279 Ventil 17 /201 1/ 4 UVODNIK © Ventil 17(2011)4. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 17(2011)4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 17 Volume Letnica 2011 Year Številka 4 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske indus- trije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Pred dobrima dvema tednoma smo lahko v slovenskem dnevniku prebrali novico, da v Prekmurju ne morejo dobiti dovolj delavcev za pobiranje poljščin, obiranje sadja in druga sezonska opravila. Bistvo novice je bilo, da v Prekmurju kljub veliki brezposelnosti, ki je pri nas krepko preko 100.000 za delo sposobnih ljudi, ne morejo dobiti dovolj slovenskih delavcev. Drugo pomembno dejstvo iz te novice pa je, da so slovenski sezonski delavci, ki so sprejeli tovrstna opravila, tudi do 30 % manj učinkoviti kot delavci, ki jih dobijo iz tujine, iz republik bivše Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in od drugod. Pogostokrat slišimo mlade ljudi, ki pravijo, da bi se po zaključku šolanja najraje zaposlili v javni upravi; to je v državni službi, ker je manj stresna, pogostokrat manj zahtevna in najpogosteje za nedoločen čas. Spomnim se informacije s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jo objavili naši časopisi, da smo Slovenci glede na raziskave neodvisne mednarodne ustanove drugi najbolj delaven narod na svetu. Takrat smo se po analizi tuje institucije in tujih raziskovalcev glede delavnosti in glede pomembnosti dela za vsakega posameznika uvrstili takoj za Japonci. Kaj se je zgodilo z našim narodom, s slovenskim človekom, da se je v tridesetih letih tako spremenil, da mu delo ni več ena od pomembnejših vrednot? Do takšne drastične spremembe ne more priti v enem letu ali enem desetletju, ampak je za to potrebnih več desetletij oziroma vsaj čas ene generacije. Kje lahko iščemo razloge za takšno stanje? Kdo je za to kriv? Ali vzgoja doma, v družini ali v šoli? Ali je za to kriva politika ali družbeni sistem, v katerem živimo? Prav gotovo vsi našteti akterji na tak ali drugačen način vplivajo na človekovo osebnost, njegov razvoj in na vrednote, ki jih vsak posameznik ima oziroma jih pač nima. Brez zadržka lahko zapišem, da je za nastalo situacijo v veliki meri kriv prejšnji družbeni sistem. Ta je temeljil na družbeni lastnini, samoupravljanju, ateizmu ter bratstvu in enotnosti. Od vseh teh štirih aksiomov ni ostalo praktično nič. Privatna lastnina in pravica do veroizpovedi sta zapisani v naši ustavi, o samoupravljanju ne govori nihče več, bratstvo in enotnost pa sta se končala z vojnami med narodi naše bivše države. Če je torej rezultat gesla bratstva in enotnosti popolnoma nasproten, kot je bil njegov namen in cilj, lahko nekaj podobnega zapišemo za samoupravljanje. Analogno lahko sklepam, da so rezultat samoupravljanja iz prejšnjega sistema odtujitev od dela in nezainteresiranost zanj po eni strani in po drugi samovšečnost, egoizem in diktatura direktorjev in vodij posameznih enot in oddelkov. V tistem času smo bili vzgajani, da smo gospodarji, da v podjetjih in povsod v službah sami odločamo in da so takšne ali drugačne odločitve v naših kolektivnih rokah. Toda eno je bila teorija, drugo pa praksa. Več desetletij mladi niso bili vzgajani za pridnost, ustvarjanje novih produktov, novih storitev, ampak za samoupravljanje, za boj za svoje pravice in zelo redko za svoje dolžnosti. V t. i. splošnem družbenem interesu ni bilo, da je delo vrednota, ki bi bilo podprto z dejstvi. Nekateri so sicer že takrat uspeli s svojimi inovacijami, z zasebno dejavnostjo, a so bile to res redke, svetle izjeme. Ena od parlamentarnih strank je pred časom dala v svoj program, da bo, seveda če bo prišla na oblast na naslednjih volitvah, v srednje šole vpeljala nov predmet podjetništvo. To je odlična zamisel. Vprašanje je samo, kako bo to izpeljano, kdo bo sestavil program in kdo bo mladim to snov predaval. Upam, da učitelji tega predmeta ne bodo podobnega ali enakega kova kot naši teoretiki z ekonomskega področja, na primer profesorja tipa Tajnikar ali Mencinger. Če se to zgodi, bodo predavali socialistično politično ekonomijo, ravnali pa ravno obratno. Predmet podjetništvo bi moral mladim predavati učitelj praktik, ki je svoje podjetje ustanovil in ga vsaj deset let uspešno tudi vodil. Upam, da tu ne bodo potrebne kakšne druge nelogične reference ali pa celo kakšne objave člankov v mednarodnih in citiranih revijah. V Sloveniji imamo takšnih uspešnih podjetnikov zelo veliko. Problem je, da so ti ljudje neopazni, da so tiho, delajo in vodijo podjetje, ker jim je to vrednota. Kako lahko posameznik živi kakovostno, če mu delo ni veselje ali pa ga celo sovraži? Kako lahko preživi država, če je v splošnem delo nekaj osovraženega? Ko bomo posamezniki v delu našli veselje, zadovoljstvo in smisel, bomo resnično srečni in le tako bomo lahko ustvarjali državo in domovino, ki bo gospodarsko uspešna in ugledna, kar vsi tako pogrešamo. Janez Tušek Ali smo Slovenci sploh še deloven narod?