar se Rimi ja no m pripisuje tudi, kar je gotovo slovansko. V graškem Ivanišču se vidi dosti in mnogovrstnih starin, ktere so po Stajarskem izko-pali, ktere okó na prvi pogled spozná, da so slovanské. Jasno so nasi slovenski starinarji dokazali, da se ostanki naših praočetov nahajajo na pr. po Stajarskem — pri Cmureku, kjer je dosti nasipanih mogil s pepélniki, pri Polavi, pri Hartbergu, pri Crmcu, v Sušlih, pri Rad-goni, na gornjem dravskem polji, pri Rogatcu, kjer je svetišče solnca stalo, pri Lutomeru, pri Kapeli, kjer se je našel kamen, ki priča, da je ondi tabor imel, pri Ormožu, pri Središču, v dolnji Pulskavi, v laški okolici, v gornje-savinski dolini blizo Gomilskega in pri Slovenskem Gradcu, kjer še stoji grad Lehov. *) 0 starinah drugih slovenskih dežel mi je le malo znano. Zeleti bi le bilo, da bi poziv slavnega g. Ter-stenjaka v „Glasniku" vse rodoljube, posebno slovensko mladež spodbudil v iskreno delavnost na tem polji. Gotovo bi to za štajarske, koroške in kranjske Slovence enako važno bilo! Naša domovina še krije mnogo starinskih zakladov v sebi; le marljive delavnosti nam je treba, v ktero nas je budil Koseski že leta 1847 rekši: Gani se! komur je mar zalivale prihodnjega vnuka, ; Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodů, Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, Vam če slavenske krví v srcu pretaka se žar; Z umom orožite se; ne bojte se znoja na celu! V Gradcu. J. Gomilšak. E Stari in novi časi. Zgodovinska crtica. Govoril v prvi besedi ipavski L. Hiti. Navada, slaviti stare čase, je tako občna, da bi ravno zarad tega kmali utegnil misliti, da je resnično, kar se vedno in povsod o njih pripoveduje in trdi. Navada ta pa ni od danes, tudi^ne od včeraj, — stara je, odkar znani so nam časi. Ze stari Grki in Rimljani hvalili so tako, in — kdo vé, da pri prejšnjih narodih navade te bilo ni ! Pa — k j e so vendar tišti blaženi *) Ti Lehi se nahajajo med puntarji zoper vojvoda Valduha (Waldunga) 769. (Krempl.) min časi, kterim se vse veke nepretrgano hvala poje? Gospoda ! Da kratko odgovorim, taki zlati časi bili so in so šejzdaj-le v človeški domišlíi, v resnici pa jih bilo ni. Ce je pa temu tako, odkod vendar navada hvaliti stare čase? Odgovor na to vprašanje pa dá nam površen prevdarek člověka v njegovem življenji. Dete přespi sladko, brez zavesti, svoje leta; mládenec prešanja jih ravno tako sladko brez skrbí; mož pa že resno budeč spoznava nevaruosti življenja, ter se krepko bojuje z nemilimi protivnostmi ; in — sivi, spehani starcek opazuje skrbno le reve in nadloge, na ktere v mladosti še mislil ni. Težave in britkosti, ki se v starosti obilno nahajajo in člověka trdo stiskajo, mu začoó vrivati misel od nekdanjih boljših časov, dasiravno jih bilo ni; kajti čas se ne spreminja, le člověk spre-minja se v času. .. Pa kaj veselega pripoveduje nam zgodovina o njih? Gospoda! Ozrimo se s svojim duhom v přetekli stari vek, in pregledujmo srečo tolikanj slavljenih prešlih časov! Kaj najdemo? — divjačinost in veliko sirovino ljudstev, vedno preganjanje narodov med sabo, strahovito zatiranje premagancev in nepretrpljivo grozne suž-nosti! Vidimo vladarje, kterim pravičnost bila je svoje-voljnost ; krvoločnost usmiljenost. Gospoda! Vprašam Vas, ali je to znamenje nekdaj srečnih časov? Ali se morejo srečni imenovati narodi tišti, ki so bili trdo-srčnim oblastnikom le krdelo psov, da so druge, sobrate svoje, neusmiljeno preganjali, klali in morili! Naj zdaj še kdo take starodavne čase bolje imenuje, in — naj bi bili se od veka do veka še shujšali, kdo — odgovorite mi — kdo bi dandanašnji v taki stiski le živeti še zamogel? Časi pa sedanji, dasiravno imajo mnogo zopernega in hudega —• kajti brez tega biti ne morejo — vendar starim niso nikakor primerjati, ter mislim , da mi ni treba skazovati, koliko in v kterih rečéh je bolje od nekdaj; le toliko naj izustim, da se je svet po kršćanstvu iz strašnih sužnost izkopal, in da se čedalje bolj izkopuje. Narodi niso več vprežena živina neusmiljenih vladarjev, marveč gibljejo se bolj in bolj v občutji človeške vrednosti. Nekdaj neznane kreposti: milosrč-nost, bratovska sočutnost in družbinska vzájemnost hla-dijo naše rane, tolažijo nam srca in potresajo poveseljke po vedno še trdem tiru našega življenja. Priča tega ste mi Vi, slavna gospoda! ravno nocoj ! — Kje najdemo vék, da bi se ljudje v tako blagem namenu, kot mi danes, snidali in se tako vzajemno, krasno in bla-godušno razveseljevali, kakor se mi nocoj razveselju-jemo? Vem, kaj mi odgovorite: Veselice bile so od nekdaj , in ljudje k ljudjem sehajali so se tudi od nekdaj. Prav, slavna gospoda, resnično je vse to ; toda med veselicarni starodavnimi in s eda njimi je pa vendar le sila velik razloček. Ne bom se sicer vtikal v to, kar nam starejši in novejši pesniki od arkadijških rajskih izmišljij in od indijskih vrtov z zlatimi jabelki pripovedujejo , kajti v njih vroči fantazii skuhalo se je vse to; ampak stopite, prosim Vas, v svojem duhu na rimski „forum" pred dvajset sto leti! Tam bilo je tačas prvo mesto vse mogočnosti, veljave in obilnosti; ves tačas znani svet je svoje zaklade in lepotije rad ali nerad tje znašal; tam tedaj, mislim, moral je biti prvi prostor na svetu za občne veselice. In bile so tudi, pa kake? Stopimo, pravim, na rimski forum, kaj vidimo tu? Prah se vije iz daljnih ulic, vojaški rogovi napo-vedujejo veselico; že se bliža krdelo oboroženih vojakov, za njimi cele trume na pol nagih, neusmiljeno vklenjenih, ranjenih in razbitih premagancev; vidijo se razbiti poklenjeni možaki, bivši veljaki kake prema-gane dežele z nevajeno boso nogo težko stopati ; vidijo se celó premagani, vjeti vladarji, kot hudodelniki vkle- 294 njeni, vsi pobiti gnani pred možem , ki na visocem z zlatom bogato okovaném vozu sedí, ter ga štirje mo-gočni belci v sredi hrabrih častnikov za njimi peljajo, kteremu še iz tisuč gid: „Io triumphe", živio in slava grmi. — Gospoda! Ce smo to vidili, kaj smo vidili? Da je kak rimsk krvolok novo deželo premagal, da je mirno ljudstvo potolkel, da je mesta in vasi požgal, da je sto in sto vdov in sirot tam naredil ; in kar mu jih je še pred mečem ostalo, in kar je deželnih veljakov še polovil, — da jih je zdaj uboge pred rimsko drha-lijo kot potrte sužnje šramotil. Al naj Vam pokažem Še kake druge bolj navadno rimske veselice? Stopite v njih „amfiteatre"; tù vidite deset do dvajset tisoč se-branih gledavcev in gledavek, in kaj gledajo? kako v obzidanih prostorih zvěřina z zverino se trga, mesari in mori; gledajo, kako k smrti obsojeni sužnji s silovi-timi levi in tigri se borijo, dokler raztrgani in urnor-jeni nemilo ne pocepajo. Take so bile nekdaj veselice ! Odgovorite, gospoda, ali so pripomagovale buditi milosrčnost, blagodušnost in družbinsko vzájemnost? Ali ni vse to prirojene še nagibe človeške popolnoma podušilo in iz člověka zverino delalo? Ali naj Vam dam še kako drugo primero od starih in novih časov? — Srce se mi radosti povzdiguje, ki Vas v tako blagem namenu národnega sočutja nocoj tukaj v naši nizki Ipavi vesele sebrane vidim. Iz bele Ljubljane, iz prezale, slovenske hčerke Gorice, iz starodavno slovenskega trga Trsta in iz drugih pokrajin nas poslanci s svojo nazocnostjo razveseljujejo. Kaj mislite, da bilo je nekdaj tudi tako? Narod do naroda dohajal je sicer tudi v starih časih, pa nikdar drugače ne, kot s sovražnimi sulicami. Cele stoletja so se rodovi po svetu preganjali, podili in morili. Zgodovine pripove-dujejo nam od silovitih nekdanjih carstev, kraljestev in premogočnih narodov, ki so nekaj časa strah in trepet s svojo silo delali; pa so jih drugi močnejši užugali, pokončali; in — zgubili so se, kakor se zgubijo repate zvezde na nebu, ko so nekaj časa strah med lahko- in praznovernimi delale. — Kar take nemile goste tiče, ni kmalo kak kraj njih strašnih prihodov bolj živo občutil, kot ravno ipavska dolina. Znano Vam je, gospoda, da ravno Ipava s svojo staro trdnjavo na Hrušici bila je spona, ki je rimsko Italijo z doljno Panonijo in vsem evropejskim jutrom vezala. Vsak priprost Ipavec Vam more pokazati sled stare rimske ceste izpod jul-skih planin memo sedanjega Podkraja Čez Hrušico. Na tej cesti bil je sto in sto let vedni vlak vojnih trum in mnogih narodov. Izprva vrele so tod rimske čete (legioni) v daljne jutrove in polnočne kraje. Kdo si ne misli, kako težko nekdanji Ipavci občutili so vse to, ki so bili prvi ptujci rimskemu vojaku, kteri je nad njimi svoje nemilo srce hladil! Al — rimska silovitost bila je začela peŠati. Bizanec, sedanji Carigrad, jel je bil prvi ponosno vzdigovati svojo glavo, ter Rimu mo-gočnemu žugati. Pa kakor smrtno ranjeni lev v strašném rjovenju okrog sebe vse razmetava in lomi, se tudi Rim ni dal na mah podreti; hrabri junaki, vojvodi častilakomni prizadevali so si staro carstvo zopet povzdigniti, a mogoče ni bilo in — ravno ipavska dolina bila je priča zadnjega silovitega upiranja starega Rima proti Bizancu. V tej dolini bila je zadnja pravda izdelana, da je malikovavskemu Rima za vselej odzvonilo; tukaj bile so zadnje peruti strahonosnim rimskim orlom odbité; in — kdo bi verjel in vendar je gola resnica —ipavska bur ja je zadnje zaupanje na rimske bogove odpihala in vso mogočnost hipoma polomila. Tukaj namreč bila sta se zadnja dva rimska cesarja v strašni bitvi leta 394. udarila. Vsiljeni Evgeni, ki je bil že vse staroromanske dežele pod svojo oblast spravil, bii se je z neprešteto vojsko zoper pravega samovladavca Teodozija iz Bizanca postavil, ter mu V30 pot iz Panonije v Italijo zaprl. Po viših vrhih Nanosa in Javornika nastavil bil je v ostrašenje sovražnika podobě svoje najviše oblasti — Jupitrove. Pa Teodozijevi polki so v prvém hrupu Evgence pregnali, ter jih iz Emone, Vrhnike in Logatea v Hrušico in od tod v ipavsko dolino zagnali. Al — od tukaj niso se dali tako urno dalje pahati. Razgrnili bili so se od križa unkraj Ajdovšcine po vsi dolini naslonivši se na tabore planinske. Cela dva dneva bilo je strahovito klanje in morjenje po ipavski dolini, dokler Bog ni dal, da je silna ipavska burja pristopila, nasprotnim Lahom prah in pešek v očí nosila, in celó njih pušice izstreljane va-nje zapikovala. Tako premagal bil je Teodozi, vlovil Evgenija, ter mu na mestu glavo odsekati dal. Znana Vam je, slavna gospoda, sedanja cerkev Matere Božje v Logu; ravno tam dal je bil cesar Teodozi v zahvalo pravému Bogu in v čast Matere Božje prvo kapelico sezidati, ko je bil pred že ukazal vse Jupitrove podobe podreti. — Po smrti Teodozijevi so njegovi sinovi staro carstvo obdržati si prizadevali, pa ni se nikakor več dalo. Domaćemu hiranju bila je še druga tačas neznana nesreća pristopila. Azija in drugi severní kraji evro-pejski bili so jeli cele narode iz sebe metati in jih proti jugu odrivati, ki so ipavsko dolino neusmiljeno zade-vali. Prvi teh strahov, ki se je samega sebe „šibo božjo" imenoval, bil je Hunec Atila. Kodar se je strahoviti oblak divje vojske njegove vlekel, je znamenja razdjanja zapuščal. Na poti iz Panonije v Italijo podrl je staro Kmono, razrušil za vselej bogato-cveteči Oglej na Go-riškem, je požigal, moril in podiral noter do rimskih vrat! Kdo ne vé zdaj, koliko trpeli so tačas Ipavci od Šibe božje: Atila Hunca! Za Huni šli so to pot južni Goti in posedli nekaj časa Italijo; pa kmali za njimi pritisnejo Longobardi, zopet drug se verni narod, ki so Gote uničili in se vse laške dežele polastili. — Kakor Huni in Goti bili so jo tudi Longobardi iz Panonije udarili čez Hrušico. Pa predno je silni vlak ljudstva v Italijo odrinil, je nekaj Časa v naši dolini obležal. Nekega dné. gré Albojin (Alboin), njih kralj, s svojimi junaki na lov na Nanos. Divjačine bilo je tačas veliko ; celó divji voli ali bivoli bili so tù. Lovci se kmali razkropijo; le Gizulf, Albo-jinov konjar, se vstopi ne deleč od kralja. Albojin zagleda bivola, ter se spusti za njim; bivol nekoliko poběží, pa svest si svoje jakosti, obrne rogova proti kralju in plane hipoma na-nj. Kralj dobro vajen sukati svoje težko kopje, ga sune z vso močjo v bivolovo čelo; al — čelo je pretrdo, kopje podrsne po buči in kralj pade pod zver. K sreči přiletí v tem hipu Gizulf, sune z moćnim kopjem svojim bivola v go bec in ga usmrti. Ko se Albojin vzdigne in potem nekoliko od silnega truda in strahú odpočije, popelje svojega re-šenika Gizulfa na goli vrh, odkodar se je ravno v Fur-lanijo vidilo ; tù postojí kralj in reče: „Gizulf! prva vojvodina, ki pred nama leži, je tvoja in tvojih otrok, ker si me rešii; koža pa bivolova naj ti bo poročno pismo za tvojo vojvodino." In res, Gizulf bil je prvi frijulski vojvoda, in koža — tako velika — da je pet-*najst jukov pokrila, bila mu je vojvodinski grb. Slavna gospoda, tukaj jenjam od starih časov in njih blaženosti govoriti. Ako je kdo na gledišču starega ljudskega motenja stal, bili so gotovo Ipavci v prvi vrsti, in v tem oziru so tla, po kterih danes ho-dimo, hribi, ki nas obdajajo, po vsi resnici zgodovinski, klasični. Pa kteri Ipavec, vprašam Vas, gospoda, kteri Ipavec, ki popisano preteklost s sedanjostjo primerja, bode takih starih časov nazaj si želei! Pa kakor Ipavec, ravno tako vès slovenski narod 295 V nima vzroka, starih casov nazaj si želeti; kajti pri vseh velicih pomanikljivostih so sedanji časi veliko, veliko ljiva, ampak mi nuslimo bolji od starodavnih. v tem oziru kritika ne more biti tako lahko premen na to, kako delà VSe SJJi CUlluaii ĎCUíí lij i il v^cvou v juanto v txu, vco uuotrm xix „v , ^uiu jjviwv , uuvuaw „onw o u iju i li c* , vji telesni blagor razkladati, ki nam ga sedanjost ponuja, „pozdrav Slovana", drugemu „domovina Slovana" ko bi Vas hotel spominjati dovršenosti na znanskem polji, drugemu „ Gospoda! Predolgo mudil bi Vas, ko biVam hotel sprednosti sedanjih časov naštevati, vès duševni in pesem na svoje poslušavce. Ce se enemu, na priliko, v teh zvezkih najbolj dopada izvrstna pesem „do groba", drugemu „o bitvi", temu „citre", unemu „sila spomina C( enemu Napitnica" itd., se ne predrznemo y se reci, da ne Fleišman dal 24 na izbiro za cel zbor za cvetero-, za o kteri še sanjati nekdaj niso mogli. Da se tedaj vsega bi si izbrali drugi še druge za najlepšo. Zato jih je tega ognem, dovolite mi le ene sprednosti sedanjih časov spomniti Vas, ktera je: da se člověk za člověka, narod za narod, ne pa vse to za podložno, silni svojeglavnosti "MU VIC4A lit» iíiUUU íiW \J\JÍ UkJ\JL , ílOt l/VCIUU-J skrbno pazil na natis brez pomot in pogreškov. Ce za duhovnega pastirj za duhovno ovčico ; pa Gorencu je farm far ana za duhovno ovčico. Menim, da imamo Notranj primerno našemu jeziku t m jkolj r pomote tiskárně že zoprne v berilu, tem več so zoprne v pesmi, ki se s petjem nosi po svetu, posebno takrat, ako jih pevec ne vé popraviti ; še huji pa so pogreški v muzičnem stavku, ako kvarijo značaj in vrednost pesmi. Vsemu temu si je prizadeval g. Tribnik v okom priti. Pesem „Slavčeku", ki jo je zložil gosp. izdatelj Slovenska pesmariea sam, je prav pricna pesmica, ki bode menda kmali * Slovanska beseda. Pesmi za veselice. Zložil J. domača po naših okrajnah. In tako želimo marljivemu izdatelju, da pevci v čitavnicah in vsi drugi prav obilo Fleišman. Založil J. Giontini v Ljubljani. 3 zvezki; segajo po tej zbirki in mu polajšajo izdavanje obljubljenih zvezkov. Le to ni pravo, da se te pesmi dobé zvezek po 40 kr. naš. Vse te pesmi cd konca do kraja je zložil gosp. samo pri izdatelju v Celji in da jih ne prodajajo tudi Fleišman, kterega pesme poje že davno narod knjigarnice vse; marsikdo kupi, kar mu je pri roki I V * AXi v* j XV IVI V^jM I^UU ilJ-1 VJ J7 VJ V4M T JL1V UUi VU. J O w » w v } v««. wauv» v - To pa je vsakemu skladatelju najčastneja kritika, pa pusti, kar mu je od rok. Naj bi izdatelj to dru- ako more reci, da pesmi njegove prepeva narod. Pesmi sicer presojati gace napravil, da m reci itd. ni lahka stvar, kajti enemu se dopada ta, enemu ta, ta je lepa, ta še lepša" priložnejše. bode za-nj koristneje, pa tudi pevcem v Pesmi z íiapevi za cerkev in solo. Izdal A. kakor je enemu rudeča barva bolj všeč memo bele, Vavken, učitelj v Cerkljah na Gorenskem 1864. Pro-drugemu modra bolj kot rumena itd. Marsiktera pesem daja jih bukvar Giontini v Ljubljani. v i i • • i • t\ i • i • » i • i y _ ] _ pa se po pravém pevcu ali pravi pevki dobi veljavo. Dobili smo tudi za cerkveno in šolsko petje pesmi, Tudi ni vse eno, kdo da pesem posluša in jo potem kri- ki jih je izdal dobro znani g. Vavken. Podala sta mu tikuje: ali je poslušavec veselega srca, ali je čmeren itd., gospoda Belar in Smolej mnogo napevov in tako mu in ali se pesem prvikrat sliši ali večkrat itd. Vidi se tedaj iz vsega tega, da ni čuda, ako sodi ta o isti pesmi tako, uni drugači. Se vé, da pri tem ne mislimo na se- ali soli rabijo. kirice umetnosti, po kterih je pesem zložena, zakaj pomagala še k veči vrednosti tega delà, kterega pri pravnost bodo vsi radi priznali, ki take pesmi v cerkvi r •m 29G Iz Banata 30. avg. * Neizrečeno dobra letina je letos za pšenico tukaj ; lahko rečem, da samo v Banatu je bojo letos okoli 15 milijonov vagánov (mecnov) přidělali in prav lepe; le tišti véliki posestniki, ki imajo pšenico še zdaj na polji, bojo imeli slabeje zrno. Nikdar nikoli še nisem vidil tako rodovitne zemlje; vsak kmet pridela tukaj na oralu (johu) po 20 do 30 vagánov naj lepše fruge, vagán vaga od 88 do 91 funtov. S ceno pa Banačani niso nič kaj zadovoljni, pa imajo tudi prav, zakaj kupci je ne plačujejo letos čez 2 gold. 50 vagán, prejšnje leta pa so se trgali za-njo, ko je vagán veljal po 4 gold* 50 kr. do 5 gold. Ptuj na Staj. V. — Dné 19. in 20. avgusta bila je tukaj volitev občinskih odbornikov. Izvoljeni so bili kot odborniki gospodjej Kofler, Fiïrst, Vejnhart, Stra-fela, Srafl, Selinšek, Cistler,^Stary, Haas, Goriup, Ro-došek, Vošnjak, Herman, Cuček, Krause, Reiter in Križan; kot nadomestniki pa gospodje: Lerh, Fridrih, Bauer, Baumgartner, Zima, Bročko, Hoheker, Ekl in Tanda. Med odborniki šteje narodna stranka štiri ude. Iz Celja 4. sept. (Oznanilo čitavničino.) V nedeljo 18. septembra bo čitavnica celjska napravila v Mozirji ob 6. uri zvečer „besedo", h kteri se s tem uljudno vabijo Častiti udje čitavnic slovenskih in še posebno vrli gornje-savinski Slovenci. Ker že pevci v jutru doj-dejo, bodo pri slovesnem sv. opravilu ob 10. uri pope-vali Gr. Tribnikovo slovensko mašo. Odbor čitavnice celjske. V Sencjurji na Peščnjeku 3. kimovca. B. — Prej mite, drage „Novice" tudi iz našega kraja enkrat par vrstic. Ozimina in jarica nam je še precej dobro obrodila, posebno ker nam je prizanesla toča in drugo hudourje, ki je bilo letošnje poletje drugod tako pogo-stoma in je tudi okoli Celovca in v Celovcu napravilo veliko škode. TurŠica tudi dobro kaže, le proso je slabo pa zelje, ker ga slabo gleštajo. Krompir pa bo dober in tudi jeda (ajda, ali kakor tukaj pravijo: heda) v bolj vzvišenih krajih je lepo bela, na celovškem polji pa je že kaj zeló rudeckasta. Sená je bilo dosti, in kdor ga je bil pred sv. Petrom spravil, dobil ga je veliko in kaj lepega. Potem pa je bil križ ž njim, in marsikaj ga je splavalo po vodi, ostalo pa je vse rujavo in spri-deno. Tudi otava je bila velika in lepa in ker je bilo dozdaj še precej lepo vreme, so jo že večidel spravili. Detelje pa je bilo toliko, da malokdaj več. Tudi sadja bo še nekaj, kar ga bo. Ali žalibože! zapaziti je malo malo lepo napravljenih in ogleštanih vrtov. Eden spred druzega pravi, da zemlja ni sadunosnim drevesom ugodna (prav čudna beseda to!) — in tako ni v noben vrt nič kaj prijetno pogledati. In vendar bi se tudi s sadjem dobro izplačal, ker je mesto tako blizo, in se tudi čuje, da sèm ter tjè, kjer ga je kaj, ni tatinskih rok varno! Do murb imajo nekako več veselja, in vidi se jih mnogo posejanih kraj cestá in potov ; al kar se nas tiče, raji bi sadje vidili. Pa vsakemu svoje! — Prebivavci so tukaj skoraj do malega vsi Slovenci ; al Bog pomagaj njihovemu jeziku, ker ni slovenskih sol, in zatoraj jo tudi vsak po nemško bolje reže kot po slovensko, dasiravno se spet priznati mora, da je v tukajšnjem slovenskem jeziku mnogo dobrega in temeljito národnega, kar bom drugi pot pokazati se potrudil. *) — Unidan nas je ob-iskal dr. Toman přišedši z g. Einšpielerjem iz Belskih toplic in je potem najbrže potoval k gosp. Majarju v Zilsko dolino. Iz Ki 'anjskega. ^^ — Da ste Vi duhovni bratje na Stajarskem, kakor so nam „Novice pisale", rešeni —■i I II j___i - r ■ - , ,1,1 im *) Dobro nam doalo! — Za dobrega vrednika je težava. Y red. zlo okornih škornjic, Vam mi sobratje, duhovni ljubljanske škofije, iz srca privoščimo. Kar pa Vam privo-ščimo, tudi sebi želimo, in od modre previdnosti in znane pravednosti našega gg. knezoškofa pričakujemo. Tudi mi to želimo deloma zato, ker je naša mošnja kumerna, to obuvalo pa je drago, najvec pa ozir zdravja; saj skušnja uči, da, v primeri z drugimi ljudmi, duhovnov največ vredov in gnojnih ran na nogah ima, in zdravniki nam trdijo, da krivo tega je to, da se poleti noge v teh ,,topovih'- parijo in kuhaj o. *) Zatega del v mnozih duhovnih okrajnah niso nikdar v rabo prišle, v mnozih pa so bile pozneje odpravljene te nadležne škornjice , ktere bi se bolje imenovale „okor-nice." Ako bi se jih kdo ne hotel znebiti, naj bi jih nosil, kakor mu je drago, — al to želimo, da bi jim smeli slovó dati vsi drugi, kterim niso po volji; v svesti smo si, da jih bode na strani kmali za cei muzej. Iz okolice ljubljanske. ^Zastran dolenske ceste.) J. R. K. — Hvale vredno in res potrebno je bilo, da so se oči cestnega oskrbništva obrnile na to cesto. Ako ktera, je gotovo ta poprava živo potrebna. Dobili smo že lep most čez cesarski graben, torej se od glave sèm popravlja ; že se ravná in predeluje tudi strmi klanec pri treli križih blizo Smarje, kjer se je že prigodilo toliko nesreč; al ostaja nam še vedno grdi, nic manj nevarni Peščenjak pri Višnjigori, kjer si je že tudi marsikteri konj potolkel kolena. Sliši se in želeti je zavoljo občega prida, da se mislijo tudi tega ogniti, brž ko bo uni dodělán. Saj se^dá tudi lahko in lepo ogniti in vsaj tretjino pota med Smarjo in Višnjogoro prikraj-šati, toliko pa prehiteti. Ako priđeš do mitnice pod Višnjogoro po dolenski cesti, vidiš, kako se ti reva upera in kako nerada in le prisiljeno se zavije na Višnjogoro v mesto, ker bi raje šla naravnost čez plitvo vodico memo Mahorata pod farno cerkvo naravnost na baronov malen po solnčni strani, po golem rebri, proti Brezovemu čez brezovške inpeške senožeti nad zgornjimi Duplicami, memo zatiškega bajerja, kjer je že ene leta sèm lepa in od predstojnika ljubljanske okolice gospod Pajka dobro , toda le škoda, da na Ogib , namesti na zgornje Djiplice proti Peči in Višnjigori, izpeljana mala cesta od Smarje, težko in nejevoljno pričakuje. To ti je lega kakor nalašč za veliko cesto! Suha, vzdignjena in na solnčni strani in s šuto na stranéh. — Ako bi se po odkazanem navodu kako pičlo uro naproti prišlo ti mali cesti, ktera se dá z malimi stroški razširiti in zboljšati, dobimo namesti zdanje grde, lepo, ravno kakor belo platno potegnjeno novo véliko cesto brez vseh naglih ovinkov, prav toliko napeto , da se voda naglo oceja in cesta suha ostaja. Vso strmino lahko pregledaš iz zadnje vélike ceste, postavimo, od Sinterja ali Jurja, ako se ozreš na golo solnčnato rebro , ker ravno tam vidiš najvikšo piko vse strmine. Lepše in lože bo izpeljana od une na Medvedjaku. Konji^ pojdejo lahko zmiraj v trop, pol ure gotovo bliže iz Smarje v Višnjogoro, toliko pa urnejsi pot! Velikokrat je bil že ogle-dovan in tudi pohvaljen omenjeni návod **), al mislim, *) Da nogé odrenevé v takem nevkretnem oklepu, je ocividno; da pa se zadržuje tndi v njem naravno in potrebno h lap en je nóg, mora potrditi vsak zdravnik. Celó hudo pa je to poleti. Zato res je želeti, da bi nehalo to obuvalo , ktero — ako se ne motimo — izvira iz tistih časov, ko tudi vsa druga gospoda ni poznala dolzih hlaČ in je nosila enako obuvalo. Vred. **) Návod od návoditi (anfiihren) se mi zdi veliko boljaa in bolj razumljiva beseda za nemaki „plan" kakor nacrt od nacrtati. Govori se po Dolenskem. V ravno tem pomenu sem jo sliaal od prostega člověka o novi žužembržki cesti. — Tudi se mi zdi pravilniai Vi s j agora, to je, vikáa gora kakor vi a nj a, to je „Weichsel." Pis. (Ako je res, kar Valvazor piae III. stran 628., je neki ,,Weichselburgu ali „Weichselberg" zidal to mesto; po takem ne bode veljala „Yiajagora." Vred, 2 sebičnost in trdovratnost stare ceste noge Ako se zapusti pri Golobarj na cesta in se potegne nova čez Hrastj proti Stari vasi, bo lahko ta je spodnesla Sapu sedanja na Kozličevec cesta izgled drugim y in ljudje se bodo čudili slepoti, da smo se toliko časa tru Novicar iz domaćih in ptuj ih dežel. » Državni zbor na Dunaji se ima neki začeti o vseh Svetih. Pripoveduje se, da mu c. kr. ministerstvo misli predložiti prevdarek državnih stroškov in dohod- ďili in mučili čez nevarni in hudi Peščenjak Tudi za- kov za leto 1865. in volj ocitne varnosti se priporoča omenjeni návod. Kdo zalo, da bi 1866. ; al to ni verjetno ker bi ka- j to xxi y xvi ui rva po tem celo leto ne bilo zbora več, kteri ima ne ve, kako nevarna je sedanj cesta od Blata do Sve- vendar obilo obilo opravil, da se dovršijo potrebni za- tina? Kolikokrat so bili samotež ljudje pa tudi vozniki koni ustavni. Baron Bach v _ ze siloma napadeni, ker ni nobene hiše ne vasi v ome njeni dalj v ti dalji velikih vasi, in druge štiri do Smarje. Na vse strani se , zdaj poslanec avstrijski dne t. m. iz Rima na Dunaj. Dunajski časniki pripovedujejo, da ostane tù le pri rimski vladi, je přišel na omenjeni novi návod pa bi šla cesta po okolinostih ali jskozi tri ali memo treh kake tri tedne in da je přišel y da se zacno priprave tedaj priporoča omenjeni návod Iz Ljublj poslednjem listu smo povedali ? da za nekakošno prenaredbo konkordata, desetic je bilo konec julija meseca in 108.444 gold, med ljudrni; želeti bi bilo, da bi se Papirnatih mi lij. se za tudi v treh krajih kočevskega kantona se je po kozlih zanešena kuga zopet prikazala. Od tistihmal j Koče vj zbolela ta denar y na zadnje tako zamazan , da se roke vzeti boji, popolnoma odpravil. ga člověk v Kakor se sliši kter sopet priKazaia. wu usuimiai je mui v rv't™^w" v«^»»*!. — neki pristavi zunaj mesta) ena krava misli vlada pro daj an je to baka še bolj v proste je komisij z dvema druzima zdra roke dati tako Tudi /j kj Uivia J rv 1 vj J IWIUlOlJ ti jla u, v uuaui V4J. vima pobiti dala, ki ste bile z uno skupaj Cesti (Winkel) med Starim Logom in Starim Bregom je poginul en junec za kugo. Brž 28. avgusta je po Plača c. kr. voj aš kih ča s tni ko v ali viših ia nižih , da vsak trgovec (kupee) utegne pravico dobiti, da tobak prodaja; al prodajavcem se neki ne bojo več tolikšni procenti dovolili, kakor dozdaj. — zahtevanj c. deželno vlade tukajšnje c. vise vo- oficirjev, ki so v službi, znasa jaško poveljstvo poslalo 60 vojakov z enim oficirjem v — onih pa, ki so v pokoji, u^u . mujjuuuv. — ±xiv<*-ški časniki donašajo novico, da preuzvišeni škof Stros- nad okoli 15 milijonov gold. y milijonov. Hrva- KoČevje, zapreti. vlada v Istri da čuj ej o nad vasmi, ki se po postavi aJ Pa tudi iz Trsta je ondašnja c. kr. deželna majer misli z dr. Rački-em, šolskim nadzirateljem dan t. m t. m. glas dala v Ljubljano, da v Uepiču *oueo tega meseca poiovau v xum, zato, aa prikazala kuga, po kteri je takrat že po- od sv. oceta blagoslov za slavensko bogoslužje. da Cep konec tega meseca potovati v Rim, ? zato se da bi prejel y _ Treba tedaj, da se na vso moč bra Po cepalo 14 goved nimo pošasti, ker ne vemo, kam povsod se kuženih kozlih zatepla kuga; zato je najnovejših pismih je na Mar s ke m v Přizivozu se pri kazala goveja kuga. Po mislih c. kr. policijskega dež ministerstva so se sicer politične razmere v Galicii na vlada začasno prepovedala živinske sejme po vsi deželi. -- ^ ov. u^uu^iaii, Kakor današnji „oglasnik" oklicuje , tedaj tudi na v kterem je ta dežela že več časa, mogel ođpraviti ali zeló bolje obrnile, vendar v se niso take, da bi se obsedni stan prihodnji ljubljanski sejm ne sme goveja živina in y drob pnti konj v v in presici so pripusceni Danes (v sredo) popoldne je mestni zbor avnavale se bodo zraven tega, kar bode naznanil in bodo odborniki morebiti mnogovrstne reci: o napravi ceste na grad Ob- gospod župan prašali, v ocitni zlajšati. — Druga glavna skupščina „Matice" v Slovakii ki je bila nedavno v St. Martinu pod predsedništvom preuzvišenega škofa bistriškega gosp. Stepana Moysesa, Je kakor „Domobran" piše izvolila za častne ude: Kukuljeviča izmed Hrvatov, vladika Gruiča izmed Srbov, škofa Gaganca izmed Rusinov, dr. Miklošica in Ijenih pasjih markah y prošnji posestnikov zgub- Ilovci ^r. Bleiweisa izmed Slovencev, Palackega izmed Cehov ljubljanskega močvirja, da bi se jim košnja v najém dala, — o tistih 100 gold., ki jih mestna kasa dajè i protestantiški šoli stanovanj ; o novem pohištvu županovega o remuneracu teli dr. Beka izmed Moravanov. — Razprave v dunajském zboru o šlesvik-holštajnskih in danskih raz-merah lezejo prav po polževo naprej, danska vlada pa da na realki zato celó namerava rakovo pot; sliši se namreč y • 1 « 1 « m m m m m m ker učijo učence v rokodelski nedeljski šoli in še več druzih stvari, ki jih bo predlagal denarstveni in stavbini odsek. Tudi skrivna se ne daj sej bo za očitno obravnavati posebne zadeve y UMIUVIMYOI IWttVïy \j \j j OllOi O O AJ. da posebno v ces. knjigarnici nabira gradiva za obširnej povést naše literature. (Za slovens ko-nemški slovár kaj.) „Klagenfurter pruski vladi nasprotne njenih dežel ne prisvojila. Velik hrup je zavoljo vsega nemških časnikih, ker so vse te stvari tako zamotane in nejasne, da še nobena vlada ne vé, tega zdaj po Zeitung" je unidan v popisu pri kteri y kakor hol pojed pri vseh shodih, tudi ni y owiuio , rekši med drugim — — „mm emem xeiiei -------—------ — ----- --------------------- . .. O d uf tender Bergschole (dem Lieblingsgerichte der dÇlu sveta Pa sta cesar Napoleonem kralj italijanski "N?«.u tl^t a IX. 4.«i,_____,__u ~ j „ : __x ~ i__ V i W t n r "Rmarmpl n n i h n 1 i na irlasn. Oasniki raznašaio DO pri čem da je in kakošen bo konec vseh teh važnih tržiške pevske svečanosti, zadev. Ker pa najbolj pruski minister Bismark in av- bilo brez slo- sirijski minister Rechberg te razprave v svojih rokah imata, ni čuda, da na vsaki strani političnih časnikov zadevaš na imeni teh dveh ministrov. — Na drugem b r ž ó 1 e (pražole) imenovala „B erg und einem Teller Neumarktler)." Po takem utegnemo kadaj še našo sollen žanke ko prekrst sie brati haben Viktor Emanuel najbolj na glasu. Časniki raznašajo po svetu, da se franeozka in turínská vlada čedalje bolj v „Bergschank cc )ergsenaui£." „Nein : sie » » y ov> -----— -----------j - ~ naših bržol in naše br- sprijaznujete, in z dovoljenjem Napoleonovem utegne sie nicht nam je pisal neki mož stare korenine iz Tržiča — da bi jih šušmarili v sehank !" poroka biti kraljevića italijanskega Hum- yy Bergschole cc m yy Berg vendar berta z princesnjo Muratovo. Ta zakon kncijo čas- niki angležki — pa bi pomenil vojsko Dunaju in Rimu. Pa saj je krik in besední hrup zdaj edino, kar imajo Angleži opraviti, ko so v druzih političnih zadevah Dnami zapisnik Matičini. čisto^ na strani ostali. — Ruska vlada se skazuje prenesek iz 31. lista „Novic"....... 5399 gold. 96 kr Poljcem Čedalje milostnejša; zato na Poljskem vsaki Gospod grof Barbo Jožef, grajaak v Rakovniku dan raste stranka, ki se želi zediniti s Rusijo; najno- v obligacii ..........ioo ,, „ vejše sporočilo deželnega poglavarja Bergá do cara » to^ek*0™' fajmoSter v Slavini za letni ruskega se sklepa s temi-le besedami: „Dežela je po- « tl. *******..........1ň! " " » i • v • i i i i« i • • oveui gubpuu ......... 1UU ,, - polnoma mirna; cas je přisel, da narod poljski prejme Gospod dr. Andrej Vojska........ io one blagre, ktere je Vaše veličanstvo mu obljubilo „ Matevž Moćnik, učitelj v Kamniku, za " tadaj dati, kadar se povrne red v deželi." — Knez letni donesek . . . ....... 2 „ n crnogorski je 2. dne t. m. s konja padel in se hudo » TevJke*** Kočevar, ravnatelj čitavnice poškodoval. — Narodna skupščina srbska (državni ^ France Kapustrgove'v Ceiji * îo " zbor) se je v Belemgradu začela 28. u. m. Knez je giavna čitavnica celjska......... io '' " odprl skupščino z ogovorom, v kterem najpred pravi, Svetli knez in veliki škof goriski gg. dr. Andrej kako milo mu je, da more slišati zastopnike naroda ; Gollmajer...........100 „ „ potem se spominja teških časov, ki jih je prestala Sr- Gospod Jožef Slakar po gosp. J. Macáku . . 5 „ — „ • j • v i i • x „ ' „ Andrei Bratkovic na Stajarskem ... 10 _ bija m pravi, da ni se popolnoma spolnjeno cesar ji je » šimenJ 0set? trogoyec štajarskem . 10 » obljubila turska vlada, da pa je narejeno, da se spol- ?? Sventner Lavoslav, trgovec na Štaj. . io " " nejo vse naše prava; dalje našteva, kar je vlada storila „ Sentak Franc, posestnik na Stajarskem io " za zboljšanje materialnega in duševnega stana, in ob- » Sauperl Dragotin, kaplan na Vranskem ljubuje neprenehoma skrbeti za blagor narodni; ko še pl "^M^hael^a Šta*" î 1 tni ď " k 2 " ~~ " omiluje prekucijno početje sovražne mu stranke, sklene » a^dTsnik Luka^ „ ** ®m°"ese \ » ~ » govor s tem, da pravi: „spolnujmo vsi svoje dolžnosti Lopan Jakob „ „ „ 2 " - Z tako, da moremo, kadar pride čas, višemu sodniku dati „ Zupančič Davorin „ ,, „ 2 dober račun. Naj Bog blagoslovi Srbijo in naj vam je „ Vrlič France, kaplan v Lembahu . . 50 „ „ srečno delo vaše!" Sèm ter tjè seje med govorom oglasil » dr. Vogňn Lovro, kanonik v Mariboru 50 „ - „ i -i li* 1 V tm. . 0 -i „ dr. Srebre Gvido v Mariboru .... 3 — KaK nezaaovoijen poslanec, vendar so Dili pri množin ^ Tutek 0roslav? dekan pri sv. Lenartu v pnlikah dobro ízdelanega govora živio-klici tako živahni, giov> Goňcah......... 10 da je mogel knez zadovoljen zapustiti zbornico. — „ Šrol France.......... 10 „ — r Cesar me hi kan ski je poslal svojega poročnika itali- » Knez Slavoljub •........ 10 „ „ janski vladi V Turin. Ko se je poslanec představil » Debevec France, posestnik v Ljubljani li» v 1. .i j j • f. , i. . za letni douesek........ 2 — aiJli; iT Je. ?eljT° 1naznanl1^ da > se prijateljstvo Jugovic Leopold> posestnik v Stražišu, med Mehikanci in Italijani, ki so edinega (romanskega je že lani darovanim 3 cekinom po 40 po Španjolskem) rodů, čedalje bolj vtrdilo, ker tudi franko v dodal se v goto vem denarji . . 46 „ vladi njuni stojite na národni volji, ktera je podlaga » Wiest Viktor, c.Jk. finaneni koncipist v vsaki svobodni deželi. Kralj je zaupanje razodel , da Reichenbergu na Českem za letni donesek 2 „ „ tit ...... . , J k, -, A J v,. i 1 „. Lesar Anton, proiesor c. kr. vise realke cesar Maksimilijan, kterega ze davno spoštuje, bode ijubijanske .......... 10 „ - „ osrečil svoje podložne. Ce so besede poslancové, ki jih siedeči H o lož ani so pristopili kot ustanovniki: je izgovoril V imenu svojega cesarja in V kterih tako Gospod Weixl Ivan, dekan pri sv. Barbari . . 10 ,, — n očitno povdarja národno pravilo , osupnile marsiktero » Stranjščak Davorin, župnik na Zavrći . 10 „ — „ stran, se ne sme prezreti to, da je cesar bil izvoljen » Trampu S Ivan kaplan na z avr ci . . 10 „ - „ 7 j i'i i rr , j i r „ Mhnaric Jozef, župnik v Leskovci . . 10 ,, — po narodu mehlkanskem. - Kakor se slisi, delà fran- » Arnus France, kaplan v Leskovci . . 10 " - cozka vlada vse priprave, da vsa njena armada za- Kancléř Pavel, župnik pri sv. Trojici . 10 „ — „ pusti Mehiko meseca oktobra. — Za delavni ženski „ Petanjek Lavoslav, kaplan pri sv. Trojici 10 „ — „ spol bode zanimiva nova iznajdba Amerikanca Dal- „ Hrtis Benedikt, kaplan pri sv. Trojici . 10 „ — „ tona; iznajdel je namreč novo mašino, s ktero » Svajgar Gabriel, kaplan na Vidmu 10 „ - „ il 1.1 '/.»i ii\ í^i.* f^L ' 1 î» Reisinffer France, trgovec in posestnik se kakor s pletenkami (stncknadel) plesti (štrikati) " v Dobravi . .......... 10 —■ more. V enem tednu se more z dvěma takima pleti- v Vučnik France, vzorni učitelj pri sv! " loma izplesti do 400 tucatov kratkih nogovic. Cena taki Barbari ........... 10 „ — n mašini je 300 gold. — Vreme letošnjega leta je tako » Lajh JožefKorbinijan, bogoslovec v Ad- nenavadno, da so se celó vremenski preroki sprli med . • • * ; • •v\. • : 10 » ^ i . rn i • v, . , . ci 1 .. 1 1 r i.n 1 1 Kaicev Bozidar, duhovni pomoćnik pri seboj. Tako je stajarski „Schockelprofet" se skavsal » gv< Barbari i0 „ — „ s Nikolsburškim dr. Skofkom ter pravi, da bode ta mesec vreme lepše kakor ga Skofka prerokuje, kteri » Divjak Josip mlajši v slov. Goricah . 10 „ — „ -, , r ixi 1 l i • 1 «i Adrensek Bemgnus v slov. Goricah . . 2 ,, — ,, pravi, da ta mesec bo tako moker kakor je bil po- " prejšnji. Med 9., 12. in 15. septembrom (kimovcem) Skupaj 6143 gold. 96 kr. obeta dostí vetra, med 14. in 19. pa tudi večkrat grom Opazka. V poslednjem denarnem zapisniku 31. listu „Novic" in blisk ali saj nestanovitno vreme , 22. dné vetrovno namesti gosp. Ferdinand Remschmidt z 2 gold, beri in deževno, 25. tudi tako, 27. do 29. vetrovno in na- gosp- Jože Semlič. zadnje deževno, med 15. in 22. več oblačnih in mrzlih V Ljubljani 6. septembra 1864. Dr. Jer. Zupanec. noči. Po takem se ne kaže vinu ugodno vreme. ~~ ; ™ ~ : " Kursi na Dunaji o. septembra. V : ~ 5 % metaliki 70 fl. 90 kr. Ažijo srebra 13 fl. 65 kr. Narodno posojilo 79 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 45 kr. . . v Ljubljani 5. septembra 1864. Loterijlie Srećke: Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 9. — y nra(jcu 1 4 fl 11 1 fift banaske 5 fl. 3. — tursice 3 fl. 30. — soršic«? 3 fl. 12. — 4 > 31. avgusta 1864: V' 49# t J rez 2 fl. 80. — ječmena 3 fl. 2. — prosa 3 fl. 5. — ajde 3 fl. na Dunaji J - DD. a. 14- 10. — oves 2 fl. 27. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 14. septembra. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BláZDÍ6 v Ljubljani.