UPRAVA .VF.ČERNIKA- V LJUBLJANI SPREJEMA DO IS. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI K! BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V
 KU“ ...................................................
■...................  'LJUBLJA
S WČFRMKU“^SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE.
Osmrtnice in druge nujnosti sprejema do m. ure . spise objavljamo samo enkrat v ljubljanskem ali mariborskem listu, zato naj se rokopisi ODPOŠILJA io SAMO NA eno UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
LETO 1.	Urednifiivo In uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJAN A, 20. decembra 1939	NAROČN NA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din	ŠTEV. 15
IH	Hintaso	i milite	na iiBb	Itt
Angleška in nemška poročila si močno nasprotujejo, poškodbo vseh nemških letal
pa priznava sam poveljnik nemške lovske eskadrile
BERLIN, 20. dec. DNB. Podpolkovnik Schuhmacher, poveljnik eskadrile, ki je napadla angleške bombnike nad Helgolandom, je bil povišan v čin polkovnika in odlikovan z železnim križem I. reda. Schuhmacher je na glasu enega najboljših nemških vojnih letalcev in je dosegel tudi na mednarodnih takmah lepe nagrade v akrobaciji. O priliki svojega odlikovanja je izjavil, da so se vsa nemška letala vrnila iz borbe poškodovana. Nekatera letala so imela po 35, druga pa po 30, 25 in 15 zadetkov strojniških krogel. Schuhmacherjcvo letalo je dobilo 12 zadetkov. Poškodovan je bil tudi njegov bencinski tank. Pri dvomotornih letalih znamke »M 110« je zaradi zadetkov ponekod izpadel en motor, ko so bila oddaljena 100 km od obale, a so vsa letala kljub temu dosegla letališče. Ko je Schuhmacherjeva lovska skupina posegla v borbo, so bila angleška letala že v ognju protiletalskih baterij in so jih napadli tudi že drugi nemški bombniki. Njegova eskadrila je
sestrelila 8 angleških bombnikov, nekaj pa je bilo tako težko poškodovanih, da po njegovem mišljenju niso mogla preleteti več 100 km do angleške obale. Nekatera letala so strmoglavila v morje, kjer križarijo razne ladje, ki imajo posebne čolne za reševanje posadk sestreljenih letal. Včeraj popoldne so ti čolni rešili posadki dveh angleških letal.
NEMŠKO POROČILO O LETALSKI BITKI
BERLIN, 20. dec. DNB. O priliki letalske bitke nad Helgolandom, kjer je bilo od 44 sestreljenih 34 angleških bombnikov, dočim so nemške zgube znašale le dva aparata, so Angleži naknadno izgubili še dve letali. Na povratku so zašli v ogenj protiletalskih topov, pri čemer je bilo eno letalo sestreljeno, drugo pa je moralo biti tako težko poškodovano, da je moralo zasilno pristati na morju. Skupno je bilo torej uničenih 36 angleških bombnikov.
Angleško poročilo o veliki letalski bitki
LONDON, 20. dec. AA. Reuter. Po preverjenih vesteh so britanski bombniki v borbi nad Helgolandom sestrelili več kakor 12 nemških letal znamke »Messerschmitt«. Šest teh letal je bilo tipe »M 110«. Trditev Nemcev, da so sestrelili 36 britanskih letal, je brez vsake podlage, ker niti toliko angleških letal ni sodelovalo pri spopadu, razen tega pa velja vojni potencial enega angleškega bombnika za 5 nemških borbenih letal. Nemška letala so izvršila okoli 40 posameznih napadov. Na angleška letala so streljale tudi protiletalske obalne baterije in tudi vojne ladje. Ko so bila angleška letala na povratku, so bila napadena od lovcev. Neki angleški bomb-
nik je zaostal in so ga »Messerschmitti« napadli. Pilot sc je s svojim letalom spustil na morje. Takoj nato je neki drugi bombnik sestrelil dva »Messerschmitta«, ki sta se mu preveč približala. Drugo nemško letalo je bilo težko poškodovano, pri čemer je bila zlasti prizadeta radijska postaja in strojnica. Pri tem je bil poškodovan tudi angleški bombnik. Rezervni pilot je takoj zasedel mesto svojega tovariša, a ko je ugotovil, da je vsa municija postreljena, sc je s polno hitrostjo vrnil proti angleški obali. Drugi angleški bombnik sc je moral spustiti na morje 80 milj pred angleško obalo. Posadko je rešila neka ribiška barka.
»Sovjeii so morali spremeniti mišljenje o KaKovosii svofii} čet«
PARIZ, 20. dec. AA. Havas. Francoski tisk se obširno bavi z inšpekcijo angleškega ministrskega predsednika na zapadnem bojišču. Veliko pozornost posveča tudi vrhovnemu vojnemu svetu, ki je bil včeraj v Parizu. Na tem sestanku so ponovno ugotovili popolno skladnost naziranj zaveznikov. Dalje so bili sklenjeni razni ukrepi tako na diplomatskem kakor tudi vojnem področju. Diplomatski urednik lista »Jour« pravi, da je vojni svet v prvi vrsti sicer razpravljal o vojnih vprašanjih, a da so bila na dnevnem redu zasedanja tudi diplomatska vprašanja. Proučili so tudi položaj, ki je nastal z izključitvijo sovjetske Rusije 'iz Zveze narodov. — Francoski tisk se dalje bavi s finskim bojiščem in ugotavlja, da so sovjeti smatrali, da Mannerheimova črta ne predstavlja nič posebnega in da se ne bo mogla upirati oklopnemu orožju. Sovjeti so se preveč zanašali na svoj uspeh na -'Poljskem, ki je tudi v drugih državah povzročil, da so preveč precenjevali moč
rdeče armade. V Kremlju so morali zdaj znatno spremniti mišljenje o kakovosti svojih čet. Sovjetski generali so doživeli popoln neuspeh, ker se sovjetskim četam nikjer ni posrečilo, da bi resno zlomile odpor hrabrih finskih čet.
NEMŠKA DELEGACIJA V MOSKVI
BERLIN, 20. dec. DNB. V Moskvo je včeraj prispela nemška gospodarska delegacija pod vodstvom v. Ritterja.
SOVJETSKO VOJNO POROČILO
MOSKVA, 20. dec. Tas. Štab leningrajskega vojnega okrožja sporoča: V teku 19. decembra je bilo več delavnosti sprednjih straž in nekoliko prask na raznih sektorjih. Bilo je tudi nekoliko topniškega streljanja. Sovjetsko letalstvo je izvedlo več oglednih poletov in se je zapletlo tudi v zračne boje. Pri tem so sovjetska letala sestrelila 12 sovražnih letal. Eno sovjetsko letalo se ni vrnilo na svoje izhodišče.
Bolgari o Italijanskem varstvu Balkana
Nemško poročilo o angleških izgubah na zapadni fronti
BERLIN, 20. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo poročilo o bitkah na zahodni fronti, v katerem pravi, da so nemške čete zavzele nekaj francoskih položajev. V zadnjih treh dnevih je nemško letalstvo uničilo 23
angleških ladij, ki so pomožne ladje angleške vojne mornarice. Med uničenimi so tudi ladje »Pearl«, »Serenity«, »Ne\v Choice«, »Eilad«, »Evelyn«, »Segefly« in »Trinity«. Izgube angleških letalcev znašajo 36 letal.
Po samoumoru nemške oklopnice
BUENOS AIRES, 20. dec. AA. Reuter. Argentinska vlada je določila znesek 100.000 pezov mesečno za plače internirane posadke ladje »Admiral Graf von^ Spee«. Ni še gotovo, če bo posadka internirana v pomorski bazi Puerto del Grano ali na utrjenem otoku Martin Garcia na reki La Plata. Posadka bo imela precejšnjo svobodo gibanja. Nemškim oficirjem je bilo na častno besedo dovoljeno, da se lahko svobodno gibljejo po Buenos Airesu. Stroške internacije bo nosila Nemčija.
NEW YORK, 20. dec. AA. Reuter. »New York Times« objavlja poročilo
svojega posebnega poročevalca iz Montevidea. Po zanesljivih vesteh iz diplomatskih krogov so ameriške države nameravale poslati vojne ladje, ki bi prisilile nemško vojno ladjo »Admiral Graf von Spee«, da zapusti Urugvaj, če tega ne bi hotel nemški kapitan storiti sam. Ameriški zunanji ministri so se telefo-nično sporazumeli, da bo ena sosednih držav, pri čemer je bržkone mišljena Argentina, poslala dve veliki vojni ladji v Montevideo, ki naj bi se zasidrali poleg nemške ladje in jo spremili na odprto morje.
Dvom o protestu ameriških držav
LONDON, 20. dec. AA. Havas. Britanski vladi še ni ničesar znanega o načrtu protesta ameriških republik glede pomorske bitke ob ustju La Plate. Diplomatski urednik »Timesa« odločno zatrjuje, da britanski vladi ni bil sporočen noben protest v tej zadevi, »Dailv
H c ra Id« pa sploh ne verjame, da bi ame-viške države izročile tak protest vojskujočim se državam, ker nihče ne more imeti tako velikega nevtralnega pasu, kakor ga je določila panameriška konferenca.
SOFIJA, 20. dec. AA. Stefani. Bolgarski tisk se še zdaj bavi s Cianovimi izvajanji pred italijansko zakonodajno skupščino, ki so naletela na posebno velik odmev v državah južnovzhodne Evrope. Sofijski list »Dnes« poudarja, da potrjuje jasna izjava italijanskega zunanjega ministra, da itilijanska politika zahteva pravico za vse narode na podlagi medsebojnih dogovorov. Italija de-
la na novi varnosti, zasnovani na vzajemnem razumevanju med narodi; List nadaljuje, da je Italija izpolnila vse svoje mednarodne obljube. Stališču Rima se je zahvaliti, da je bilo preprečeno razširjenje spopada na balkanski polotok. Izredno vpžna je Cianova izjava, da Italija trdno želi, da ostane na Balkanu mir in da v ta namen ni potrebno osnovanje bloka nevtralnih držav.
Manifestacija kulturne vzajemnosti in prijateljstva Grčije in Italije
A I ENE, 20. dec. Danes dopoldne je bil na atenski univerzi slovesno podeljen častni doktorat prava italijanskemu prosvetnemu ministru Battaiju, ki je1 prispel v Atene k otvoritvi italijanske knjižne razstave. Ta slavnost je bila včeraj velika manifestacija kulturne vzajemnosti in prijateljstva Grčije in Italije. Slavnosti so se udeležili tudi grški kral.j, prestolonaslednik in predsednik vlade Metaxas. Italijanski prosvetni minister je poudarjal v svojem govoru, da nadaljujeta Grčija in Italija pod reži-
mom reda pota stare slave Aten in Rima ter da se civilizaciji obeh držav izpopolnjujeta. Kulturne zveze Aten in Rima so in ostanejo večne. Razburkanemu svetu, ki nas obdaja, je naglasil italijanski prosvetni minister, nudi najlepši primer vzajemnosti dvoje slavnih, neumrljivih mest Aten in Rima. Predsednik grške vlade pa je v svojem govoru poudarjal, da predstavlja italijanska knjižna razstava v Atenah novo etapo srečnega razvoja prijateljskih odnošajev med obema državama.
Nova ojačanja Rusov na finskih bojiščih
LONDON, 20. dec. AA. Reuter. Po brzojavkah, ki jih je prejel »Times« iz Helsinkov in Stockholma, pripravljajo Sovjeti na več točkah močne ofenzive. Vse kaže, da postaja ruski pritisk čedalje hujši in da hoče sovjetsko vrhovno poveljstvo zagotoviti zmago še preden bo zapadel novi sneg, ki bi znatno otež-kočil vojne operacije. Po finskih cenitvah so dobili Rusi ojačenje 200.000 novih vojakov, ki jih bodo povečini uporabili na Karelijski ožini. Sovjetska taktika gre za tem, da z velikim številom vojaštva napade dohode k večjim utrdbam, manjši oddelki pa se medtem skušajo polastiti trdnjave same. Rusi hočejo Fince finančno izčrpati v nadi, da jih bodo potem premagali zaradi ogromne številčne premodi svoje vojske. Finci pa se ne spuščajo v odprte boje in imajo zato le majhne izgube. Najboljši finski zaveznik je sneg, ki pa ga je zdaj
malo in se je zaradi tega njihov položaj poslabšal.
»News Chronicle« zahteva, da se nujno pošlje Finski pomoč, ker sicer ne bo mogel hrabri finski narod izdržati napadov številčno neprimerno močnejšega sovražnika. List pričakuje, da bo Finska dobila za božično darilo od držav, ki so označile Rusijo kot napadalca, tudi dejansko pomoč. Apel, ki ga je v nedeljo po radiu naslovil predsednik Finske, Ka-lio, ne sme ostati brez odgovora. Anglija bo v kratkem poslala na Finsko 4 letala z lekarniškimi potrebščinami, obenem pa tudi z ladjo 70 ton raznega drugega materiala in 14 ambulant.
FINSKI LETALSKI USPEH
HELSINKI, 20. dec. AA. Havas. Finski vojaški krogi trdijo, da so finske protiletalske baterije v teku včerajšnjega dne Sestrelile najmanj 12 sovjetskih letal.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V Ljubljani, 20. decembra 1939.
Mladi gostje Nj. Vel. kralja
Iz Ljubljane so bili pozvani v Beograd 3 dijaki in 2 dijakinji
Beograd, 20. decembra Letos bo proslava lepega praznika »Materic« v kraljevskem dvoru posebno slovesna. Priprave za ta praznik so že precej časa v teku. Nad 400 otrok in srednješolske mladine se bo udeležilo tega praznika kot gostje in kot sodelavci pri izvedbi pestrega slavnostnega sporeda. Med povabljeno mladino je 90 starostnih vrstnikov in vrstnic Nj. Vel. kralja. Iz notranjosti države jih je 40, ostali pa so dijaki in dijakinje beograjskih srednjih šol.
Od mladih gostov Nj. Vel. kralja so včeraj kot prvi prispeli v Beograd srednješolci iz Banjeluke. Vhodi v čakalnico
šolci in srednješolke iz Beograda, revnim dijakom in dijakinjam pa so delili tudi zimske suknje in rokavice, kar je Nj. Vel. kralj poklonil svojim gostom.
Za skupino iz Sarajeva je prispela skupina iz Ljubljane pod vodstvom prof. Janka Severja. Mladi kraljevi gostje iz Ljubljane so: Viktor Antolin, Josip Jančar, Marija Mrak, Milena Vodopivec in Jakob Savinšek. Za Ljubljančani so prišli srednješolci iz Niša, potem iz Novega Sada in Cetinja. Nekatere skupine bodo prispele še danes.
Na sporedu svojega bivanja v Beogradu so imeli kraljevi gostje včeraj samo eno točko: odmor. Zdaj pa si že razgledujejo vse zanimivosti prestolnice, kar je tudi na programu, da bodo vsakemu ostali v neizbrisnem spominu
Zaradi visokih cen papirja pri nas hira in propada vsa grafična obrt in industrija. S ponovno podražitvijo bodo vprav uničene številne izdajateljske, kulturne in strokovne organizacije. Težko prizadete bodo sploh najširše plasti! naroda, zlasti stariši šolske dece, naročniki revij, časopisov in drugih tiskovin. Največ zaradi dragega papirja je že dosedaj konsum vseh tiskanih stvari usodepolno padel na jako nizko stopnjo. Če bo kartel »Centropapir« cene papirja še naprej brezobzirno dvigal, bo kmalu tudi on zaprl tovarne, ker ljudje v sedanjih težkih časih, ko se vse draži, ne bodo več imeli denarja za papir.
V dokaz, da je pri nas podražitev papirja neutemeljena, lahko služijo tudi izjave inozemskih zastopnikov papirnih tovarn, ki pravijo, da so že dosedanje cene papi'rja v Jugoslaviji previsoke. Proti nameri kartela »Centropapir«, da zopet poviša cene papirja, bi bilo treba v splošnem interesu nastopiti z vso odločnostjo.
proti domu, temveč mora mirno ostati tam, kjer je. Kogar pa ujame signal za vajo na Trgu kralja Petra, namreč na cesti ali v parku, ta naj skoči v bližnjo vežo ali pa v zavetišče, ki je tam pripravljeno. Pred zakloniščem bodo stražniki ali drugi čuvaji dajali navodila, ki jih ljudje morajo ubogati. Predvsem pa opozarjamo prebivalce hiš na Trgu kralja Petra in v bližini, da zaklonišče ni narejeno za radovedneže. V zavetišču naj bodo ljudje mirni in naj se ne gneto pri vhodu, zlasti se pa naj natanko ravnajo po navodilih čuvaja. Isto velja tudi za zavetišče v Kresiji. Namenjena so predvsem uradništvu in stanovalcem hiše, a za ljudi, ki jih ujame alarm na cesti, je dosti prostora po vežah in na dvorišču. Branjevke in sploh prodajalci na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu naj po naredbi ostanejo pri svojih stojnicah, ker ne bo drugih varuhov njih lastnine.
Kar se pa tiče zatemnitve, je še mnogo bolj nevarna za malomarneže kakor dnevna vaja. Tudi dvoriščna okna morajo biti tako zagrnjena, da okna sploh ni mogoče opaziti. Izgovorov na malomarne služkinje nikdo ne bo upošteval. Zato pa opozarjamo vse gospodarje in gospodinje, da bo nadzorstvo pregledalo vso Ljubljano tudi z višine in sicer z večih strani in popolnoma vse hiše, ker ob resnem nočnem napadu zaradi malomarnih ljudi ne sme trpeti vsa Ljubljana. Ljudje naj se torej ne šalijo, kar bodo kazni smatrale vajo za popolnoma resen napad. Če sc bodo vsi prebivalci našega mesta natanko ravnali po navodilih za vedenje ob vaji za
obrambo pred letalskimi napadi tako podnevi kakor ponoči, gotovo ne bo sitnosti, zabavljanja, obžalovanja in pritožb. Prebivalstvo naj zato prav natanko prebere v listih že objavljena navodila in vestno izpolnjuje vse točke naredbe.
Ljubljana, 20. decembra
Pred stopetdesetimi leti, 19. decembra 1789., je izšla Linhartova »Županova Micka«, ki je 9 dni kasneje bila vpri-zorjena v tedanjem ljubljanskem stanovskem gledališču. Bila je to prva slovenska drama, ki ji je odprl Talijin hram Anton Tomaž Linhart. Slavistično društvo je proslavilo sinoči ta, za slovensko dramatiko pomemben jubilej s predavanjem prof. g. Alfonza Gspana o Antonu Tomažu Linhartu in njegovi dobi.
Linhart je živel v dobi, ko se je pričel v temeljih lomiti tedaj vladajoči fevdalni red in stopati na njegovo mesto nov in zdrav red. Načela francoske revolucije, enakosti', svobode in bratstva so si zmagovito utirala pot in vplivala na Linharta, da se je vrnil slovenskemu narodu, iz katerega je izšel, in postal iz nemškega pesnika slovenski dramaturg. Izobražen in široko razgledan je bil Linhart svobodomiselni duh tedanje dobe na Slovenskem in je razumljivo, da je postal vodnik družbi, ki se je zbirala okrog Žige Zoisa. S tem,
Ne pozabite na dne viličarje!
Iz vrst slug-dnevničarjev smo prejeli:
Veseli nas, da se je uvedla akcija za zvišanje prejemkov vseh državnih uslužbencev zaradi vedno večje draginje. Veseli nas tudi, da je 32 stanovskih organizacij, aktivnih in upokojenih državnih nameščencev v Ljubljani podpisalo spomenico za enkratno zvišanje plač in družinskih doklad ter za prilagoditev prejemkov uradnemu indeksu cen življenjskih potrebščin. Tudi mi bi radi tako spomenico podpisali, a nimamo svoje organizacije, ker smo raztreseni po vseh panogah državne službe in, kakor bridko občutimo, od vseh pozabljeni, čeprav živimo v veliki bedi, ki jo draginja vsak dan povečava. Najbolj smo prizadeti zaradi tega, ker so očividno pozabili na naše nastavitve. Med nami je mnogo takih, ki so dnevničarji že po 12 let. Ne pozabite na nas pri prepotrebni in upravičeni akciji za zvišanje prejemkov, ker imamo tudi mi družine, ki morajo živeti.
1. Smrt uglednega podjetnika. V svoj-jem domu na Resljevi cesti je umrl včeraj kamnoseški mojster in posestnik g. Feliks Toman, star 85 let. Pokojnik, ki je bil ljubljanski rojak in po poklicu naslednik svojega očeta, je dajal zgled neutrudne slovenske pridnosti in podjetnosti. V večini velikih ljubljanskih stavb so dela podjetja, ki se je pod vodstvom rajnega razvilo iz skromne obrti v industrijski obrat. Pogreb bo jutri ob pol 15.
1. Nezgode. 16 letni kleparski vajenec Viktor Sever, ki je uslužben pri Francu Košenini v Ljubljani, se je v delavnici tako močno opekel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Delavec Anton Truden iz Šmarate, občina Stari trg pri Logatcu, si je pri padcu zlomil levo roko, enako tudi kočarjev sin Franc Jereb iz Radomelj. Oba sta na zdravljenju v ljubljanski bolnišnici.
1. Rezervni oficirji imajo jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice zaupni sestanek, na katerem bo poročal brigadni general za generalStabne posle g. Čedomir Skctič, ki je po naročilu g. ministra za vojsko in mornarico obiskal ljubljanski pododbor združenja rezervnih oficirjev.
1. Nad 9000 številk zemljiške knjige. Mnogo poslov ima letos zemljiškoknjižni urad. Njegovi posli so dosegli že na W00 številk. Največ dcln so dale v zadnjem času vknjižbe raznih teriatev.
1. Predcvanje na Ljudski univerzi bo drevi ob 20. v mali filharmonični dvorani. Univ. prof. dr. Stele bo nadaljeval svoje predavanje o umetnosti pri zapadnih Slovanih.
Pri zatemnitvi ne bo posebnih zvočnih signalov, kdaj zatemnitev prestane. Takoj ko spet zagore luči cestne razsvetljave, je konec zatemnitve in prebivalstvo lahko spet odpre vsa okna razsvetljenih sob.
da je postavil slovenski dramatiki temelje, je izvršil delo neprecenljive važnosti, ki se je Slovenci ne zavedamo, in zaslužil, da ga štejemo v krog Trubarja, Vodnika, Prešerna in drugih utemeljiteljev slovenske kulture.
Čeprav je prevedena »Županova Micka« iz nemščine, ji jc dal toliko svojih misli, da je postala njegova. »Veseli dan«, ki jc izšel 1. 1790., je tako prestavil na slovenska tla ter ga mojstrsko prevel iz francoščine in opilil, da ne more nihče reči, da ni njegovo delo.
Poleg tega pa se je lotil Linhart še pisanja slovenske zgodovine, ki jo je pisal kritično, tako da je žel tudi drugod priznanje. Prezgodnja smrt mu je vzela iz rok pero, da ni mogel končati zapo-četega dela in uresničiti v dramatiki svojih načrtov.
Prof. Gspan jc bil za svoja izvajanja nagrajen od vseh navzočih z živahnim aplavzom. Tako se je oddolžilo Slavistično društvo spominu prvega slovenskega dramaturga, Antona T. Linharta in proslavilo 150 letnico slovenske dramatike.
1. Nove omejitve avtomobilskega prometa
so od danes dalje v veljavi. Objavljene so bile v »Službenih novinah« od 18. t. m.
1. Brezposelnih učiteljskih abiturientov ni
več in se bo zaradi tega njih organizacija likvidirala ter izročila svoje posle sekciji JUU. Bivši člani organizacije naj se 26. t. m. ob 10. dopoldne oglasijo v prostorih svoje dosedanje organizacije.
1. Prošnja krvodajalcev. V Zagrebu so ljudje, ki v bolnišnicah prodajajo svojo kri, organizirani v stanovski organizaciji, pri nas pa do take organizacije še ni prišlo, čeprav so krvodajalci v težjem položaju kakor drugod, ker jc kri v Ljubljani pač cencj.ša. Prva akcija’ srmiopomoči krvodajalcev bo zdaj skromna božičnica. Krvodajalci upajo, da se bodo socialno čuteči ljudje v prazničnih dneh spomnili stiske tistih, ki žrtvujejo svojo kri za druge, ter da bodo izročili svoja darila za krvodajalce vratarju splošne bolnišnice.
1. Jubilej obrtnika. Brivski mojster Ivan Kosec jc že pred 40 leti odprl svojo brivnico na Bregu, tam kjer je zdaj Blaznikova tiskarna, in je bil eden izmed prvih domačinov, ki so se v tej obrti osamosvojili. Na Dunajski ccsti je pozneje obratoval 33 let, dokler ni zaradi modernizacije Ljubljane izgubil svoj lokal. Sedaj vodi njegovo brivnico njegov sin na Miklošičevi cesti. Iz Ko-ščeve delavnice je izšlo lepo število dobro ‘izvežbanih pomočnikov, ki so danes ugledni mojstri.
1. Delo v brivnicah za praznike. V soboto bodo brivnice odprte od pol 8. do 19. z opoldanskim odmorom. V nedeljo bodo odprte od pol 8. do 17. brez odmora, v ponedeljek ves dan zaprte, v torek pa odprte od 8. do 12.
I. Propagando za povečanje konzuma zelenjave med delavskim in kmečkim ljudstvom bo posvetila vse sile ljubljanska podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva. O tem je razpravljala na svojem občnem zboru ter delala načrte za ustanovitev posebne zadruge po vzoru švicarskih vrtnarskih zadrug.
CfublfansKo gledališče
DRAMA. Začetek ob 20.: Sreda, 20. dec.: »George Dandin«. Red Sreda. Četrtek, 21. decembra: »Tri komedije«. Red Četrtek. Petek, 22. dec.: Zaprto.
OPERA. Začetek ob 20.: Sreda 20 dec.: »Madamc Buttcrfly«, gostovanje Zlate Gjun-gjenac. Red A. četrtek, 21, tleč.: »Nižava**1 Premiera. Premierski abonma. Petek, 22. decembra: Zaprto.
bioskopi
Kino Matica: Misteriozni Mr. Croy in Ladja smrti.
Kino Union: Zlomljeni cvet.
Kino Sloga: Grešniki v raju-___
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: m. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Vremenska napoved za 21, t, m.: Pretežno oblačno, od časa do časa dež, zapadni in severni vetrovi, temperatura sc bo znižala, n« planinah severa in zapada sneg.
1. in II. razreda so bili lepo okrašeni z zastavicami in zelenjem. Z naslednjimi vlaki so prihajale nove skupine in vse je čakalo v čakalnicah prijetno presenečenje. Prisrčno so jih pozdravili srednje-
dnevi, ki jih je v Beogradu prebil kot gost mladega vladarja.
Kartel tovarn bi rad zopet podražil papir
Letos je podražil papir že dvakrat — Na škodo najširših plasti naroda se sedaj ponovno poteguje za povišanje cen papirja
Kakor izvemo, je kartel »Centropapir«, v katerem so združene vse tovarne papirja v Jugoslaviji, vložil na ministrstvo za trgovino in industrijo prošnjo in predlog, da se mu odobri povišati cene papirja. »Centropapir« je letos že dvakrat podražil papir, sedaj pa prihaja z novo podražitvijo, čeprav ni zato nobene stvarne potrebe.
Papir naših domačih tovarn je že dosedaj bil predrag. To pa ne zato, ker bi produkcijski stroškj bili tako visokli, marveč zato, ker ščitijo naše tovarne za papir nenavadno visoke carine, ki one-mogočujejo uvoz inozemskega papirja po nizkih in nižjih cenah. Carinska zaščita domače industrije je razumljiva in do gotove višine tudi potrebna. Domača industrija pa nima pravice, da špekulira v glavnem samo: na visoke zaščitne carine ter da pod njeno zaščito spravlja v promet papir, ki so ga v inozemstvu sposobne producirati papirnice za neprimerno nižjo ceno.
Obrambne vaje so resna stvar
Nekaj resnih in važnih opomb za vedenje ob vajah
Ljubljana, 20. decembra.
Pri dosedanjih vajah in zatemnitvah nekateri Ljubljančani stvari še niso smatrali za dosti resno in so zato za grešili marsikatero malomarnost, ki bi o pravem napadu lahko imela silno hude posledice. Ker so pa vse te vaje samo zato, da se ljudje privadijo na vse, kar jim bo pri pravem napadu obvarovalo in ohranilo življenje, zato so tudi vaje popolnoma resna naloga vsega prebivalstva. Opozarjamo vse prebivalstvo, naj se pri vajah nikdo ne zanaša na prizanesljivost oblasti in na obzirnost in popustljivost nadzorstva. Nadzorstvo bo do skrajnosti strogo in ne bo smelo prav nikjer pogledati skozi prste. Ljudje naj ne smatrajo vaj in zatemnitev za šalo, da ne bodo obžalovali neprijetnih in prav občutnih posledic svoje malomarnosti. Zavedajo naj se, da gre za vojaške zadeve, a to lahko pričakujemo, da v Ljubljani ni nikogar več, ki bi vojaške stvari lahkomiselno smatral za šalo. Zato naj ljudje pri dnevni vaji čim-prej najbolj naglo poiščejo zavetje in naj ne postopajo po cestah. Vsi ljudje na cestah naj takoj, kakor zaslišijo ta ali oni signal, skočijo v najbližjo vežo ali javen lokal. Nadzorstvo nc bo upoštevalo prav nobenega jalovega izgovora na kakršenkoli nujen opravek. Nikdo naj si ne domišlja, da morebiti zanj ne velja naredba. Kakor bombe in granate ne poznajo razlike, tako tudi nadzorstvo pri vajah ne bo razumelo izgovorov in ne bo delalo razlik pri nikomur!
Kdor zasliši alarm v kakršnemkoli prostoru, naj nikakor ne drvi iz lokala
Spomin na prvega slovenskega dramaturga
Ob 150 letnici prve uprizoritve Linhartove »Županove Micke"
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCfc ŠTRUKELJ v Ljubljani. - Oglasi po ceniku. - Rokopisov ne vraCa.t.0
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, — Telefon št. 41-77. — Poštni čekovni račun št.