51. štev.
V Kranju, dne 23. decembra 1905.
VI. leto.
GORENJEC
: Političen in gospodarskj list :
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravnistvo se nahaja v hisi it 105 nasproti zupne leta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravni.štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe braz istodobne v pošiljat ve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se   II   oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust.     ' naj se izvolijo franMrati. — Rokopisi se ne vračajo,
tu.....JV^^^uf^^^^ll)J^l^^_^"^Ll^*• u tli * i/Tii^fb* u 'uTo^nii* ii * j*rr*"ru*"u -* \f\i ~ iti - *>j * i/Vj**rrti-"tr'      "* iy •n *■ i/*> •^tu^V" iT. "~ Ti *Tr*nfV~~~>r*"¥~*y*rJ^*Tr*"~*^
nahaja, in ta mu odgovori: «Doma si, a zreš čudež vesoljnega sveta. Ona nebeška iskca, oni ogenj iz nebes, bilo je Božje dete samo, ki je prišlo na to revno zemljo doli; ono veličastno drevo bilo je krščanstvo, in rosa iz njegovih cvetov bila je ljubezen^ ona božanska ljubezen, ki pozna povsod le bratstvo in vidi povsod le lepo! In v katerokoli srce je padel le jeden sam onih cvetov, ono ne more drugače nego ljubiti in ne pozna razlike niti stanov niti rodov. Sinova ledene Grenlandije in vročo arabske puščave moreta v ljubezni postati sorodna brata najplemeni-tejšemu Evropejcu. A povem ti — prišel je satan in raztrosil po svetu cvetove s svojega drevesa, ki so docela podobni onim nebeškim, a delujejo naravnost nasprotno le tem. V srcih, kamor so padli, rodi se bleda zavist, ki oslepi človeka za vse lepo — in ne pozna druzega čutstva nego srd in sovraštvo. Edina zavist ima moč, da dvigne brata zoper brata; ona je kriva morja solz in krvi, ki se je že prelila. Ona more uničiti mogočne države in male narode. Glej drugo podobo I Sanjač se ozre in spozna svojo ljubljeno slovensko domovino. Razjoče se, kc gleda mili svoj narod, ki ječi in se stresa v boju, ki ga je zanesla na slovenske poljane bleda zavist onih nesrečnih rojakov, kojim ni oplemenitila src rosa ljubezni, temveč jih je zastrupil satan s svojimi peklenskimi cvetovi. «Oj, nesrečni moj narod!» tako toži gledalec, «še se ti poznajo krvavi sledovi komaj prestanega tisočletnega robstva — a že zopet
ti grozi novo strašnejše od prejšnjega; kedaj te ublaži in osvobodi bratska ljubezen?t Ni-li ljubezen tudi zate? Kedaj si zagrešil toliko, kolikor moraš trpeti. Tužen je pogled na tvojo nesrečno usodo!* Tako toži in vpraša neznanca: <Kedaj li bode rešen moj rod?» Le-ta mu odgovori z glasom, polnim resnobe:. cTu imaš cvet z onega nebeškega drevesa. Ponesi ga domov, razmnožil se bode in kadar bode c ve tel po jeden v vsakem srcu — rešen bode slovenski narod! Reši Vns edino bratovska ljubezen!!*
Zdrami se starček. Mogočno done po hramu božjem veličastni akordi orgel in razlega se ob zvonenju vseh zvonov po cerkvi: «51«va Bogu na višava Ii in mir ljudem, ki so dobrega srca !>
Goreče vzdihne starček; iz koprnečega srca se mu izvije molitev k Božjemu detetu: <Reši nas, Kralj nebeški! Pošlji nam vnovič svojo ljubezen, da se nastani v sleharni slovenski koči in palači, da postane Slovenec Slovencu, veljak siromaku b:rat!»
Kedaj bode uslišana starčiova molitev ?!
Boj za jeseniško občino.
Cenjenim čitateljem so gotovo še v spominu občinske volitve, ki so se vršile pred tremi leti na Jesenicah. C. kr. nemškonacijo-nalni železniški inženirji so izdali parolo, da občina mora postati nemška, tovarniški ravnatelj Lukman s svojimi uslužbenci je napel vse sile, da bi iztrgal občino iz slovenskih.
Božič.
' Bilo je na sveti večer. Miloglasno zvo-nenje še je razlegalo čez zimsko pokrajino, vabeč pobožno ljudstvo v božji hram. V gostih trumah jo hitelo mlado in staro v cerkev, da se tam raduje ob spominu na rojstvo Iz-veličarjevo. Prišel je ob palici tudi častitljiv starček z obrazom plemenitega izraza, odsevajočim milobe in ljubezni. Vtopi se v resne misli, oziraje se v preteklo dobo. Vonj kadila ga omami, budnost ga objame in zaspi. Sanja čudne sanje, gleda prečudne podobe: Z neba doli pade sredi mrtve puščave blesteča iskra, svetlejša od milijonov zvezd, žarnejša od zlatega solnca, milejša od srebrne lune. In ta iskra se izpremeni v plodno seme, iz katerega hipoma izraste drevo, mogočnejše in veličaslnejše od ceder libanonskih in palm egipčanskih, ter obsenči celi svet. Posuto je s cvetjem neznane krasote, iz katerega rosi čudotvorna rosa, hladilna in kro-pilna in polna vonjavo in sladu, kakoršnega niso p"?nali niti bogovi olimpski. In kdor se je iste napil, pozabil je bolečine; bil je slep za vse nelepo in videl vse v največjej bo-žanskej krasoti. Tem cvetom je bila podeljena čudesna moč, da niso mogli zveneti niti pod pekočimi žarki solnčnega juga, niti pozebsti pod studenim dihom ledenega severa; bili so večni, in kamorkoli je bil zanesen jeden sam, razmnožil se je v tisoč novih, jednakih onemu. Začuden vpraša častitljivega starčka, stoječega poleg njega, kje da se pač
PODLISTEK.
Božični večer.
Samotna kajža, pokrita s snežno odejo. Lesene stene so ponekod že razpokane, da mrzla burja piše v uborno sobico, kjer sedi pri napol razpadli peči stara kmetska ženica s sivimi lasmi in bledim, od skrbi in težav zgrbančenim obrazom, prebirajoč v otrplih rokah svoj molek. Tuintam se ji izvije globok Vzdih. Na mizi, razjedeni od črvov, sloji le-Sčerba, ki komaj vidnim svitom razsvetljuje siromašne prostore v sobi.
«Pa je rekel, da pride danes,* izprego-vori komaj slišno ženica in debela solza ji kane po velem obrazu. Ni ga; njenega edinca, njenega Tončka! Danes je sveti večer, povsod ga obhajajo slovesno, povsod se vesele rojstva Zveličarjevega, le uboga ženica v
samotni koči prezeba pri mrzli peči. Nihče se je ne spominja, nihče ne misli nanjo v njenem uboštvu in njeni zapuščenosti. Re-vica ima sina, ki je študiral, veliko študiral, tako da je šla zadnja kravica iz hleva, da je šla tudi lična hišica na boben, samo da je mogel študirati ljubljeni Tonček. V Ljubljano je hodil v šolo dolgih osem let, potem pa — ženica si obriše zopet solzne oči — ni hotel materi storiti dobro in postati «gospod», šel je v tuji svet na Dunaj. Od tistega časa je minilo šest let, pa se ni več oglasil do; ia. In vendar bi ga tako rada videla, tako ljubeče pobožala. «Moj Tončekj saj nisem več huda nate, samo da si prišel! Pa pri meni moraš ostati, se bova že preživela na kak način. Pa saj je zadnjič pisal, da bo piišcl,
pa ga le ni----.»
Opoldne je pošla zadnja moka, zabele že več dni ni, pomoči od nikoder, bolezen v hiši! Obupen sveti večer!
Osti a sapa brije zunaj, sneg naletava, skozi razpoke uhaja mraz v uborno kočo, kjer sedi zapuščena mati.
V cerkvenem stolpu se oglasi veliki zvon, ki vabi k polnočnici. Bolna ženica ne more iti v cerkev, postarala se je, in noge jo nič prav več ne nosijo. Bom pa doma molila za svojega umrlega moža, pa za svojega Tončka, da bi ne pozabil name, da bi se mu kaj hudega ne pripetilo v tujem mestu. Po svetu so hudobni ljudje, moj Tonček je pa tako dober, da vsakemu vse zaupa. Moj Tonček! ....
Hreščeče zaškripljejo vezna vrata, nekdo si briše sneg od svojih - čevljev. <Kar noter netila
Mamica se vzdrami iz svojih spominov; hišna vrata se odpro in že objame staro ženico mlad, visok gospod v črni elegantni obleki. «Tonček,» se izvije materi iz grla, polom jo pa premaga silen jok.
pazniki. Zabukovec naj si nikar ne domišlja, da gredo v boj rndi njega. In Pongrac, la kameleon, ki je pred tremi leti osorej tako napadal župnika v «Narodu» kakor sedaj sedanji odbor v »Slovencu«, ker mu tako veleva gospodar Lukrnan, ta je tudi Zabukovčev oproda.
In kdo naj pride mesto sedanjih < liberalcev* v odbor? Zabukovec hoče takle imenik: V prvem razredu imajo večino tovarna z nemškimi častnimi občani, v drugem razredu sme voliti samo stavbena tvrdka Groß & Comp, ter tvrdka Madile, v tretjem razredu pa imajo večino od tovarne odvisni delavci, izmed katerih je mnogo hišnih posestnikov. Zabukovec se bori za to, da prodere v I. razredu Lukrnan s svojimi kandidati — nemškimi liberalci, v drugem razredu dve tuji tvrdki, ena z ogrsko-židovskim, druga z virtemberšk> protestant; kim vodstvom, v treljem razredu pa od tovarne odvisni delavci. Ali bosta tuji tvrdki, ki pa v par mesecih sploh izgineta z Jesenic, volili slovenske klerikalce! Za Boga ne, zvezani sta z Lukmanom, ki mu hočeta pripomoči do nemške nadvlade na Jesenicah, sedaj še, ko mrgoli tujcev v občini. V treh letih bi to ne šlo več. Zabukovec hoče nemško-liberalno večino t občinskem odbora, zrno da bi vrgel sedanji sovraženi odbor in zadostil svoji užaljeni častiželjnosti.
Najvažnejša slovenska obči na na Gorenjskem je v veliki nevarnosti! Ako padejo Jesenice, pade vsa zgornja dolina, saj se že v Mojstrani pojavljajo čudne stvari, pade tudi ključ do Koroške! Ali ni dovolj, da smo Belopeč kar tako čez noč izgubili za slovenstvo? Ob dvanajsti uri pošiljamo na vsa rodoljubna srca in iz skrbi za bodočnost slovenskega naroda izvirajoči apel:
Reiino Jesenice!
Prvi razred bo naš, če store tudi častni občani druge slovenske stranke svojo narodno dolžnost in ne volijo Lukrnan - Zabukovčevih kandidatov. Gospoda Pogačnik in Šinkovec, vaju smatramo za toliko narodna, da volita tudi narodno! Vedita, da vaju je volil sedanji slovenski odbor. V drugem razredu naj
volijo Slovenci složno in občinski odbor ostane v slovenskih rokah, saj bi bila največja neposlavnost, če bi v drugem razredu z 10 odborniki, oziroma namestnik izbila le 2 volilca. Zakon se mora pravično interpretirati tako, da mora število /olilcev biti dvakrat večje nego število odbornikov tudi v II. razredu. Da bi radi omejenega Zabukovca, ker zlorablja svrjo cerkveno veljavo, morala nastati na Gorenjskem prava narodna katastrofa, tega ne more zagovarjali slovenska ljudska stranka, če ni priimek «slovenska* le prazen nakit za nerazsodno maso! Če padejo Jesenice, ne dobimo jih več nazaj, ker moramo upoštevali, da ne bodo samo Nemci znali zvito varovati svoje posesti, da jih bo pri tem tudi ščitila vedno za nemštvo vneta vlada.
Če se pa kljub temu zgodi katastrofa, potem vedi, narod slovenski, kaj ti je storili z izdajicami. Potem pljuni vsak, bodisi mlad bodisi star, pred izdajico, slovenskim župnikom Zabukovcem, in matere naj nauče svoje otroke, da za osebe, ki iz osebne užaljene častiželjnosti pripravljajo narodu propad, velja le krepki fej, fojl
Kranj v prihodnjosti.
Rubikon je prekoračen! Tako in enako so vzkliknili vsi tisti, ki so se zavzemali za vodovodno vprašanje našega mesta, ko je došia novica, da je dobil projekt za ko-kriški vodovod sankcijo t deželnem zboru. Za nami so burna dokazovanja o vrednesti projektov te ali one strani, pomirjajo se na-aprotstva, — in mi nimamo vzroka, ozirati se na to minulost s sovražnimi pogledi. Nasprotno! Vemo, da pii tako važnih stvareh nikdar ne manjka takih scen in da je pri takih stvareh opozicija celo potrebna, ali ta mora biti seveda vredna inicijativne ideje. — V upanju, da pri izvršitvi tega projekta ne bo zaprek, vsiljujejo se nam misli, kaj se je pridobilo pravzaprav s tem velevažnim korakom in kako lice more dobiti sedaj nase mesto.
Neovržna resnica je, da je brez dobre in zdrave pitne vode, ki je dobiti brez težkoč, raz vitek vsakega mesta nemogoč.  To naj
rok, toda neomahljivost in sloga slovenskih volilcev je preprečila ta naklep — Jesenice so ostale slovenske.
Zopet smo pred občinskimi volitvami na Jesenicah. Volilni imenik je že razgrnjen in v januarju se bo bil obupen boj na obeh straneh. Razmere so se pa zadnja tri leta bistveno izpremenile. Poprejšnji župnik Šinkovec, ki je imel mnogo zaslug za zadnjo slovensko zmago, je odšel z Jesenic. Mi smo s strankarskega stališča večkrat morali napadati Šinkovca, očitali smo mu več stvari, toda kot slovenskega narodnjaka smo ga spoštovali. Se so nam dobro v spominu njegove moške besede, ki jih je izrekel pred zadnjimi občinskimi volitvami: Rajši s Tavčarjem, nego s Švegljem. Na Šinkov-čevo mesto je prišel Tomaž Zabukovec, mož občudovanja vredne nevedno?'i in neverjetne zlobnosli. S svojim nerodnim ravnanjem si je odtujil najboljše in najve-ljavnejše jeseniške može, ki so bili odločni pristaši prejšnjega župnika, tako da nima v tedanjem po kompromisu meo liberalno in klerikalno stranko voljenim občinskem odboru ne enega zvestega pristaša več. In vendar so mu pred meseci radi narodnosti zastopniki slovenske napredne stranke ponudili roko v spravo, toda Zabukovec jo je odklonil. Zvezal se je že preje z Nemci.
In sedaj grmi dannadan po klerikalnem časopisju in na prižnici, da liberalizem hoče pogoltniti Jesenice, da je občino treba iztrgati iz liberalnih rok, ker liberalci hočejo ljudstvu vzeti vero, da se je treba otresti liberalne strahovlade.
Ali je ta klic odjek duševne inferijor-nosti, ali pa uprav peklenske zlobnosti?
S kom pa hoče Zabukovec uničiti liberalce? Z liberalci samimi! Njega glavni pomočnik, bolje njegov vodja, je nemški liberalec, zviti Lukrnan, z vso uradniško gardo, ki obstoji izključno iz nemških, večinoma protestantskih liberalcev. Slovenski tovarniški uradniki se boja ne udeležujejo. Tovarniški pazniki so iz Prusije pri-vandrani liberalci — ti vpijejo sedanjemu slovenskemu občinskemu odboru «fej»! Zabukovec jim intonira. Zaslepljeni delavci pač morajo iti za svojim ravnateljem in svojimi
•Mati, vseh skrbi je konec, dobil sem lepo službo, postal sem gospod in Vas vzamem k sebi,* samo te besede izpregovori sin, potem pa ukaže vaškemu selu, ki je prinesel njegove darove, da jih razloži na rvzo, »Tole, vse tole za vas, moja mati!» Zvon vnovič zazvoni, materi, prej tako zapuščeni pa solze vtripljejo veselja. Kako je srečna na ta sveti večer!
Ne more se nagledati svujega dobrega in lepega Tončka.
Krževov Tine.
Prvič na vas.
Spisal fr. K.
Brenkov Jernej je stal za zidom in tis-čal roki v žepe, kakor bi zmrzovalo. Premišljeval je nekaj, a sam ni vedel kaj. Gledal je tja gor na obronek k sosedu, oziral se na vezna vrata, stopal korak naprej in zopet nazRj, vedel se kakor človek, ki želi nekaj, toda sam ne ve česa. — Bal se je očeta, pa ni vedel zakaj. Imel je slabo vest, pa tudi ni vedel zakaj. —
Služil sem pri Brenkovih za hlapca. Prišel sem služit za pastirja in navadil sem se hiše. Niso me gonili proč in lahko smo izhajali, dasiravno so imeli tri domače fante. Z najstarejšim, Jernejem, sva bila najboljša prijatelja in oba ene starosti. Ko ga je srce že precej bolelo, zaupal mi je skrivnosti. Začel je tako-le:
— Janez, ali je tebe kaj strah?
— Zakaj bi me bilo strah? Kakšen pa je strah?
— Janez, pri Soršku je lani strašilo. Kako?
— Tako-le! Temno je bilo in že pozno ponoči, menda o polnoči. Vezna vrata so se sama od sebe odprla, v skladnici pred hišo je zaropotalo, polena so letela. Velika postava, zgoraj bela, spodaj črna, je letala po zraku, le včasih se je malo dotaknila zemlje. Slišalo se je tako, kakor bi kdo tekel obut na eno nogo. Kar naenkrat se je zabliskalo, zagrmelo, počilo in vsa prikazen je izginila.
— Kdo ti je to pravil?
— Fantje, ki so bili na vasi---
Ali bi ti šel na vas?
— Sel bi, samo ko bi strašilo? Morebiti pa ne bo —--
— Veš, Janez, jaz pa mislim drugače. Pri Soršku je strašilo, midva pa greva k Žiro v niku, da tam ne bo.
— Zakaj po ravno k Zirovniku? Obledel je Jernej za trenutek; kmalu pa
mu je zalila kri obraz---
— No, potegaja, kje pa stojita? Janez, Jernej, brž, brž, gremo na njivo. No, kje pa sta, potegaja, brž--
Najinega pogovora je bilo konec in prav je bilo tako.
Ko smo povečerjali in odmolili rožni venec, pravijo oče: Le brž v svisli, pa angelu varhu molita, da se bosta lažje zbudila, jutri bo treba zgodaj vstati, gremo v seno-žet. — Tiho vzameva vsak svojo klofeto, v veži se napijeva iz škafa in korca ter greva proti svislim. Kar me dregne Jernej v hrbet: Janez, pojdiva na vas!
— Kam?
— K Zirovniku I
— Po kaj in zakaj raVno k Zirovniku ?
1. priloga »Gorenjcu" št. 51 iz 1.1905.
snago in dovolj svežega zraka, je siromašen nazadnjak. Ncumljivo je, d* se je mogoče protiviti takim napravam, ali ver.dar smo prepričani, da se to zgodi v obilni meri. Sedanji ljudskošolski prostori ne zadostujejo več, ker so skoro vsi pretesni in deloma vlažni. Ubogi učitelji, ki morajo presedati cele dneve v takih «vonjačih», prašnih ali vlažnih prostorih, — dvakrat pa ubogi otroci, akoravno se toliko ne zavedajo tacih dobrot. Upajmo, da se odpomore tudi tej potrebi.
Bliža se čas, ko se ima graditi nov most čez Savo. Ravnotako ne bo dolgo, ko bodo pričeli z železniško progo Kranj-Tržič. Promet pod mestom bo teda; živahnejši, in treba bo imeti odprte oči, da ostane dotični denar doma. Dobro bi bilo, ako bi mestna občina storila potrebne korake, da se kolodvor na kranjski postaji razSiri, še bolje pa, Če se prestavi k državni cesti. Take tesne prostore ima na nemškem ozemlju vsaka postajira.
Vse navedeno se tiče deloma zdravstvenih, deloma gospodarskih potreb. Ne smemo pa prezreti tretje potrebe, ki prvi dve najlepše izpolnuje in ki je njih krona. In ta potreba je udobno zbirališče in zabavišče. To naj bi bil nokak društveni dom v modernem smislu. Vsakdo čuti potrebo, da nam manjka prostora, ki bi nam bil drugi dom, družabno zbirališče, kjer bi se razmotrivala dnevna vprašanja, kjor bi se prirejali koncerti, pr 'stave i. t. d. Najbližje stoji človeku pač njegov lastni dom, kjer biva njegova rodbina. Ali človek ne sme pozabiti, da je tudi oni, ki je najbolj prost, kolikorkoli odvisen od svojih someščanov. Poleg lega pa je potrebno, da se po dnevnem naporu oddahnemo. Le tako nam je mogoče vztrajati v zdravju in dobri volji. Kakšne so pa razmere pri nas, je pač škoda besedi in papirja. Ni čuda, da se vidijo v našem mestu ponajveč ljudje pretirano-resnih ali pa ironičnih obrazov. Je pač mnogo kriv oholi separatizem, ki ima tako trhlo podstavo, ki živi v mislih, da se ne sme med ljudstvo, češ, da se v tem ponižuje in ki ima mnenje talmi-aristokracije, da obstoji njega velikost le v tem, ako so drugi majhni. Dokler prevladuje tako mnenje, potem seveda bi tudi društveni dom nič ne
pomagal, in vsakdo bi bil vreden pomilovanja, ako bi gledal mirno, kako cvete žito take gospode. Vse mesto čuti ta neprijetni pritisek in komaj Čaka, da bo moglo krepko zasopsti.  Pojdite med ljudstvo in poslušajte t
Za take naprave pa je potreba denarja in zopet denarja. V prvi vrsti bi bila pač poklicana mestna hranilnica, da preskrbi denar. Radovljičani so n. pr. v tem ozira spredaj.  Kakšen b< zopet tu izgovor P
Prav dobro se zavedajo, da izvršiti vse to, ni lahko delo. Ali tu tclcejo po obrazu stari grehi. Kranj ima razen malih, nebistvenih izpremen listo lice, kakor pred tridesetimi leti.  Sedaj bo delo dvojno.
To so glavni obrisi o potrebah našega mesta. Če se izvrši vse to, potem bo imelo naše mesto prijaznejše lice, in da! bog, da bi se s tem izpremenila tudi srca in obrazi njegovih prebivalcev.
Dopisi.
ll Bohinja. (Stari časi se bližajo.) Težko se najdo na Kranjskem takega pris-mojenca kakor je koprivniški kurat Vrankar Hribovski Koprivnicam in Gorjušci so zanj še vse predobri in prt inteligentni. Ne bomo danes popisavali njigovih vsakovrstnih neumnosti in nerodnosti, ki jih je že zakrivil v teli par letih, odkar je prišel za miroljubnim Pajerjem past dušo ali bolje rečeno: svoj lačni trebuh in svojo prismojenost na Ko-privnik, ampak hočemo le na kratko omeniti, kake neumnosti počenja s sedanjo koprivniško učiteljico. Deklina je še jako mlada in stara menda šele kakih 18 let. Ali njena mladost bi ji ne bila v zlo in kljub njej bi se že lahko zavedala svojega človeškega in stanovskega ponosa in ugleda, ako bi ne bila vzgojena na »katoliški> ali klerikalni podlagi. Vsled tega je obžalovanja vredna, pomilovati pa je tudi vse tiste stariše, ki prepusle vzgojo svojih otrok nevednim in prismojenim farškim ljudem, da se potem tudi otroci na-vzamejo vseh duševnih farših bolezni in ne morejo nikdar več priti do prave pameti in razsodnosti. Za resničnost teh besedi nam je najboljši dokaz sedanja klerikalna koprivniška
uvažujejo vsi tisti, ki se še vedno ne zavedajo tega ali pa celo v zlobi ali nevednosti nasprotujejo tej akciji. Vodovod, ki dovaja zdravo pitno vodo, je neprecenljiv blagor, in srečni so tisti, ki so preskrbljeni v tem oziru. Pivu, vinu in vsem takim pijačam se človek lahko odpove, ali odpoyedati se vodi, je nemogoče. Ta je pogoj našega zdravja! Kaj nam potem pomaga najlepša palača, kaj polna klet najžlahtnejše vinske kaplje? Kakšno vodo pa ima naše mesto in kakšno vasi v njega okolici? Neverjetno je, da smo tako na slabem, akoravno nas Sava in Kokra malone vtapljata. O kakovosti in nerabnosti teh rek ve vsak meščan, drugače pa je z našimi vodnjaki. Se dobe ljudje, ki celo hvalijo vodo, ker ne vedo, da se steka v te vodnjake gnojnica in da se perejo v njih vodi kosti mrtvecev.
Obenem z napeljavo vodovoda se da urediti v našem mestu tudi kanalizacija. Ta naprava je eminentnega pomena, in nobeno mesto, ki se šteje med napredne, ne sme pogrešali kanalizacijo. Danes nam zastaja po dvoriščih razna nesnaga, ki se pari na solncu. V piihodnjo bodo naši prostori čisti. Tu se spozna {gospodarja, ali je meščan, ali nazadnjaški knet.
Tam pa, kjer }'■ čisto, se tudi lahko posveti 7. lučjo, zato se nam naj napelje elek-t rična luč, ki bo pač boljša od sedanje. Kranj mora dobiti tudi ponoči prijazno lice. Redke leščrbe, ki brlijo po mestu, so slaroveške m vsakega tujca, ki pride v naše mesto, mora obiti čut, da se nahaja nekje v de?.eli zaspancev in nazadnjakov.
Zelo občutna potreba je že davno pogrešana ljudska kopel j. Ako se gleda na snago in zdravje na eni strani, tedaj se mora to izvesti korenito. Kopeli so potrebne našemu zdravju in ne moremo se načuditi starim Kranjcem, ki so se bali vode kot židje. Lena kri, leno mišljenje, starokopitstvo, siromaštvo, bolezni — lo so si sorodne sestre. Ena nujnih potreb je dalje novo ljud-skošolsko poslopje. Že naprej je skoro gotovo, da bo marsikdo pristavil: Za otroka jn dobro staro poslopje, — a lahko jih takoj odvrneš, da se je bridko vrezal. Tak človek, ki odreka otroku prostor, An se ne more gibati,
— Zaio---zato--, ker je najbližje.
— Kaj pa, če bo strašilo?
Vzemi pa vile seboj; vile imajo tri roglje, kakor sv. trojica. Morebiti se jih bo strah bal?
Oboroživa se in odrineva. S korajžo v hlačah sva šla po temni poljski poti v breg. Z izbuljenimi očmi sva gledala, kje se bo prikazal strah, zgoraj bel, spodaj črn.
— Janez, ali te je kaj strah? pravi tiho Jernej.
— Nič, odrežem se samozavestno, obrnem se, pa tako prestrašim lastnega glasu, da bi kmalu padel na kolena.
~ Mene tudi ne, odvrne Jernej in jaz ;sem mu verjel, čeprav sem slišal klepetanje njegovih zob.
- Kaj je pa tam-le?--
Ne daleč od pota je bilo nekaj belega, naredila sva ovinek ves čas, na beg pripravljena, in tudi ubrala bi jo bila, če bi se tisto belo kaj genilo. —
Srečno sva prestala prvi strah, kije bil k sreči ves bel in miren. Brez večje nesreče prideva na Žirovnikov vrt.  V hiši je bila že
tema. V bližini hiše sva dobila zopet ko rajžo. —
— Po kaj sva prišla na Žirovnikov vrt ? vprašam Jerneja, ki je stal poleg mene in srepo zijal v temno noč.
— Pa — — po--po nič!
MolčlBva stala in mislila vsak svoje. —
— Janez! oglasi se Jernej.
— Kaj? pravim tiho.
— Jaz bi pa šel rad Žirovnikove Mance*) klicat.
— Zakaj?
— Za nič; in zopet sva stala tiho.
— Pojdiva gledat, kje leži, začne zopet Janez.
— Zakaj?
— Zato! Ali te je strah?
— Mene nič!
— Mene tudi nič! Greva!
Komaj se prestopiva nekaj korakov, zasveti se, v skladnici zaropota, vrata se odpro — dobro ne vem, ali so se odprla, ali ne,
*) Mance. Jeric, France i. t, d, klicat je vkoreni-njec ljudski izraz in ga se kaže prekinjati v Mamo, Jerico, Franco klical.
ker nisva imela časa gledati — meni so padle vile iz rok in bežala sva, kar so naju noge nesle po bregu navzdol. V smrtnem strahu pi idr siva v neko gosto reč, ki je strahovito šumela. Jerneja zgrabi nekaj za nogo in že leži kakor dolg in širok na tleh. Tudi mene zgrabi ona nevidna moč in me vrže poleg Jerneja. Strahu otrpla in onemogla molila sva goreče vsak v svojem srcu k vsem svetnikom in angelu varhu. Zakaj nisva ubogala očeta in šla v svisli. V vaškem zvoniku bije polnoč in mesec prileze izza Višenc. Lahek veter je pihljal od juga. Molitev jo naju nekoliko pomirila. Prvi dvigne glavo Janez, a strahu zatrepeta in jo stisne k tlom. Drhtel je, da je kar šumelo. *
— Kaj je, prašam ga komaj slišno; toda odgovora ne dobim.
Trepetaje dvignem glavo tudi jaz in se skoraj onesvestim. Komaj deset korakov od naju je stal strah, visok kakor vaški zvonik, zgoraj bel, spodaj črn. V dvigneni roki je držal svetel in krvav meč — — naprej nisem več videl. Goreče sem molil očenaš za
učiteljica. Ko je prišla na Koprivrnk ob začetku letošnjega šol. leta, se je ta koj zatekla naravnost v farovž, in kura t jo jo menda tam imel v svojem brlogu že dva dni, preden je prišlo na uho predsednika tamkajšnjega k raj nega šolskega sveta novica, da je dobil Koprivnik novo učiteljico, Učiteljica se je potem kar za stalno naselila v farovžu, kjer je seveda imela tudi brano, Šele v zadnjem času se je preselila v šolo, na brano in po razne zabave pa bodi še vedno v farovž. Vrankar, ki je se v najboljših samskih letih, jo vodi lepo na izprehod, na razne cerkvene ceremonije v Srednji vasi i. t. d. Ali Vrankarju to še ni bilo dovolj. Učiteljica jo imela lepe dolge lase. Sam opaljeni vrag pa ga je menda drezal v skisanc možgane tako dolgo, dokler ni zasužnjene učiteljice pregovoril, da si je dala odstriči kite - po mežnarju. To se je zgodilo nekaj dni pred Vsemi sveti. Zdaj hodi revica okrog kakor kuka ostrižena ovca, posloviti se je morala od svojega gospod* skega klobučka in oskubeno glavico si zavija v šerpo, da seji preveč ne smejejo — preprosti kmetski ljudje. Da se upa kak Vrankar š: dandanes počenjati take prismodarije s svojimi zaslepljenimi podložniki, to kaže, da hočejo naši duhovniki na vsak način še priklicali nazaj nekdanje — inkvizicijske čase.
Z Ljnbnega. (Blamirani klerikalni petelinčki.) Odkar so naši za »sveto vero« prav malo vneti klerikalci po uečuvenem terorizmu kakor Gvenkel, katerega smo že ožigosali takoj po volitvah, postavili na pod-županski stolec famoznega SkorčiČa, vulgo Kosa, o katerem naj zadostuje, če potem o, da je «cehmošler», se niso občutneje blami-rali kot zadnji čas. Povedati pa moramo tudi, da je njih vse delovanje ena sama bla-maža. Že pred volitvami so si izmislili čez tačasnega podžupana g. Ant. Pezdiča, na katerega je imel klerikalni štab «piko», argument, ki jim ne dela časti, da si jo namreč goip. Pezdič po krivici prisvojil večje vsote, in da nima računov v redu ter zbog tega se brani odstopiti podžupanstvo. Širili so to tudi po volitvah, pri katerih so premagali s tremi glasovi vi čine, do zadnjega časa in tako kradli čast in poštenje g. Ant. Pezdiču. Ali kaj vraga pomeni to? Vzlic vsem opominom se ne zmeni g. Pezdič; župan piše pismo, Pezdič se ne zmeni; klerikalci groze s tožbo,
Pezdič se no zmeni: klerikalci pričakujejo ž< Ijno dne, ko bodo mogli vpiti po gostilnah čez te grešne 1'neralce in njih gcnerulliheralca Pezdiča. Ali joj! vse nade, vse veselje splava po vodi; in oj, MarkoSek, vesolje proč je, prefi. Župan je namreč v zadnjem trenotku spoznal, da se moti on, in da je Pezdič povsem nedolžen ter je pošteno ravnal, ali več o tem bode v izjavi med •Pšicami iz Ljubnega*. In sedaj ta poti losi. Naš učitelj Mark ose k, ki je menda pričakoval najtežje, kdaj bo mogel prijeli Pezdiča za ušesa, on je namreč sedaj podobčintki, oziroma Skor-čičev knjigovodja, jc zdihoval: Ali je mogoče, da sle se zmotili, župan P Da, jo mogoče! Kajne, g. učitelj, Pezdič vam je trn v peli, ali da vas ne bode preveč bodel, vam svetujemo besede rajnega nadzornika 2umra proti g. učitelju Arsclinu: Pezdič je tukaj posestnik in ne bo šel radi vas i/ Ljubnega; ako vam ni všeč, se ognile vi.
Iz Domžal. Naproftcni smo objavili naslednji dopis: Občinski odbor imamo nem-škutarsk. Oglejmo si nekoliko tiste može, ki sede v odboru. Četudi ni v občinskem odboru nobenega Tirolca, namreč izvoljenega — virilistov ne štejemo — vendar so večinoma vsi Tirolcem udani z dušo in telesom. Pri zadnjih volitvah smo spravili odbor skupaj, ki bode dele val v prid naše občine — ali pa tudi ne, to se bo videlo pozneje - - in ki bode zastopal /se stranke in stanove. V odboru so .*> neodvisni kmetovalci, ¿5 trgovci s konji, 1 ključavničar, 1 izdelovatelj sodavice, 2 mesarja, 5 gostilničarjev — pri nas se dobro živi, kaj? ~ 1 mlinar, 1 kovač in 1 delavec v tovarni, seveda za nemško slamnike. Pa naj bo še kdo v dvomu, da la občinski odbor ne bo pospeševal blagor vseli občanov in da ne bo skrbel za vse občane prav po očetovsko, saj so zastopani vsi obrti in vsi stanovi. Slaninikarje pa bodo zastopali tirolski tovarnarji tudi kar najboljše, morda se ne bodo nič ozirali nato, ali je dotični slamnikar nemškega duha prepojen ali pa je slovenske matere sin — kdor verjame, mu je prosto! Tirolci so že prebito mnogokrat pokazali, kako imenitno znajo zastopati slovensko slamnikarsko obrt, ako imajo dobiček od tega.
očenašem in se tresel od strahu in mraza, Jernej je ležal kakor mrtev poleg mene.
Ura je bila eno. Počasi privzdignem glavo, strah je stal še na svojem mestu tak kakor poprej, vendar se mi je zdel še mnogo večji. —
V smrtnem strahu izmučeno zadremljem.
— Glasen ropot me prebudi.
— Oče naš, kateri si v nebesih, — Jernej, Janez, brž po koncu! Posvečeno bodi — Luž vstanita potegaja, — tvoje ime, pridi k nam
— vražje seme — tvoje kraljestvo — pro-kleta lenuha, no, ali bo kaj ali ne, brž, gremo v senožet — —
Brenkov oče so ropotali po sviselnih vratih, molili svojo običajno jutranjo molitev in naju klicali« Še nikdar v življenju ne poprej ne pozneje nisem slišal tako milega, vabljivega in prijetnega človeškega glasu, kakor se mi je zdel tedaj glas Brenkovega očeta. Saj je bil tudi v istim glas rešilnega angelja, kajti strah v korUzi je še vedno
držal povzdignjeno roko t bliskajočo, deloma zarujavolo koso nad najinima glavama.
Ni mi treba praviti, da sva ležala v domači koruzi malo proč od svisli, strah sva pa postavila nekaj dni poprej z Jernejem vranam v strašilo. Bil je iz Janezovih luknjastih hlač in iz očetove izprane hodnične srajce.
V Bohinj in k bohinjskemu jezerul
Potopisi in zgodovinski utrinki.   Piše Franjo P—c. 1U Dalje,
Bohinjska Bistrica in okolica.
Na verandi prve bohinjske restavracije imenom znanih bohinjskih rodoljubov »Mencingerjev*, točasna last g. Ivana Mencingerja mlajšega, dobiš poletu vsakovrstno, takozvano «boljšo» družbo, zlasti še hribolazcev in potnikov, znešenih iz vseh delov sveta. Pa je tudi kaj prijetno na tej verandi sosebno še ob milili poletnih večerih. Pod verando žu-
Loške novice.
— 4ii. o b č n i zbor n a r o d n e č i t a 1 -niče £e je vršil v nedeljo, 10, decembra.
Navzočih je bilo 30 članov. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. dr. Arkota poroča tajnik, gospod Franc Magdi č sledečo: društvo šteje danes 1 častnega člana, 9 domačih članov z družino, 86 domačih za svojo osebo in 4 vnanje — skupaj torej 79 članov. Toliko članov še ni štela čitalnica v nobenem društvenem letu. V minulem upravnem letu je imel odbor 14 sej, pri katerih je sklepal v zadevali, tičočih se napredka in razvoja društva. Poleg plesni rt vaj v predpustnom času, jo priredila čitalnica tudi 7 veselic. — Blagajnik g. Leopold Primožič poroča, da je bilo v minulem letu 2220 K 4(i vin. dohodkov, izdatkov pa 202;"> K 17 vin.; preostaja torej 195 lv 29 vin. Knjižničar g. Jožef Kalan poroča o stanju in uporabi knjižnico. Izposodilo se je 11") knjig. ■— Pregledovale! računov gg. Nad lo, Karliu in Kramar so našli vse račune v popolnem redu. Nato se je vršila voltu? novega odbora, in sicer po sklepu nadpolovlČne večine kar z vsklikom. Predsednikom je bil izvoljen dr. mul. Karel Zakraj-šček. podpredsednikom pa dr. mod. g. Anion Arko. Gg. Franc Magdič, Leopold Primožič in Josip Kalan izjavijo, da zopetne izvolitve ■ le sprejmejo. Izvoljen je bil torej tajnikom g. Vinko Zahraslnik, učitelj; blagajnikom g. N. Kadilo, hranilničui uradnik in knjižničarjem g. Anton Arhar, pomožni uiadnik. Na predlog g. dr. Arkoia so bili izvoljeni v pomožni odbor, takozvani veselični odsek, gospica Jerica Dolenčeva, g. Oskar Dev, c. kr. sodni adjunkt, in Josip Svetlič, učitelj. Potem, ko je bilo stavljenih še par samostalnih predlogov, zaključi predsednik zborovanje.
— Zaradi nevarnega pretenja je bil 7. t. m. izročen tukajšnjemu sodišču Flo-rijan Jezeršek iz Zadubja. Opetovano je prelil ženi svojega brata, da ji bo požgal in zastrupil živino. Jezeršek je bil že pred kaznovan zaradi umora.
— Prepirati sta se začela dne 10. t. m. na Trati pri loškem kolodvoru Peter Bene-dičič iz Crngroba in Janez Zakotnik iz Dor-farjev. Pri tej piiiiki je sunil Benedičič Za-kotnika z nožem dvakrat v levo roko in mu prizadel  ležko telesno poškodbo. Zakotnik
bori brhka Bistrica, igraje se s svojimi brze-limi poskočnimi valčki, nje hladni dih hladi i potnika, ki'se morda počije dolge triglavske poti, tudi ob opoldanski poletni vročini. Restavracija sama (kjer je tudi več ličnih sob za tujce) je blizo verande onstran pešpoti. Na njeni stavbi se vidi na prvi pogled tudi nepoznatelju bohinjske zgodovine, da je služilo to obširno poslopje svoj čas drugemu namenu. Haz dimnik nad streho res tudi oglodaš letnico 1797 in če nas domači kronist ni «potegnil», je bila tu koncem 18. stoletju plodonosna predilnica — «Spinnfabrik Gebrüder Morro», kakor nam bohinjski kronist poroča. Le-tu so predla brhka bohinjska dekleta in Bohinjci so si tiste čase prislužili inarsikak vinar v «fabrc». To ime, kakor smo že zadnjič omenili, se je pri starih pristnih Bohinjcih še do danes ohranilo, mlajši rod nazivlje to hišo »pri Becu», potniki in tujci pa, kakor rečeno, nazivljajo jo po Imenu lastnika »pri Mencingerju*. Zal, da nam nedostaja veiiko prostega časa, zakaj
2. priloga ..Gorenjcu" št. 51 iz 1.1905.
je nioral v deželno bolnišnico. Benedičiča so orožniki oddali tukajšnjemu sodišču. Benedičič je znan pretepač in je bil že enajstkrat kaznovan radi različnih deliktov.
— Umrl je g. J. Jenko, posestnik v Lipici pri Škofji Loki in občinski odbornik občine starološke. Pokojnik je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke in ves čas naročnik našega lista. Splošno je bil priljubljen radi izredne usmiljenosli, kajti, kjer je mogel, je pomagal revežem iz stiske. Lahka mu žemljica!
— Zani m anjezanašcvodo vod no društvo narašča, odkar se je odbor odločil za enako pristopnino za vse zadružnike. .Škoda, ker sedaj radi neugodnega vremena ni pravi cVs za napeljavanje vodovodov po hišah, toda z"» prihodnjo pomlad je pričakovati, da se bode mnogo novih zadružnikov oglasilo. Letos so med drugimi vpeljali vodovod tudi v mestno hišo in klavnico. Želimo tej napravi najboljšega uspeha!
— Za »Silvestrov večer» obeta se nam v »Narodni Čitalnici* laka veselica, ki bode, kar se tiče prireditve, prekašala vse one v zadi.jih letih. Torej na svidenje v obilnem številu!
— Brez nemškega uradovanja menda še ne morejo izhajati pri našem slavnem županstvu, če smo prav informirani. To bi pač v zadnjerr času več ne smelo bili v naši naiodno-za^edni Loki, kjer so skoraj že popolnoma izginili sledovi nekdanjih nem-škutarjev.
— Mestna klavnica se otvori s 1. januarjem prihodnjega leta.
— Za pristop k narodnemu sreč-kalnemn društvu «Nad«i» v Ljubljani, čegar poglavitni smoter jp, pripomagati z denarnimi sredstvi k ustanovitvi prepoln, bnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani, začel je delovati odbor naše »Narodne Čitalnice* med svojimi člani. Upati je, da se bode našlo tudi med nečlani takih, ki bodo podpirali to koristno podjetje.
Novice iz selške doline.
— Hranilnica in posojilnica v Selcih, ali pravzaprav nje faktolum in na-čdnik g. Rožnik, ima prečudne pojme o var-
veliko zanimivega bi se na lični verandi še lahko pomenili i o tej zgodovinski hiši, i še marsikateri drugi v precej razprostrti Bistrici. Toda čas hiti in treba nam dalje.
Bohinjska Bistrica leži v ravani med mogočnimi gorskimi velikani, primeroma še dokaj nizko nad morjem, namreč samo 507 metrov in šteje okrog 700 prebivalcev, katerih število se je za časa zgradbe karavanske železnice seveda zdatno pomnožilo. Da leži ob izlivu Bistrice v Savo-Bohinjko (za-padno), med Ajdovim gtadcem (severno), Bačo, Orno prstjo (na vzhodu) in bohinjskem jezerom (na jugu), to srno omenili že na drugem mestu. Omenili smo tudi lično cerkvico v renesanskem slogu, ki pa ima, žal, žalostno zgodovinsko katastrofo na vesli svojega postanka. Naj te katastrofe tu le v kratkem omenjamo. Leta 1788 je poslala cerkev farna, izločivši se od matere-fare v Srednji vasi. Bivši šmartinski župnik Janez Mesar, umrl 3. maja 1895, ki je pred prihodom v Šmartno pastiroval od 1803 do
stvu pisemske skrivnosti. Ta vsemogočnež misli namreč, da mu je tudi dovoljeno odpirati ona pisma, ki so naslovljena na druge denarne zavode.
— Po naključju prišlo mu je pred nedavnim časom neko tako pismo v roke in dasi bi bil iz razločno napisanega naslova lahko natančno razvidel, da je to pismo namenjeno drugi hranilnici, ne pa njegovi, odprl ga je vseeno in potem, ko je svojo radovednost napasel, odposlal s posebnim zavitkom na pravi naslov. Da je g. F. Rožnik vrhu vsega še finih m mir, to se mu mora očitno priznati, kajti niti toliko vredno se mu ni zdelo, da bi svojo odpošiljatev frankoval, in je dotični denarni zavod moral radi njegove nerodnosti plačati še predpisano kazen. Pa ne, da je bil g. Rožnik na to uljudnost pozabil, ker je bil morda ravno takrat v — rož'cab! ?
Novice iz Poljanske doline.
Javorske novioe.
— Zakaj bi se od nas nič ne slišalo med svetom? Imamo gorečega župnika, ki bi bil lahko vzgled vsem abstinentom. Je, resnici na ljubo bodi povedano, največji nasprotnik vsem gostilnam. Ca bi šlo po njegovem, ali če bi kdaj šlo, ne bilo bi na nobeni hiši več smrekovega znamenja. Razume se, da je tudi silni nasprotnik plesa in vsake muzike. Čudite se je, da še v cerkvi trpi te zapeljive glasove. Seve, ljudje ga docela v tem oziru tudi poslušajo. Zato pa v Javorjah zlepa ne naletiš na kak javen ples; prej na kako «venmetanje» in kar je s tem v sorodu. Ljudje seveda ne morejo pozabiti, da so bili prejšnje čase v tem oziru neovirani in ker jim fajmošter ne dovoli, pa plešejo koterbant y kaki navadni hiši. Ne zamerimo, če pri tem udarijo malo čez vojnice. Zakaj pa ne.
— Pametno so napravili v pred-adventnem času neki svatje iz Zetine. <Ofcet> brez godcev ni dosti bolje ko pogreb. Župnika bi preveč razdražili, če bi do cerkve prišli z godci. Zalo so jih ti spremili le do Brinja in jih zopet od poroke grede sprejeli z najveselejšim maršom. Svatje so pozabili zdaj na župnikovo jezo in že med potom niso mogli več brzdati strasti, da je zdaj ta,
1894 v Bistrici, s.e je trudil na vso moč, da je dal nameslo stare in za ondotni kraj premajhne cerkvice napraviti večjo dostojno farno cerkev. Temeljni kamen je bil vzidan 30. maja 1878 in delo je napredovalo. Toda, ker je bilo pri zgradbi veliko, pa nobenega strokovnjaškega mojstra, postavili so težkemu zvoniku slabolen temelj, kar se je potem grozovito maščevalo. Dne 6. avgusta 1881 poruši se namreč masivni stolp ravno med službo božjo, na streho, podere s strahovitim hruščem in ropotom streho, vse to skupaj pade seveda preko stropa v cerkev, kjer je pobilo 7 ljudi, med njimi tudi kapelana Janeza Jerala in, če smo prav poučeni, tudi pokojno mater g. Franje Mencingerjeve, se-dajne gospodinje nam znane reslavranje »pri Bccu*. Po tej katastroii je prevzel stavbin-sko delo znani ljubljanski stavbenik Faleschini in dovršil delo leta 1884. Blagoslovljena je bila cerkev 7. decembra 1884, torej pred 21 leti; slovesno posvečena pa po knezoškofu Missiji 15. avgusta 1885.  Pod župnijo Bi-
zdaj oni par zaplesal. Kaj šele na svatbi doma!
— In župnik seve, si je doma mel veselje roke, k;iko ima pokorne ovce ter v kratkem ne bo več v njegovi župniji nobene pege, kar bi še moglo motiti škofa kakor zadnjič. Vse mu je bilo po volji. Ljudstvo slepo uda no in plačuje brez godrnjanja ves prostovoljni in neprostovoljni cerkveni davek. Le knjiga Marijinih devic, ta ga je motila, kajti znatno število jih je od postanka sem že črtanih iz te presrečne knjige. Goreč župnik v vsakem oziru, a tu silno slab pastir po škofovi, ne naši sodbi. Vsaka 25 letnica se dostojno praznuje. Tako bo tudi tukaj. Ce še ni, kmalu bo število 25 polno, ki so prelomile prisego obljube devištva. Pomemben praznik posebno za Marijino družbo. Sicer nočemo očitati nobeni kaj, le to pribijemo, da Marijine družbe niso nobeno sredstvo za kako bolj krepostno življenje, prej narobe.
— Občinska volitev. Ta dela našemu župniku silne preglavice. Pa ne mislite, da bi se bal za zmago. Tu pri nas se bo volilo po splošni in enaki volilni pravici, po žnpnikovi. Preglavice nam dela županski stol. ima dva izvoljenca, Petrca z Muro ve in znanega Urbana Pintarja z Lovskega brda. Vsak se zdaj brani, vsak bi pa rad nosil to čast in bil preponižen župnikov hlapec tudi V občinskih zadevah.
— Tedaj na vseh koncih prostost in zavednost. Prebujeno ljudstvo! Le tako naprej!
— Predpust je tu in težko, da bi ostalo z našega kraja brez novic.
Tratareke novioe.
— Zadruge ali konsuma na Dobravi ni več. Plesnivc in pokvarjene ostanke so naložili in jih v največji slovesnosti z božjo in Pelcevo pomočjo odpeljali v zadrugo v Ziri, od koder so jih dovažali pred leti. Vse je tiho zdaj. Tisti, ki bodo za to neumnost še šteli novec in prav lepe, pa brez kakih obresti kedaj, se bodo držali kislo. Tukaj ni bilo sreče.
— Rudniki. Tu pri nas se v novejšem času išče z vso marljivostjo rude, premoga in petroleja. Na nekem kraju so prišli do znatnih plasti prav lepe šote. Morda se jim posreči zaslediti še kaj boljšega, kar bi bilo
strica spada sedaj, odkar so izločili tudi cerkev sv. Marije Magdalene na Brodu (1521 posvečena po škofu Krištofu Ravberju) z vasmi Brod, Kamnje in Savica od srednjevaške fare okoli 2000 župljanov. Še predno poletimo v bližnjo okolico na Pozabljeno proti slapu Bistrice, sedlu na Bači in Črno prst, oglejmo si mimogrede še stari zgodovinski Bistriški grad z njegovo starodavno košato lipo. Ta trinadstropni grad omenja že Valvasor v svoji knjigi in namesto dosedanje ene lipe, ima kar tri lipe pred gradom. Iz tega se da izvajati, da so ostali dve lipi posekali tekom časa in da mora biti preostala lipa stara najmanj 400 let. Grad je bil last svojedob-nih lastnikov plavže v in fužin, tam je imela vsa bohinjska »visoka* gospoda svoj sedež uradov. Tu je bil tudi začetek prve (seveda zasebne) šole za časa velikega reformatorja bohinjskih razmer, nam znanega Zoisovega oskrbnika Andreja Kollerja (I. 1788). Takrat v Bohinju še ni bilo rednih šol in tako je poklical Koller zasebnega učitelja, ki je pri-
za celo dolino In vsakogar, hodi te podjptnik ali ne, velike važnosti.
— Ponosni smo pa Tratarči lahko na katoliško zavest in prepričanje. Na zadnjem klerikalnem shodu v hotelu «Union» je bila naša občina sijajno zastopana po prvih možeh, na čelu s svojim župnikom, ki kmalu doseže s tem knnonikat. Z največjo baharijo so pripovedovali potem naokrog, kako so potolkli liberalce. Dr. Tavčar je zdaj od muh. Vsaka tcrcijalka ga odslej pololče, ko kako muho ali bolho.
— Rešena je domovina. Žalostno za narod, ko taki odločujejo o njegovi usodi, kot so bili tukajšnji odposlanci na omenjeni shod. Imen ne navajamo.
Poljanske novice.
— Iz Poljan je težko od birme sem spraviti kaj posebnih novic med svet.
— Največ šundra delajo pri nas Amerikanci, kakor ljudje imenujejo one, ki gredo v Ameriko. Med temi je še nekaj življenja. Eden pride, drugi ali druga gre. Tega zopet, komaj je prišel, že vzame noč in ni ga več Drugi pride zopet po nevesto ali se celo tukaj poroči. Tako je prišel po blizu 20. letih nek Amerikanec. Paril bil je že pri letih in si je mislil, da mu ni več obstati samemu. Hitro se naznani v neki hiši, kjer so sama Marijina dekleta. Mislili bi, da je fant dobro napravil, saj ponižnejše družice si ni mogel izbrati, ko si je izbral dekle iz družbe, ko še h poroki imajo blaženo svc-tinjico Marijinih hčera in Kristusovih nevest. A vraga, kdor to misli, se moti. Nakomatal si je na vrat ne Marijino hčer, pač pa vraga. Ne dolgo, kmalu po medenih tednih, če jih je sploh kaj imel, jo je popihal nazaj v Ameriko. In ona, žena, je zopet srečna, ko je sama.
— Tu imamo vzgled, da ni vse zlato, kar se sveti. Veliko molitve, še več spovedi in obhajil, a malo ali prav nič krščanskega življenja.  Vse hinavščina in nič druzega.
— Ljudje pripovedujejo, da se bode letos pred pustom tu veliko plesalo in da vseeno ne bodo izgubili nobene maše.
— Drugič kaj več! Vesele praznike in srečno novo leto vsem skupaj!
učeval in pripravljal njegove, kakor tudi • otroke imovilejših Bohinjcev za nadaljne latinske šole v Ljubljani. Zadnji čas je bila v tem gradu tudi pošta. Tik grada je bila velika bistriška železarna ali fužina, ki je pogorela I. 1891. Druga tudi večja železarna je Lila ob poli proti izviru Bistrice pod Liscem, »na Pozabljenem>, in sicer je bila le ta veliko starejša od one tik grada. Tudi to je uničil požar bridke osode nekdaj slovečcga bohinjskega železarstva. Pozabljena je, razrušena, sivi še preostali zidi so sedaj le šc domovina kačjemu zarodu in drugi golazni. Mimo njenih razvalin nas sedaj vodi pot tri Četrt ure hoda skozi podnožje Črne gore in Lisca k romantičnemu slapu in izviru Bistrice.
«Joj, joj, ali smo mi Kranjci brezbriž-neži za svoje naravne krasote,* sem vzkliknil, ko sem poletel v veseli družbi dne 15. rožnika 1904 prvič k temu divje-romantičnemu slapu; zlasti ta divja tesnja kratko pred slapom in ona nad slapom, ta Čudotvor divje prirode pač zasluži večjega zanimanja v prvi vrsti od nas Slovencev. iiulje prih.
Tržiške novice.
— Velikoelcktrarno bode prihodnjo spomlad gradil baron Born. Oddajal bode električno moč kot gonilno silo za obrtne namene in za razsvetljavo.
— S m r I n a d r e v e s u. Na Brezjah pri Tržiču je 70 lel stari Podmelov Andrejček, ko ga je prijemala smrtna slabost, zlezel na jablano in na njej umrl.
— Lovski blagor. V iomskem lovu, eden najlepših lovišč naše strani, v katerem se razun obilo navadne divjačine pa se ji beli zajci in divje koze, je bil zadnjo nedeljo ustreljen jelen.
— S m r t v zdravnikovi sob i. Zadnji torek se je pripeljala neka žena iz Sel pri Breznici k zdravniku, pa ko je stopila v doklorjevo sobo, so jo zgrudila in umrla. Prepeljali so jo v mitvašnico.
— Socijalno gibanje. Nekateri delavci na krščanski podlagi so ustanovili strokovna društva. Ker nimajo dovolj zmožmh delavcev v svojih vrstah, morali so izročiti odborništvo ljudem, ki še brati ne znajo. Ako morejo društva napredovati v takih rokah, pokazala bo prihodnjost. No pa vsaj je zadostno, da plačujejo, jih bodo že v Ljubljani vlekli za vajeti. Pred leti so socijalni demokrati hoteli ustanoviti delavsko društvo, pa so ravno ti voditelji to kot delavstvu kvarno pobijali. Priredili so tudi demonstracijo za splošno volilno pravico v klavernem številu, tako da je bilo več gledalcev kot demonstrantov. »Slovencev* dopisnik je zopet ude-ležnike množil s štev. 10 in slavil njih nastop. Na Dunaju je pa pred pailainentom demonstriralo 250.000 soc. demokratov za splošno volilno pravico, vendar je tc impozanlne demonstracije udeležnike imenovalo glavno glasilo «Reichspost» für das christliche Volk z dne 29. novembra komedijante. To jasno osvetljuje, kako mislijo klerikalni voditelji o delavskem vprašanju.
Pšice iz Ljubnega.
— Kam jadramo pod kom a n d o našega M ar koška? Ni še dolgo lega, kar je bilo citati v »Slovenskem Narodu*, kako so bili naši klerikalčki osramočeni zaradi njih podlega suminčenja in obrekovanja bivšega podžupana g. Pezdiča. Javuo so morali priznati, da je imel občinsko upravo v popolnem redu. Odkrito smemo reči, da bosta naš Kos in njegov «liccpodžupan», učitelj Mar-košek lahko vesela, ako bode v dveh letih občinska blagajna v takem stanu, kakor je bila za časa Pezdičevega podžupanovanja.
— Izjava, katero je moral poslali naš župan Ivan Pristave v »Slovenski Narod* in •Slovenca*, se glasi: «Podpisani sem govoril, da b;vši podžupan podobčine Ljubno gosp. Anton Pezdič ni praviluo postopal ter da je podobčini Ljubno pustil 325 K dolga in da mora teh 325 K podobčini plačati. Vse te govorice so bile vsled moje pomote ne-osnovane, za katere ine veže dolžnost vse preklicati, da je vse, kar sem v tej zadevi govoril o g. Antonu Pezdiču neresnično, pač pa je resnica, da je g. Ant. Pezdič vsikdar podžupanske dolžnosti vestno in natančno opravljal in ni pustil podobčini dolga. Pre-klicujem torej s tem vse zgoraj navedene govorice ter se obenem tudi zahvaljujem g. Antonu Pezdiču, du s lom opusti vsako na-
daljno sodno postopanje proti meni. — Mošnje, dno 28. novembra 1905. — Iv. Pri-stavec, župan. To izjavo smo brali v »Slovenskem Narodu*, v »Slovencu« je le ni bilo. Kaj vendar čaka naš g. župan ? Ali gn bo treba prisilili k temu?
— O učnih zmožnostih našega učitelja i. t. d. bomo poročali prihodnjič; danes preidimo k pojsinenju prvega stavka.
— Naša šola ima letos napraviti več novih stvari, med drugimi tudi novo klopi, katere je g. Pezdič kot prcdsetlnik krajnegn šolskega sveta broz zmanjšcvalne dražbe oddal za nizko ceno nekemu mizarju, ki pa je menda ne^b našemu učitelju.
— To je bilo že zadosti, da se je sanjalo Markošku o neki zvezi Pezdiča z do-tičnirn mizarjem, in zapovedovati je začel, da se mora ravnali po postavi. Pezdič si je bil v svesti. da ga hoče učitelj zaradi te malenkosti kolikor mogoče očrniti in zvaliti vso krivdo o nepotrebnih t roških nanj, vsled loga je dovolil razpisati zmanjševalno dražbo. Ali, oj čuda! Vsled učiteljeve nespretnosli v takih zadevah so bile oddane klopi na zmanj-šovalni dražbi kar za 80 kron več in, ker je mnogo le drugih naprav, ki bi se dale, narediti vse polagoma, ko bi ne bil naš učitelj tako nestrpen. Mošniški občani bodo morali občutno trpeti.
— Ali, kaj to mar našemu učitelju? Opozorjen od predsednika, kaj bode ljudstvo reklo k temu, ga zavrne Markošek: «Naj rečejo ljudje, kar hočejo!*
— Ni čuda, ako je ljudstvo razburjeno do skrajnosti ter se pripravlja na odpor in to po vsej pravici. Zato proiimo poklicane oblasti pomoči ter si usojamo vprašati taiste: Ali je dovoljeno in v koliki meri, vmešavati se takemu učitelju v interese občinske zadeve in to še v škode ljudstva, ter delati sovraštvo v občini in kaliti mir.
• Vabilo
na
ustanovni občni zbor
tel. društ. »Domžalski Sokol"
ki se vrši
dne 26. decembra 1.1. (na sv. Štefana dan) ob 3. uri popoldne
v prostorih, g. Fr. Kuharja
Na dnevnem redu je:
1. Pozdrav predsednika pripravljalnega od-
bora.
2. Cilanje društvenih pravil.
3. Volitev starosta, podstarosta in ostalih
odbornikov.
4. Raznoterosti.
L. posebne prijaznosti sodeluje kvartet prvega slov. pevskega društva »Lira* iz Kamnika.
Domžalci in okoličani 1
Udeležite se tega zborovanja v obilnem Številu in pristopite s ponosom k društvu, ki ima namen ohraniti vas in vaše sinove zdrave In čile n.i duhu in na telesu. Zavedajte se svoje narodne dolžnosti I Posebno pa je želeti, da se vsi tisti zanesljivo udeležite shoda, ki ste že doslej kljub vsem oviram delovali za naše društvo in pa tisti, ki imate trdno voljo delati v prospeh ..Sokola", bodisi kot izvršujoči, bodisi kot ustanovni ali podporni člani. — Gostje dobro došlil
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi! Na zdarl Pripravljalni odbor »Domžalskega Sokoli",
3. priloga ..Gorenjcu" št. 51 iz 1.1905.
Kakšni Slovenci so klerikalci?
V zadnjem času so spoznali klerikalci, da nima njih stranka pravega imena ali drugače povedano, marela, pod katero so bili dosedaj zbrani klerikalci, je prišla ob vso pravo «farbo», zato jo je treba drugače iz-nova «pofarbati>, da bode videli lepša in, da bi prišli še taki v njeno zavetje, kateri so se dosedaj sramovali stare «farbe». Dosedaj so klerikalci imenovali svojo stranko: katoliško-narodno stranko, dne 28. novembra k los so jo pa prekrstili v: slovensko ljudsko stranko. Zakaj se klerikalci rajše imenujejo slovenska ljudska stranka in zakaj jih je sram katoliškega imena, to že vedo sami. Da klerikalci niso vredni imena »katoliški*, to smo mi vedeli poprej, nego so klerikalci prišli do lega prepričanja. Ali so pa klerikalci vredni, da se imenujejo «slovenska» stranka, to pa mi tudi že zdavnaj vemo. Zato pa v veljavi niso klerikalci pri nas nič izgubili in nič pridobili. Kakor so sedaj razbijali ob vseh priložnostih na katoliški boben, tako bodo sedaj morebiti še bolj razbijali na slovenski boben. Pametnih, poštenih, zavednih in naprednih ljudi niso izvabili v svoj cirkus ne s katoliškim bobnom in tako jih tudi ne bodo izvabili s »slovenskim* bobnom, pa naj razbija že po njem ali dr. Sušteršič, ali dr. Krek, ali celo sam ljubljanski škof. Kako je stranka klerikalcev slovenska, to r.am je za vzgled slo in sto primerov. Glavar stranke dr. Sušteršič dejanski ne kaže, da bi bil pravi Slovenec. Njegova družina govori vedno nemški in otroke vzgojuje on v nemških šolah. Čudno se sliši, da je tak človek načelu k slovenske ljudske stranke. Stranka sama je pokazala žc v mnogih slučajih, da ji je slovenska narodnost prav malo mar. Ta stranka se strinja s tem, kar počenja tržaški škof Nagi s primorskimi Slovenci. Nje glasilo »Slovenec« nima nobene grajalne besede za preganjanje slovenskega bogoslužja v Istri. Zastopniki »slovenske* strank« so nedavno poslali na Dunaj na nemški — katoliški shod svojega zastopnika malega dr. E. Lampeta, da je hlapčeval Nemcem v imenu slovenske ljudske stranke. Slovenska ljudska stranka se brali, posebno dr. Sušteršič, z najzagrizenejšimi Nemci, na pr. z dunajskim dr. Luegerjem, ki ljuto preganja Cehe in jim ne dovoli čeških šol na Dunaju. Pripadniki le slovenske stranke so taki ljudje, ki rajši kupujejo pri nemških Judih, kakor pri slovenskem liberalcu, hedijo rajši v nemške hotele kakor v liberalne slovenske gostilne i. t. d. Slovensko mesto Celje je dr. Sušteršič proglasil za «Fremdes Gebiet* (tuja zemlja), čeravno je vse sloven-ko tam okrog.
Tako bi naštevali lahko še cele strani, kakšna je ta novopečena slovenska ljudska stranka. Mi svoje somišljenike in vse napredne ljudi opozarjamo na to stranko, ki je po vrednosti vedno enako za nič, čeravno ima drugo ime. Kdor bi se pa dal zapeljati kljub temu, ker bi mislil, da je slovenska ljudska stranka kaj druzega, kakor prejšnja katoliško-narodna, je ta podoben ribi, ki hlastne na ponarejeno in na trneku nasajeno muho. Vjel se bode in obvisel na klerikalnem trneku, katerega se ne bode več rešil. Zato pa pozor pred to slovensko ljudsko stranko 1
Denarni zavodi v radovljiškem okraju.
m.
Vse hranilne vloge v denarnih zavodih radovljiškega okraja so znašale koncem 1904 leta 6,461.868 K, posojila pa 4,409.084 K, dočim je bilo koncem 1900 lete hranilnih vlog 3,4(58.068 K in posojil 2,820.720 kron, tako da so se v štirih letih vloge pomnožile za približno tri milijone kron, posojila pa za nekaj čez poldrug milijon kron. Najbolj sta napredovala radovljiška denarna zavoda, ki sta štela skupno koncem lanskega leta čez štiriinpol milijona kron vlog. Podvojilo se je stanje hranilnih vlog v zadnjih štirih letih tudi pri hranilnici v Srednji vasi v Bohinju, pri posojilnici za Bled in okolico (liberalni) in približno tudi pri hranilnici v Gorjah. Najmanj je napredovala mošenjska hranilnica, ki kaže v letih 1900 in 1904 skoro isto množino hranilnih vlog, čemur se pa ni čuditi, ker sla v neposredni bližini dva velika radovljiška kreditna zavoda.
Od 1. 1900 so se nanovo ustanovile v okraju tri rajfajznovke, in sicer na Bohinjski Bistrici, na Bledu (klerikalna) in na Jesenicah. IzteJno hitro je napredovala leta 1904 ustanovljena hranilnica in posojilnica na Bohinjski Bistrici; koncem tega leta je že štela 293.901 K pri hranilnih vlogah. Da se je denar tako pomnožil v Bohinju, je pač poglavitni vzrok gradba bohinjskega predora in bohinjske železnice. Iz istega vzroka se razlaga tudi hitri naraščaj hranilnih vlog v drugih zavodih. Seveda imamo v prihodnje pričakovali bolj počasno stopnjevanje naloženega denarja, ker bohinjsko - karavanska železnica je dodelana od Jesenic naprej in denar se več ne bo mogel tako hitro služiti kakor doslej.
Rezervni zaklad vseh hranilnic ter posojilnic v okraju je znašat lani 191.921 K, pred štirimi leti pa 79.268 kron. Oba radovljiška zavoda sta naložila večino svojo rezervnega vaklada v večje stavbe. Hranilnica je zidala pred dvema letoma dvonadstropno poslopje za stanovanja in za zavod sam, istotako je posojilnica letošnjo leto pričela graditi dvonadstropno hišo za uradniška stanovanja. Š tema poslopjema se je mestu jako ustreglo; saj bo kmalu na razpolago toliko lepih stanovanj, da bodo uradniki popolnoma zadovoljni in tudi tujci ne boio tožili, da se v Radovljici ne dobi nobenega primernega prostora za bivališče. Seveda bi bilo po našem mnenju koristneje '.a zavod sam, če bi se pripravili bodisi v tem, bodisi v onem poslopju prostori tudi za kako trgovino ali pa gostilno. Toda v tem oziru so bili odločilni razni lokalni faktorji. Daj usoda Radovljičanom v kratkem še vodovod, za katerega se»poganjajo z vso silo in potem smejo ponosno stopiti tudi pred razvajeno letoviško družbo. Tedaj je tudi osigurana bodočnost radovljiškega mesta.
Kmetski pogovori.
V boju za obstanek.
V.
Stopimo na vzvišeno mesto in sc ozrimo. Vse, kar vidimo, je kmetovo. Vasi, gozdi,
našimi posestvi. Reke pa, ki nosijo v svojih valovili milijone, so v lasti in izkoriščevaini posesti tujcev, samo pusti, izprani bregovi so naši. Ti prevračaš pusto in izmolzeno dedno zemljo, milijoni reškega bogastva pa se stekajo v tujčeve žepe ln mi smo težaki, ki napeljujemo bogate vire v njegovo korist. Milijoni, pridobljeni na našem svetu, se vlagajo v tuje, nam in našim težnjam sovražne hranilnice in služijo tujcem v naše zatiranje; mi pa brezbrižno gledamo vse to ter čakamo in — umiramo. —
Bogastvo naših gora je v rokah tujcev, mi pa smo težaki in kopljemo svoje rude njemu. — Sezidali smo s krvavimi žulji železnice, da vozijo naše bogastvo tem hitrejše od nas.
Kdo je temu kriv? Roko na srcel Pri-poznajmo, da je temu kriva naša brezbrižnost in zopet hlapčevska ponižnost. — Kmet, ki jc gmotno podprt vsaj toliko, da ga ne mori skrb za grenki, vsakdanji kruh, ponavadi blagruje svoje stališče. Trdovratno se drži tega, kar je, on ne stremi za napredkom in zboljšanjem, temveč je popolnoma zadovoljen s tem, kar ima. Njemu ni na tem, da bi, četudi so mu dane razmere, izkoristil položaj in obogatil ter z bogastvom pripomogel tudi drugim kmetom do zado-voljnosti in blagostanja. In zakaj ? Zato, ker ni izobražen in podjeten, ker — kakor se pravi - ne riskira niti krajcarja drugim v korist. Zakaj? Zopet sc ponavlja: Ker ni izobražen, ne more. — Naj mi bode dovoljeno, omeniti nekatere splošno znane kmetske bogatine na Gorenjskem, ki so obogateli, ne sicer do milijonarjev, pač pa do blagostanja. Ti so: rajni Tosnik v Medvodah, Dolenc v Stari Loki, Lužar v Vodicah, Debelak v Šenčurju, Pezdič v Ljubnem, Pek na Jesenicah, Šengar v Britofu itd. Bili so podjetni,'učili so se, hiteli spoznavati razmere in pazili so, da jih ni prehitel čas. —
Rekli bodete: to je bilo včasih, sedaj pa ni več tako. Res so bili tedaj drugi Časi, teda vsak čas prinaša nove razmere, katerim se je treba prilagoditi, treba spoznati položaj in na vsak način se vriniti med hitečo množico. Poprijeti se je treba vsake bilke. Korajžo! Mnogi izstopijo med potjo, mnogi opešajo in čim dalje hitimo, tem manjši je naval, blagor pa tistim, kdor ne opeša, komur ne klonejo moči. Prišedši na cilj, ve- " selo dvigne klobuk, preskrbljen je-.un lahko pomaga tudi svojim sobratom, ki so zaostali.
150. rojst. dan Radovljičana Antona Linharta.
(Slavnostni govor na veselici .Zabavnega kluba* v Radovljici.)
In ti, mala Radovljica, nisi zadnja v zgodovini naše dežeie in našega naroda. Marsikateri boj se je bil ob tvojih okopih in tvojem trdnem zidovju; v času verskega in kmetskegn gibanja nisi stala prekrižanih rok ob strani, temveč posegla krepko v boj za ,staro pravdo", več vojskovodij in državnikov je doma v tvoji graščini, — omenjamo le zadnjega grofa Thurna. kranjskega deželnega glavarja — iz tebe je izšel tudi ustanovitelj slovenske drame — Anton Linharti
Linhartov očc; Vencel Leonhohrt, je bil
z Moravskega. Sin Anton piavzaprav Toma/. Anton I.conliohrt, kakor stoji v maticah radovljiškega župnišča, sc je narodi! 11. decembra 1756 v hiši št. 1 v Radovljici. Študiral je gimnazijo in licej v Ljubljani, nato pa vstopil v cistercijanski samostan v Zatičini. Toda fratru Kristijanu ni ugajal samostanski zrak, v dveh letih zapusti mimo zidovje in se poda na Dunaj, kjer sc z vso vnemo loti pravnih in finančnih študij. Tedaj je predaval na dunajskem vseučilišču sloveči nacijonalni ekonom Sonneiitels. Ta šola je gotovo Linhartu pripomogla, da je pozneje na Kranjskem z vspebom mogel delovati za izvršitev Jožefi nskega davčnega katastra.
Po dovršenih vseučiliških študijah sc vrne Linhart v Ljubljano in vstopi ko; uradnik v knezoškofijsko pisarno, kjer ostane od leta 1773 do 1783. Potem pa prestopi kot zapisnikar k c. kr. okrožnemu uradu ljubljanskemu, v krotkem poslane c. kr. okrožnošolski komisar in pozneje tajnik kranjskih deželnih stanov. To službo je opravljal do svoje zgodnje smrti. Umrl jc, šele devetintrideset let star, dne 14. julija 1795.
Na njegovem grobu pri sv. Krištofu v Ljubljani stoji spomenik iz tcmuosivcga marmorja z latinskim napisom in leni-le slovenskim pristavkom iz leta 1840. ki ga je napravil naš prvak Prešern:
.Steze popustil ne:tiSkega Rimasa, je pisal Kranja zgoJbe star'ga časa, komu Matiček, Miika, hči župana, ki mar mu je slove.istvo, nista znana? Slavile, dokler miivi se zbudijo, domači boste ga Talija, Kiijo. S temi stihi je Prešem očrtal Linhartovo pisateljsko delovanje. Linhart sc je v svoji mladosti bavil s pesništvom v nemškem jeziku. Kot dijak je opeval ljubljanskega knezoškofa grofa Herbersteinn v pesmi: Aemonas Feyer. Leta 1781 je izdal zbirko pesmi pod naslovom: „Blumcn atts Krain", v kateri se nahaja tudi prevod slovenske narodne balade »Pegam in Lamberger" v heksametrih.  Tudi je spisal nemško žalo-igro v petih dejanjih: „Miss Jeny Lome".
Ker mu pa ti leposlovni proizvodi niso ugajali, jih je nakupil in sežgal, kar jih je le mogel dobiti.
Steze popustil nemškega Parnasa! Začel je pisati slovenski, kar jc zasluga našega največjega narodnega mecena barona Žige Zoisa.
Oče Žige Zoisa, doma iz Bergama v Italiji, se je, preselivši na Slovensko po smrti svoje prve žene, oženil s Kranjico pt. Kapusovo, ki je dne 23. novembra 1747. leta porojenega sina Žigo naučila lepo slovenski govoriti. Slovenščino kot materini jezik, je Žiga iskreno ljubil ves čas svojega življenja. Kot posestnik bogatih rudnikov in fužin na Gorenjskem s cvetočo železninsko trgovino se je brigal za gmotno, pa še bolj za duševno stanje naroda slovenskega. Uvi-del je, kako je zapuščen ta narod glede omike, prizadeval si je tedaj na vse načine širiti njegovo omiko. Vodnika je navduševal za pesništvo, ga učil in bodril, podpiral ga in mu popravljal spise. Kumerde-jeva slovnica je popravljena z Linhartom, Kopitarja, ki je bil domači učitelj pri Zoisovih, je napravil za slavista.
Pri Zoisu je bilo zbirališče vseh tedanjih slovenskih književnikov, Linharta je
Zois pregovoril, da je priredil za slovenske igralce dve gledališki igri, in sicer »Zupanovo Micko" in „Yc5e,i dan ali Matiček se ženi".
.Županovo Micki)" so igrali prvikrat v Ljubljani dne 28. decembra 1789 diletanti \i. najodličlicjiih krogov ljubljanskih Linhart sam je bil še petnice.
J.aibacher Zcitung" z dne 29. decembra sc jc izrazili jako pohvalno o njej, na-glašujoč, da je kranjski jezik dovolj gibčen in blagoglasen; ves narod jc ponosen na take igralec, katerih sc bodo spominjale slovrtvenc knjige, rckši: „1i so položili temelj v izobraževanje materinega jezika in so ga  usposobili za gledališke predstave.
Igra se jc posebno prikupila. Igrali so jo neltctokrat po najrazličnejših krajih nnše domovine.
Imenovani igri nista izvirni Linhartovi, vendar sta tako srečno preloženi in prikrojeni nalitti razmeram, da sc jim nič ne pozna tuj izvor. In to ni mala zasluga Linhartova, ž njima jc položil temelj naši gledališki književnosti. In to mu zagotavlja častno 'mesto v naši kulturni zgodovini.
Prezreti ne smemo šc zelo važnega Linhartovega zgodovinskega dela, katero, žal, radi prezgodnje smrti ni mogel dokončati.
Versucli einer Geschichte von Krain und eler (ibrigen slidlichcn Slaven Oestcr-reichs 1788. Raztegnil jc Linhart svoje raz-iskavanje čez ozke meje kranjske dežele, nagfalajoč, da dostikrat ljudstvo ni samo krivo, če ni postalo to, kar bi rado. On zahteva, da morajo zgodovinarji več ozira jemati na Slovane.
To je v kratkem delokrog našega Linharta. — .
Zadnja slovenska Talija piše: Ako se postavijo kdaj v slovenskem gledališču zasluženim slovenskim dramatikom spominska poprsja, potem sc naj ne pozabi Antona Linharta, uspešneg.i začetnika slovenske drame! K temu bi Še dostavili: „Ako je slovensko pisateljsko društvo vz;dalo spominske plošče že raznim pisateljem in pes nikom slovenskim, naj se ob stopetdeset-letuici Linhartovega rojstva tudi zablišči spominska plošča na hiši št. 1 v Radovljici, kjer je tekla zibelka našemu Linhartu.
(Opomba uredništva: Kakor smo zvedeli, namerava se v poletju 1906 prirediti v Radovljici velika slavnost, pri kateri sc bode odkrila imenovana spominska plošča.)
Novice iz Cerkljan.
— Dne 1 7. t. m. se je vršil občni zbor kmetijske podružnice. Ker utegnete dobiti poročilo, mi ne bomo o tem razpravljali.
— Z veseljem pozdravljamo sklep cestnega odbora, da napravi samoslo-venske cestne napise v slovenskih barvah. Da, belo - modro - rdeča barva naj takoj tujcu jasno pove, da biva tukaj rod velikega, mogočnega slovanskega plemena.
— O j o j! Ali, kdaj bode samoslo enski občinski odbor v Cerkljah sklenil, da se odstrani spaka: Weg nach Stermol in nadomesti s samoslovenskini napsiom. To nam ni v čast!
— Tudi najslovenskažupanstva kaj ukrenejo, da izginejo liste table po vaseh in trgih, ki imajo najiiso z imenom vasi, ob-
čine in političnega okraja v slovensko-nemškem ali še celo nemško-slovenskem jeziku. Na domači zemlji naj bo Slovenec svoj gospod.
— Škoda po zadnjem snegu je bila ogromna na drevju. Culi smo, da so nekateri posestniki poizkušali dobili povrnjeno škodo. Koncčno so vse opustili. Po naših mislih spada tolika škoda, povzročena po snegu kakor letos med zakon, ki dovoljuje, da se odpišejo davki na poškodovanih parcelah, kakor n. pr. po toči, suši, moči i. t. d. Mora se pa postavno naznaniti v osmih dneh c. kr. okrajnemu glavarstvu potom županstva, lahko tudi kak posestnik v imenu vseh ponesrečencev. To bo mogoče takrat, ko bodcnio kmetje tesneje združeni ali organizirani. Sedaj delajo namenoma, nalašč zdražbo ljudje, kalerih poklic je ves drugačen, kakor ščuvati nevednega kmeta zoper krnela s kakimi izmišljenimi pravljicami. Pol/.nost poslanca bi bila vsaj poučiti ljudstvo, kam naj se obtne, če že druzega nič ne store.
— Kje so naši poslanci, boste vprašali. Ko je beračil Demšar gorenjske kmete za glasove, nabral si je nekaj citatov iz «Gorenjca», s katerimi je dokazoval, da jo kmet revež, kmečki stan v žalostnem položaju. Dr. Krek, ki ga je vodil okrog, je priporočal njega, češ, kmetje le njega volite, on je sam kmet; on ve dobro, kako se je truditi in potiti za vsakdanji krili. Da je neumnost prikipela do vrha, se je oglasil šj tretji, rekoč: Tako je, da! Jaz Vam Demšarja najtopleje priporočam. Krščena sva bila oba-dva pri enem kamnu! Saperlot, to ni kaka malenkost. Tako priporočilo mora že kaj izdati ! Pa je tudi izdalo. Demšar je postal poslanec, prvo leto držal roke v žepu in nosil čast »deževnega« poslanca. Drugo leto še tudi ni prišel v deželni hiši do kakega pametnega predloga, pač na enkrat zahteva!, da ni potreba v hišah dimnikov!! Za kmete svojega volilnega okraja se še zmenil ni. Kaj mu ti mar! Petak zasluži vseeno, če prav nič ne dela, Be vsaj ne blamira. Sodite jih po dejanju. Boljše nič, kakor imeti zaspance!
— Kongrua. Zadnji čas skoro ne mine dan, celo v eni in Isti številki večkrat, da bi «Sloyenec> ne pisal o kongrui, A lisjak ne pove kmetom, kaj je to. Drugače sicer kaj rad pojasnjuje tuje izraze, a tu ve dobro, kje ga tišči črevelj! Kongrua je listi donesek, katerega plača dižava duhgvniku iz davkov, Vendar znaša cerkveno preaoženje 813 milijonov, t. j. tako veliko, da bi iz tistega lahko potrebni (!) nižji duhovščini regulirali plače. Cemu nadlegovati državo, a tu zopet kmete in delavce, za nove davke. Ali je treba nekaterim duhovnikom-samcem 12.000 gld., 30.000 gld. in vzemimo olomu-škega nadškofa, ki ima strašansko velike dohodke. To je preveč za enega človeka. Sramota! Tem naj se odvzame in tistim doda, ki so res slabo plačani m potrebni. Kavno tako je pri visokem uradništvu, katerega je deležna po večjem le aiistokracija, grolje, baron i. t. d. Takim plače povišati, je prava nesmisel. Do sile omehkuženi, postanejo j)otem še bolj. Nad takimi razmerami bo treba korenito zaropotati.
— Kdor zna, ta zna. Uredništvo «Ho-goljuba» piše: V vsaki vasi naj agitira kaka dekle (aha!) za list «Bogoljub» in nam sporoči naročnike, zato jo bomo imenovali po-
»erjenico, Za hud prejela bode lepo, mično
4. priloga ..Gorenjcu'
' št. 51 iz 1.1905.
podobico (seveda!), največje plačilo jo bode šele čakalo (verjamemo).
— G. urednik! Tudi Vam bi svetovali da poskusite s podobicami, gotovo se bodo brumne dušce kar izkušalc, katera bode pridobila več naročnikov na »Gorenjca>. Prepričani smo pa tudi, da se tako nizko ne bodete ponižali.
— Ali je »Gorenjec* že kaj prinesel, tako se že več časa vprašujejo ljudje ko pridejo .skupaj. Ali to jih bo, gre od ust do ust. Nič, prav nič' se ne zmeni zanje kajti namen cerkljanskih novic ni bojevati oseben boj, temuč le načelen. Nam neodvisnim so veliko več načela, katera zastopamo, osebe so nam postranska stvar, dotaknemo (ali če hočete dotikali) se jih bomo samo toliko, kolikor je neizogibno potrebno. Seveda, če odbijamo napade, je stvar druga. Naše načelo je: kdor po poizkusil nas udariti samo z roko, tega bomo pošteno lopnili. Zategadel se ne menimo kaj se godi v vzor-diužbab s patentiranim »katoliškim* imenom. Ljudstvo naj samo sodi med nami in nepoštenimi nasprotniki.
— Tudi v prihodnjem letu bomo poročali važne novice v svet, krllikovali javne domače stvari i. t. d. ker VOtno, da se list vedno bolj priljublja v našem kraju. Stali pa bomo zvesto in odkritosrčno na strani zapuščenega, zaničevanega in izmoz-gahega kmečkega stanu od vseh strani. Resnica, pra.ica mora zmagali; luč, svetloba prosvete in svetovnih idej mora prodreti tudi pod Grintovcem.
Novice iz blejskega kota.
— Pri nas je mrtva sezona. V poletju je toliko ljudi in toliko življenja, da se na cesti komaj »gibljemo in po gostilnah skoro ne dobimo prostora, zdaj pa vse spi zimsko spanje.
— Bralno društvo, katero je prejšnja lela prirejalo toliko lepih veselic in prijetnih večerov, se ne gane. Ako bi nas včasih naši diletanti ne zdramili in ne povabili v »blejski dom*, bi od dolg. ga časa ne vedeli kaj početi in bi pospali za pečjo. Upamo, da bo po novem letu boljše!
— Seveda naši lovci delajo izjemo. V tuko krasnem zimskem vr» mi nu ne morijo sedeti za pečjo, posebno ker je toliko divjačine po naših gozdih. Zato pridno hodijo na lov na zajce, srne in divje koze na strme gore proli Triglavu ali Babjem zobu. Privoščimo jim to prijetno zabavo. Naj imajo svoje veselje, soj ga ima divjačina tudi.
— Naša železnica je dodelana in se kmalu odpre občn mu prometu. Zdaj vozi vsak dan vlak proli Bohinju in prepc-ljava razno zaostalo gradivo za predor v Bukovju na Goriškem. Zadnjič je celo pripeljal dva stioja po 8 tisoč kg za električno naprava v Badovini, odkoder bo šla elektrika čez Mežaklo na Javornik v tovarno. Naš kolodvor stoji na najlepšem prostoru. Tu je še naokrog veliko krasnega prostora za vile, gostilne in druge stavbe in gotovo bo kmalu vse pokupljeno in zazidano. Opravičeno upanje imamo, da bo nova železnica piines'a nam tudi • podvojeno življenje v naš li p kraj in okolico, o kateri je že Prešeren pel: »Dežela kranjska nima lepš'gu kraja, kot je z okolVo ta, podoba roja*.
— Uvaževanja je vredna misel, da bi sc pri nas ustanovilo stavbinsko društvo, katero bi imelo namen pokupiti najlepše prostore ob železnici in ob jezeru in tudi hotele ter gostilne, katere kažejo primerne dohodke. Ako tega ne storimo sami, bodo prišli tujci in nam pred nosom pokupili vse, kar bo količkaj ugodno. Na ta način se bo kmalu začel šopiriti tujec pri nas, mi bomo pa postali njegovi služabniki, namesto da bi sami ostali gospodarji na domačih tleh. Seveda takega večjega društva ne moremo lahko ustanoviti sami. Ako nam pa priskočijo premožnejši Slovenci na pomoč, imamo kmalu dovolj kapitala za taka podjetja in denar se bo gotovo bolje obrestoval kakor po hranilnicah. Na delo tedaj, ker resn' so dnovi, a delo in trud naj sam Bog blagoslovi!
Radovljiške novice.
— Stata šola in šolski vrt sta bila pretečeni teden na javni dražbi prodana. Šolo je kupil g. Bahovec, Irgovec iz Ljubljane za 7000 K, šolski vrt (pod »Oblo gorico* pri novih hišah) pa tukajšnji zdravstveni zastop, kjer se namerava sezidali okrajna bolnišnica. Bolnišnica je v Radovljici jako potrebna. Pripomniti pa moramo, da ta prostor ni nikakor za bolnišnico pripraven. Ne glede na to, da je prostor majhen, ter aamo za zgradbo poslopja zadosti velik, ne pa tudi za vrt (moderne bolnišnice imajo ler morajo imeti obširne vrtove in izprehajališča), uvaževali se mora tudi njegova lega. Šolski vrt je kakih 100 korakov oddaljen «id novih hiš, torej v kraju, kjer sc mesto najbolj razširja. Torej na takem kraju naj se napravi bolnišnica in takorekoč zazida prostor razširjajočemu se mestu. — Nihče ne bo postavil hiše blizu bolnišnice, vsak kdor zida novo hišo, izkuša dobiti za isto tak prostor, kjer bi prihajal svež zrak v sobe. — Koliko bodo vredna stanovanja v imenovanih novih hišah potem, ako se zgradi bolnišnica? Gotovo se bodo hišni najemniki ali izselili ali pa zahtevali, da se jim najemščina izdatno zniža, ker v njih sobah ne bodo več uživali svežega gorskega zraka izpod Stola, temveč smrad razkuževalnih srtdateviz bolnišnice. Poglejmo v večja mesta! Ali niso umno zgrajene bolnišnice vse zunaj mesta? Upamo, da bodo hišni lastniki, kakor tudi občinski zastop pravočasno posegli vmes in preprečili to namero, katera bi znala imeti za vedno slabe nasledke za razvijajoče se mesto Radovljico.
— Kakor čujemo, okrajni šolski svet ni potrdil te prodaje. Zato sklep okrajnega šolskega sveta iskreno pozdravljamo.
— Zabavni klub v Radovljici je priredil v soboto, dne 10. t. m. veselico v »stari šoli* v proslavo lbOlelnice rojstva Tomaža Antona Linharta — Badovljičana — ustanovitelja slovenske drame. Vspored je bil naslednji: slavnosten govor, predstava Linhartove igre »Zupanova Micka* ter po predstavi prosta zabava v prostorih »Zabavnega kluba«. Slavnostni govor, katerega je sestavil g. Valentin Zun, priobčimo na drugem mestu dobesedno. Igra »Zupanova Micko* predstavljala se je v popolno zadovoljnost občinstva. Pri igri ste razven radovljiških spretnih igralcev iz prijaznosti sodelovali gospici Pctertialovi. hčerki blejskega g. župana in gospica Vovkova
z Bleda. — Vsi igralci rešili so svojo nalogo izborno. Naj bode tem potom še enkrat izrečena iskrena zahvala imenovanim gospicam, kakor tudi gg. igralcem za njihov trud in požrtvovalnost. Zebli bi bilo, da bi se v Radovljici prirejale večkrat take predstave, katerih smo v Radovljici toliko pogrešali I
— Ponesrečil se je tukajšnji barvar Wagner. Padel jc pod težko naložen voz. Težke ranjenega na zgornjem delu telesa so odpeljali v ljubljansko bolnico.
— Imenovanje. Tukajšnji davčni praktikant g. Fran PredaliČ je imenovam davčnim adjunktom.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Sorski posili-kapelan Brajec je še .vedno na svojem mestu, čeravno ljudje toliko marajo zanj, kakor za ščurka v močniku. On pravi: »Dokler hode a':of hotel, noii) ostal, če me ljudje še bolj grdo gledajo*.
— Kaplan v kiklji. Dne 26. nov je popoldan v cerkvi molila rožnivenec in litanije kaplanica Pustolnrjeva iz Rakovnika. Biajec je ravno da! blagoslov z monstranco, drugo je opravilo kaplanica v kiklji. Škof ima zares dobrega duhovnika. Ako pojde tako dalje, bode še Smovc zlezel enkrat na prižnico in kaj povedal, tako je včasih letal v sami srajci za ženskami in kako je kradel smreke in slončke pokrival z mahom. V Sori se res gode čudnereči. Kaplana večina ljudi še ne pogleda in otroci vpijejo nad njim: »Proč z Brajcem!* Ge bi imel kaj. časti ta človek, bi izginil iz Sore, kakor kafra, da bi ga nobeden več ne videl.
— V cerkvi ni nobenega petja, odkar g. Berce ne mašuje več v sorski cerkvi. Kaplanove maše so ravno take, kakor črne maše. Da bi bilo več ljudi videti v cerkvi, hodijo klerikalci iz sosednih župnij v sorsko cerkev, ker veliko število ljudi ne gre k Braj-čevi maši.
-- Kaj pa s hranilnico in posojilnico v Preski? Čuje se, da Pomaian-čarjeva hranilnica ni v redu. Čudno seveda to ni, ker nobeden ne upa pregledati, kako Pomarančar vodi knjige. Ravnotako morajo biti čudne razmere v delavskem bolniškem društvu. Delavci plačujejo, pa nič ne vedo, ah je kaj v blagajni ali nič. Pa saj so nekateri že s tem zadovoljni, ker jim Pomarančar kupuje cigare in daje denar za šnops. Radovedni smo, kakšen polom bode enkrat v teh Pomarančarjevih društvih.
— »Rokodelski dom* je kupil Pomarančar v Preski. Sedaj je pa v skrbeh, kako bode zberačil ves denar. Pomarančama bodo delavci šele spoznali, ko jih bode prav pošteno zvodil za nos. Kesali se bodo potem, pa bode prepozno.
— Na lov za d ena i jem hodi kaplan Brajec. Ta predrzni človek hodi na Svetje k neki stari in bogati vdovi. Tam spodi vso iz hiše in sta po celo uro sama zaklenjena v hiši. Kaj misli la potuhnjenec, da ne vedo ljudje, da mu diši denar? Mar mu je duša tiste žene, denar to je glavno. Zakaj pa ne buli obiskovat revnih bolnikov?
— Na Teh oven stanujejo v neki kleti trije siromaki, ki so stari skupaj 230 let. Za
te reveže se Brajec ne »meni, ker nimajo denarja. Letošnjo zimo hi ti trije stari siromaki mogli od pomanjkanja umreti, če jim ne bi bili priskočili na pomoč usmiljeni ljudje, med katerimi pa ni Brojra in Pomarančarja. Imena tistih dobrotnikov priobčujemo na drugem mestu.
— (zbežali smo, da so imeniki vo-lilcev za občino Medvode razpoloženi. Pa kako jih je sestavil poštenjak Sinove. V I. razredu je vseh volilcev 32. Med temi je 16 Častnih članov in potem še 3 duhovniki in 2 učitelja. Ti častni člani so učitelji Žibert, Potočnik in Praprotnik, veletržec Gorjup, potem prolepi možje dr. Sušteršič, dr. Krek itd.
— Ti člani so bili izvoljeni letos spomladi. Pa kako? Zjutraj so bile volitve razglašene, popoldan so pa izvolili le častne člane (namreč klerikalce). Sedaj so pa v imeniku. Kakšno je postopanje deželne vlade, da na Jesenicah ni pustila volili še nekaj častnih članov? Ali Jesenice in Medvode niso skupno v eni kronovini?
— Smovc se veseli na skrivnem, da bode še ostal župan, in res, Pomarančar tišči le njega. Zares malo so vredni klerikalci, ko imajo Smovca za najboljšega. Kdo v občini je bil že večkrat zaprt kakor Smovc? In ta je cvet klerikalne stranke? Nekateri pravijo, da bi koga druzega volili za župana, Pomarančar pa pravi: Tega ne, tega ne, Smovc naj bo še, veste, Smovc!
— Gospod Kolenec iz Goričan odide ob novem letu v Ljubljano, kjer bode imel znano gostilno. V Goričanah je bil nad pet let restavrater in je bila njegova restavracija znana kot ena najboljših v okolici. Tovarni bode še žal, da se je pustila izvoditi Bren-cetu iz Preske in je njemu na ljubo odpovedala g. Kolencu. Pomarančarju se bode srce ohladilo, ko je spravil Kolenca proč, pa naj se le pripravi, da bodo drugi njega. Pomarančar je sicer nahujskal delavce proti g. Kolencu, toda delavcem ne bode s tem nič pomagano, če Kolenec odide. Povračilen dan jc še vedno lahko.
— Restavracijo prevzame z novim letom g. Anton Kummer iz Kranja,
Jeseniške novice.
It ieje občinskega odbora na Jeseničan dne 10. decembra 1905. Navzočih je z županom vred 18 odbornikov, zapisnikar tajnik Humer. Župan Klinar konstatiia sklepčnost, prečita zapisnik zadnje seje, ki se odobri, nakar se preide na dnevni red. Sklepa se o naslednjih točkah:
1. ) Zaradi občinske poti v Ukovi pri posestniku Romavhu se sklene, da se glede na to, da bo treba napraviti splošni regulacijski načrt za nove stavbe, najame veščak, ki bo ta načrt izdelal sporazumno z zastopniki občine, pri čemur naj se posebno jemlje ozir na interesirane posestnike.
2. ) Zaradi poti pri posestvu g. Alojzija Schreva v Verbljah in Plavžu se sklene prevzeti pot na Plavžu za občinsko, glede one v Verbljah naj se pa vpraša interesirane posestnike, če so s tem zadovoljni.
3. ) Glede zemljišč, spadajočih k stari kaplaniji na Jesenicah, se je vnela daljša debata, v katero je posegel tudi na galeriji navzoči župnik g. Zabukovec, ki je pojasnjeval, kako stališče zavzema on v tej za-
devi. Naposled se jc sklenilo, da občinski odbor želi, da zemljišča ostanejo pri stari kaplaniji in bi sc v tem slučaju občina zavezala dajati obema kaplanoma potrebna drva in popravljati novo kaplanijo.
4.) Soglasno se sklene vložiti resolucijo za splošno tajno in enako volilno pravico, to pa posebno z ozirom na veliko število delavcev v jeseniški občini.
h.) V komisijo v slučaju živinske kuge se izvolijo za zaupne može gospodje: za Jesenice in Savo Josip Kapr.s, pod-kovski kovač, in Viktor Plahntar, podkovtki kovač na Savi, za Hruiico Matija Koben-tar in Andrej Noč, posestnika na Hrušici. Za Planino in Plavški rovt Franc Razinger, posestnik nn Planini, in Jakob Žerjav, posestnik v Plavškcm rovtu.
6. ) V zadevi pošte na jeseniškem kolodvoru se soglasno sklene, da naj ostaneta poštna urada na Jesenicah in Savi tako, kakor sta in protestira občinski odbor proti vsaki preosuovi glede teh uradov.
7. ) Zaradi zavarovalnice za konje in govejo živino. Občinski odbor sklene pospeševati ustanovitev take zavarovalnice.
8. ) V zadevi občinskih uslužbencev, kar bi se sicer moralo obravnavati v tajni seji, sc sklene, da se sprejme, ker jc redai Snoj izstopil, Ivan Jckler kot provizorični občinski sluga in dostavljalec, plača gozdarja se pa zniža.
9. ) Slučajnosti. K tej točki se oglasi za besedo obč. svetovalec g. Trevn ter predlaga, da bi sc nekateri gospodje z ozirom na njihove zasluge izvolili častnim občanom. Ko predlaga kot prvega g. drž. poslanca Plantana, začne galerija pod vodstvom župnika Zabukovca, tovarniškega uradnika Pon-gratza razsajati in kričati: »Protestiramo, mi ne potrebujemo častnih občanov, ven ž njimi, ven z volilnimi imeniki." Rjovenje je bilo tako silno, da se ni umelo po Trevnu nadalje predlaganih. G. odbornik Schrcv je pozval župana, naj zaukaže galeriji mir. vati, oziroma naj jo pusti izprazniti, — župan je pa brez nadaljnega sejo zaključil, na kar so se poslušalci na galeriji z živioklici na župana razšli.
Občinske volitve se bode najbrže zavlekle do poletja, ker jih bodo zavirali razni rekurzi od klerikalno-nemškutarske strani. Če se njim ne mudi-, se nam tudi gotovo ne.
Lukrnan-Zabukovčeva stranka snopsar-jev je že postavila svoje kandidate za tretji razred. Človeka kar mraz pretrese, če si ogleda ljudi, ki silijo tamkaj v ospredje. To so osebe, ki v občini ne pomenijo ničesar in ničesar ne predstavljajo ali, po domače povedano, taki subjekti, ki se vzdržujejo na površju s pijačo in gostilniškim razgrajanjem. Uboga občina, ko bi jo dobili ti ljudje v svoje roke. To bi bilo gospodarstvo, da bog pomagaj!
V tretjem razreda je 595 volilcev in ne 490, kakor smo zadnjič pomotoma poročali. Poraz klerikalno-nemškutarske stranke,
ki jo vodita Lukrnan in Zabukovec, je pri volitvah gotov. To stoji danes kakor pribito. Tiste ljudi, ki pihajo sedaj v nemšku-larsko-kleNkalni rog, si prav dobro zapomnimo, da jim v svojem času — primerno povrnemo.
Nova lumparija. Vroča želja ravnatelja Lukmana bi se izpolnila, ko bi enkrat dosegel razcepijeiijc jeseniške občine in usta-
novitev samostojne občine na Sivi, ki bi seveda stala pod njegovo neomejeno diktaturo. Iz tega namena prav pridno zida nemško šolo in je sedaj dosege! pri vladi tudi to, da se ustanovi nov krajni *o!ski svet za Savo. Prvi udarec, ki nam ga je zadala vlada, je bil, da ni dovolila skupne osem-razrednice, drugič je prepovedala hoditi otrokom iz Senožet v šolo na Koroško Belo in tretjič nas je udarila s tem, da zahteva poseben krajni šolski svet za savsko šolo, ki ga naj voli obč. odbor iz Koroške Bele in Jesenic. Pri okr. glavarstvu v Radovljici, katerega baje komandira komisar Schitlnik, vladajo uprav turške razmere, ki so naravnost naperjene proti Slovenstvu. Ali nas bodo Nemci pričeli že tudi na Kranjskem kar na debelo hrustati!? Škandal je, da se spričo ta'<ih razmer naši poslanci ne zganejo.
Infsmno postopanje komisarja Schitt-nika, kakor sploh okr. glavarstva v Radovljici se bo, kakor čujemo, v obliki interpelacije primerno kvalificiralo v državnem zboru. Radovljiško glavarstvo je tako udi-njano nemštvu, da je skrajni čas, da sc v to gnezdo malo posveti. Če se pusti vlada izkoriščati kot ponižna dekla raznih Luk-manov, potem jc pač potreba v takem hlevu malo posnažiti ter prijeti za ušesa ljudi, ki ne znajo varovati svoje vladne nepristranosti.
Jeseniški „3okol" priredi peš-izlet na sv. Štefana dan 26. t. m. do Radovljice v društveni obleki. Prijatelji društva se vabijo k izletu!
Kje pa ste, gospod Zabukovec? Faj-mošter Zabukovec strahovito rogovili vsako soboto v »Slovencu« in se širokouiti, da ima kar cele bataljone volilcev za seboj. Ako pogledamo volilni imenik, zapazimo takoj, kako močna je tajmošlrova strančica. V prvem razredu ima svoje kaplane, v drugem razredu nima niti enega volilca, v tretjem razredu pa je peščica njegovih volilcev z ozirom na veliko število, ki voli v tem razredu, naravnost — neznatna. Pri volitvi pridejo torej v poštev le naši volilci in — nemškutarji, s katerimi se hoče Zabukovec vriniti v ospredje. Zavest, da je popolnoma osamljen, daje Zabukcvcu povod, da neprenehoma vpije ter kliče ljudstvo na pomoč, ki pa nikakor noče poslušati glasu — narodnega izdajalca. Pri volitvah bo ljudstvo tega črnega Judeža Iška-rijota pognalo, da s svojim kupčevalcem Lukmanom vred ponižno stisne svoj rep, kakor kužek, ki ga je gospodar polil z mrzlo vodo.
Kje je moja muza? Zabukovčevo glasilo «Slovenec» postane včasih prav nesramno, kakor kak pouličen smrkavec. Tako je poročal zadnjič Zabukovec, da je prenočevala na št. 100 neka zloglasna ženska ter vso krivdo zvalil na posestnika hiše. Dotično žensko je pripeljal v gostilno znani agitator klerikalne stranke Franc Krive ter ji nakupil pijače in cigaret. Imel pa je smolo, da so prišli neki kondukterji in mu odvedli usmiljenko. Žalosten je hodil potem Krive po jeseniških gostilnah ter vzdihoval; »Kje je moja muza?* To je gola resnica in govore o lem cele Jesenice. Taki hinavci so torej ljudje Zabukovčeve stranke. In še se upa Zabukovec nam kaj očitali, ko še vedno ni opral svoje »Sodome in Gomore*. Sveto-hlinskt pohotneži naj molčijo, ker ni nobena ženska pred njimi varna. Za modrega smo povedali dovolj!
Številk« 100. .Slovenec* bi Jeseničane rad spravil ob pošteno ime, zato mu je vsako sredstvo dobro, toda pri tem ne pomisli, da bodo njegovi pristaši prvi, ki ga izgube. Res jc, da je prišla na številko 100 neka zloglasna ženska, gostilničar to ni poznal in kot tak jo tudi brez povoda ne more ven vreči. Toda klerikalci imajo boljši nos in brž zavohajo meso. Upamo, da bo sobotni .Slovenec" tudi to natanko popisal in pojasnil, kdo je bil tisti radovednež, ki je šel tja Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo.
Zavedni Slovenci!
V Domžalah, tik pred durmi bele Ljubljane, se je neopaženo vgnczdil tuji živclj, ki preti izpodriniti domačine iz njihove posesti in jih zasužnjiti.
Večja posestva so že skoro vsa v rokah tujcev, ki pri letošnjih občinskih volitvah le iz taktičnih ozirov še niso segli po občinskem odboru, ampak so se zadovoljili s tem, da so izrinili dva zavedna občinska moža. Vzrok je iskati v nezavednosti domačinov samih, ki dajejo tujcu pšonični kruh i:! prejemajo /a to od njega s klobukom pod pazduho ovsenega.
Da se vzbudi ljudem zopet smisel za samostojno delo in piostost, samozavest in več ljubezni do rodne zemlje, ustanovili smo .Domžalskega Sokola", kojega pravila so že potrjena.
Nimamo pa še orodja in tudi za to pripravnega prostora ni mogoče dobiti, zaradi česar bodemo morali postaviti lastno telovadnico.
Zato se obračamo do vseh zavednih Slovencev s prošnjo, naj nam pomagajo pri tako važnem delu v sredini slovenskega ozemlju.
Pripravljalni odbor ,Domžalskega Sokola*.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor. Sprejel se je proračunski provizorij. — Dne 18. t. m. se je sprejel predlog, s katerim se vlada pozivlje, da čimprej predloži zbornici vse one zakone, ki so ravno sedaj toli nujni za pomoči potrebni poljedelski stan in katere sta i poljedelski svet i zbornica opelovano zahtevala. — Predlog o zvišanju adjutov za avskultante se je vrnil pravnemu odseku v izpopolnitev.
Ogrski dogodki. Ogrski državni zbor je bil dne 19. t. m. odgoden do 1. marca 1900. Zbornica (poslanska in mag.natska) je enoglasno vložila protest proli tej cesarjevi odredbi. — Vsled glasovanja v zbornici je izjavil minister Lukacs, da odstopi. — Tudi domobranski minister Bihar je odstopil. — Ministrski predsednik Fejervarv je predložil cesarju pri avdijenci dne 20. t. m. demisijo celega ogrskega kabineta. Danrs javlja uradni list, da cesar demisijo ni sprejel.
V zagrebškem občinskem zastopn je v
eni zadnjih sej izrekla večina nezaupnico županu dr. Amrušu s tem, da ni odobrila proračuna. Dr. Amruš je poznan izza koprivniških volitev, ko je kandidiral kot kandidat Madžarov, frankovcev in konservativcev proti na-lodnemu hrvatskemu kandidatu dr. Potoč-
njaku. Nezaupnica pomeni padec župana Amruša. Toda Amruš je izjavil, da ne odstopi. Nato je vlada razpustila občinski odbor in imenovala komisarjem župana Atnrnša. Čudno!
Pravični Lueger. Dunajski obč. svet je dovolil nemškemu .Schulvereinu" prispevek 4000 K. Tu jc našel Lueger zopet svojo veliko nemško dušo — ko so sc dunajski Čehi potegovali za ljudsko šolo, ga je hotel vrag vzeti, tako jc gibal proti njej. Seveda je vseeno Lueger še naprej ljubljenec siovtnskih klerikalcev!
Občevalni jezik in splošna in enaka volilna pravica. »Narodni List v* pišejo, naj bi se uvedla splošna in enaka volilna pravica na podlagi občevalnega jezika. Avstrija je štela 1900 leta 25,632.800 prebivalcev. Ako se pridruži dosedanje število poslancev, to je 425, pride eden poslance na 60.300 prebivalcev. Akc bi se volilni reformi vzelo za temelj zadnje ljudsko štetje in občevalni jezik, bi se mandati mad razne narodnosti, sledeče razredi!:: Češko: 65 Cehov in 39 Nemcem; Slezija: 6 Nemcev, 3 Čehi in 3 Poljaki; Galicija: 66 Poljakov, 51 Malorusov in 4 Zidje; Bukovi na: 5 Rusov, 4 Romuni in 4 Z'dje; Nižje Avstrijsko: 45 Nemcev in 2 Čeha; Gorenje Avstrijsko: 13 Nemcev; Solhograško: 4 Nemci; Tirolsko:
8 Nemcev in 7 Lahov; Štajersko: 14 Nemcev in 7 Slovencev; Koroško: 4 Nemci in 2 Slovenca; Kranjsko: 8 Slovencev; Trst: 2 Laha; Gorica: 2 Slovenca in 1 Lah; Istra: 2 Slovenca in 2 Laha; Dalmacija:
9 Hrvatov in Srbov. V tem slučaju bi bilo v parlamdu 148 Nemcev, 98 Cehov, 59 Poljakov, 55 Rusov, 19 Slovencev, 12 Hrvatov in Srbov, 12 Lahov in 4 Romuni. Devet milijonov Nemcem bi imelo 148 poslancev, 15 in pol milijona Slovanov 254. — 958.000 Rumunov pa svojih 16 poslancev.
Novim predsednikom francoske republike bo — ker sedanji ne mara več prevzeti tega mesta — najbrž izvoljen senatni predsednik Fallieres.
Dogodki v RnsijL Iz Petrograda poročajo, da je ministrstvo v stvari volilne reforme že zavzelo svoje stališče. Volilno pravico dobe tudi delavci. Na 150.000 delavcev odpade en poslanec, tako da bodo delavci imeli v državni dumi deset do dvanajst zastopnikov. — Iz Podvolociske poročajo, da je minister Durnovo brzojavnim potom odredil, da so vsi poštni in brzojavni uradniki v Odesi odpuščeni iz službe. Odbor odpuščenih uradnikov je sklical izredno posvetovanje. — Londonski «Daily Express* poroča iz Varšave: Tukaj se širi govorica, da je zemslvo hotelo proglasiti carja odstavljenim. Ko je bilo jasno, da načrti VVilteja propad* jo, tedaj so zemstva pričela živahno agitacijo za izvolitev ustavnega vladarja. Govorilo se je o več osebah, toda nihče ni bil dostojen carske krone. Konečno so razpravljali o tem, da bi kneza Dolgorukega iz Moskve proglasili kakor prvega ustavnega vladarja Rusije?!
Revolucija jia Ruskem. Položaj v Liv-landiji jc obupen. Povsod gorijo plemiške naselbine. Velike oborožene čete upornikov, ki se imenujejo ljudska straža, so razorožile vse male vojaške oddelke po deželi. •— Položaj v Moški je kritičen. 50.000 delavcev štrajka in kozaki jih morajo razganjati. Časopisi ne morejo izhajati, električna železnica je nehala voziti, prodajalne so skoro vse zaprte. Tudi luči ni. Delavcem so se
pridružili poštni in brzojavni ter bančni uradniki. Policija je zaprla več najvplivnejših delavskih voditeljev. - Delavski svet v Petrogradu in Moskvi je sklenil pričeti s splošnim Štrajkom.
Na Kitajskem so se začeli domačini opasno puntati proti Evropejcem in se je bati prav resnih dogodkov.
Nemška zmaga t nemški Vzhodni Afriki. V severnem delu lindiškega okraja je porazil stotnik Sevfried velikega čarovnika Hondo, ki je imel 2000 upornikov. Vstati so imeli 81 mrtvih, padel je tudi Hondo. Sevfried je lahko ranjen. Nemci so imeli 17 ranjencev. — Pri Luli je porazil stotnik Nigman Vazagara.
Tedenski drobil. Mednarodni spor v Turčiji je končan. — Na Laškem imajo ministrsko krizo.
Novičar.
Vabilo za uf.ročoo. S prihodnjo številko zaključimo L -to leto obstoja svojega lista. Vse cenjene p. n. naročnike, katerim smo danes pridejali poštne položnice, uljudno prosimo, naj nam pošljejo čimpreje naročnino za prihodnje leto in naj pridno agitirajo za naš list ter ga razširjajo vsepovsod. Torej na ddol
Srečne in vesele božične praznike želimo vsem cenjenim dopisnikom, naročnikom, prijateljem in somišljenikom našega lista.
Vsem svojim dopisnikom, ki so nam
poslali od vseh strani naše Gorenjske toliko lepega gradiva, se presrčno zahvaljujemo za izredni njihov trud in požrtvovalnost ter jim želimo vesele praznike. Prosimo jih obenem, naj nam ostanejo zvesti tudi v prihodnje.
Osebna TOSt. Tukajšnji davčni prakli-kant g. Ivan Kušarje imenovan provizo-ričnim davčnim pristavom.
K shodu zaupnik mož narodno-napredne Stranke. Sobotni »Slov. Narod* piše v svojem uvodniku, da je treba stranko temeljito preosnovati in izpopolniti njen program. Tudi mi smo tega mnenja. Odličen pristaš narodno-napredne stranke in naš marljivi sotrudnik bode v več člankih razpravljal o taki reviziji in neorganizaciji, na kar že danes opozarjamo svoje čitatelje.
Anton Linhart Goethe pravi, da je tisti živel za vse čase, ki je zadostil najboljšim svojim vrstnikom. Taki možje so bili pri nas: Žiga baron Zois, Valentin Vodnik, Metelko, Kopitar in posebno Anton Linhart, prvi slovenski zgodovinar in dramatik. Ne da bi se zrcalil v njihovem življenju višek življenske sile cele rase, kakor pri Prešernu, dvigajo se vendar njih osebe visoko nad vsakdanjostjo, kažipoti so med maso narodovo. In to je bil v prvi vrsti Anton Linhart Življenje in delovanje lega moža nam je naslikal g. profesor M. Pirnat v svojem predavanju dne 17. t. m. Pod vlado velike cesarice Marije Terezije je začelo nanovo kliti in rasti po vsej Avstriji; v Ljubljani pa je bil Žiga Zois središče »akademije*, katere odličen član je bil slavljenec. G. predavatelj se je z mla-deniško navdušenostjo vtopil v svoj predmet, posebno obširno je razpravljal o Linhartovi zgodovini, o gospodarskih, družinskih, kulturnih in verskih razmerah naših pradedov. Kot pisatelj iger: »Zupanova Micka* in «Ma-
liček sc ženi* je bil Linhart ustanovitelj slovenske dramatike. Četudi je živel v drugi polovici osemnajstega stoletja, ko je opevala inteligenca med sabo le v latinskem ali nemškem jeziku, čutil se je Slovenca ali Slovana in to kazal v svojih spisih. Občinstvo je pazno sledilo govoru in se je g. predavatelju živahno zahvaljevalo.
Splošna Tolilna pravica in cerkveni ključarji. Smešno je gledati naše klerikalce, kako votlo rohne za splošno volilo pravico. Te ljudi vidimo, da so za splošno volilno pravico samo tam, kjer upajo kaj pridobiti, Klerikalci in škof imajo marsikje priliko, da bi pokazali v dejanju, da so za splošno volilno pravico, toda dosedaj so povsod le tako delali, kakor je bilo njim prav, Vzemimo n. pr. volitve cerkvenih ključarjev. Te bi morali imeti pravico izvoliti vsi župljani, ker vsi župljani vzdržujejo cerkev. Kako pa je v resnici? Župnik navadno odbere dva najbolj neumna človeka, ki največkrat š* pisati ne znata. To sta potem ključarja. Pridejo računi ob koncu leta. In kako se delajo cerkveni računi? Lahko rečemo, da nobeni računi niso bolj na goljufijo sestavljeni, kakor ravno cerkveni računi. Poznamo več župnij, kjer ima cerkev vse polno dohodkov. Pri letnem računu pa izkaže župnik komaj eno četrtino dohodkov in ker so potem stroški večji, kakor pot a j eni dohodki, pravijo navihani župniki, da ima cerkev dolg. v resnici bi pa cerkev lahko imela vsako leto denarni ostanek, če bi gospodje župniki ne pobasali nekam druge dohodke. Marsikdo pravi, kako je mogoče, da se godi kaj takega, saj so ključarji. Tu pa ravno lahko vsak izprevidi. da ključarji niti ne vedo, kako je z računi, ker se navadno podpišejo na prazno pol o, potem šele «čast iti* gospod račun napišejo na tisto polo. Da bi pa kju-čarji pregledali račune, tega pa «gospod* ne puste in pravijo: «Ali me imate za poštenjaka?* Bogoboječa ključarja pa se lepo ponižno podpišeta, in računi so potrjeni. Zakaj pa so taki ključarji, se vprašamo. Zato, ker jih le župnik izvoli in ta dobro ve, kateri so kimavci. Ko bi duhovščina s škofom vred imala poštene namene z računi, bi rekli: •Ključarje izvolite take, ki kaj znajo, posebno, ki se na račune kaj razumejo. Izvolite jih pa ljudje sami, ker veste, kateri so zmožni, da lahko cerkveno premoženje pošteno in vestno opravljajo*. Po cerkvenem ključarstvu navadno hrepene taki pobožni možje, ki se radi izkazujejo za procesijami, ko nesijo lehterne, da so pa dolžni cerkveno premoženje nadzorovati, tega pa taki brumni možje ne vedo. Zato pa je tako. Marsikje bi bili drugačni ključarji, če bi bila splošna in enaka volilna pravica. Toda klerikalci pri ključarjih nočejo take volilne pravice, ker bi bilo njim v škodo, pač pa zahtevajo občno volilno pravico tam, kjer niso še sami gospodarji, kakor n. pr. v deželnem in državnem zboru. Iz tega sc lahko izprevidi, kakšni hinavci so klerikalci, ko nekaj zahtevajo, česar sami ne izvršujejo.
Gorenjski oaebni Tlak, ki zavira promet ali neverjetno, pa vendar resnično. Piše se nam: Na progi Trbiž - Ljubljana imamo namreč osebni vlak št. 1713, ki odhaja brez posebnih vzrokov vsak dan ob 5. uri iz Trbiža in prihaja še bolj nerazumljivo ob 8. uri zvečer v Ljubljano. Z voznim redom tega vlaka ni vstreženo niti potnim ljudem veli-
kega proim-ta, ki si žele morebiti zvez z Ljubljano ali z Ljubljane dalj«, niti potnikom lokalnima promet t cele dolge in ravno za poslednj' promet prevažne proge Trbiž-Ljubljana. Prvoimenovanim potnikom velikega prometa dohaja ta vlak na oni strani prepozno z j zvezo z Ljubljano, na drugi strani prt hitro za zveze iz Ljubljane dalje ker po osmi uri zvečer ni mogoče izvršiti nika-kc'ga opravka, zamujeno je gledališče, koncerti i. t. d. za zvezo pa odhaja iz Ljubljane prvi vlak šele 9*68 uri zvečer. (1 brzovlak na Dunaj). Diugoimenovavieniu lokalnemu prometu, ki bode po otvoiitvi nove železnice bohinjske proge prvi in glavni, pa nesrečni vlak s št. 13 ne tanio prav nič ne ugaja, temveč istega naravnost zavira, kar je gotovo v sedanjih časih, ko se vse navdušuje za povzdigo osebnega prometa v lepih planinskih pokrajinah skoro neverjetno. V poletnih časih, torej v glavni dobi popotovanja, imamo sicer na Gorenjskem vlake, k' odhajajo pozneje proli Ljubljani in ki vsem ^otnikom izvrstno ugajajo, pa žal so to le vlaki ob nedeljah in praznikih, druge dni med tednom pa sc gorenjski izletniki in vsi Gorenjci po odhodu grajanega vlaka tudi v najlepši poletni dobi odrezani do 3*23 v jutru od Ljubljane, vsled česar semen1 tednom vsakdo premisli izleleli v najbliznje kraje prekrasnih gorenjskih planin. Ako pa pomislimo, da so najiepše točke teli planin pokrajin ob višjih postajah Trbiž-Ljubljane, potem je umljivo, da med tednom mnogim premnogim ni mogoče poleteli takorekoč v kraje pred pragom lastnega domovja. — Izvzemši nekaj več kot dva meseca, pa smo v lokalnem prometu petek in svetek navezani na prezgodni vlak proti Ljubljani in je torej uničen tudi lokalni promet s tem tako nerodno vozečim vlakom, vsled nedostajanja časa in gori navedenih vzrokov, ki veljajo tudi tukaj v popolnem obsegu. Obratno ravnateljstvo in vse vplivne p. n. gospode prosimo nujno za odpravo tega uedostatka, tako v dobrem smislu za potujoče ljudi, kakor tudi v lastnem interesu železnice same, ter naj blagovolijo urediti vozni čas večkrat omenjenega vlaka št. 1713 tako, da bode celo leto dohajal kolikor mogoče pozneje v Ljubljano.
Ljudska predavanja v Kranja. Četrto ljudsko preda' anje se vrši v lizikalni dvorani kranjske gimnazije dne 7. januarja 190(i. ob Vi 4 uii popoldne. Predava g. prof. dr. Vladimir Herle- O kemiji. — Dosedanja predavanja so bila primerno dobro obiskana, opazili miio pri istih zlasti mnogo dam. Polna dvorana je najboljša zahvala, najlepše priznanje predavatelju. Dolžnost zavednega meščanstva pa je, da širi v svojih krogih zanimanje za predavanja in se istih v kar največjem številu odeležuje. Včasih se toži o razdoru med inteligenco in preprostim narodom. Ljudska piedavanja imajo nalogo, da premoste ta navidezen prepad med raznimi sloji, da te sloje ože zvežejo in združijo v lepo družbo, ki se enega srca in enega duha trudi za razširjenje omike in prosvete. V tem oziru so piedavanja velikega družabnega pomena. — Kakor čujemo, razširijo kranjski predavatelji svoj delokrog po novem letu in začno prirejati predavanja po drugih večjih gorenjskih krajih, kakor v Radovljici, Škofji Loki, Tržiču, Jesenicah, Kranjski gori.
Ki volitvi komisije za cenitev osebne dohodnine, ki se je vršila minuli četrtek, je
bil izvoljen v II. razredu kot član g. Anton Dokler, gimn. profesor v Kranju, s 4 glasovi; kot namestnik pa g. Jos. Likosnr, trgovec v Kranju, tudi s 4 glasovi. V III. razredu je bil voljen s 70 glasovi kol član g. Ferdinand Hlebš, trgovec v Kranju. — Volitev v I. razredu se bo morala izvrš:ti še enkrat, ker sta se volila samo dva člana. — Naša stranka se volitev to pot ni udeležila.
Obč&i zbor „Nar. čitalnice v Kranju",
kateri se je vršil v soboto 10. t. m., je bil povoljno obiskan. — Iz raznih poročil posnemamo sledeče. Občni zbor z običajnim pozdravom otvori predsednik govpod Vinko Majdič in pove, da je narodna čitalnica v preteklem letu izgubila .'! svoje člane, in sicer jc umrl častni član prevzvišeni gospod Josip Strossmavr, vladika bosanski in sremski, bi-skup v Djakovem; nadalje nekdanji predsednik, podpredsednik, mnogoleten odbornik in član vse dobe naše čitalnice, trgovec gosp. Ferdinand Sajovic in gospica Viktorija Pra-protnik, mestna učiteljica v Kranju; — v znak sožalja in spoštovanja do ran.-ih so se vsi navzoči na prošnjo gospoda predsednika dvignli raz svojih sedežev. — Nato jo sledilo poročilo tajnika g. H. Rebolja. Z letošnjim letom zaključuje narodna čitalnica v Kranju 43. leto svojega obstoja. Odbor se je sešel v 11. sejah na posvetovanje ter ukrepal vse potrebno v korist društva. Priredile so se štiri veselice s plesom in igrami ter koncert pevskega zbora narodne čitalnice. Društvo se jo udeležilo po večji deputaciji z zastavo odkritja Prešernovega spomenika, v Kranju na grobu pa se je la dan položil venec kakor tudi na dan vseh svetnikov. Društvo se je nadalje udeležilo vseh pogrebov umrlih društvenikov z zastavo in pevci. Kakor je že poročal g. preisednik, je društvo tekoče leto vsled smrti izgubilo 3 člane. Omenjamo tukaj le, da je dmštvo izrazilo telegratično sožalje stolnemu kapitelju v Dja-ko-.eni povodom smrti Strosmayrja. Vsled imenovanj, ozir. premestitve smo izgubili 3 člane. Narodna čitalnica ima koncem leta 1905 2 častna člana, 71 rednih članov, 10 vnanjih in približno 40 pevcev in diletantov; skupno 123 članov. Dvorana se je prepustila proti primerni odškodnini trikrat takojšnemu bralnemu društvu in štirikrat brezplačno za razna ljudska predavanja. — Blagajnik g. Zdravko Novak poroča: Oohodkov je imelo društvo 2535*51 kron, izdatkov 245958 kron, prebitka pa 7593 K. Skupno premoženje narodne čitalnice v Kranju znaša koncem letošnjega leta 191539 kron. Za leto 1900 se je izvolil naslednji odbor, kateri se je v takoj vršeči se odborovi seji sestavil iz naslednjih gospodov: profesor .Maksu Piruat, predsednik; veieindustrijakc Vinko Majdič, podpredsednik; pristav drž. žel. Hinko Rebolj, tajnik; davčni pristav Zdravko Novak, blagajnik; učitelj Viljko Rus, knjižničar; trgovec Janko Majdič, gospodar; odvetnik dr. Josip Kušar, odbornik. Namestnikom so voljeni gg.: profesor Ivan Jane, učitelj Fran Ivane in nadučitelj Fran Luznar. Preglednice ni uicunov sta voljena gospoda Iv. Pr. Lainpret in Ivan Valenčič, R.
Iz Cerkljan smo prejeli zanimivo poročilo o ondotnein občnem zboru kmetijske podružnice, ki se je vršil minulo nedeljo. Zaradi diuzega preobilega gradiva prinesemo poročilo prihodnjič.
Meščanska godba v Kranja priredi na praznik sv. Štefana, dne 20. dec. 1.1. v dvorani »Gorenjskega Sokola* veliko boiičnico. Spored: 1. Nagovor. 2. Deklamacija in božična pesem. 3. Nastop angeljev. 4. Božično drevo. 5. Ra/.delitev božičnih daril. Darila raidelo angeljl. Vsaka peta oseba dobi datilo v vrednosti do 2 K. Obenem se razdcle ona darila, katera jo prejel društveni odbor za gotove osebe oziroma otroke. G. Otroške igre z darili. T. Šaljiva loterija. 8. Prosta zibava, pelje, godba, naskok otrok na božično drevo in ples Pri božičnici svira popolna godba na pihala. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Družina z otroci (4 osebe) 1 K, odra-šeene osebe oO vin., dijaki 40 vin. Božičnica se vrši pri pokritih mizah in odbor bode skrbel za dobro in točno postrežbo. Odbor sprejema tudi darila starišev za otroke, oziroma medsebojna darila (tudi šaljiva) odra-šeenih. Darila naj se pošiljajo društvenemu tajniku g. R, Pibioulzu vsaj do 20. t. m. Darila morajo biti dobro zavita in z naslovom osebe, kateri je namenjeno, preskrbljena. Razdelila se bodo taka darila pod božičnim drevesom po angeljih. Za muogobrojno udeležbo prosi odbor meščanske godbe.
Občni Zbor tukajšnjega gasilnega društva se vrši prihodnji torek na praznik sv. Štefana, dne 20. t. m. ob polenajstih dopoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je med drugim nadomestna volitev podnačeln.ka in imenovanje častnih Članov. Zvečer je društveni sestanek v gostilni g. Fr. Šumija (Piemontezar).
Veliko Silvestrovo veselico priredi narodna čitalnica v Kranju v nedeljo dne 31. decembra t. 1. točno ob pol 9. uri zvečer v svojih prostorih. Vspored: l. Dobri sodnik, burka v treh dejanjih. Spisal Aleks. Bisson. 2. Šaljiva loterija in prosta zabava. 1. Ob polnoči pozdrav gosp. predsednika — srečno novo 1« le. 4. Ples. — Sodeluje meščanska godba. — Vstopi:;r.a za člane 00 vin, za nečlane 1 krono za osebo. — K obilni udeležbi vabi častile člane in prijatelje na/odne čitalnice najuljudneje Odbor.
Iz vad. zbora ..Gorenjskega Sokola": Sklepom seje vad. zbora z dne 20. grudna t. I. naznanjamo \sem onim bratom, kateri so kedaj posetili telovadnico ter ondi pustili telovadno obleko (čevlje, hlaše, plavke ter jopice), da morajo islo do dne o. prosinca 1900, če ne posečajo več telovadbe, iz omaric odstraniti, če pa posečajo telovadbo islo pospraviti v uletne vrečice opremljene z imenom (tako vrečico si mora omisliti vsak telovadec). Dne 5. prosinca 1900 bode vad. zbor pregledal in pospravil omarice, da pridobi v njih prostora novim telo-vadeom s tem da odstrani iz omaric telovadne obleke onih, kaleii nič več ne telovadijo. Vsaka telovadna obleka, katero najde vad. zbor v neredu, pripade društvu ter se porazdeli med obrtni naraščaj.
Občni zbor podružnice ulečega križa v Kranju se visi dne 19. januarja 1900. ob 11. uri dopoldne v pisarni okrajnega glavarja v Kranju.
Vodovod na Brezjah. Brezje, ki trpe zelo vsled pomanjkanja dobre pitne vode, dobe v bližnji bodočnosti svoj vodovod. Načrte za ta vodovod je izdelal ljubljanski inženir R. Lachnik. Troški, h katerim naj bi prispevala tudi država in dežela, so pro-računjeni na 150.000 K. Vodovod bo služil vasem: Brezje, Črnivec, Noše, Otok, Dvor-
ska vas, Dobro polje, Mošnje, Vrhnje in Gorica ter bo oddaljen 14 kilomettov od rezervarja radovljiškega vodovoda.
Umrla je v Kropi gospa Marija Gaš-perič; v Radovljici gospa Uršula Pretner; v Trojanah pa gospa Katarina Kovšek, po-itarjeva soproga. N. v m. p,!
Pri dražbi daca, ki se je vršila dne 21. t. m., jc dobila dežela v zakup okraje: Škofja Loka in Brdo.
Nova hranilnica in posojilnica se snuje v Šmartnem pri Kranju. Na čelu ji stoji on-dotni župnik. Je v istim ,silno potrebna".
Dražbi sv. Cirila in Metoda so sploh nakloijeni slovenski lisli. V posebnih prio-pazkah vabijo na prispevke leto in dan. Nekateri tiskajo celo v vsaki svoji številki poziv: »Slovenci in Slovenke! Spominjajte se »Družbe sv. Cirila in Metoda*. Take ljuba vi ne moremo prezreti. Zato ob bližajočem se koncu leta izrekamo slednjemu njih prhivno zahvalo in prosimo cnacega tudi za novo leto. Preverjeni bodite vsi, da niso zaman bile te nam v prid ponavljane Vaše besedice. Slovensko ljudstvo Vas je umelo in Vam je z družbo vred hvaležno.
Članek „Naš tujski promet", ki smo ga bili priobčili pred nedavnim časom v našem listu, so priobčili med drugimi tudi kamniški «Naš List*, »Munchener Badczeilung« in < lllustrierte Reiseziitung*.
Županom v Lahovičah je voljen posestnik Franc Pušavec, občinskim svetovalcem pa posestnika Franc Ambrož in Jože Koželj.
Razpisani učiteljski službi. Na potrat-redni dekliški ljudski šoli v Kranju jc stalno popolniti služba učiteljice. Na tiiraz-redni šoli v Šmartnem pii Kranju pa je učileljska služba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je si. občinski odbor vrhniški v seji 12. t. ni. po svojem soglasnem sklepu rotiral redno podporo letnih 30 kron. Izplačevalo sc bode konet m vsakega leta. — Ko hvaležno beležimo ta redno nam domorodni dar, pričakujemo obenem, da nobena naš h niti mestnih niti selških srenj v podobni dejanski vnemi za našo družbo ne bode hotela biti zadnja.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Zvišanje duhovn. plač. Vsi stanovi zahtevajo izboljšanje svojega položaja. Ne zamerimo jim, ker so mnogi zares potrebni. Ni pa prav in moramo naravnost zavrniti predrznost, da tudi duhovniki hočejo imeti večji? plače. Ozrimo se malo okrog po deželi po naših župniščih. Kje moremo zasledili, da bi bili duhovniki potrebni izboljšanja plač? Povsod imajo lepo zidane hiše, po nekaterih krajih cele palače. Zraven pa hleve in svinjake, kakršnih nima nobeden kmet. Vsaki dan dobi za mašo duhovnik, potem pridejo krsti, nogrebi, poroke, ofri, blagoslavljamo, obhajilo, testamenti, bera in še drugi priboljški. Prvega vsakega meseca pa še gredo v davkarijo in dobijo mrsečno plačo. Ali sc takim ljudem godi res tako slabo, da so potrebni povišanja plač? Duhovnik je samec, nima družine, zato lahko izhaja s svojo plačo in še kaj dene na stran. Kako pa morejo živeti drugi ljudje, ki so oženjeni, imajo družino in na mesec komaj toliko plače, da pride en goldinar na dan. Kako pa živi kmet, ki nima bere, ofrov in drugih stalnih dohodkov? Čudno se zdi marsikomu, da se duhovnikom izpolnijo vse želje. Čudno pa v resnici ni, ker duhovniki znajo peljati svojo
politiko tako, da jim nese. Na Dunaju bodo v državnem zboru obravnavali zvišanje duhovniških plač po novem letu. Kako potrebno bi bilo, da bi se že enkrat tudi napravila postava, koliko smejo računali duhovniki za pogrebe, poroke in druge lake reči. Naši poslanci bi morali spraviti na dan, kako duhovniki ljudi na smrtni postelji nagovarjajo, da kaj zopuste za cerkve. To ne gre, da bi ljudje samo duhovnikom znašali denar. Kam pa pridemo? Kmetje so že tako globoko v dolgeh, duhovniki pa le hočejo, da bi jim kmetje Še povišali plače. Kristus ni rekel duhovnikom, naj strižejo ovce, ampak pasejo naj jih. Kakor kaže, bodo v državnem zboru res dovolili zvišanje duhovskih plač, ker tisti poslanci, ki so jih priporočali in vsilili duhovniki, morajo duhovnikom na ljubo govoriti za zvišanje, drugače pa pri novih volitvah na bi bili več izvoljeni. Take so razmere. Duhovniki pomagajo poslancem pri voli'vab, poslanci pa v zbornicah glasujejo za zvišanje duhovniških plač. Duhovniki vpijejo pri volitvah, da sc gre za vero, sedaj pa lahko največji butec vidi, da sc gre za denar in ne za vero. Zalo je vsak nespameten, če voli tisto poslance, katere priporočajo duhovniki. Želimo, da bi te vrste odprle oči tistim, ki še niso dosedaj i/.preg!tdali.
•  * *
Potres. Minulo nedeljo so čutili precejšen potres v Zagrebu, pa tudi po drugih krajih.
Občinske volitve v Volovskom-Opatiji,
v trm svetovno znanem zdravišču v Istri, so bile zaključene v popolno zmago hrvatske narodne stranke. Nemci so se obnašali zadnje čase tako oholo, kakor hi bili gospodarji tam ; zato so se združili domačini — začeli boj — ki je končal sijajno za Hrvate: v III. razredu so dobili hrvatski kandidatje po 2f>8 glasov, nasprotnikov ni bilo blizu; vil. razredu so dobili brvatskii kandidatje po 23, nemški po 11 glasov; L razred je volil enoglasno hrvatske kandidate.
Jetika in stanovanje. Že davno so dognali zdravniki, da se razširja jetika ne toliko vsled slabo zidanih stanovanj, kakor predvsem zaradi dej3tva, da živi zlasti po mestih velik del prebivalstva v ozki dotiki z nečednimi, pokašljajočimi in pljuvajočimi bolniki v temnih, ozkih, umazanih stanovanjih. Da se prihrani nekaj drv, se taka stanovanja pozimi skoraj nikoli ne zračijo. Posledica tega so raznotere bolezni, zlasti pa jetika. Kali jetike ima skoraj vsakdo v sebi; toda, kdor je sicer krepak ter zdrave krvi, zmaga te kali; slabotni ljudje pa pod-ležejo, posebno če občujejo s pljučno bolnimi ali če celo stanujejo ž njimi v isti sobi. Posebne pozornosti je treba, kadar je človek prehlajen; kdor je nagnjen k jetiki in pride takrat s tuberkuloznimi v dotiko, je silno velika nevarnost, da dobi tudi sam jetiko. Nadalje pa oboli mnogo ljudi, ako gredo stanovat v stanovanje, ki ga je malo prej okužil bolnik, za katerim se ni dosti izčistilo. Zato naj bi gospodinje, ki iščejo za svojce stanovanja, pač natančno poiz-vodele, kdo je bival prej v dotičnih sobah; marsikateri pojav jetike bi se zabranil na ta način. Boj proti tuberkulozi treba je bojevati tudi po stanovanjih, da ne postanejo druge osebe žrtve te zavralne morilke človeštva.
Koliko tobaka se porabi na vsem
svetu? O tem je sestavila vlada Zedinjenih držav precej natančno statistiko. Številke povedo nnjpret težo porabljenega tobaka v posameznih deželah, potem pa težo tobaka za posamezno osebo: Zedinjene države 440,000.000 funtov skupno — ¡V40 funtov SS osebe; Nemčija 201,75:1.000 — 3 44; Rusija 150,244.000  —   110; Francija 84,393.000
— 2-10; Anglija 83,278.000 - 1 95; Avstrija 78,755.000 - 3-02; Ogrska 47,905.000
— 2-42; Belgija 44,373.000 - 0 11; Italija 34,549.000 — 1-05; Mehika 18,870.000 — 1*891' Kanada 15,400.000 — 2'74; Avstralija 10.158.000 — 2-59. Konzum vseh 18 bežel 1 „209,678.000 funtov, povprečno 2*79 za osebo.
Koliko teže ima miljarda? Po podatkih nekega pariškega lista tehta miljarda (tisoe milijonov denarja) v srebru pet milijonov kilogramov, v zlatu pa 322.580 kg V denarju po pet in deset lentimov znese teža slo milijonov kilogramov. V bankovcih po tisoč frankov odtehtala bi milijarda 18 krepkih mož, kateri vsak bi moral 100 kg tehtati. V zlatu bi odtehtala miljarda 3220 takih mož, v srebru 50.000, v bakru pa eeli milijon t
Proč I Žepnim! robci! Historičen običaj je, da se k nosu nosijo v času potrebe razne navadne in finejše tkanine, ki sc no opravljeni potrebi lepo zvijejo in denejo v žeji, kjt v čakajo na novo potrebo. Ali ta navada mora prenehati. Znani higijenik, profesor Schum-burg, je ostre nastopal proti uporabi žepnih robnev in je la svoj nstop razložil z vele-važnimi zdravstvenimi razlogi. V nosni slizi se nahaja mnogo škodljivih bakterij, zlasti pri prehlajenih nosovih. Te bakterije prehajajo v robcih v tople žepe, ki silno veliko vplivajo na njihov rnzvitek, zlasti še, ker ne deluje nobena na bakterije. íníluenca ima mnog svoj pričetek zahvaliti žepnim robcem. Profesor Schumburg priporoča, da se ravnamo po Japoncih. Ti nimajo žepnih robcev, ampak okusne bloke iz tankega in močnega papirja. V času potrebe iztrgajo lepo en listič in ga po uporabi vržejo v košaro, katerih je vse polno po ulicah in trgih postavljeno.
Kako delajo Čehi? Cehi bi nam morali biti zgled, kako naj se bori teptan narod za svoje pravice. Vzemimo za primer češke delavnosti mesto Budjejevice na juž. Češkem. Kakor mi za svoje Celje, tako se bore Čehi za to mesto, a seveda z dosti silnejšo ener-dijo in z boljšim razumom, kakor naše narodno vodstvo. Pred petdesetimi leti so bile Budjejevice in je bila okolica mesta skoro popolnoma nemška. A od časa naroo'ne probuje med Cehi raste vsako leto število Čehov in pada število Nemcev. Ze leta 1880 je Čehov skoro isto število kot Nemcev (11.812 Čehov proti 11.829 Nemcev), Leta 1890 je 11.117 Nemcev in 10.271 Čehov. Leta 1900 je 14.703 Nemcev in 22.198 Čehov. A Čehi dobro vedo, da s številom samim ne pribore gospoda* siva nad mestom, ampak da morajo preiti hiše v češke roke. In češki denarni zavodi žrtvujejo neizmerne svote za nakup hiš, tako da je tekom 10 let si priborilo Nemštvo v svojo posest 05, a Čehi so pridobili 359 hiš. To je delo narodne samozavesti, proti kateremu je naše «délo» malenkostno!   Kdaj pridemo do spoznanja?
Morilec cesarice Elizabete. — blazen. Luccheni, ki je v Genevi umoril našo cesa-
rico in bil obsojen v dosmrtno ječo, ker v Švici smrtne kazni ni, zblaznel je v njej. Ravno to se je zgodilo morilcu italijanskega kralja Humberta. To govori iz ozirov Ijudo-milosti za smrtno kazen, ker ta hitra smrt je gotovo milejša, kakor muke do blaznosti!
Osveta. (¡ospa Werghman v Čikagu se je v svojem zakonskem življenju uverila, da je njen mož ni vzel iz ljubezni, ampak samo zaradi denarja. Da se mu osveti, vzela je ves svoj imetek okoli 80.000 K in ga zažgala. Komu je s tem dejanjem napravila napravila največjo škodo ni težko uganiti.
Zmaga koroških Slovencev. V okrajni šolski svet velikovški je izvoljen od kmet-skih občin v prvič slovenski župnik Trubar. Živeli!
Največji svetilnik v Ameriki. Na otoku Lenard, blizu zapadne obali otoka Lancouver prične v kratkem delovali svetilnik, ki bo najmočnejši v Ameriki. Njegova svetloba bo enaka svetlobi 750.000 i Več in bo vidna 40 kilometrov na daleč.
Največjo lekarno na sveta ima Rusija. To je že 203 leta s* ara Staraja Nikolajskaja apoteka v Moskvi. Lekarna, ki se deli na šest velikih delov, je ena največjih moskav-skih zanimivosti. Lekarna ima veliko sprejemno dverano, do katere prideš po širokih mram^rnatih stopnjicah, tam oddaš recept, se vserieš in počakaš, dokler ni zdravilo napravljeno. Vsak zdravniški recept prepišejo posebni uradniki v veliko knjigo tako, da je kontrola vedno mogoča. «V takozvani železni sobi* hranijo struge. V tej lekarni si služi svoj vsakdanji kruh 700 oseb, in sicer 13 magistrov farmacije, 1 doktor, 100 provizo-rov, 95 lekarnarskih pomočnikov, 11 farma-cevtk, 18 vajencev, 20 drožistov, 350 delavcev, 80 pomožnih delavcev in 20 delavk. Vseh receptov izdelajo na leto nad pol mi« liona! (Leta 1904 : 500.599.) Ta lekarna pa tudi slovi vsled svojih vsestranskih popolnosti po celem svetu, in če hoče imeti kdo v kaki ruski guberniji svoj recept prav dobro sestavljen, ga pošlje Ferejnu (lako se piše lastnik lekarne) v Moskvi. In neki švicarski zdravnik pripoveduje o tem še sledeče: V Interlaktnu (letovišče v Švici, ki ga poseli na leto na 50.000 tujcev) sem bil klican k otroku bogatega ruskega trgovca. Detelu zapišem praške kinina a 0 3 g in glej, oče mu jih naroči pri Ferejnu v Moskvi.
Naše srčne funkcije so, kakor znano, najimenitnejše delovanje v telesnem ustroju. V zanimivi nemško pisani knjižici («Spomenica o strupovitem učinkovanju alkohola in kave*) izvaja dr. H. Stoli, ravnajoči zdravnik v kopališču Neuheimu, slovečem za srčne bolezni, tako po svoji izkušnji v tisočerih primerih kakor tudi po preizkusih drugih zdravniških veščakov, da je tropska kava s svojim strupenim kofeinom nevarna, da, najnevarnejša sovražnica našemu srcu. Zlasti ta učinek ko-ieinov, da počasi, toda po redovitem uživanju kave neizogibno razširi in omrtvi srčno mišico, za čemer nastopi srčna slabost in po-gostoma kap, se označuje za posebno usodnega. Kot najvarnejši zdravilni in nasprotni pripomoček priporoča imenovani specialist za srce, takisto dr. Sig. Erben v nemškem časopisu ,DieGesundheit' Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, ki, ne da bi se izgubil dobri okus, kot izdatna primes zrnali kavi ublaži
njene škodljive učinke ter jih skoro popolnoma odpravi. Ali tudi zaradi okusa po zrnati kavi, ki ga ima samo Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, je ta kava brez primesi tropske kave izvrstna pijača, ki jo že v mnogoštevilnih družinah uporabljajo več let in ki se povsod obnaša kar najbolje.
Književnost.
Slovenski sokolski koledar je domalega dotiskan in izide v kratkem. Cena v platno vezanemu bode 1 K, s poštnino 110 K. Naročila naj se naslovijo na vaditeljski zbor »Gorenjskega Sokola* v Kranju.
Testament, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Po romanu Janka Kersnika spisal Janko Rozman. Lična knjižica, katero je založil ljubljanski knjigotržec g. L. Sclnvc ntner, izide še pred novim letom.
Darila.
Odkupili so se v Škofji Loki božičnih in novoletnih daril za družbo sv. Cirila in Metoda člani moške in ženske podražnice: Lenček, Nadrah, Fr. Sink po 2 K; — Šumer, Dev, Primožič, Hribovšek, Stabelj, V. Košir, C. Peclier, M. Hafner, Anton Hafner, I. I)o-linar, L. Sušnik, Thaler, Fr. Dolenc, Dolinar, I. Šmid, Gaber, Flis, Leo Lavrič, Slivnik, Kummer, Florijančič, Bregant, Hafner, Oblak, Deisinger, Pavlic, Arko Nija, dr. Arko, Benedičič, Žigon, dr. Zakiajšek, Karlin, Ho-man, Jerica Dolenec, Šinkovec, Cerin, Logar, Koceli, Zaje, 1. Košir, V. Debelak, Iv. Debelak, Wester po 1 K; I. Žužek, A. Jamar po 80 v; Maček, Mali po 60 v; Hribovšek, Božiček po 50 v; Mara Klun, Ze„..el, Molli-naro, Hafner po 40 v. Skupaj 54 K 40 v.
Izkaz darov za tri siro/nake na Tehovcu nad Soro. Župniku Bercetu so izročili svoje darove za siromake na Tehovcu sledeči: Iz Medvod: Franc Jar-čeva rodbina '20 K, Josipina Jarc 5 K, Janko Pečar, pos'ajenacelnik 2 K, Marija Uršič, c. kr. poštarlca 2 K. Josip Jesih 1 K, Janez Kavčič 1 K, Ivana Eržen 1 K, Marijana Kavčič 1 K, Marijana Potisek 20 vin., Marijana Podviz 1 K 40 vin., Marijana Luštrek 80 vin., Ivana Dobre 20 vin., Anton Drmota, odvetniški koncip. v Ljubljani 2 K, Marija Košenina 40 vin., Jernej Ko-vačič 1 K, Anton Kuralt 1 K, Miroslav Tome 10 vin., Jakob Kolenec 2 K, Barbara Kopač 1 K, Uršula Lu-štrek 60 vin., Kr. Lovi in 2 K, Oton Guzelj 2 K, rodbina Kovačič 3 K. Zbirka iz Škofje Loke po g. Bošu 33 K 50 vin. Pleši«?, Podrepec, Gulba, DrnovšeK, Stirn, Kopač iz Ladije, Spodnji mlinar, Kašlovi, Kodranovi, Starmanovi, Polenec iz Drage, Zlate iz Svetja tn Godeo iz Drage so dali živila.
Siromaki iz Tejovca se v solzah zahvaljujejo vsem dobrotnikom.
Listnica uredništva.
V Soro! Dopis pride prihodnjič.
V Loko! Vašega dopisa nismo priobčili, kar bo-demo pismeno uredili Vaii želji.
■p*-*» Današnja številka ob-sega 20 strani.
Šivalni stroj
še dobro ohranjen, se poceni proda.
Več se izve v upravnistvu »Gorenjci«. 219—1
sredi desetih vasi
se da v najem.   210 -2
Mnogo zaslužka si pridobi konjski kovač, vešč v izdelovanju in popravi kmetskega orodja. Vsled vodne aile je pripravna tudi na večje podjetje.
Pojasnila daje Josip Primožič, posestnik v Pristavi, pošla Tržič (Gorenjsko).
Gospodarstvo.
Kako ravnati z gnojem?
Žalost obide človeka, ko bodi po polju in vidi kako slabo, nemarno jo spravljen gnoj na njiva!« v lakot vat e «kupe> v krajih, kjer ga vozijo na polje zaradi tega, ker nimajo doma gnojišč, ali pa, da ga ob č.;su setve lahko hilro razvozijo po njivah. Tu si vidi prav očitno, kako mi kmetje počasi napiodu-jemo in kako zelo se še držimo starih tlačanskih navad. Zakaj po pravici smemo imenovati shranjevanje gnoja na polju tlačansko delo. Po večjem vsakdo — izjeme so zelo redke — kar prevrne gnoj iz koša na njivo, ako pa vozi na drugačnem vozu, pa tudi malomarno, leno in brezbrižno izmeee gnoj na njivo, sicer si nič ne stori, ako ga tudi po potih nekaj izgubi. Kaj mu mar! Dela — si misli — samo da dela, a kako izvrši delo, to mu je deveta briga! Žalostno, da so med našim kmečkim stanom teki ljudje brez vsakega ponosa, vsake vednosti o krnelijskih vedah in brez vsake zavednosti! In ali menile, da napravi tak zanikrnež kako obliko kupu ali mogoče kaj stlači gnoj? Kaj še! Pusti razmetanega, razritcgn in nepollaeenega, da se greje in kuha, tako da, ko pride čas rabiti ga. postane popolnoma brez vsake gnojilne (redilne) vrednosti, čisto bel in sprhnjen ali pa tudi pokrit z gobami.
Potem naj ta slaba, bela, s prh njena stvar gnoji rastlinam in zadostuje za živež? Je-li mogoče? Nikakor ne! Kajti s'tem, ker se gnoj v kupu ali dema greje in kuha na gnojišču, se popolnoma izpremeni. Iz njega namreč uide dušik, ena glavnih rastlinskih redilnih snovi, kol sopara v podobi dima. Fosforovo kislino in kalij, tndi neobhodno potrebni rastlinski živež, spere dež v zemljo iz nepotlačenega gnoja.
Ko solnce začne pripekati, zopet k .'j lahko izsuši tako nemarno spravljen gnoj v kup. Tak izsuštn, izpran in preperel gnoj nima nikake redilne snovi več v sebi ter ne more prav nič gnojiti z drugim, kakor s tem, ko ta slaba stelja razpade vsled gnitja v črno prst ali humus, toda tega je malo. Vse druge redilne snovi, katere je stelja v hlevu posrkala vase (scalnico) sli katere so se med steljo pomešale (živinsko blato), so ali izhlapele v zrak ali jih je dež izpral v zemljo. Zaradi tega je na mestih, kjer so na njivah kupi, tako bujna in bohotna rast, da vse pade. Vsakdo mora izprevideti, da je brez-miselno, nespametno tako ravnanje z gnojem na njivah, kajti na mestih, kjer je bil gnojni kup, rastline padajo in ne dajo nikakega pridelka, drugod po njivi je pa slaba rast, ker smo zmetali le nekaj suhe, preperele in izprane stelje nam es t o podclanega, dobrega in mastnega ter na redilnih snoveh dobro ohranjenega gnoja!
Kaj nam pomaga ravnali na eni strani tako slabo z živinskim gnojeni, na drugi pa kupovali dragi umetni gnoj! Sicer pomislimo, koliko bi nam lahko koristila tisla gnojnica, katero i/postimo po cestah, potih in v potoke. Človeku se gnjtld, ko gre čez marsikatero vas in vidi speljane jarčke od gnojišč, svinjakov v potoke, da po njih gnojnica odteka.
Mogoče bo la ali oni vprašal, kako naj na vozimo gnoj na njivo v kup, da bo prav? Za to veljajo tista pravila kakor tudi za rav-nanjo: kako z gnojr 11 ravnati na gnojišču.
1. ) Napraviti je le lep, kvadraten kup, daje lepa oblika, kako velikega, naj vsakdo sam izprevkll. Najbolje je, če namečemo plast čez celo širjavo in dolgost; ne da bi najprej napravili kup na eni strani, potem šele na drugi.  Na ta način se najbolje stlači.
2. ) Ko je kup dovršen, ga je Irebn dobro stlačili z živino, da se no greje in kuha. Glffl bolj in enakomerno se potlači, tem bolje. Preveč potlačen ni nikdar, pač pa rad premah).
3. ) Treba je tudi kup pričeli ti in obdržati z vilami, da ves drobiž odpade, in na-metali na vrb kupa. l'o tleh naj se pograbi z grabljami.
4. ) Ko je gnojni kup potlačen in očeden, naj se vrh njega nameče plast zemlje. Ona ubrani, da se gnoj .ie suši, pa tudi plinaste snovi posrka \a-:e. Posebno v poletnem času se ne sme pozabiti z zemljo pokriti kupa. Priporoča se tudi z gipsom (mavcem) po-tresli.
Ce bomo na ta način ravnali, imeli bomo dobro ohranjen, maslen gnoj, kar ga bomo potrebovali, ki bode res kaj izdal in se nam izplačal oni trud, kar bo treba več s kupom opraviti imeli, zelo s tent, da hode boljša ra-t in obilnejši pridelki.
Poskusite, ne bo vam žal!
Tedenski sejem v Kranju dne 18. t. m.
Prignalo se je 172 glav goveje živine, 3 teleta, 12G prašičev, — koz, — ovac, — buš, 50 kg pšenice K 8'75. prosa K 9—, rž, K 7-50, ovsa K ajüd K 7-50, fižol, rib-ničan K 13'50, koks K 14'ö0.
Dobavni razpis. C kr. trgovinsko mini-sterstvo naznanja trgovski in onrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo na borsi v Bruslju v kratkem vršila ponudbena razprava za dobavo 200.000 hrastovih ali bukovih želez-nicni'i pragov in 58.200 kosov hrastovega lesa. Pojasnila se dobe v pisarni gospoda de Rudder, Adminislrateur des Vois et Travanz, rue de Sovain Nr. 11. Brüssel, und Commission de Reception du Materiel de la Voie, rue d Italic Nr. 32. Biüssel.
V najen se daje radi bolezni gospodarjeve
gostilna.
in sicer na račun ali od litra.
Naslov pove upravništvo «Gorenjra».       208—4
Loterijska sročka dne 16. decembra 1.1
Gradec :      04      HO     40     2 76
Na glavnem trgu v Kranju biizu
farne cerkve, v I. nadstropju se takoj odda
s tremi sobami in vsemi pritiklinami.
Več se izve m'. Pavlu Bizjaku št. 102 V Kranju. 215-a
Posamezne šteVil$e .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
Škof jI Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton Homaim, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hmšici g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. Gro bo tek,
trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika.
Izvrstna prilika potovanja v je danes čez
jfamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta :
• d 11101'! h 690 čevljev dolg, 74 širok, 1"V1: AlIlDliM 53 glob., nosi 22.250 ton,
drugi:
x 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie
Jr. Settnig, tjubljana, pttnalslca <cst« 31.
Kmetovalci! =
KRSTNI
za prašiče, p.ijske, kravo, tek-la, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnk6czyjev kranjski lcdilni prašek za praške. Natlioljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietelično redilnu sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornili uspehih najvišje medalje na lazslavah \-Londonu, Par zli, Runu in na Dunaju. 148 2!>
1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po posti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Kazpečevalci dobe popust.
Podpisani se usnja naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da je
eselil svoj čevljarski obrt
od dne 29. novembra 1005 v svojo hišo pred hotelom „Nova pošta" štev. 171 v Kranju.
V nadi, da mi slavno občinstvo ohrani tudi še zanaprej svoje zaupanje, beležim 203-3 z odličnim spoštovanjem
Ivan Potočnik
čevljarski mojster.
1
i m
i
i m
M m
S
tflššMk mm
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad »24 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proli ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta Zavarovalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je naj v i-g p kon esi-jonirana. j« odgovorna avstrijski sodni oblasti in so kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povzročena po ognju in streli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, Zivarujejo se lahkj travniški in j t o i j s ki pridelki, dalje relo živina, ki je mc-da na paši od strele zadeta Zavarovalni',na je laka, o;: r ozirom na nizko ceno no zaostaja "A nobeno fe tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izp'ača. Rasna pojasnila daj j in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem oktaju obstoječa agentura, preil vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-1
w B>
W ■k
m
w
rv
mu
mwww%*w * fiifffiffffffffffffiffiff
Kupujem in prodajam vsakovrstno
starino.
Knjige vezem po nizki ceni, kar j izvršim hitro, lepo in trpežno. Kdor mi po pošti pošlje, plačam poštnino jaz nazaj. ?.>4-:$ Pavel Bizjak, Kranj št. 102.
Vsem prijateljem slikarstva
se uljudno  naznanja, da se dobe od zdaj naprej v knjigarni
K. Florian v Kranju
razne risarske predloge
v posojilo
proti mali odškodnini.
Tudi sprejema naročila na »Ljubljanski Zvon*, «Dom in Svet», »Slovana* in vsakovrstne druge časopise.
Jffestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1—26
Stanje vlog K 3,829.79031.   Stanje hipotečnih posojil K 2,114.328-25.
F. P. VIDIC & Komp, Ljubljana
opekarna in tovarna peči
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane stresne opeHe, »m!
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh knltnrnib državah. Lastniki patentev: F. P. Vidic & Komp. in Josip fflarzola. — Najličnejše, najcenejše in na]priproste]še strešno kritje. — Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. — Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in najzanesljivejša 96-18 postrežba. — Sprejmo se zastopniki.
3866
Pariz 1900
„Grx .d fVix"
Najvišji; odlik.-vaujc.
q Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so ncutrpljivi za obrt in domačo rabo.
Original Singer Šivalni Stroji so najbolj razširjeni v tovnrniškihobratovišcih. Original Singer Šivalni Stroji so neprekoslji\dgied«trpežnosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno
ve/-nje. Brezplačni |>oueni kurzi ga vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje
Svila za Vezenje v vseh barvali v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji zt posamezne .stroje za domačo porabo.
Singer Oo. šivalni stroji, delu. dru&ba
Ljubljana, av. Petra četrta št. 4. 7—25
Qltljui (Holizej)       IvANG na Marij« Terezij« cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah, Ogle Jala, slike v vseh velikostih,
Zalayatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoil.
Modroci Iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
184 83
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
MMUMMWÊÊ WKÊÊÊI
Ml
Pohištvo Iz železa, otroške postelje in vozički   po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In ti ! letovišča 52 gld.
špecljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pri-t/ično in v I. nad-strop},1.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
_ . , , Varstvena znamka.
Zahtevajte pn nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'.
Ono je OBJ* sajamčono čisto "Tftflf in brez vsake škodljive primes';. — Pere izvrstno. *
Kdor hoče dobiti zares janičeuo pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 185 88 ime „Schicht" in varstveno znamko „jeien".
Dobiva se povsod!
«*       JURIJ SCHICHT m
(Č«st»o) stajvečja toVarna jtfoj« Vrst« «a «Vropjl;«i Kontistenta. (wW
G. Tdnnies
104-81
tovarna H stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot  posebnost  žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. K r a n c i s - turbine osobito za žagine napruve zvezane neposredno z vratiiom. Sesalno-gcnera-I o r s k i plinski m o t o r i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Najbolje za zobe.
OoDiva s? v iJkirm g. K. knm Kranju.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 121 03
Ivan Jax-a v Ljubljani
D'inajtka cesta 17
pHpOfoAa svoje n.ijlnjlj priznano
šivalne stroje in kolesa
niki se dopoAljejo na zahtevanje tuftonj.
Najcenejša in največja domača ekspertna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta!
Urar in trgovec
H SUTTNER v Kranju
št. 502. Nikeloaata aoker-remontoar-Roskopf, trpežno kolesja, gld. 246, enaka iz pravega »rebra gld. 3 95, ista z dvojnatim tršim sre-liraim močnim pokrovom gl. 6'60 in naprej.
priporoča svojo i zborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih nr, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-mega, Roskopf, Uiania i. t. d.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski
i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino ln cen**, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Moške uref 2 tretjini naravne velikosti.
Št. f.05. Prava srebrna lilin-<ler-;emontoar, ti petno kolesje in možni pokrovi, tfbi. 4-85, ista z dobrim ankor-kolesjem gld. 5'95 in naprej.
114 24
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom
, MERKUR' Peter Majdič
v Kranju
Zaloga najtrpežnejiih
voznih plaht in pokrival Prodaja tomaževe žlindre
za komate.
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in drugimi pri-Ukanami se takoj odda v najem.
Več se poizve v trgovini Merkur
v Kranju. 2ia—a
Meblirano sobo
s prostim vhodom, če možno s hrano, išče nek gospod. 210 -4
Naslov pove upravništvo »Gorenjca'.
-MIHBMCDt JUNV MORI CONCOU
ZobO* tehnični dtcljf
Oton 5cyil
pri g. dr* E. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejlih metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specialist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice št. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80- 27
Pozor! Citaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj!
Slabemu moč!
4?
Pakraftk« kapljlo« in slavonska zel, to ita
danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakr&ske kapljica: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odslranjnjo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo rte bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice i., madron; zato ne sinejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Pater Jurliič, lekarnar v Pakracn It 107, Slavonija. — Denar se
iai-20
Cena je sledeča (franko ha vsako pošto): 12 ^»oLienicic (1 ducat; 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 t, 36 stekleničic (8 ducati) 12 K 40 v, 18 stekleničic (4 ducati 16 K, 60 stekleničk (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska sel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dren steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročnje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija,
i * Fi     1i" * Fi *t 'i " ' F\ *< 'ii " * il**r *<V"*~f*riij—*nr^ r"i «%>»aiy»ai 1WKj~\f u ^li«xr*isr"^n,i*
pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
1
O A
Z
Q
O .
hm
i
•o
Narodna društva, uvedite „Vseslovenski legitimacijskl list", ki se prodaja v korist drnibe sv. Cirila in Metoda I Naročila ininfomaci-|e naj se pošiljajo na naslov: Odsek sa vseslovenski legltimacljskl list, Dunaj VIII./1. Alserstrasse 7. II. 17.
Naznanilo,
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil pri m oran zaradi prevelike Hšne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zdatno zvišali, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da sem se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. «Kodelač» v Grabnu.
Nadejajo se, da me bode si. občinstvo še nadalje z velccenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cena še znižal
beležim z odličnimi spoštovanjem
Ivan Wohlgemnth
sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. 172—10
Prodaja vina.
Imam v kleti več sto Hektolitrov pristnega belega in črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah.
IVAN PUJMAN 189-9
vinogradnik in trgovec, Vodnjan-Dignano
Istra (c. kr. državne železnice).
JOS. WE1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove ulice «Yt. 4.
Stivkno-metu i) konstrukcijo ključavničarstvo.
Žično omrežje aa stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpa« kriie, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 108-77
valjiČni zastori (Rollbalken).
Izi&la je
»Dobra Kuharica'6
spisala Minka Vasičeva
v saložništvu Lavosl. Schwentner-Ja v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po polti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1300 receptov za Janje najokupripravlsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 lino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego mane nemške kuharike knjigi. 10—60
rapetnlK in prcprogar
Drag. Puc
LJubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-60
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste is-delke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 98-2.0
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
- v Ljubljani. —
e
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Ameriko Je s parniki jSeveraonemškega Lloyda'
iz Bremena v Jfevt-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm IL, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekumorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozno listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena, roelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colombo, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez G al des ton. Odhod na tej progi iz lir. mena enkrat mesečno
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveto, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—8
[epa in primerna božična darila
Mor: ur«, Verižice, zapestnice, »MsTje, aiesKe, »bane tudi z trilatttttini frmni i. t. i
priporoča po prav nizkih cenah v veliki izberi
—in *»* K. 5nlttier il Ktanjn
Csii nižje kakor povsod iragiJ!
Razpošiljanje blaga na vse dele sveta. Velik nov cenik zastonj in poštnine prosto.
217-2
U<Ui» koaiorcij cQorwijr«>.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tiaek Iv. Pr. Laiapreta v Kranju.