INTERVJU
NASA TEMA
SPORT
■o
-r<">
im
■in
-t-■r-
Dr. Jože Bodo meteorne vode terjale Ratejeva potrdila zelo Podgoršek, milijonske naložbe občin? dobro formo stne varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
str. 26-27
St. 26 / Leto 73 / Celje, 28. junij 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Monika ima skuter, Andraž električno rolko
Zmagovalca letošnje akcije Naj maturantka in naj maturant sta si na zaključni prireditvi na Glavnem trgu v Celju razdelila glavni nagradi. Pri tem sta potrebovala nekaj znanja, pa tudi sreče. Te sta imela v izobilju že sicer v finalnem delu akcije, ko so njuni sorodniki in prijatelji prizadevno zbirali kupone in jima omogočili zmago. str. 36-37
AKTUALNO i
Se lahko spet zgodi
migrantski val? str. 2-3
Tretja razvojna os: Dars zavira, zbornica protestira
str. 5
GOSPODARSTVO
Sindikalno (ne)sodelovanje
str. 4
Robust žanje uspehe str. 5
CELJE -
Sanacija naj bi potegnila bolnišnico iz finančnega brezna str. 6
VELENJE-
Strah pred
radioaktivnostjo odveč? str. 8
KRONIKA ^^^^^^^^^^
Ročniku in Veršičevi
zaporna kazen str. 14
Plakati s sporno vsebino v Velenju str. 14
NA PRAZNIČNEM OBISKU
V	občini Šmarje pri Jelšah
str. 28-29
V	občini Slovenske Konjice
str. 30-31
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
IVI \ t в~*\ I TRANSPORT PO SLOVENIJI
_ BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 3,00 € -t- davek (bio -i- 0,40 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.40 €).
Q.
O
>
X CNI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
>
X
Foto: GrupA
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "ŽCapćen. "pn&tc>s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Pri nakupu hrane vedno iščemo neke popuste. Zakaj tega ne počnemo pri nakupu avta in ne čakamo, da bo 50 odstotkov cenejši? Ker tega ne bo.«
Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano
»Bili smo deležni očitkov, da v družbi Štore Steel sklepamo kravje kupčije in da smo hišni sindikat, k r ni res. Obljubljali smo le tisto, kar smo bil v danih razmerah spos obni doseči s pogajanji.«
Mirko Hicci, sekretar celjske regij skeorgbnizb-cije Skei
»Pomembno nam je, da vključujemo tudi starše. Veseli smo, da delujemo kot preventiva, torej še preden pride tako daleč, da morajo otroci v krizne domove ali pa zabredejo.«
Ada Požeg, predsednica Društva Materina dušica
»Na sprehodih večina bulji v telefone ali se pogovarja s prijatelji, medtem ko ima pes rad naloge, ki jih mora rešiti, še najraje dela z nosom.«
Nina Golob, inštruktori-ca zavoda Alfakan
»Vino je pridelek, ki človeka spremlja od rojstva do smrti, saj si brez vina težko predstavljamo vesele in žalostne dogodke v vseh obdobjih življenja.«
Jani Vreže, predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Trta
	1 PETEK
	27
SOBOTA I	I NEDELJA
,Vl/^ 28	^^ \±J „ 24
	
Se lahko spet zgodi migrantski val?
Pred dvema dnevoma je Avstrija v neposredni bližini avstrijsko-slovenskega mejnega prehoda Šentilj izvedla vajo varovanja mejnega prehoda v primeru prihoda večje skupine beguncev in migrantov.
Pri vaji so ob več sto policistih in vojakih sodelovali člani posebne avstrijske enote za varovanje meje, imenovane Puma. Omenjena vaja je razburila slovenske oblasti, saj skozi Slovenijo ni pred-
videnega prehoda takšnega števila ljudi.
Kakšna je dejanska prehodnost migrantov in kako bodo evropske države ukrepale v primeru množičnih prihodov, so govorili tudi na sestanku v Bruslju minulo nedeljo. Takrat se je v okviru priprave na vrh EU, ki bo danes, sestalo 16 voditeljev državčlanic Evropske Unije. Nedeljskega sestanka se je udeležil tudi Miro Cerar, ki šo opravlja tekzče porle
premiera. Konkretnih dogovorov sicer niso sprejeli, so pa bili enotni, da je potrebno zmanjšati število nezakonitih migracij in zaščititi zunanje meje Evropske unije.
Vendar kaže, da evropske države na morebitni migracijski val niso pripravljene. Prav tako niso usklajene, kako se bodo v primeru, da se ta zgodi, učepaie. Ta dokazuje dogajanje v minulih dneh, ko ni bilo jasno, kje bodo izkrcali več knrtzeto im^nntov ia^n-
ske tovorne ladje. Slednja je nato le dobila dovoljenje, da vpluje v italijansko pristanišče. Na Sredozemskem morju pa še vedno ostaja ladja nevladne organizacije s preko dvesto migranti, ki bi jim naj dovolili vpluti na Malto, kar pa v času, ko to pišemo, še ni gotovo. Številna vprašanja, kako se bodo države članice saočale s problammtitač beguncev in migrantov, ostajajo nerešena.
AH
Trend števila ilegalnih prehodov
jan.17 feb.17 mar.17 apr.17 maj.17 jun.17 jul. 17 avg.17 sep.17 okt.17 nov.17 dec.17 jan.18 feb.18 mar.18 apr.18 maj.18
	ian.17	fen.17	mar.17	apr.17	mai.17	iun.17	iul.17	avg.17	sep.17	cOt.17	nck.17	dec.17	ian.18	fei.18	mar.18	apr.18	mai.18
ilegalni prehcdi	79	46	77	121	244	181	142	237	207	162	221	213	242	201	209	573	1.158
Že od začetka lanskega leta v Sektorju mejne policije beležijo naraščanje števila nezakonitih prehodov. Z izboljšanjem vremenskih razmer pa seještevilotehv letošnjemaprilu šepovečalo.
V petjh mesecih za 300 odstotkov več nezakonitih prehodov meje
Glede na poročilo o nezakonitih mi-gracijahna območju Slovenije, ki gaje pripravila uprava uniformirane policije, so v prvih petih mesecih letošnjega leta slovenski policistiobravnavali skoraj 2.500nezakonitihprehodov državne meje,kar je za razliko v lanskem primerljivem obdobju malo manj kot dva tisoč prehodov več.
Med obravnavamiosebamije bilonaj-več državljanov Pakistana, Alžirije in Sirije. Največprehodovsicerbeležijonaobmo-čjuNovegamestainokolice,naobmočju
Policijskeuprave Celje nekolikomanj,lani so zabeležili deset nezakonitih migrantov v prvihpetih mesecih, letos pa so ujeli 46 posameznikov. Ker so pred nami toplejši meseci,je mogoče pričakovati, da se bo številoprihodov na mejo šepovečalo. Za devet odstotkov se je zmanjšalo število zabeleženih kršitevvnotranjosti države,pri katerihso policistiujeli posameznike brez ustreznih potnih listov oziroma potrebnih dovoljenj. Skoraj 1.800 posameznikom je bilzavrnjenvstopvSlovenijo,karjeza 3,6odstotkavečkotlanivistemobdo-
bju. Glede na upoštevanje mednarodnih sporazumov so slovenski policisti tujim varnostnim organom vrnili409 tujcev,od tega jih je bilo največ vrnjenih na sosednjo Hrvaško. Napodlagi istegasporazuma je bilo vrnjenihv Slovenijo 167 oseb, odtega največ iz Italije. V zadnjemobdobjuseje spremenila tudi struktura nezakonitih migrantov glede na državljanstvo, sajne prevladujejovečdržavljaniAlžirije,tem-več Pakistana.
AH,vir:Poročiloupraveuniformirane policije, Sektor mejne policije
I segalni prehodi popolicijskih upravah
1.20П
liOOC
800
600
eoo
200
o
	NM	K P	MB	MS	0J	CE	ostalo
■ 2017	76	35 3	43	39	43	10	6
■ 2 018	1.010	979	210	9č	89	46	8
Največ nezakonitih prehodov je obravnavala Policijska uprava Novo mesto, kar 41 odstotkov vseh.
1.200
1.000
200
0
AKTUALNO
3
trenutno mirno
Na južni meji
Kako bo v prihodnje?
Glede na poročilo Uprave uniformirane policije, so v prvih petih mesecih na naši južni meji zaznali naraščanje števila prehodov. Zaradi izboljšanja vremenskih razmer v prihodnjih mesecih pričakujejo še povečano število migrantov, predvsem na slovensko-hrvaški meji.
Kakšna je trenutna situacija na meji na območju Policijske uprave Celje, nam je pojasnila vodja sektorja mejne policije Melita Močnik. Povprašali smo jo tudi, kakšne ukrepe bo sprejela policija ob povečanem številu nezakonitih prestopov in ali smo na morebitno povečano število ilegalnih prehodov pripravljeni.
»Število nezakonitih prestopov meje na zahodnobal-kanski poti še vedno narašča. Povečan pretok se začne že s povečanim pretokom ilegalnih migrantov iz Turčije v Grčijo, ki se potem krepi v vseh državah na poti do Slovenije. Koliko ljudi pride tudi do Slovenije, je odvisno od držav na poti do nas, torej kakšne ukrepe so oblikovale, kako jih izvajajo in kako so pri teh ukrepih učinkovite. Slovenska policija in ministrstvo za notranje zadeve sta sklicala vsesplošne konference, kjer smo se dogovorili za določene ukrepe.«
Kakšne ukrepe ste sprejeli?
Vse vključene države so se strinjale, čeprav so zmogljivosti določenih omejene, da bodo naredile vse, kar je v njihovi moči. Ne sme se zgoditi, kot je bilo pred tremi leti oziroma pred dvema letoma, da so pristojni organi migrante samo pošiljali naprej v ciljne države. Pozvali smo k spoštovanju obstoječih dvostranskih sporazumov, predvsem o vračanju migrantov in na področju azila. Slovenija uspešno vrača ljudi na Hrvaško, prav tako Bosna ne bi smela imeti težav pri vračanju ljudi v Srbijo ali Črno goro. Vseeno pa prihaja
do nespoštovanja podpisanih dvostranskih obveznosti.
Kakšni so ukrepi v primeru nespoštovanja dvostranskih dogovorov?
Sankcije v primeru nespoštovanja niso predvidene. Vse države v regiji, predvsem Srbija, Črna gora. Makedonija ter Bosna in Hercegovina, so izkazale željo, da bi se pridružile Evropski uniji. In v tem duhu se pričakuje, da bodo države določene standarde preprečevanja in odkrivanja nezakonitih migracij udejanjile že zdaj, četudi so kandidatke za pridružitev. Na dolgi rok je njihova usoda odvisna tudi od načina soočanja z nezakonitimi migracijami.
Iz poročila, ki ga je pripravila uprava uniformirane policije, je razvidno, da številni posamezniki potem ko izkažejo namero za vložitev vloge za mednarodno zaščito, pobegnejo od tam, kjer so nastanjeni. Kakšen nadzor ima policija nad temi ljudmi? Ali sploh lahko vodimo evidenco, kam gredo ti ljudje?
V vseh državah na zaho-dnobalkanski poti se soočajo z zlorabo postopkov za mednarodno zaščito. Ko posameznike ujame policija ali se ji javijo sami, takoj izrazijo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Po vložitvi vloge ali že prej pa zapustijo državo. Ko oseba izkaže namero, da bo zaprosila za azil, smo policisti to dolžni spoštovati in jo odpeljati v azilni dom. Več kot 80 odstotkov vseh namere za mednarodno zaščito v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti ne izkoristi, ampak gredo naprej po svoji začrtani poti. Ko posameznik za azil tudi res zaprosi, njegove prstne odtise shranijo v evropsko bazo podatkov Eurodac. Če vlogo odda v Sloveniji, ta postane zanj odgovorna kot prva država azila. Kjerkoli bi ga pristojni organi ujeli, bi
Melita Močnik
ga lahko poslali nazaj v Slovenijo. Vsi ostali, ki zapustijo slovensko ozemlje, ne da bi zaprosili za azil, niso vneseni s prstnimi odtisi v Eurodac in se za njimi lahko sled izgubi.
Vloga za mednarodno zaščito je precej toga, saj morata v postopku sodelovati nevladna organizacija in tolmač. Slovenska policija ima tudi svojo nacionalno bazo podatkov o teh osebah, ki so nezakonito prešle mejo, da lahko v primeru, ko nas katera država prosi za sodelovanje v postopku ugotavljanja, iz katere države je kdo prišel, tudi dokažemo, kdo je res prečkal Slovenijo. V nacionalni bazi imamo podatke o imenih, s katerimi se posamezniki izkazujejo, podatke o tem, katero državljanstvo so navedli, in osnovne biometrične podatke, vključno s prsnimi odtisi.
Kako pogosto se dogaja, da v notranjosti države ujamete nezakonite migrante, ki mejo prestopijo v tovornjakih in kombijih?
Postopek obravnave je enak kot pri prestopu meje. Najprej ugotavljamo državljanstvo vsakega posameznika in ga identificiramo, nato opravimo varnostni pregled in začnemo ugotavljati okoliščine nezakonitega potovanja. Pri tistih, ki se pripeljejo s tovornjaki, ugotavljamo še ceno,
plačano za prevoz, in kdo je prevoz opravil. Ker nimamo takojšnjih neposrednih dokazov, od kod so osebe prišle je so tudi postopki vračanja manj učinkoviti. Na mejnih prehodih se z nezakonitimi migranti v kombijih in tovornjakih srečujemo tedensko, manj je tega v notranjosti. Druga zelo popularna metoda je, da ljudi pobirajo s kombi-jem blizu zelene meje in jih potem peljejo proti Italiji. To poteka tako, da skupino ljudi pripeljejo do meje, ljudje mejo nato prestopijo peš, zatem jih nekje v bližini pričakajo drugi tihotapci z velikimi osebnimi vozili oziroma s kombiji in jih odpeljejo naprej.
Kakšna so pooblastila mejne patrulje ob stiku z nezakonitimi migranti?
Po Zakonu o nadzoru državne meje lahko pristopimo, kjerkoli ujamemo skupine tujcev, in izvajamo celotni mejni nadzor z ugotavljanjem okoliščin. Seveda lahko ukrepamo le sorazmerno, predvsem pri uporabi prisilnih sredstev in strelnega orožja. Zaenkrat večjih incidentov ob vstopu v državo nismo zabeležili. Velikokrat se zgodi celo, da po prestopu meje posamezniki sami prosijo domačine, naj pokličejo policijo, in potem nemudoma zaprosijo za mednarodno zaščito. Slabši odziv je pri skupinah ljudi, ki jih vračamo v države, od koder so prišli. Ljudje se namreč zavedajo, da se oddaljujejo od svojega cilja, zato pri predaji migrantov hrvaški policiji vedno sodeluje več policistov, da lahko posredujejo v primeru uporov.
Koliko je nezakonitih prehodov na meji s Hrvaško v občinah Rogatec, Rogaška Slatina, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli, ki spadajo pod Policijsko upravo Celje? Je vaših ljudi dovolj, da bi lahko v primeru prehoda več ljudi primerno ukrepali?
Na Policijski upravi Celje se soočajo predvsem s poskusi nezakonitih prestopov tistih, ki so že dlje na Hrvaškem in so večinoma tam tudi zaprosili za
azil. Manj je tistih, ki so prišli čez mejo z Bosno in Hercegovino. Pri tistih, ki na Celjskem poskušajo nezakonito prestopiti mejo, je večinoma ciljna država Avstrija in ne toliko Italija. Trenutno nimamo podatkov, da policija na Celjskem s pomočjo Slovenske vojske in z začasnimi tehničnimi ovirami ter drugimi taktikami nadzora ne bi bila sposobna obvladati tudi večjih skupin tujcev.
V medijih se pojavljajo informacije, da policisti in vojaki fizično obračunavajo z migranti. Poleg tega se je v preteklih tednih govorilo tudi o pobiranju denarja in drugih vrednih stvari mi-grantom. Kako komentirate naštete očitke?
Absolutno zavračamo naštete očitke glede nasilja in prekoračitve pooblastil. Točno imamo namreč določeno, kdaj lahko v skladu s pooblastili predmete zasežemo. Govorila sem tudi z nevladnimi organizacijami, ki sem jim pojasnila, da ne smemo nasedati takšnim izmišljenim navedbam. Gre za delo po scenariju. Migranti so se naučili, kako oblatiti policiste, da jim ti ne bi smeli več preprečevati vstopa v državo. Zdaj prihaja do blatenja civilne iniciative in tiska, kasneje bo prišlo do množičnih prebojev, kar se dogaja na bosansko-hrvaški meji. Ponavljajo se scenariji, ki smo jih bili deležni v letu 2015 in letu kasneje.
Avstrija se je odločila organizirati posebno enoto Puma, ki bi posredovala v primeru množičnih pritiskov na meji s Slovenijo. Ob tem so se v javnosti pojavila različna mnenja glede izvajanje vaje na slovensko-avstrijski meji, ki je bila pretekli torek. Kako gledate na organizacijo takšne enote, obstajajo tudi v Sloveniji podobni projekti?
Mnenja glede vaje in organizacije posebne enote temeljijo predvsem na politični osnovi. Strinjam se z mnenjem ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar, da v
Avstriji pretiravajo, ker toliko ljudi ne prihaja čez Slovenijo. Večina sekundarnih migrantov v Avstrijo pride iz sosednje Italije in ne iz Slovenije. Kar zadeva pripravljenost, glede na svoje strokovne izkušnje menim, da biti pripravljeni delovati na drugačen način in organizirati delo na žariščni točki, niti ni tako neumno. Če bi se Slovenija odločila postaviti sprejemno-registracijske centre na mejnih prehodih, bi bilo delovanje bolje testirati v varnem okolju in še pred nastopom preveriti, kako bodo šli tokovi migracij ter kako bo sodelovanje z odgovornimi organi. Če pa je organiziranje vaje in enote namenjeno uresničevanju političnih nazorov, potem temu nasprotujem. Z uradom za oskrbo in integracijo migrantov se dogovarjamo o možnostih postavitev sprejemno-registracijskih centrov, kar je odločitev vlade, saj je prihodnost trenutno zelo negotova. K temu je pripomogla tudi izvolitev Erdo-gana na čelo Turčije. Situacija se lahko hitro in zelo zaplete, predvsem v času poletne sezone, ko se zaradi ugodnih temperatur za pot odločajo tudi družine.
Nekateri strokovnjaki menijo, da bi lahko Slovenija postala migrantki žep, saj Avstrijci zaostrujejo dogajanje na mejah, začeli so zapirati mošeje, Italijani so uvedli druge ukrepe, Madžari so že nekaj časa neodzivni glede migrantskih tokov. Kaj to pomeni za Slovenijo?
Pot do Slovenije je trenutno ne glede na ukrepe še vedno odprta, kar pomeni, da bodo ljudje še prihajali na našo mejo. Če bomo postali tako imenovani žep ali ne, je v prvi vrsti odvisno od nas in predvsem od naše južne sosede, saj predstavlja del zunanje meje Evropske unije. Seveda tudi od politike vseh držav na poti do Slovenije. Predvsem temu, da bodo ljudje vrnjeni v Slovenijo, se ne bomo mogli izogniti.
ANJA HOHLER Foto: splet
Dvanajsti predsednik državnega zbora je Tonin
Državni zbor RS je na ustanovni seji minuli petek za novega predsednika izvolil Mateja Tonina, predsednika Nove Slovenije. Zanj je glasovalo 80 poslancev, devet jih je bilo proti.
Novoizvoljeni predsednik svojo izvolitev razume kot prvi korak k stabilizaciji političnega prostora v naši državi, saj stranke rešujejo situacijo, ko bi parlament lahko ostal brez predsednika. V nagovoru je še dejal, da njegova izvolitev ne bo ovira prihodnji koaliciji. Ko se bo ta oblikovala, se bo z mesta predsednika državnega zbora pripravljen umakniti. Napovedal je še, da bo storil vse za čim hitrejše oblikovanje delovnih teles državnega zbora.
Kandidaturo Mateja Tonina je vložilo 50 poslancev LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in NSi. Te stranke po besedah Marjana Šarca, predsednika LMŠ, predstavljajo obrise možne vladne koalicije. Podporo Toninu so napovedali v večini poslanskih skupin, razen v Levici.
Tonin je z izvolitvijo postal dvanajsti predsednik državnega zbora v zgodovini samo-
stojne Slovenije. Na to mesto je bil izvoljen približno mesec pred svojim 35. rojstnim dnevom. Najmlajši predsednik je bil do zdaj Jožef Školč, ki je leta 1994 prišel na to mesto malo po svojem 34. rojstnem dnevu.
V sedmih dneh po ustanovni seji morajo poslanci oblikovati poslanske skupine in določiti njihove vodje. Najpozneje v 30 dneh morajo izvoliti še podpredsednike državnega zbora, predsednike in podpredsednike delovnih teles in novega generalnega sekretarja.
Na ustanovni seji je državni zbor potrdil mandate vseh 90 novoizvoljenih poslancev. S tem je osmi sklic tudi uradno ustanovljen. 36 jih je naloge poslancev opravljalo že v iztekajočem se mandatu, štirje so na poslansko mesto prišli iz županskega fotelja. V novi zasedbi je le 22 žensk, kar je sedem manj kot v prejšnjem sklicu.
NT
NE PREZRITE
Predstavljamo letošnjega edinega novomašnika iz Škofije Celje Matica Lesjaka iz Tabora v Savinjski dolini. V prihodnjih nekaj letih v tej škofiji ne bo nobenega škofijskega novomašnika.
stran 32
Med jubilanti celjski škof
V župnijah celjske škofije in širše po Sloveniji so se začela diamantna, biseromašna, zla-tomašna in srebrnomašna slavja. Med letošnjimi zlatomašniki sta celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in upokojeni nadškof dr. Anton Stres, ki je doma iz Rogatca.
Zlata maša celjskega škofa Lipovška bo v celjski stolnici v nedeljo, 1. julija, ob 16. uri. Stresova bo v Ljubljani 8. julija. Na našem območju bo imel diamantno mašo Janez Bračun (dom upokojencev na Polzeli) in to 4. julija. Med biseromašniki je duhovnik Franc Brecl in med zlatomašniki pater dr. Metod Benedik iz kapucinske župnije v Celju. Med zlatomašniki so tudi Stanislav Gajšek (Teharje), Franc Pohajač (Nova Cerkev), Ivan Turk (Pilštanj), kapucin br. Klemen Verdev (Celje) in Alojzij Weingerl (Podsreda).
Med letošnjimi srebrnomašniki sta Jože Brilej (iz Martine hiše Doma sv. Jožefa v Celju) ter Jože Jevšnik (Planina pri Sevnici).	BJ
4
GOSPODARSTVO
Sindikalno (ne)sodelovanje
Sindikata v družbi Štore Steel vsak na svojem bregu - Skei o primerih dobrih in slabih praks socialnega dialoga
V jeklarni družbe Štore Steel naj bi jutri Konfederacija slovenskih sindikatov KSS izvedla dveurno opozorilno stavko. Omenjen sindikat, ki ima v tem obratu največ članov, jo je napovedoval že za konec maja, a jo je potem preklical, češ da vodstvo podjetja grozi zaposlenim in stavkovnemu odboru. Glavna zahteva je zvišanje plač jeklarjem za več kot 20 odstotkov zaradi težkih pogojev dela. Sindikat KSS namreč ni zadovoljen s predlogom, ki sta ga po daljših pogajanjih sprejela vodstvo podjetja Štore Steel in Skei. Na račun slednjega je vodstvo KSS izreklo tudi več kritičnih besed, zato se je pred tednom vodstvo celjske regijske organizacije Skei odzvalo na dogajanje.
Na novinarski konferenci sta sekretar celjske regijske organizacije Skei Mirko Hir-ci in predsednik podružnice sindikata v družbi Štore Steel Siniša Tadič pojasnila svojo plat zgodbe glede pogajanj, ki so pripeljala do podpisa aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi in s tem do 7-odsto-tnega dviga plač za vse zaposlene v štorski družbi.
Mirko Hirci in Siniša Tadič
Po skupnih pogajanjih razhod
Opisala sta kronologijo dogajanja v družbi v času od lanske pomladi. Takrat sta se oba sindikata v podjetju - Skei je sicer po številu članov močnejši - skupno pogajala z vodstvom družbe. Oblikovala sta skupno pogajalsko skupino, ki je izhajala iz zahteve o 30-odstotnem dvigu plač. »Pogajalsko izhodišče je vedno višje kot nato
končni rezultat pogajanj,« je pojasnil Mirko Hirci. A ker predlog ni bil dovolj utemeljen, ga je podjetje zavrnilo. Plača zaposlenih se je vmes dvignila za 2,5 odstotka glede na uspeh pogajanja Skei za celotno panogo in še za 5,5 odstotka v skladu s sistemizacijo delovnih mest. »Pogajanja so se nadaljevala celo leto, oba sindikata sta se jih udeleževala in ob koncu leta 2017 podpisala prvi aneks,« pravi Mirko Hirci. Letos so
TINKARNA
www.cinkarna.si
Pepelih W G
* Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni
kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicali; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
Rdeča sadna pr$i,ea (Panonyhus ulmi) J?
m K
Hmeljeva pepelovka I (Sphaerotheca humuli) J
Gidij vinske (Uircitiulan
--t
Pepelasta plesen jablan (Pfldosphaera leucotricha)
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
K*
se pogajanja nadaljevala, a sindikata sta se aprila razšla. Vmes je bil dosežen dogovor o regresu v višini 1.150 evrov bruto, ni pa bilo dogovora glede osnovne plače. Sindikati so takrat zagrozili s stavko, če se pogajanja ne bodo nadaljevala. »KSS se je čez noč prelevil v stavkovni odbor delavcev in se ni več udeleževal pogajanja, mi pa smo jih nadaljevali, saj smo želeli, da bi ljudje nekaj imeli od tega. Glede na podatke o poslovanju smo ugotovili, da je 10- do 12-odstotni dvig plač še ekonomsko vzdržen. Na koncu smo prišli do 7-od-stotnega dviga in v dodatnih pogajanjih pridobili, da se je to uresničilo že s 1. junijem za vse zaposlene,« pravi Hir-ci, ki meni, da bi z nepodpi-som ankesa tvegali, da bi bil regres nižji za 250 evrov in da zaposleni konec leta ne bi bili udeleženi pri dobičku na račun dobrega poslovanja
Mirko Hirci: »Bili smo deležni očitkov, da v družbi Štore Steel sklepamo kravje kupčije in da smo hišni sindikat, kar ni res. Obljubljali smo le tisto, kar smo bili v danih razmerah sposobni doseči s pogajanji.«
podjetja, ko naj bi prejeli 15 odstotkov od dobička.
Skei ne podpira stavke
S takšnim izidom pogajanj se KSS ni strinjal in je že za konec maja napovedal dveurno opozorilno stavko v jeklarni, kjer so pogoji dela bolj zahtevni kot drugod in naj bi zato tam zaposlenim dvignili plače za več kot 20 odstotkov. Takrat stavke ni bilo, ker naj bi vodstvo družbe grozilo zaposlenim in sindikatu, ki je vodstvo družbe prijavil inšpekciji za delo. Za jutri
sindikat spet napoveduje dveurno opozorilno stavko. »Zaenkrat kaže, da stavka bo, lahko pa še pride do dogovora, vendar je malo verjetno,« je sporočil Gvido Novak, predsednik KSS, ki naj bi danes na novinarski konferenci predstavil podrobnosti.
Tistim, ki prejemajo še dodatek za zahtevnejše pogoje dela, se bo količnik za ta del povečal za 30 odstotkov. Kot pravi Siniša Tadič, je Skei v družbi zadovoljen z doseženim in se zato ne bo pridružil napovedani stavki.
TATJANA CVIRN
Težave sindikata v podjetju Alpos Alu
Če sta po mnenju celjske regijske organizacije Skei podjetji Štore Steel in Novem Car Žalec primera dobrega sodelovanja vodstev in sindikata, to ne velja za šentjursko podjetje Alpos Alu, kjer sindikat opozarja, da vodstvo ne želi sindikalnega organiziranja in ni pripravljeno na socialni dialog.
Mirko Hirci je ta primer izpostavil na novinarski konferenci in to nesodelo-vanje utemeljil z dogodki zadnjih dveh let, odkar je bil leta 2016 v podjetju na novo organiziran sindikat in izvoljen nov predsednik. Sindikat je izpeljal ustrezne postopke registracije in podjetje obvestili o tem. »To se je pritožilo na ministrstvo za delo in oporekalo sindikalnemu organiziranju in temu, da je sindikat organiziran na istem naslovu kot družba,« pravi Hirci in dodaja, da so se, potem ko je bila pritožba podjetja zavrnjena, začele težave. Direktorica Damjana Kozlevčar se ves ta čas naj ne
bi želela sestati s sindikatom. »Do edinega srečanja je prišlo maja letos, a še takrat je sindikaliste pričakal pravni zastopnik podjetja, ona pa je povedala, da se nima časa pogovarjati.« Kot pravi Hirci, so na sestanku postavili zahteve, in sicer da se uredi odnos med predstavniki zaposlenih in vodstvom, kot to določa zakon, in predlagali višino regresa. Odgovora še niso dobili, direktorica pa naj bi vmes posegla po ukrepih, uperjenih proti delavcem (alkotesti, uporaba telefonov v delovnem času, pitje kave, izpolnjevanje ankete, pod katero so se morali podpisati ...).
Direktorica zavrača očitke
Za komentar na te očitke smo zaprosili tudi direktorico podjetja Alpos Alu Damjano Kozlevčar, ki je v pisni izjavi zavrnila očitke sindikata in menila, da gre za poskuse diskreditacije družbe in krnitev njenega ugleda. »Družba posluje do-
bro in redno izpolnjuje svoje obveznosti do zaposlenih. Povprečna plača je maja letos znašala 1.133 evrov bruto, zaposleni so prejeli 850 evrov bruto regresa in še plačo na račun lanske poslovne uspešnosti podjetja.« V zvezi z delovanjem sindikata je Kozlevčarjeva zapisala, da je to delovanje svobodno in da vodstvo ne ovira vključevanja zaposlenih vanj. Dodala je, da delodajalec ves čas vodi socialni dialog neposredno z delavci in posredno s sindikatom. Zato sklicuje zbore delavcev, na katerih delavce seznanja z razmerami v podjetju, na trgu in z načrti podjetja. Zavrača očitke o šikaniranju zaposlenih in dodaja, da je bila omenjena anketa, ki naj bi bila sporna, osnova za analizo o zadovoljstvu zaposlenih, kar je po njenem mnenju običajen način, s katerim delodajalec zbira podatke, da lahko na osnovi tega izboljša poslovni proces.
TC
Kad prodal delež v Gorenju
Kapitalska družba (Kad) je minuli torek sprejela prevzemno ponudbo kitajske skupine Hisense za prevzem Gorenja in tako prodala nekaj več kot 16-odstotni delež omenjenega podjetja. Kad po sklepu tega posla v Gorenju ne bo imel več lastniškega deleža.
Kad bo na podlagi sprejete prevzemne ponudbe prodal 3.998.735 delnic, je v objavi na spletni strani Ljubljanske borze zapisalo Gorenje. To je hkrati z informacijo o pomembnih deležih v družbi prejelo tudi obvestilo o poslih oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, in oseb, ki so tesno povezane z njimi, ter se nanaša na sprejem prevzemne ponudbe.
Predsednik uprave Kada Bachtiar Djalil je namreč hkrati tudi član nadzornega sveta Gorenja, a nima v lasti delnic te družbe.
Je pa svet delavcev Gorenja je na seji pred dnevi izvolil predstavnike zaposlenih, ki bodo v naslednjem mandatu opravljali funkcijo članov nadzornega sveta. Za naslednji mandat, torej do 21. julija 2022, so člani predstavnika zaposlenih Krešimir Martinjak in Jurij Slemenik, ki sta bila že sedaj nadzornika, ter novoizvoljeni član Žan Zeba. Pridružuje se jim še četrti član, ki je v nadzorni svet imenovan po funkciji, to je predsednik sveta delavcev Gorenja, Drago Krenker.
TS
AKTUALNO / GOSPODARSTVO
5
Uspešni inovatorji cepilcev in drobilcev
Podjetje Robust iz Arnovskega gozda žanje uspehe
V	poslovni coni Arno-vski gozd deluje uspešno mlado podjetje Robust, ki se ukvarja z razvojem in s trženjem cepilnikov in drobilnikov. Leta 2012 ga je skupaj z istoimensko blagovno znamko ustanovilo žalsko podjetje Sico, ki je v lasti Marjana Volpeta, Darka Volka, Marjana Blatnika, Alenke Sordini in Damjana Topolovca.
V	Robustu je zaposlenih deset ljudi, ki se ukvarjajo z razvojem, s trženjem in prodajo hidravličnih cepilnikov in drobilnikov za les, lesne ostanke, ostanke na področju reciklaže, od plastike do drugih materialov, kot je povedal Marko Krajnc, direktor podjetja. Proizvodnja strojev je vezana na sosednji Sico, s katerim imajo skupaj približno 90 zaposlenih.
Inovacije za rešitev težav strank
Cepilnike kupujejo fizične osebe, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, drobilnike pa predvsem podjetja, ki želijo svoje odpadke reciklirati. V
začetku leta so predstavili povsem nov drobilnik, ki ne potrebuje velikih električnih priključnih moči za delovanje in je zato primeren za širši nabor uporabnikov. »S tem izdelkom želimo pridobiti predvsem več strank, ker je stroj cenovno zelo dostopen. Včasih se stranke soočajo s težavo, kako bodo priključile naše stroje na električno omrežje, ker zahtevajo različne standarde,« je povedal Marko Perak, vodja prodaje in marketinga. S tem strojem lahko uporabniki drobijo les ali plastiko. Iz večjih ostankov nastane granulat, ki ga lahko po drobljenju lesa uporabijo za kurjavo, plastiko pa za ponovno uporabo v procesu proizvodnje. Z uporabo njihovih strojev se zmanjšuje količina odpadkov v podjetjih, pri čemer je olajšan tudi odvoz.
Uspešni inovativni izdelki
V podjetju imajo svojo razvojno ekipo, ki jo sestavljajo večinoma strojniki, konstruktorji, inženirji. Tako sami razvijajo izdelke. Sico
dela polizdelke, v Robustu pa sledi končna montaža, je pojasnil direktor Krajnc. Imajo podeljenih osem patentov in modelno zaščitenih izdelkov. Trenutno se ukvarjajo še z dvema projektoma, rezultat katerih bodo nove inovacije. Za svojo inovacijo Split - buddy so bili letos tudi nagrajeni s srebrnim priznanjem na izboru Inovacije 2018 Regionalne gospodarske zbornice Celje. Gre za njihov najmanjši cepilec za izdelavo tresk za kurjavo in za stiskanje pločevink.
Podjetje Robust je z vsakim letom uspešnejše. Lani je svoje prihodke skoraj podvojilo. Leta 2016 so znašali približno 728 tisoč evrov, medtem ko so dosegli lani predvsem po zaslugi prodaje na tujih trgih že približno 1.216.000 evrov. Perak je izpostavil, da izdelke prodajajo po celem svetu: »Ne zapostavljamo domačega trga, največ pa izvažamo v tujino. Predvsem v nemško govoreče države, kot so Nemčija, Avstrija in Švica.« Tako prodajo 60 odstotkov izdelkov na domačem trgu, 40 na tu-
Direktor Marko Krajnc (na levi) in vodja prodaje Marko Perak ob najnovejšem drobilniku, ki je zaradi manjše električne moči primeren za širši krog strank.
jem. Delež tujih kupcev se vsako leto povečuje.
Prihodnost je recikliranje
V prihodnosti bodo pri Robustu nadaljevali razvoj. Trenutno proizvajajo hidravlične cepilnike od 13 do 25 ton, med svojimi izdelki imajo tudi 13-tonski cepilec, ki je na lastnem podvozju, poganja ga bencinski motor. Drobilnike razvrščajo po vstopni velikosti materialov,
in sicer od 45 do 90 cm premera. V prihodnjih letih bodo širili paleto izdelkov. Želijo še bolj prodreti na tuje trge, predvsem se želijo usmeriti na angleški in francoski trg. Nadaljevali bodo razvoj sorodnih izdelkov za potrebe gozdarstva. Za naslednji dve leti imajo ambicije za zanimive in vedno bolj perspektivne programe reciklaže oziroma drobilnikov. Na trgu si želijo predstaviti določene lastne inovacije. V okolici je nekaj
podjetij, ki se ukvarjajo s podobnimi proizvodi, kot so njihovi cepilci, na področju drobilcev pa so pri Robustu prvi v vrsti. »V tej niši smo skoraj edini serijski proizvajalec drobilnikov na območju bivše Jugoslavije,« je pojasnil Marko Perak. Poudaril je tudi, da je prihodnost prav v recikliranju, pretvarjanju neuporabnih materialov v nekaj uporabnega.
KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA
Dars zavira, zbornica protestira
Zaradi pobude za ustavno presojo projektiranja trase hitre ceste še ni na vidiku
»Z zavlačevanjem projektiranja Dars odmika celoten projekt. Savinjsko-ša-leška regija čaka na avtocestni odsek od leta 2002. Iz dneva v dan prihajajo nove zahteve in omejitve, a gospodarstvo ne more več zdržati. Menim, da je zahteva legitimna. Gledati moramo na interes gospodarstva, ki ustvarja bruto družbeni proizvod v tej regiji,« pravi predsednik SŠGZ dr. Blaž Nardin.
»Dobrih 30 odstotkov vseh prihodkov v Savinj-sko-šaleški regiji ustvarijo izvozna podjetja. In ta so prizadeta vsak dan, ko morajo svojo proizvodnjo nadaljevati ob infrastrukturi, ki jo imajo ta trenutek na voljo,« pravi predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) dr. Blaž Nardin. In tako utemeljuje, zakaj je upravni odbor zbornice na ministrstvo za infrastrukturo in Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naslovil protestno pismo. Pri načrtovanju in gradnji severnega dela razvojne osi med Šentruper-tom in Velenjem namreč že prihaja do zamud in odstopanj od protokola, je jasen. Nadzorni svet Dar-sa namreč ni dal soglasja za začetek projektiranja predvidene cestne povezave. Vzrok za to je vložitev ustavne presoje o zakonitosti državnega prostorskega načrta v delu, ki se nanaša na traso hitre ceste.
Časovnica, ki je del protokola, podpisanega julija 2017, predvideva, da bi se projektiranje odseka hitre
ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem moralo začeti decembra 2017, stroji pa naj bi na terenu zabrneli decembra prihodnje leto. Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da Dars soglasja za začetek projektiranja hitre ceste na odseku med Šentrupertom in Velenjem ni dal, ker je bila najprej vložena ustavna pobuda, nato pa s pomočjo občin Polzela in Braslovče še ustavna presoja zakonitosti državnega prostorskega načrta v delu, ki se nanaša na omenjeni del trase hitre ceste.
Z infrastrukturnega ministrstva so pojasnili, da je odločitev Darsa, ki v imenu države odkupuje zemljišča, razumljiva, saj ustavno sodišče še ni sprejelo odločitve. »Darsu bi lahko kdo očital nesmotrno porabo proračunskega denarja, če na že odkupljenih zemljišč ne bi mogel graditi. Prav tako bi bili prizadeti občani, ki bi jim nepremičnine odkupili in jih preselili na novo lokacijo, njihovih zemljišč pa ne bi uporabili.«
Ker Dars še nima soglasja nadzornega sveta za naroči-
lo izdelave projektne dokumentacije med priključkoma Šentrupert in Velenje jug, ne more napovedati, kdaj bi lahko sklenil pogodbo za projektiranje v tem delu. Na javno naročilo z ocenjeno vrednostjo nekaj manj kot 11,3 milijona evrov skupaj z DDV je sicer prispela ena ponudba. Gre za skupni nastop podjetij PNZ, Projekt Nova Gorica in Elea iC. Dars pa bo že v naslednjih dneh sklenil pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije med priključkoma Velenje jug in Slovenj Gradec.
Logistika
ključnega
pomena
S tem da Dars ni dal soglasja in da projekt glede na časovni načrt zamuja za več kot pol leta, se gospodarstveniki ne morejo strinjati, pravi predsednik SŠGZ dr. Blaž Nardin. »Zaradi zamujanja bo prizadetih približno 3400 gospodarskih družb, ki delujejo v desetih občinah od Velenja do Solčave, ki jih pod svojim okriljem združuje naša zbornica. Dve tretjini teh podjetij se ukvarja s predelovalno dejavnostjo. To pomeni, da je logistika zanje
ključnega pomena.« Nardin razume interes »rušencev«, da o njihovih pravicah presodi ustavno sodišče. A dodaja, da bo cesta vendarle morala biti speljana po eni izmed tras. Kakršnakoli bo že umestitev, bo nekdo zaradi tega prizadet, meni. Umeščanje ceste pa kljub vsemu po njegovih besedah ne bi smelo ustavljati razvoja in razvojnih zahtev gospodarstva v regiji.
Upravni odbor SŠGZ še meni, da ne obstajajo nobeni pravnoformalni zadržki za to, da se projektiranje ne bi začelo. Presoja ustavnosti in zakonitosti po prepričanju zbornice namreč ne zadržuje izvršljivosti uredbe o Državnem prostorskem načrtu. Od ministrstva za infrastrukturo in Darsa zato gospodarska zbornica pričakuje, da se bodo dejavnosti, dogovorjene v protokolu, izvajale v skladu z veljavnim časovnim načrtom. Od odgovornih pričakuje pospešitev projekta, da bi nadoknadili izgubljeni čas.
Vsak ima svoj prav
Spomnimo, da je infra-strukturni minister Peter
Gašperšič sicer sredi aprila v Velenju že dejal, da lahko pobude za oceno ustavnosti državnega prostorskega načrta za traso hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem gradnjo zadržijo za nedoločen čas. Dejal je, da bo država državljane skušala prepričati, naj umaknejo pobude, vložene na ustavno sodišče, in naj ne vlagajo novih.
Nasprotniki trase tretje razvojne osi so takrat vnovič zatrdili, da se niso pripravljeni odpovedati za-
ščiti svojih pravic. »V avtocestnem programu doslej nikoli ni >padlo< toliko hiš, kot jih je za rušenje predvidenih sedaj za gradnjo tega kratkega odseka. Če so se pripravljeni pogovarjati o odpravi vseh nepravilnosti, ki so na trasi F2-2, je dialog možen. Če pa bi radi izvajali >terapijo< in ljudi prepričevali, da ni tako hudo, pa so zamudili 11 let,« je za naš medij aprila povedal Član združenih civilnih iniciativ Urban Jeriha.
TINA STRMČNIK
6
IZ NAŠIH
KRAJEV
Sanacija naj bi potegnila bolnišnico iz finančnega brezna
Sanacija ne pomeni le krčenja stroškov, ampak tudi več zaposlitev
Sanacijski program Splošne bolnišnice Celje predvideva, da naj bi bila bolnišnica finančno na zeleni veji leta 2020. Svet zavoda je pred dnevi potrdil finančni načrt za letošnje leto. Finančni načrt je tudi del sanacijskega programa. Celjska bolnišnica je tako ena od šestih, ki že imajo odobren sanacijski program. Letos bolnišnica še ne bo poslovala pozitivno, predvidenega je 3,8 milijona evrov minusa. Takšen finančni izkaz je predviden predvsem zaradi povečanih stroškov dela. Enako velja tudi za naslednje leto.
Bolnišnica je že lani poslovala z minusom predvsem zaradi znižanja cen zdravstvenih storitev, povečanih stroškov dela in rasti stroškov materiala. Velik finančni udarec je poslovanju bolnišnice zadalo tudi delovanje Urgen-tnega centra Celje. Svoje je k minusu dodala še prostorska problematika. Toda lani je bolnišnica dobila finančno injekcijo od države na podlagi t. i. interventnega zakona v zdravstvu, kar je pomenilo skoraj pet milijonov evrov. Če tega zakona ne bi bilo, bi lani celjska bolnišnica imela šest-milijonsko izgubo.
Rak rana dolgovi dobaviteljem
Da so lahko v celjski bolnišnici pripravili sanacijski program, s katerim naj bi jo finančno sanirali, so morali opraviti tudi analizo stanja, v kateri so pregledali vsa področja dela v bolnišnici med letoma 2015 in 2017. Ukrepi so enostavni in tudi sistemski, slednji so dolgoročni.
Med njimi je podaljšanje plačilnih rokov dobaviteljem. Dolgovi dobaviteljem so bili rak rana bolnišnice v preteklih letih. Bolnišnica ima pri pogajanjih z dobavitelji dokaj zvezane roke, meni poslovna direktorica Margareta Guček Zakošek: »Zato smo predlagali tudi nekatere sistemske ureditve, kot je ta, da bi morala država ustanoviti posebno družbo, ki bi se z dobavitelji
Poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek
Splošna bolnišnica Celje je 20. junija začela uvajati tako imenovano enotno točko za naročanje bolnikov. Ta je v glavni avli bolnišnice, pri vpisnem pultu. Enotna točka za naročanje bo v začetku delovala od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. Bolniki lahko do končne vzpostavitve za naročanje pokličejo tudi enotno številko bolnišnice 42 33 008, kjer bodo dobili natančne informacije o tem, kako se naročiti. Pri enotni točki bo možno tudi osebno naročanje. S tem želijo omogočiti lažji dostop bolnikov do storitev in tudi informacij. Na drugi strani bodo olajšali delo v posameznih ambulantah, kar bo pomenilo, da bo zdravstveno osebje imelo več časa za delo z bolniki, ker bo manj birokracije.
pogajala v imenu bolnišnic. Tudi skupni javni razpisi namreč niso rešitev.«
Sanacija naj bi posegla tudi v znižanje cen materiala in njegove porabe, optimizirali naj bi tudi izkoriščenost opreme ter operacijskih dvoran. A sanacija ne pomeni le krčenja stroškov, ampak tudi zaposlitve. Med drugim tudi dodatnih specialistov urgen-tne medicine. To predvideva tudi finančni načrt, ki je del sanacijskega programa.
V	finančnem načrtu so upoštevani tudi širitev oziroma novi programi na dispanzerju za žene in psihiatriji. Še vedno ostaja nerešen problem financiranja fizioterapije.
Manj podjemnih pogodb
V	bolnišnici načrtujejo tudi spremembo organizacije dela,
saj opažajo, da so nekateri zaposleni preveč obremenjeni kot drugi. Zaradi tega prihaja do visoke stopnje izostanka iz službe zaradi bolniških odsotnosti. Zato so že izvedli nekaj delavnic z vodstvenim kadrom na oddelkih. »Tudi dobra komunikacija vodi v večjo produktivnost. Ne v več dela, ampak v čim boljši izkoristek delovnega časa, pravi Margareta Guček Zakošek. Kar nekaj težav je iz preteklosti ostalo še zaradi presežnih ur zdravnikov, ki so do zdaj neizplačane. Ti stroški znašajo približno pol milijona evrov. Zato je pred vodstvom bolnišnice tudi trdo pogajanje s sindikati. V bolnišnici želijo zmanjšati tudi stroške podjemnega dela, ker želijo v prihodnje čim več zdravnikov zaposliti redno.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Končno!
Celjska bolnišnica od 1. junija izvaja nenujne reševalne prevoze. Takšni prevozi, kot smo že dlje časa opozarjali tudi v Novem tedniku, so bili do zdaj izjemno velika težava predvsem ob koncih tedna in ob delavnikih med 20. in 6. uro. Zdravstveni dom Celje namreč v teh urah nenujnih prevozov ne opravlja.
Zaradi neurejenosti na tem področju se je dogajalo, da so bolnika z nujnim reševalnim prevozom pripeljali v urgentni center na primer v petek zvečer, a ker nenujni prevozi potem niso bili organizirani, bolnika niso mogli odpeljati iz bolnišnice domov ali je na prevoz domov ali v domsko oskrbo moral čakati do ponedeljka. Zdaj je to končno urejeno, pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar: »Od 1. junija naša ekipa reševalcev zagotavlja tovrstne prevoze za bolnike, ki zaključijo obravnavo v urgentnem centru vsak dan med 22. in 24. uro, ob koncih tedna in praznikih pa še dodatno med 6. in 8. uro.« Ostaja pa zaenkrat še vedno težava s prevozi nepokretnih ledvičnih bolnikov na dializo ob sobotah, ampak to, če je možno, rešujejo s prevozi ostalih zdravstvenih domov na Celjskem.
Čas je, da postanemo samozavestnejši
Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti na Glavnem trgu v Celju
CELJE - »Kot država se bližamo tridesetim letom, ki predstavljajo višek modrosti in moči, zato je že čas, da se nehamo podcenjevati in sklicevati na svojo majhnost. Da smo kljub majhnosti tudi veliki, so dokazali znanstveniki, umetniki in športniki ter inovatorji, ki so ponesli slavo in ime Slovenije po vsem svetu.«
To je v svojem govoru poudaril podpolkovnik Tomaž Radoševič, poveljnik Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Celju, osrednji govornik na slovesnosti Mestne občine Celje ob dnevu državnosti. Ta je bila na Glavnem trgu, ki tako postaja že tradicionalno prizorišče obeleževanje tega državnega praznika.
Če dvomimo glede samozavesti na račun naše države, bi si po besedah Radoševiča morali priklicati kakšno mnenje tujca o Sloveniji. Pri tem je omenil mladega ameriškega pisatelja in umetnostnega zgodovinarja Noaha Charne-ya, ki si je ustvaril dom in družino v naši državi in o njej napisal knjigo Slovenologija.
»Ob branju te knjige izvemo, da je avtor živel v različnih evropskih državah in da je po njegovi oceni v Sloveniji najboljši celoten življenjski >paket<: razmerje med kakovostjo
in stroški življenja, varnost, čistost, narava, prijaznosti ljudi, šolski in zdravstveni sistem, vrtci, hiter dostop iz mest do narave ... Zaradi vseh teh stvari je Slovenija zanj v primerjavi z izkušnjami iz drugih držav daleč najboljša dežela na svetu,« je Radoševič povzel razmišljanja iz te knjige in poudaril, da je to naš kapital, zapuščina, ki jo imamo, ena in edina.
Ob tem je izrazil upanje, da bomo v Sloveniji zmogli moč in voljo, da bomo izvedli premik v svojih glavah in da bomo spoznali, da smo lahko uspešni le z ustvarjalnim dialogom, drug ob drugem in ne drug zoper drugega. »Osebno si želim, da bi se nehalo prilagajanje zgodovinskih dejstev na račun lastnega egoizma, pripenjanje medalj zaslu-žnosti in enostranske popularnosti za svoje osebne, včasih politične ali širše družbene cilje,« je še dejal govornik na proslavi.
Kulturni program sta oblikovala celjski umetnik Kristian Koželj, z recitaloma To so pa rože in Zaklenjena kamrica, ter baritonist Boštjan Korošec, ki je nastopil s svojim bendom iz Vocal BK Studia.
RG
Foto: SHERPA
Osrednji govornik Tomaž Radoševič na proslavi od Dnevu državnosti na Glavnem trgu v Celju.
Zakaj država ne sliši krikov občin?
ŠENTJUR - V dvorani OŠ Hruševec je na osrednji šentjurski proslavi ob dnevu državnosti in 27. obletnici osamosvojitve Slovenije slavnostni govornik župan mag. Marko Diaci opomnil na vrednote osamosvajanja in na državo, ki bi morala biti narejena po merilih človeka.
V svojem govoru je šentjurski župan Diaci spomnil na čas, ko je slovenska država letela na krilih enotnosti in skupnih ciljev ter neomajno verjela v boljšo prihodnost. Spomnil je, da kaj takšnega ni več mogoče. Individualizem se je zavlekel v vse pore človekovega življenja. Do skupnih ciljev naj bi nas pripeljale politične stranke, a le kje se je zalomilo, je razmišljal šentjurski župan v svojem govoru. »Kot državljan poskušam verjeti, da imajo vse stranke isti cilj in interes, boljše življenje v skupnosti in državi, le da nas poskušajo tja peljati po različnih poteh. Če je res tako, zakaj po 27 letih ugotavljamo, da ciljev ne dosegamo?«
Opomnil je, da je država narejena za človeka in ne človek za njo. Prav zato bo država morala tudi za zaupanje vzpostaviti boljši di-
alog z lokalnimi skupnostmi. »S svojimi težavami se občani obračajo na občino ne glede na pristojnosti. Občine smo tiste, ki skrbimo za njihove otroke, vrtce, šole, prevoze v šole, onemogle v domovih, za njihov vodovod, ceste in sanacije plazov. Mi moramo prvi odgovarjati na njihove prošnje in kar je najhuje, pojasnjevati, zakaj nečesa ni mogoče storiti. Mi opravičujemo državo, ki ni želela slišati nas.« Svoj govor je končal z besedami Ivana Cankarja, da kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso, ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubim in kar bo ljubil kdaj pozneje.
Ob proslavi je direktorica Knjižnice Šentjur in članica Domoljubnega društva Franja Mal-gaja Tatjana Oset uradno odprla stalno razstavo Franjo Malgaj, ki so jo ob 100-letnici prve svetovne vojne postavili na Mestnem trgu v Šentjurju. Za kulturni del je poskrbel pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Jurija Hladni-ka. Na odru so se pihalcem pridružili pevci Vokal BK Studia Boštjan Korošec, Maja Kovačič, Nina Šentjurc in Špela Jezovšek.	BGO
Trije novi defibrilatorji
ŠOŠTANJ - Občina je kupila tri nove defibrilatorje. Nameščeni bodo na steni Andrejevega doma na Slemenu, na steni doma krajanov v Krajevni skupnosti Zavodnje in v Lokovici.
V Šoštanju se zavedajo, da lahko prav defibrilator reši življenje, zato se trudijo za njihovo čim večjo dostopnost. Defibrilatorji so sicer še pri Zdravstveni postaji Šoštanj, na tamkajšnjem Trgu svobode, v občinski stavbi, v Rekreacijskem in kulturnem središču Ravne, Gasilskem domu Gaberke, na bazenu Term Topolšica. Defibrilator je tudi v gasilskem avtu Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj. Občina občane poziva, naj se v prihodnjih dneh udeležijo izobraževanj o uporabi teh naprav, ki pomagajo ob srčnem zastoju.	Ts
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Bodo ukrepi Ceroza pomirili krajane Sedraža?
Okoljsko stanje na terenu bo redno spremljala mešana delovna skupina
LAŠKO - Občinski svet se je na zadnji redni seji seznanil s problematiko obratovanja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ceroz, zaradi katerega se krajani naselij Brezno in Belovo v KS Sedraž že vrsto let soočajo z okoljskimi in zdravstvenimi težavami. Ogorčenje krajanov se je povečalo zlasti po dveh okoljskih incidentih letos, ko je prišlo do prelitja izcednih vod na odlagališču in do onesnaženja brezni-škega potoka ter posledično ponovno do neznosnega smradu, o čemer smo tudi podrobno poročali.
Kot je povedal Andrej Kaluža, vodja Oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Občini Laško, vse od začetka odlaganja odpadkov v Uničnem, hribovskem naselju v občini Hrastnik, prihaja do številnih primerov onesnaževanja. In hkrati s tem tudi do opozoril, pritožb in prijav, ki jih na in-
špektorat za okolje, Občino Laško, vodstvo Ceroza ... naslavljajo krajani omenjenih zaselkov v občini Laško, ki živijo v bližini odlagališča. S povečanjem odlagalnih polj in preraščanjem odlagališča v regijski center občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Radeče in Litija so se okoljske težave le še povečale.
»Zaznati je bilo mogoče večkratno onesnaženje potoka Breznica, kjer se je pojavljala umazana voda, najpogosteje ob dežju in koncih tedna. Prav tako je mogoče opaziti številne PVC-vrečke, smrad, mrčes. Razširili so se krokarji in podgane, ribe izginjajo. Izcedne vode z deponije se iztekajo v podzemne vode in nato v opuščen rudniški jašek. Kakšne bodo posledice, še ni znano,« je alarmantno stanje opisal Andrej Kaluža.
Kapljo čez rob sta predstavljali dve letošnji močni ponovni onesnaženji, zaradi
Upati je mogoče, da zaradi sprejetih ukrepov postopoma ne bo več prihajalo do takšnih onesnaževanj površinskih voda.
česar so ogorčeni prebivalci pripravili tudi protestni zbor,
bolj odločno odločno pa so ukrepali tudi v Občini Laško.
Na podlagi opravljenih pogovorov in sestankov s
predstavniki KS Sedraž, Občine Hrastnik in z vodstvom družbe Ceroz je slednje pripravilo program za sanacijo obupnih razmer, v katerih živijo ogroženi prebivalci KS Sedraž. Kratkoročni ukrepi v programu sanacije tako predvidevajo takojšnje izvajanje vseh predpisanih meritev in objavljanje rezultatov na spletni strani družbe ter morebitne dodatne meritve glede smradu. Predvidena je še zatesnitev odlagalnega polja na deponiji, s čimer bodo preprečili dotok izcednih vod in vsaj enkrat tedensko čiščenje lahkih odpadkov, ki v strugo brezniškega potoka pridejo po zraku. Zmanjšanje števila krokarjev naj bi v Cerozu dosegli z zapiranjem drugega odlagalnega polja in s pokrivanjem neaktivnega dela tretjega odlagalnega polja, uvedena bo tudi deratizacija na območju čistilne naprave. Med srednjeročnimi ukrepi je predvideno tudi uvajanje sistema kakovosti in nadzora na podlagi certifikata ISO 14001.
Ustanovljena je bila tudi mešana delovna skupina vpletenih strani, ki mora redno spremljati izvajanje programa sanacije in predlagati dodatne ukrepe.
ROBERT GORJANC Foto: MITJA KNEZ
Savinjski regiji odobrenih 29 projektov
Država bo zanje namenila več kot 51 milijonov evrov
S podpisa dopolnitve dogovora za razvoj na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo: z desne Zdravko Počivalšek, Branko Kidrič in Iva Zorenč.
Država bo v prihodnjih letih z lastnim in evropskim denarjem sofinancirala 29 novih razvojnih projektov Savinjske regije, katerih skupna ocenjena vrednost znaša več kot 81 milijonov evrov. Država bo zanje namenila več kot 51 milijonov evrov.
Dokument o tem, njegov uradni naziv je Dopolnitev dogovora za razvoj Savinjske regije, je pred dnevi podpisal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko
Počivalšek. Ob slavnostnem podpisu dogovora sta bila prisotna tudi predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije in župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič ter direktorica Razvojnega agencije Savinjske regije (RASR) Iva Zorenč.
Savinjska regija je za 29 odobrenih projektov tako prejela več kot 92 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Devet projektov je namenjenih za spodbujanje podjetni-
štva, prav toliko za gradnjo regijskega kolesarskega omrežja. Dopolnitev dogovora vključuje tudi deset okolj-skih projektov, sedem se jih nanaša na čiščenje in odvajanje odpadnih voda, trije so namenjenih oskrbi s pitno vodo. Država je odobrila tudi projekt gradnje navezo-valne ceste na avtocesto pri Ljubečni, priključek Celje - vzhod.
RG
Foto: RASR
Strigli za lepši jutri otrok
VELENJE - Frizer Marko Hriberšek in mestna občina (MOV) sta v okviru akcije Odreži drugačnost 5.347 evrov podarila Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje in tamkajšnji medobčinski zvezi prijateljev mladine.
Na prireditvi Odreži drugačnost - am-basadorstvo spletnih rok za dobrobit otrok je več frizerjev iz vse Slovenije striglo v dobrodelne namene. Z dogodkom so skušali ovreči družbene tabuje o poklicu frizerja in s pomočjo svojih rok ustvariti lepši jutri za otroke. Frizerji so skupaj z MOV 3.743 evrov podarili Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje za obnovo previjalnice za gibalno ovirane otroke. Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje pa so 1.604 evre podarili za letovanje otrok iz socialno šibkih družin.	TS
Nova ambulanta družinske medicine
ŠMARJE PRI JELŠAH - V zdravstvenem domu so pretekli četrtek odprli nove prostore družinske ambulante.
»S projektom, katerega dokumentacijo smo začeli pripravljati maja letos, smo poleg prostorov družinske ambulante prenovili še sanitarije in hodnike v prvem nadstropju. Celotna investicija je znašala približno 85 tisoč evrov,« je povedala direktorica Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Jasna Žerak. Hkrati so uredili še nekaj pomanjkljivosti zdravstvenega doma za lažje delo zaposlenih in zaposlili novega zdravnika. »Poudariti moramo, da ima zdravstveni dom 70-letno tradicijo, zato so bili prostori že dotrajani. V sklopu projekta smo zagotovili tudi dodatno električno moč, da lahko nemoteno delamo brez izpadov elektrike. Glede na število ljudi, ki dnevno obiščejo naš zdravstveni dom, so naši zdravniki preobremenjeni, zato smo zaposlili novega zdravnika. Kar za bolnike pomeni, da jim bodo zdravniki namenili več časa in bolj poglobljeno določili diagnozo,« je še dodala Žerakova. Nedavno so pridobili tudi koncesijo za opravljanje fizioterapije in s tem omogočili koriščenje terapij brez čakalne dobe.	AH
Rebalans proračuna in višja turistična taksa
CELJE - Mestni svet je na zadnji seji pred poletnimi počitnicami in najbrž tudi na eni zadnjih sej pred iztekom mandata obravnaval zelo obsežen dnevni red, na katerem je bilo z razširitvijo dnevnega reda kar 23 točk. Med drugim so svetniki obravnavali rebalans letošnjega proračuna.
Po živahni razpravi so ga z večino glasov tudi sprejeli, čeprav so se nekateri svetniki spraševali, ali je smiselno obravnavati rebalans 60 milijonov evrov težkega proračuna, pri katerem
gre za spremembe v višini 200 tisoč evrov. Na to, da je bilo treba pripraviti rebalans, so spet vplivala tudi evropska sredstva: zanje se celjska občina z odobrenimi projekti uspešno poteguje, dotok tega denarja v občinske račune pa je dolgotrajnejši proces in se bo zavlekel tudi v prihodnje leto.
Svetniki so v drugem branju izglasovali tudi odlok o turistični in promocijski taksi, ki bo skupno znašala 2,5 evra, kar je precej več kot doslej (1,65). Višji prihodki od takse bodo v celoti name-
njeni Zavodu Celeia Celje za promocijo celjskega turizma.
Celjski mestni svet je sprejel sklep o ceniku za izvajanje javnih linijskih avtobusnih prevozov v mestnem potniškem prometu, katerega uvedbo je mogoče pričakovati z začetkom prihodnjega leta. Cena dnevne vozovnice bo 1 evro, tedenske 5 evrov, mesečne 10 evrov in letne 100 evrov. V teh dneh je bil sicer objavljen tudi že razpis za izbiro koncesionarja za avtobusni mestni potniški promet.
RG
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Strah pred
radioaktivnostjo odveč?
Različna mnenja o okoljskem stanju velenjskega jezera
VELENJE - Le nekaj dni pred odprtjem poletne sezone na Velenjski plaži, ki jo je pospremila prireditev Skok v poletje, je bilo dokončno jasno, da je bila brez ustreznega dovoljenja na pregrado v bližino jezera odložena zemljina, ki tja ne sodi. Vzni-knile so tudi domneve, da naj bi bil elektro-filtrski pepel iz šoštanjske termoelektrarne, ki je odložen v jezero in na tamkajšnjo pregrado, radioaktiven. Inštitut Erico miri, da je okolje neoporečno. Občina ob obali jezera in na njej še vedno predvideva naložbe, vredne več milijonov evrov.
Nekdanji sodelavec velenjske občinske uprave Peter Rezman opozarja, da naj bi bil elektro-filtrski pepel iz šoštanjske termoelektrarne, radioaktiven, saj vsebuje uran. Pepel so pred leti odlagali neposredno v jezero, zdaj ga odlagajo na pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Do leta 1985 naj bi bilo s pepelom v jezero odloženih šeststo ton urana in po tem letu na pregrado še dodatnih 500 ton. »Raziskave po letu 1985 so pokazale, da uran povzroča povečano sproščanje radioaktivnega plina radona in večje gama sevanje, kot velja za naravno ozadje. Za to težavo je stroka predvidela re-
šitev, in sicer prekritje pepela s zemljo,« navaja. Opozarja, da pepel na pregradi ponekod ni ustrezno prekrit z zemljo. In da bi morala občina obiskovalce Velenjske plaže obvestiti o potencialnih nevarnostih z območja pregrade, ne da ljudi vabi v njeno bližino. Prepričan je namreč, da je MOV južno in vzhodno obalo akumulacije industrijske vode oziroma Velenjskega jezera zaradi ne-izvedenih zaščitnih ukrepov na deponiji pepela prehitro začela uporabljati v turistične in rekreativne namene.
blematična sta glede na kriterije za ekološko stanje. Sulfat na primer zavira rast alg in ni koristen za prehranjevalno življenjsko verigo. »Zaradi obeh elementov pristojno ministrstvo ne izda kriterijev za kopalno vodo. Kljub temu da je ZVD Ljubljana v svojem mnenju napisal, da voda v jezeru ne vpliva škodno na človeka.«
Zaradi strahu, da je pepel, uporabljen za sanacijo nasipa med šaleškima jezeroma, radioaktiven, tam radioaktivnost za Erico spremljata Inštitut Jožef Stefan (IJS) in Zavod za varstvo pri delu Ljubljana (ZVD). Mavec pravi, da je zaznana
kakovosti kopalnih voda, niti eno jezero ni dobilo tega statusa. Kljub temu da bi pristojno ministrstvo po prepričanju sogovornika vpletene ob jezerih moralo vsako leto pozvati, naj uredijo status voda.
Investitor se ni ustrašil
Velenjska plaža je lani privabila sto tisoč obiskovalcev. V njeni bližini MOV, kot smo poročali že večkrat, načrtuje gradnjo prireditvenega odra in prostora. V sodelovanju z zasebnim investitorjem snuje še hotelske namestitve na vodi. Investitor je trenutno naročil izdelavo idejne zasnove projekta. Občina je v tem mesecu že začela spreminjati prostorske načrte, ki bodo podlaga za pridobivanje gradbenega dovo-
Nekdanji sodelavec velenjske občinske uprave Peter Rezman
Direktor inštituta Eurofins Erico mag. Marko Mavec
Mavec: »Kakovost vode ustrezna«
Mag. Marko Mavec, direktor inštituta Eurofins Erico, podjetja, ki spremlja stanje okolja v Šaleški dolini več kot dvajset let, pravi, da sta kakovost kopalne vode v priobalnem pasu in kakovost vode drugod v jezeru ustrezni. »Odkar delamo raziskave, niti enkrat nobeden od parametrov, ki so kriterij za kopalno vodo, ni bil presežen. Tako mikrobiološka kot kemijska slika sta ugodni in takšni, kot ju predvideva zakonodaja.«
Je pa v jezeru glede na ekološke kriterije presežena vsebnost elementov sulfata in molibdena. Direktor Eurofin-sa za oba elementa pravi, da človeku nikakor ne škodita, zanj sta celo blagodejna. Pro-
»Navadne občanke in občani, rekreativci, plavalci, čolnarji, jadralci ne morejo vedeti za potencialne nevarnosti, kaj šele, da bi to vedeli investitorji iz drugih držav,« pravi nekdanji sodelavec velenjske občinske uprave Peter Rezman.
»Če bi se kopalec na jezeru zadrževal sto kopalnih dni in bi vsak dan zaužil liter jezerske vode, bi prejel 16 odstotkov dovoljene letne ravni radioaktivnosti. Zato so pristojna ministrstva prepoznala, da voda in področje sanacije rudarskih ugreznin nimata posebnega vpliva na človeka in živali,« pravi direktor podjetja Eurofins Erico mag. Marko Mavec.
radioaktivnost nična in da ob nasutju dvajsetih centimetrov zemljine sevanja ni mogoče zaznati. Po meritvah ZVD je ničen tudi vpliv radioaktivnosti v jezerski vodi na telo, še dodaja Mavec.
Zakaj še ni statusa?
Če je kopalna voda ustrezna in če nanjo ne vpliva material, odložen na nasip, zakaj MOV za tamkajšnje jezero ne uspe pridobiti statusa kopalne vode? Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori pravi, da si lokalna skupnost za status dejavno prizadeva že več let. Sodelavci občinske uprave so se udeležili številnih sestankov s predstavniki pristojnih ministrstev, vendar se postopki vlečejo predolgo, pravi Mori. »Od enega sestanka, kjer predložimo želene dokumente in analize, do drugega sestanka lahko mine tudi pol leta. Ko predložimo želeno, imajo nova in nova vprašanja, na katera odgovarjamo. To delamo tudi zdaj.« Je pa še dodal, da v času, odkar je država sprejela Uredbo o upravljanju
Nekateri navdušeni, drugi zadržani
Na kratkem sprehodu ob Velenjskem jezeru smo srečali množico kolesarjev, nekaj ljudi je supalo, najbolj pogumni so zaplavali, nekaj jih je le poležavalo ob vodi. Jih nedavni dogodki in opozorila nekaterih, da okolje velenjske plaže ni primerno za rekreacijo, skrbijo?
Philip in Vicky Payne, Velika Britanija: »Tukaj kampirava s svojo prikolico, uživava v čudoviti naravi, podnebju, kolesariva okrog jezera. Obiskujeva še muzeje in znamenitosti. Spraševala sva se, če je jezero naravno ali je nastalo kot posledica rudarjenja. Receptor v kampu nama je povedal, da je voda glede na analize neoporečna, zato ni-mava pomislekov. Kopava se v jezeru, čudovito je.«
Vlado Novak, Velenje: »Danes kolesarim mimo jezera v Šoštanj, Topolšico in naprej. Na plažo ne hodim, vedno
»Po dolgoletnih degradacijah je prostor ob Velenjskem jezeru saniran in želimo ga ponuditi občanom ter širši množici obiskovalcev,« pravi velenjski župan Bojan Kontič. A nedavno dogajanje na pregradi in opozorila o radiokativnosti odloženega pepela nekoliko kvarijo turistično podobo jezera.
Inšpekcije še niso rekle zadnje besede
Direktor uprave Mestne občine Velenje mag. Iztok Mori (Foto: MOV)
ljenja za hotel. Največji izziv bo pridobitev vseh ustreznih soglasij, saj gre za prvi hotel na vodi v državi.
Po besedah Morija zadnji dogodki, povezani z nepravilno odloženo zemljino na pregradi, investitorja niso odvrnili od velikopoteznih načrtov, katerih ocenjena vrednost znaša od 12 do 17 milijonov evrov. »Povedal mi je, da je zelo zadovoljen z ukrepi, ki jih je izvedla naša občina. Pri svoji ideji bo vztrajal, veseli se, da bi lahko čim prej začel uresničevati projekt.«
TINA STRMČNIK
grem le mimo. Odlaganje zemlje na pregrado brez ustreznih dovoljenj me skrbi, saj ne vem, za kakšno zemljo gre. Je pa odvisno, kaj vse je res in kaj
Inšpektorat za okolje še ne želi konkretneje govoriti o tem, kakšne sankcije naj bi sledile za kršitelje, potem ko je znano, da podjetje Toming inženiring, ki je prevzelo 1.300 kubičnih metrov zemlje, izkopane pri celjskem Vrtcu Hudi-nja, ni imelo ustreznega dovoljenja, da bi to zemljo odložilo na pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Bo Premogovnik Velenje, ki skrbi za sanacijo pregrade, še sodeloval s podjetjem Tomaža Ročnika?
Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) in inšpektorat za okolje sta ugotovila, da je Toming inženiring zemljo, izkopano pri hudinj-skem vrtcu, res odložil na pregrado med šaleškima jezeroma. Tam so zemljo med 10. in 20. majem predelali in vgradili po navodilih premogovnika. Inšpekcija za okolje je ugotavlja, da gre za kršitev, zato bo proti kršiteljem ukrepala v skladu s pooblastili. Konkretnega odgovora na vprašanje, za kakšne ukrepe gre, od inšpekcije nismo dobili, saj ugotovitveni postopek še traja.
Je odstranitev sploh možna?
V Premogovniku Velenje, ki skrbi za pregrado med jezeroma, pravijo, da pisne potrditve o nepravilno odloženi zemlji iz Celja še nimajo. Če je bila med zemljo, pripeljano iz Arnovskega gozda in za katero velja okoljevarstveno do-
ne. Čudi me, da nadzor ni bil boljši, da niso jemali vzorcev s tovornjakov. Težava bo, ko bo voda začela spirati, kar je nasuto. Sicer pa sem prepričan, da voda v jezeru ni bila nikoli dobra za človeka in nikoli ne bo. Po mojem prepričanju ima čuden vonj. Če se kopaš v njej in nosiš sončna očala, voda začne razžirati barvo, po njej imaš tudi belo kožo.«
Simona Kavka, Velenje: »Živim v bližini in vsak dan prihajam na plažo. Všeč mi je topla voda, všeč so mi animacije in še veliko drugih stvari. To območje se mi ne zdi okoljsko vprašljivo, čeprav je nastalo kot posledica rudarjenja. Prevlada to, da se tukaj dobro počutim, res je
voljenje, pomešana še katera druga zemlja brez dovoljenja, premogovnik ukrepanje pričakuje od Arsa in okoljske inšpekcije. Iz službe za odnose z javnostmi premogovnika so sporočili, da želijo Šaleško dolino sanirati, pri čemer ji ne želijo povzročati dodatnih negativnih vplivov. Zato menijo, da bi moral To-ming inženiring gradivo, ki je bilo na pregrado odloženo brez ustreznih dovoljenj, odstraniti. Če je to glede na obilico pripeljanega gradiva sploh še možno, je najbrž že druga zgodba.
O sodelovanju bodo še premislili
Bo premogovnik za utrjevanje nasipa še naprej uporabljal zemljo iz Arnovskega gozda, ki jo zagotavlja prav Ročnikovo podjetje? Če se bo izkazalo, da ravnanje podjetje Toming inženiring ni v skladu z izdanimi dokumenti, bodo v premogovniku o nadaljnjem sodelovanju z njim razmislili, so zapisali. So pa sedaj zaustavili dovoz zemljine. Rudarska inšpekcija je medtem premogovniku naložila, da mora rezultate analize izkopnega materiala, ki ga je naročil pri podjetju Eurofins Erico, vzorci pa so bili odvzeti 15. junija, v treh dneh od prejetja analize sporočiti inšpektoratu za infrastrukturo. Glede na rezultate poročil bo v skladu s svojimi pooblastili ukrepala tudi rudarska inšpektorica.
TS
super. Informacij o škodljivih elementih v pregradi ali o tem, da naj bi bila na pregrado odložena zemlja brez ustreznih dovoljenj, nisem zasledila. Vse skupaj me ne bo odvrnilo, da ne bi še naprej prihajala sem in uživala.«
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Mozirski trg skriva na tisoče zanimivih zgodb. Nekaj jih je bilo predstavljenih med praznovanjem 700-le-tnice trških pravic.
Sedem stoletij mozirskega trga
Tržani so se spominjali svoje bogate preteklosti
MOZIRJE - V trgu je bilo v soboto slovesno celodnevno praznovanje 700-letnice pridobitve trških pravic. Njihova pridobitev je za Mozirje pomenila veliko prelomnico, saj je omogočila gospodarski in tako tudi splošni razvoj kraja. Dandanes se ponaša z bogato preteklostjo.
»S temi pravicami so bili določeni tudi dnevi mozir-skih sejmov. Teh je bilo kar nekaj, pozneje so bili dodani še drugi. Vse to je omogočilo pospešen razvoj Mozirja,« je ob pomembni obletnici povedal župan Ivo Suhoveršnik. Mozirje, ki je pridobilo trške pravice leta 1318, je tako med starejšimi štajerskimi trgi. Kot kraj je bilo omenjeno že veliko prej, to je leta 1146, ko se je imenovalo Mosir. V 19. stoletju je postalo Mozirje trdnjava slovenstva, saj se je tamkajšnji župan Janez Lipold odločil za poslovanje v slovenskem jeziku. To je bilo že leta 1845, ko so drugod po štajerskih trgih uradovali še v nemščini. Na bogato mozirsko preteklost, na katero so tržani zelo ponosni, spominja domoznanska zbirka domače osrednje knjižnice.
Sobotno praznovanje 700-letnice je bilo v znamenju več dogodkov. Kulturno-ume-
Pridobitev trških pravic je prispevala h gospodarskemu in k splošnemu razvoju Mozirja. Tudi na praznovanju 700-letnice so bile na mozirskem trgu postavljene stojnice.
tniški klub Potovke je pripravil pohodno ulično predstavo, ki se je vila od župnijske cerkve sv. Jurija do trške lipe. V predstavi, ki jo je režirala Katarina Fužir, je klub opozoril na tr-žane iz preteklosti, med njimi na srednjeveškega kurirja in zdravilca. Praznovanje je bilo tudi v znamenju celodnevne tržnice izdelkov domače obrti, saj je bilo nekoč njihovo trženje s trškimi pravicami tesno povezano. Med praznovanjem je bil prav tako zaključni dogodek večdnevnega
festivala zelišč, ki ga je organizirala ljubenska Savinja, zavod za razvoj podeželja in turizma. Sobotno dogajanje je zaključila slovesna razglasitev trških pravic in koncert Godbe Zgornje Savinjske doline, ki je nastopila skupaj s skupino Štajerskih 7.
Še eno praznovanje 700-le-tnice mozirskih trških pravic bo v drugi polovici septembra, ko bo prireditev v športni dvorani.
BJ
Foto: MARJAN MARIĆ
Gradnja obvoznice v začetku leta 2020
GORNJI GRAD - V kraju je bila pred kratkim odlično obiskana javna predstavitev projekta gradnje obvoznice. Obvoznica bo del najkrajše cestne povezave med Zgornjo Savinjsko dolino in Ljubljansko kotlino, in sicer čez prelaz Črnivec (na 902 metrih nadmorske višine). Gornji Grad in Kamnik ločuje 26 kilometrov.
Obstoječa državna cesta je speljana skozi ozko središče gornjegrajskega trga, skozi katerega vozijo tudi tovornjaki in avtobusi. To močno ovira tako domačine, kot tudi voznike na poti skozi Gornji Grad. Država zato pripravlja rešitev, ki jo je pred kratkim predstavila domačinom. Javno predstavitev projekta obvoznice sta pripravili republiška agencija za infrastrukturo in Občina Gornji Grad. Agencija je tudi glavna investitorka, ki bo med drugim plačala stroške projektne dokumentacije in odkupa zemljišč.
Republiška agencija za infrastrukturo je projekt gornjegrajske obvoznice recenzirala in potrdila v prvih tednih tega leta. Projekt je zato želela predstaviti širši javnosti, še posebej tistim, ki so lastniki zemljišč, po katerih bo speljana bodoča obvoznica. Obvoznica bo dolga več kot kilometer, zanjo pa bo treba zgraditi most čez Dreto. Gradnja obvoznice naj bi se začela marca 2020 in to v primeru, če bo uspelo državi pridobiti zemljišča še letos. Nato bo direkcija vložila gradbeno dovoljenje in objavila javni razpis za izvajalca gradnje. Gornjegraj-ska obvoznica naj bi stala približno dva milijona evrov.	BJ
Kdaj tudi podhod?
ŠMARJE PRI JELŠAH - Pred kratkim so odprli nov nadhod čez železniško progo, ki omogoča prehod tudi invalidom in družinam z vozički. Pred tem so občani uporabljali star nadhod, ki bo v prihodnjih letih po načrtih občine odstranjen.
»Trenutno se dogovarjamo z Direkcijo RS za infrastrukturo o ideji, da bi v Šmarju zgradili dodatno cesto ob železniški progi. Z gradnjo te ceste bi odstranili nadhod in zgradili podhod, ki bi imel tudi dvigalo,« je pojasnil župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket. Ker trenutno obstaja samo ideja, še ni znano, kdaj bi projekt tudi izvedli.	AH
Vodohran del tehniške dediščine
ŠOŠTANJ - Vodohran Gorice, ki je bil zgrajen leta 1931 kot del 14 kilometrov dolgega vodovodnega omrežja, vse od Tajhtovega izvira v Belih Vodah, je zdaj tehnični spomenik.
Leta 1931 je Šoštanj dobil prvi javni vodovod, ki je bil hkrati prvi javni vodovod v Šaleški dolini in največji komunalni dosežek med svetovnima vojnama. Vplival je na modernizacijo in dvignil kakovost življenja meščanov v Šoštanju. Vodja Vile Mayer Špela Poles je pojasnila, da je 120 delavcev pod vodstvom šoštanjskega zidarskega mojstra Martina Kumra vodovod zgradilo le v pičlih štirih mesecih. Obiskovalci vodohrana na Gorici si lahko zdaj v njem ogledajo občasno plakatno razstavo. Po besedah Polesove gre za razstavo, ki so jo v Vili Mayer pripravili ob 85. obletnici gradnje vodovoda. Obiskovalci med drugim spoznajo zgodovino gradnje, traso vodovoda, ogledajo si lahko še ohranjene prvotne vodovodne cevi, hidrant in plovec iz tedanjega obdobja. Odžejajo se lahko pri pitniku, nameščenem pri vhodu vodohrana.
TS
Nekaj novosti, sicer železni repertoar
LAŠKO - Največji glasbeni in turistični dogodek v Sloveniji, festival Pivo in cvetje, ki bo trajal od 12. do 16. julija, letos prinaša nekaj organizacijskih in programskih novosti. Poleg tiste, o kateri smo že poročali, in sicer da vstopnine na prizorišče festivala ne bo.
Ena od letošnjih novosti je oder Laščan na občinskem dvorišču, kjer bodo v popoldanskem in zgodnjem večernem času člani kulturnih društev Možnar uprizarjali etnografske razglednice Laškega in okolice iz polpretekle zgodovine kraja. Novost je tudi spremenjena lokacija odra Malt, ki je namenjen ljubiteljem elektronske plesne glasbe. Doslej je bil ta oder stisnjen ob breg Savinje, odslej bo na večjem prostoru na zunanjem košarkarskem igrišču.
Sicer letošnji program prinaša bolj ali manj stalen program, ki je žanrsko izklesan in ima že znana prizorišča. Na letošnjem festivalu Pivo in cvetje se obeta več kot šestdeset glasbenih dogodkov na treh tradicionalnih odrih. Med njimi je že omenjen kulturni in etnografski program, ki ga ustvarjajo člani številnih društev v sodelovanju s Stikom Laško, ponovno bo zaživela lani dobro sprejeta Mavrična dežela s programom za otroke in družine. Železni repertoar prireditve ostajajo cvetlične razstave, sobotna veličastna multimedijska predstava na nabrežju Savinje z naslovom Narava - vir čudovitih zgodb in nedeljska parada s sprevodom starodobnikov in prikazom nekdanjega življenja v mestu.
Pivo je ob cvetju, glasbi in ostalem programu seveda osrednja rdeča nit festivala, pri čemer si organizatorji prizadevajo za dvig kulture in odgovornega uživanja piva. V dogovoru z Občino Laško in s ponudniki gostinskih storitev bo tako na festivalu dosledno spoštovana tudi zakonodaja o točenju in strežbi alkoholnih pijač.	RG
—m I ■ V V ■	.	, V ■ ■
Zeliščni vrt na tržnici
RADEČE - Na tržnici so pred dnevi v okviru projekta Vsi na plac odprli zeliščni vrt, kar je ena od aktivnosti, s katerimi v občini osveščajo lokalno prebivalstvo o pomenu trajnostno naravnane samooskrbe in o zdravem življenjskem slogu.
»Gre za vertikalni vrt, pritrjen na steni, sestavljen iz 25 zabojnikov, v katerih rastejo zelišča in dišavnice. Zeliščni vrt ljudem omogoča, da se seznanijo z domačimi zelišči, pri čemer pripravljamo tudi delavnice o pomenu zelišč in njihovi rabi v kuhinji ter v zdravstvene namene,« je o namenu zeliščnega vrta povedala Marija Imperl, direktorica Kulturnega, športnega in turističnega centra Radeče (KTRC).
Namen projekta Vsi na plac je še bolj približati radeško tržnico lokalnemu prebivalstvu in jo obogatiti z različnimi vsebinami.
V občini Radeče sledijo tudi cilju, da bi tržnica dolgoročno postala primer dobre prakse dostopnosti lokalno pridelane hrane, ki ne prepotuje treh oceanov, preden prispe na prodajne police.
RG
Foto: KTRC
10
KULTURA
»Nagrade niti v sanjah nisem pričakovala«
Bina Štampe Žmavc je prejemnica zlatnika poezije
»Ko sedem in začnem pisati, sploh ne ločim med odraslim in otroškim bralcem. Preprosto delam tako zares, da bolj zares ne bi mogla... Rišem z besedo, ne s kredo, ker s kredo ne znam. In tudi z barvami ne. Zato dahnem v dlan si besedo...«
Letošnja prejemnica zlatnika poezije za življenjsko delo, ki ga podeljuje podjetje Fit media, je Bina Štampe Žmavc. Pesnica bo nagrado prejela za opus poezije za otroke in odrasle in za izjemno barvitost, svežino, igrivost in milino pesniškega jezika. »Bila sem izredno presenečena nad novico, da bom prejela to nagrado. Seveda sem ponosna, da sem lastnica zlatnika poezije.«
Da bo letos priznanje prejela ravno Celjanka, je vesel tudi član komisije in pobudnik nagrade Jože Volfand. »Vesel sem, da smo letos nagrado podelili Bini Štampe Žmavc, ker se mi včasih zdi, da je prezrta pri kritikih in tudi pri nacionalnih medijih, četudi jo stroka že nekaj časa uvršča med klasike mladinske književnosti.« Zlatnik poezije je namenjen za celoten pesniški opus in Bina Štampe Žmavc je pojasnila, da ne ločuje med poezijo za otroke in odrasle. Po njenem mnenju je pesem pesem, vseeno, komu je namenjena. »Nikoli ne razmišljam, ali bo pesem za otroke
ali za odrasle. Vedno napišem pesem in se šele kasneje odločim, komu bo namenjena. Čeprav me vedno znova preseneča, da otroci berejo moje pesmi za odrasle in obratno. Mogoče je to čarobna formula, ki sem jo nevede iznašla.«
Posrečene skovanke
Bina Štampe Žmavc je prepričana, da imajo otroci radi poezijo. Med njenimi knjigami je daleč najbolj brana knjiga poezije Nebeške kočije, čeprav upesnjuje zahtevne teme vesolja, minevanja in časa. Kajti Bina Štampe Žmavc se z vsako pesniško zbirko odziva na etična vprašanja in dileme odčaranega sveta, v katerem človečnost tone. Podobno je s poezijo za odrasle, pri čemer je napisala deset pesniških zbirk. Posebnost pesničinega jezika so neologizmi oziroma besedne zveze, ki v jeziku še niso splošno znane. »Te se vedno logično zgodijo in nikoli ne preračunljivo. Ritem in zvok poezije prinese-ta neologizme, kar pogosto opazim šele, ko so zapisani.
»Motivni pesničin svet je večplasten, od hoje k sebi in vase do samote in ljubezni, do minevanja in neponovljivosti življenja, do pesnice kot tihe popotnice in njene refleksije o tem, kako je v njenem srcu takrat, ko se pesem izmika,« so zapisali v obrazložitvi za zlatnika poezije.
Mislim, da je to posebnost in odlika pesniškega jezika, ki je drugačen.«
Nova pesniška zbirka, nov način razmišljanja
Pred dnevi je izšla Binina najbolj obširna zbirka za odrasle z naslovom Nabiralka samot. »Ta zbirka mi veliko pomeni, ker je preboj v drugačen način pisanja, drugačno razmišljanje o poeziji, o bolj teozofskih pogledih na svet. Nastaja še precej novih stvari, a ker sem vraževerna, raje ne bi govorila o tem,« je zaključila celjska pesnica, pisateljica in pravljičarka.
Zlatnik poezije, ki ga Fit media podeljuje od leta 2005,
je priznanje za pesniški opus, podjetje z Mestno občino Celje podeljuje tudi Veronikino nagrado za pesniško zbirko leta. V strokovni žiriji za podelitev nagrade so Mojca Pi-šek, Ivo Stropnik in dr. Igor Divjak, ki letos predsedniku-je žiriji. Žiranti že vrednotijo pesniške zbirke, ki so izšle v času od lanskega junija do vključno letošnjega maja. Žirija se je že sestala in predvideno je, da bo do sredine julija imenovala pet nomini-ranih pesniških zbirk. Lavre-ata bodo razglasili 28. avgusta na Starem gradu, takrat bodo zlatnik poezije podelili tudi Bini Štampe Žmavc.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Bina Štampe Žmavc: »Ta nagrada je potrditev mojega dosedanjega dela, obenem pa tudi strah, ker je to nagrada za življenjsko delo, upam, da bo po tej nagradi še navdih za poezijo.«
110 let kulture v Šentvidu pri Planini
Pred 110 leti sta bili v Šentvidu pri Planini, vasici, ki leži pod gozdovi Bohor-ja, ustanovljeni dramska skupina in čitalnica, kmalu zatem sta bila ustanovljena še pevski zbor in telovadno društvo. Tako se je začelo delovanje enega najstarejših društev v občini Šentjur, to je Prosvetnega društva Zarja. Konec tedna so pomemben jubilej obeležili z novim glasbenim delom in s slovesnostjo.
Društvo je imelo prostore v šoli, kasneje kar v stanovanj-
ski hiši, preurejeni v dvorano. Leta 1980 je društvo končno dobilo prostore v kulturnem domu. Od takrat je postala skrb za vzdrževanje in posodabljanje kulturnega doma ena glavnih dejavnosti članov Zarje. Društvu je uspelo pripraviti nešteto dobrih prireditev in družabnih večerov, a ne le to; uspelo mu je vzgojiti člane z občutkom zavesti, da so ponosni na kraj, od koder izhajajo. V zadnjem času delovanje društva zaznamujeta dve kulturni dejavnosti: pevska in gledališka. Mešani
mn7r
muzej novejšezgodovinelcelje
POČITNIŠKA DRUŽENJA V HERMANOVEM BRLOGU
Vabljeni v Hermanov brlog na počitniška druženja. Vodenim ogledom po razstavi Zemlja pleše bodo sledile ustvarjalnice.
Družili se bomo ob sredah (4., 11., 18. in 25. julija ter 1., in 8. avgusta) ob 11. uri.
Vabljeni!
Več info na http://www.muzej-nz-ce.si
pevski zbor prinaša najvišja priznanja s številnih tekmovanj, dramska skupina je v preteklih sezonah pripravila kar nekaj uspešnih uprizoritev, zadnjo, Pridi gola na večerjo, so morali igralci zaradi velikega povpraševanja večkrat ponoviti. Obe sekciji se lahko pohvalita, da so njuni nastopi vedno zelo dobro obiskani.
Sveta maša po šentviško
Znotraj jubilejne obletnice so člani pripravili celodnevno dogajanje. V sklopu praznovanja so pripravili prav poseben dogodek. Domačin, mlad skladatelj, tudi član društva in pevec zbora, študent na akademiji za glasbo Matic Romih, je prav za to priložnost napisal novo Slovensko mašo za mešani zbor in orgle. To glasbeno delo je sestavljeno iz več mašnih delov, ki jih prepevajo celo sveto mašo. Pri izvedbi svete maše so sodelovali vsi pevci mešanega šentviškega zbora ter tudi nekdanji pevci tega zbora in cerkveni pevci. Na orglah jih je spremljal Florjan Romih.
Na osrednji proslavi so zaslužnim članom društva podelili Linhartova priznanja za dolgoletno udejstvovanje na gledališkem področju. Častna priznanja, to je za najmanj trideset let udejstvo-vanja, so prejeli Ivan Koželj, Martin Luskar in Rado Pan-čur. Zlata priznanja, to je
Mešani pevski zbor Zarja pod vodstvom Matevža Pušnika nadaljuje visoke standarde zborovskega petja, ki jih je postavil odličen dirigent in pedagog Matej Romih.
najmanj za najmanj petnajst let udejstvovanja, so prejeli Polonca Jazbinšek, Stanka Križnik, Katja Luskar, Gregor Pančur, Andrej Žibret in Irena Žibret. Javni sklad za kulturne dejavnosti je celotnemu društvu podelil še jubilejno priznanje za 110 let neprekinjenega delovanja.
Uspeh delovanja društva je po besedah mladega predsednika Jerneja Brečka to, da so člani ene sekcije društva hkrati člani druge, skupaj pa so predani organizatorji, kar je zelo pomembno. Predsednik KS Planina pri Sevnici Anton Špan samo še pridal, kako je pomembno, da so med zavzetimi prostovoljci tudi mladi, ki ponosno ohra- Ivan Koželj in Martin Luskar, dolgoletna člana društva, sta na humo-njajo tradicijo kraja.	ren način pokazala resnico, kdo je tisti, ki poskrbi, da člani dramske
BARBARA GRADIČ OSET skupine lahko mirno sprejemajo pohvale in jih ne skrbi, kdo bo prinesel Foto: SHERPA ali odnesel vse rekvizite.
KULTURA
11
Vstop prost posvečen Adolfu Mljaču
Člani Društva likovnih umetnikov Celje so pripravili 19. festival umetnosti v javnem prostoru Vstop prost, na katerem je letos sodelovalo 20 umetnikov, ki so po mestnem središču predstavljali svoje umetniške inštalacije. Letos je bil program manj družbeno kritičen, saj je bil posvečen dolgoletnemu aktivnemu članu Adolfu Mljaču, ki je pri celjskih likovnikih pustil močan pečat.
Namen festivala Vstop prost že od začetka opredeljujejo nagovarjanje občinstva, stopanje iz galerijskih prostorov na ulice in opozarjanje na probleme ulice. »Festival je nastal iz različnih vzgibov, predvsem kot upor proti obstoječemu umetniškemu sistemu, ki je sredi devetdesetih pokazal prve >zobe<. Hoteli smo pokazati, da umetnost lahko deluje mimo umetnostnih ustanov. Drugi vzgib je predstavljal poseg v javni prostor s sodobnejšimi mediji, kar je prispevalo k oživitvi mestnega celjskega jedra,« je razložil večkrat nagrajeni umetnik Franc Purg, ki je leta 2000 ustanovil festival umetniških akcij Vstop prost. Festival so kasneje nadaljevali njegovi kolegi, vsa
19. festival umetnosti v javnem prostoru
gov zadnji performans je bil zelo univerzalen. Ko smo se letos pogovarjali, kako bi se ga še posebej spomnili, smo se odločili, da bomo naredili nekakšen dialog z njim,« je letošnji koncept razložil umetniški vodja celjskih likovnikov Simon Macuh. Le-ta je skupaj z Hollandom z asociacijo na Mljačeve slike med festivalom predvajal »kvantne« filme. Adolfu Mljaču se je s svojo intervencijo, zvočno inštalacijo, poklonila predsednica Društva likovnih umetnikov Celje Andreja Džakušič. »Pavlovnijo so pred časom naselile čebele. Z Adolfom, ki je bil velik ljubitelj čebel, sva se že pred časom pogovarjala, da bi to drevo v društvu zaščitili. Letos spomladi v njej ni bilo več čebel. 20. maja smo drevo ozvočili z zvoki čebel in v tem tednu, ko se spominjamo Mljača, so se čebele vrnile,« je razložila Džakušičeva. Boris Oblišar je kot posvetilo Mljaču iskal kontemplativne zvoke, glas in tišino v zvočnem performan-su Tu-tam. Željo Opačak je obnovil potovanje od Osijeka do Celja, ki sta ga nekoč doživela z Mljačem. Andraž in Franc Purg sta umetniku postavila spominsko inštalacijo. Z vi-
Adolf Mljač, kot ga je leta 2008 ujel v svoj objektiv Andraž Purg.
leta pod okriljem celjskega društva likovnih umetnikov.
Pogrešale so ga tudi čebele
Letos je nekakšno rdečo nit predstavljal Adolf Mljač, ki je lani preminil. Letošnji festival je bil prvič brez njegove prisotnosti. »Lani je bil Adolf že zelo bolehen, šibkega zdravja. Ker ni vedel, koliko bo še pri močeh, da bi lahko sodeloval, smo mu predlagali, naj bo vsaj prisoten na festivalu. To je vzel zelo zares in je bil na vseh dogodkih lepo oblečen ter prisoten kot figura. Nje-
Starost nikakor ni konec
V ■ I ■	■
življenja Maja Furman podira stereotipe o
Konjiška pravljičarka Maja Furman večinoma ustvarja za otroke. Piše zgodbe in pravljice, ki jih objavlja v otroških literarnih revijah. Pri založbi Ajda je izdala avtorski slikanici, pred dnevi pa še tretjo slikanico, ki nosi naslov Stari trg 8,13.
Maja Furman v zadnji slikanici Stari trg 8,13 podira stereotipe o starosti. Glavna junaka dedek in vnuk obiščeta tri stare trge v Sloveniji, poleg konjiškega še Stari trg v Ljubljani in Stari trg ob Kolpi, ter pomagata ljudem. »Z zgodbo in doga-
janjem bralcem sporočata, da starost ne pomeni konca življenja in smrti, ampak je za marsikoga lahko nov začetek. Dedek je v zgodbi vse prej kot star in betežen, saj je zelo vitalen in z vnukom na rolki potuje po Sloveniji ter pomaga ljudem v težavah. Na koncu je vnuk tako zaprepaden nad dedkovo energijo, da podvomi, če je dedek sploh star. Ugotovi, da je starost prav fina stvar,« je zgodbo razložila Maja Furman.
Podobno kot pri prejšnjih dveh slikanicah je tudi pri tretji svoj slikarski del doda-
Boris Oblišar je kot posvetilo Mljaču iskal kontemplativne zvoke, glas in tišino v zvočnem performansu Tu-tam.
zualno-literarno transkripcijo srečanj se je Mljača spomnil Bori Zupančič.
Kaj se skriva za zidovi zapora?
Festival je odprl gostujoči umetnik Danilo Milovano-vić, ki je s svojim posegom v prostor meščane opozoril na dojemanje vsakdanjega in samoumevnega. Umetnika zanimajo zaprti prostori, kamor naključni sprehajalci ne morejo pogledati. Tokrat je predstavil pogled za zaporniškimi zidovi. »Hotel sem podaljšati pogled, nekaj, kar je za obzidjem, sem želel prenesti mimoidočim sprehajalcem. Naredil sem fotografijo prostora za steno, jo razvil in jo razstavil pred obzidjem. Na optični način sem odprl obzidje in pokazal, kar je nevidno ljudem.« Estela Žutić in Gilles Duviver sta izvedla dvodelni performans o prečkanju in prekoračenju. Minljivost kot spreminjanje prostora v času
Franc Purg o umetnosti, ki bi naj bila kritična in naj bi opozarjala na probleme družbe: »Komercialna umetnost je služila kapitalu, tudi danes to počne, ker se prilagaja trgu. To ni naloga umetnosti. Prava sodobna umetnost, ni je ravno veliko, je vedno bolj kritična in družbeno angažirana. Veliko je primerov, ko težko ločimo umetnost od aktivizma, politike, znanosti. Vedno bolj se prepleta in vpleta v družbeni vsakdan, kar je po moje zelo dobro. Paradigma avtonomije je preživeta.«
sta v performansu opazovali Andreja Džakušič in Keiko Miyazaki (AnKo). OR poiesis je raziskovala prebujanje intimnih svetov skozi kontempla-cijo zvoka v intervenciji Zdrs v tolmun. Pod mentorstvom Franca Purga so svoje potenciale predstavili mladi umetniki z dveh celjskih gimnazij.
Namen festivala je bil poleg opozarjanja na proble-
me ulic tudi oživeti dogajanje v mestnem središču. »Ljudje poznajo že festival, odzivi so lepi in vedo, kaj beseda performans pomeni. Vedno pogosteje tudi sodelujejo v perfomansih, ki vabijo k sodelovanju,« je zaključila Andreja Dža-kušič.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Likovne basni Osojnikove
starosti
la slikarka in grafična oblikovalka Andreja Gregorič. Maja Furman je tudi priznala, da ima rada zgodovino in vse, kar je povezano s starostjo. »Vedno bolj odkrivam, da starost ne nosi končnosti, ampak prinaša modrost, vsebinske presežke. Skratka nekaj lepega, polnega, plemenitega. Starost me navdihuje in me očara s skrivnostnostjo, ki jo nosi v sebi.«
Poleti bo Maja Furman v Slovenskih Konjicah kot vila Kresnička spremljala Sobotne kresničke, brezplačne zgodbice za otroke.
BGO
V	Galeriji Nazarje je od prejšnjega tedna na ogled razstava likovnih del Nadje Osojnik, ki je s tem krajem tesno povezana. Gre za diplomirano kiparko in univerzitetno diplomirano biologinjo, ki uporablja med svojim likovnim ustvarjanjem znanje z obeh področij.
Kot pravi likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, povezuje Osoj-nikova v samosvojem slogu niti likovnega in osebnega življenja, in sicer v nekakšne avtorsko intimne likovne basni. Ob razkrivanju same sebe odpira nove možnosti sveta, o katerem mislimo, da ga poznamo. »Kiparska dela, ki pripadajo obli plastiki in reliefu, uresničuje v konvencionalnih in nekonvencionalnih materialih. Poslužuje se različnih principov oblikovanja, kolažiranja in recikliranja,« je o delih Osojnikove zapisala Anamarija Stibilj Šajn. Razstava v Jakijevi hiši -Galeriji Nazarje ima naslov Nitke življenja.
V	delih biologinje Osojnikove prevladujejo živalski motivi. Velika ljubiteljica živali se je najprej vpisala na študij biologije na ljubljanski biotehniški fakulteti, kjer je postala biologinja. »Zanimalo me je življenje živali in kako se procesi v naravi dopolnjujejo. Pozneje sem občutila, da to ni čisto vse, kar si želim delati,« je povedala o svoji poti v kiparsko ustvarjanje. Zato se je najprej udeležila kiparskega tečaja, kar jo je tako pritegnilo, da je vpisala še študij kiparstva na likovni akademiji. »Ugotovila sem, da je to dobra kombinacija, saj lahko uporabim motive iz prejšnjega študija oziroma poklica,« je povedala. Osojnikova živi med Velenjem in Nazarjami, v obeh krajih tudi ustvarja.
Osojnikova je predstavila svoja dela na dveh samostojnih razstavah v Arboretumu Volčji Potok ter Mestni galeriji Šoštanj. Sodelovala je tudi na več skupinskih razstavah ter se udeležila več likovnih kolonij. Med drugim se jih je udeležila na Madžarskem in v Vrsarju v Istri. V kolonijah je ustvarjala v kamnu, njeno delo iz Vrsarja je tam na ogled na stalni razstavi na prostem. Na Madžarskem ustvarjen kip je trenutno na razstavi v Budimpešti.
Razstava v Nazarjah je nastala v sodelovanju med občino, kulturnim društvom in krajevno skupnostjo. Njena dela si je v Nazarjah mogoče ogledati do konca avgusta.
BRANE JERANKO, foto: kiparkin arhiv
Kip ženske, ki je delo Nadje Osojnik.
12
NAŠA TEMA
Ulica mesta Grevenbroich v Celju
Preglednik tedensko na ulicah?
Ročno, a tudi strojno čiščenje dežnih rešetk in odtokov pod robniki
Zavedati se je treba, da se kljub morebitnim posodobitvam in dograditvam kanalizacijskega sistema izlivom vode na površino ne bo mogoče izogniti.
»Vzdrževalci iz Vodovoda-ka-nalizacije dnevno pregledujejo t. i. dežne rešetke in odtoke pod robniki,« pravi vodja obrata za kanalizacijo in ceste pri podjetju
Darko Esih. Pregledniška služba je sestavljena iz dveh enot z dvema voziloma. Kljub nekaterim kritikam občanov, da so ne-

katere dežne rešetke ali odtoki pod robniki nepregledani kar
Občane marsikdaj motijo zamašene dežne rešetke.
Nekaj trenutkov po neurju je resda nemogoče pričakovati, da bo pregledni-ška služba na terenu. A ljudje nam sporočajo, da so isti kanali tudi dlje časa tako za-mašeni tudi ob prometnih cestah, kjer občani sami ne upajo čistiti zaradi nevarnosti.
nekaj časa in da so jih - čeprav na občinskih cestah - čistili kar sami, v podjetju pravijo, da ima vsak preglednik nalogo, da vsak teden enkrat preveri, kako je z dežnimi rešetkami in odtoki pod robniki v vsaki ulici oziroma na določenem območju, ki je v lasti Mestne občine Celje.
Pregledniki dežne rešetke in odtoke pod robniki čistijo ročno, medtem ko jih v podjetju čistijo tudi strojno. »Kadar pride do hudega naliva s točo, ko na rešetke nanese še listje, veje ali pesek, je razumljivo, da pride do zamašitve in da voda zastaja, a sčasoma odteče. Toda v sklopu pregledniške službe po nalivu to očistimo,« trdi Esih.
Območje Teharske ceste 2. junija lani, ko je neurje v nekaj minutah povzročilo nemalo škode pri skoraj vsaki hiši. Voda se ni razlivala iz bližnje Voglajne, ker je bil vodostaj nizek. To, kar je na sliki, je meteorna voda.
Če se utrga oblak, tudi očiščeni kanali ne zadoščajo
Podjetje Vodovod-kanalizacija je lani strojno očistilo:
-	približno 20 tisoč metrov javnega kanalizacijskega omrežja
-	1.400 dežnih rešetk s peskolovi
-	160 cevnih cestnih propustov.
-	Ta dela so bila vredna več kot 67 tisoč evrov.
VELENJE - Čiščenje jaškov je občina zaupala koncesio-narju, to je podjetju PUP, ki skrbi za vzdrževanje kategoriziranih cest, javnih poti, mestnih in lokalnih cest. Koncesionar jaške očisti dvakrat letno. A kot ugotavljajo v občinski upravi, ob obilnih padavinah ne pomagajo še tako vzorno očiščeni jaški.
Vodja Urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Vele-
nje Anton Brodnik je dejal, da mora koncesionar, ki vzdržuje ceste, po zimski sezoni vse jaške in peskolove očistiti do marca oziroma aprila. Ocenil je, da koncesionar, ki v občini vzdržuje ceste, dobro vzdržuje jaške. A to ne zadošča, da v Velenju podobno kot na Celjskem ob močnejših nalivih ne bi imeli težav s poplavljanjem. Težava niso jaški, temveč podtalnica in visok vodostaj Pake, pravi
Brodnik. »Takrat hidravlika po kanalih vode ne požira, a ne zato, ker jaški ne bi bili očiščeni. Ob močnejših nalivih imamo nemalo težav v osrednjem delu mesta, pri krožišču. Gre za območje, kjer sta Vila Bianca in Standard, torej tam, kjer Celjska cesta meji na Šaleško cesto. Kadar je naliv tako močan, kot bi se nad Velenjem utrgal oblak, nam pomagajo gasilci in civilna zaščita.«
Primer dobre prakse?
Novinarji, ki spremljamo razmere v regiji, redkeje zaznamo med občinami, kjer ob neurjih voda zastaja na mestnih površinah. V tem pogledu je
ta mestna občina res primer dobre prakse, se strinja vodja urada za komunalne dejavnosti. Morda zato, ker čiščenju jaškov precej pozornosti namenjajo tudi predsedniki krajevnih skupnosti. Je pa še en razlog, dodaja Brodnik. Ko je velenjska občina urejala meteorno kanalizacijo, je poskrbela, da ima glavni kanal, kamor se zlivajo vse meteorne vode, meter premera. Občina namenja v zadnjih desetletjih poudarek še ločevanju fekalne kanalizacije od meteorne, kar se po prepričanju sogovornika prav tako odraža v tem, da v blokih, a tudi v individualnih hišah nimajo težav s poplavljanjem.
TINA STRMČNIK
Bodo metec vode terjale milijonske naložbe obč
Občanom, ki ob večjem nalivu opažajo stoječo več centime na parkirišču, se bo naslednje morda zdelo neverjetno. Za ka je ta stoječa voda s strokovnega vidika dobra, pravijo v po Zakaj? Ker to pomeni, da vsa voda ne steče v sistem, saj b Kanalizacijski sistem namreč ni zasnovan tako široko in nesk sprejel vse odpadne vode. Toda kaj to pomeni? Kanalizacijsl že v preteklosti, medtem ko narava prikazuje silovite vremen; izjemno hitrostjo. Več je tudi pozidav, betonskih površin. Vse voda odteče in kje se zadržuje. Ali se bodo občine in država naložbe za posodobitev kanalizacijskih sistemov ali bomo moi ravnanje nameniti več denarja? Preprostega odgovora treni
Kanalizacijski si
Sistemi delujejo toliko, kolikor se vanje
Na splošno bi lahko zapisali, da stroka, ki se ukvarja s komunalo, vidi zadevo popolnoma drugače kot ostali, kar je razumljivo, saj gre za globlje razumevanje, kako je zgrajen kanalizacijski sistem pod mestom. Natančnega vpogleda vanj občani in krajani nimajo. Zato se mnenja ljudi, ki opažajo že ob manjših nalivih zalite ceste in parkirišča, razlikujejo od mnenja strokovnih služb o tem, da je »meteorna voda spet zalivala«.
»Ljudje mislijo, da imamo pod zemljo sistem, ki je sposoben vse vode sprejeti ne glede na količino. Za nas je to, da je dežna rešetka zamašena z listjem, vejami ali s travo, obrobna težava. A da me ne bodo ljudje razumeli narobe. Osnovna težava za nas je prevodnost kanalizacijskega sistema pod zemljo, ker to ni neskončno velik rezervoar, ki bi sprejel vso vodo,« pravi tehnično-operativni vodja pri podjetju Vo--Ka Celje Marko Planinšek. Svojo razlago pojasnjuje s tem, da pojav stoječe meteorne vode na površini ali na primer »bruhanja vode« iz ka-
Na Vodovod-kanalizacijo se pogosto obračajo tudi vodstva mestnih četrti. Med bolj aktivnimi naj bi bili predvsem Mestna četrt Hudinja in Krajevna skupnost Pod gradom.
nala, pomenit sprejeti. Torej »kanal zamaše
Enkrat I
Planinšek om bila izdelana l< stilne naprave. da se pri proje upošteva povr
Odtok pod d; robnikom	p
po
naliz obdobje, obremenitev. T v preteklosti r Svoje doda tud vršin v mestu.
In kaj je
»Samozašči da naše kleti n zaklopke, črpa To je strokovna
V Šmarju pri Jelšah za poplavo kriv zamašen kanal
Pred slabimi štirinajstimi dnevi je ob močnem deževju v središču Šmarja pri Jelšah poplavilo več stanovanjskih in poslovnih prostorov. Po poročanju Agencije Republike Slovenije za okolje je padlo v pol ure 38 litrov dežja na kvadratni meter. Po mnenju župana Občine Šmarje pri Jelšah Stanislava Šketa bi lahko vsaj delno preprečili posledice: »V preteklosti smo že razmišljali o tem, da bi prestavili potok in ga razširili. Prav tako bi razširili in očistili kanal ter uredili zadrževalnik, ki bi kotel, ki je zamašil kanal, ujel. Vendar projekt ni dobil zadostne podpore med občinskimi svetniki. Projekt bi takrat stal okoli 65 tisoč evrov. Škoda tokrat na srečo ni bila še večja od tega zneska. Je pa treba ta dogodek jemati kot opomin. Zato upam, da bomo v prihodnjem letu to vendarle uredili.« AH
Kaj so povedali v mestnih četrtih?
Zadnji nalivi so med drugim zalivali številne ulice in podhode v različnih delih
Celja. Veselova ulica je bila v zadnjih dveh mesecih že dvakrat pod vodo. Ulica me-
sta Grevenbroich prav tako že večkrat, na več parkiriščih v Celju voda po nalivu stoji še več ur, enako na ulicah. Ena takšnih je Malga-jeva ulica, ki so jo meteorne vode do zdaj že nekajkrat poplavile. Zanimalo nas je, kolikokrat in kako so se odzvala na to tudi vodstva mestnih četrti v Celju.
Predsednik Mestne četrti Dolgo polje Aleš Vrečko: »Dejstvo je, da v kratkem času zapade vedno več dežja. Imeli smo tudi nekaj sestankov na to temo. Ugotavljali smo,
da odtočni kanali niso dobro očiščeni in da ljudje pogrešajo sistematično čiščenje. Mnogi imajo tudi dovoze h garažam nagnjene, kar pomeni, da voda vdre tudi v garaže. Gre za večplastno težavo, ki obsega večji
Malgajeva
NAŠA TEMA
13
Težave opažajo tudi gasilci
Zaradi večje količine dežja, a tudi zaradi zamašenih kanalov
>rne --m
-
:in?
etrov globoko meteorno vodo nalizacijski sistem pod Celjem odjetju Vodovod-kanalizacija. ■i ga tako preveč obremenila. ončno, da bi s površine lahko ki sistem je bil tako predviden ;ke in bivanjske spremembe z to vpliva na to, kam meteorna morale pripraviti na milijonske rali tudi ljudje za samozaščitno utno ni.
Tisti, ki so ob močnejših nalivih skoraj ves čas na terenu zaradi klicev ljudi zaradi težav z meteorno vodo, so gasilci. Tako prostovoljni kot poklicni. Oboji so s težavami zaradi vode, ki stoji na cestah, v podvozih, na parkiriščih, temeljito seznanjeni.
»V preteklosti takšnih težav ni bilo mogoče zaznati tako zelo pogosto. Letos smo bili zaradi tega že nekajkrat na terenu. Pri posredovanju opažamo, da so kanali včasih preveč zasuti z listjem, s peskom, z blatom. Marsikje lahko to očistijo ljudje sami. Kadar pa zalije glavne ceste, podvoze, podhode, pa menim, da je morda sistem premalo dimen-zioniran ali pa dejansko prihaja do zamašitve kanalov,« pravi Boris Žnidarko, gasilec iz Poklicne gasilske enote Celje. Dodaja, da na glavnih cestah ljudje seveda ne morejo čistiti sami.
Omenja še, da so včasih tudi količine padavin prevelike, da bi sistem zmogel takojšnje odvodnjavanje. Poudarja, da ljudje lahko ogromno storijo s samozaščitnim ravnanjem. »Pri tovrstnem ravnanju so zaščitni ukrepi ob klasičnih poplavah ob povečanem vodostaju jasni in ljudem znani. Težje se ljudje pripravijo na nenadne nalive,« pojasnjuje Žnidarko.
Gasilec poudarja, da meteorna voda nenehno poplavlja tudi nekatere podvoze v Celju, zato bi bilo dobro razmišljati o jasnih prometnih znakih in označbah, ki bi voznike na to nevarnost opozorili.
Panika nikoli ni dobra
Podobno pravi tudi Janez Senica, poveljnik Gasilske zveze Celje: »Mislim, da je težava zaradi zastoja meteorne vode delno posledica nekoliko zamašenih odvodnih kanalov,
v zadnjem času tudi zaradi povečanih količin dežja, ki zapade v kratkem času.« A trka tudi na vest ljudi zaradi preslabega samozaščitnega ravnanja.
»Jaške in kanale pred svojimi hišami, garažami morajo ljudje očistiti. Ne vem, kolikokrat javno podjetje te kanale čisti na občinskih površinah, a občutek imam, da kanali niso vedno dobro očiščeni. Do zdaj sicer gasilci na to težavo nismo opozarjali uradnih ustanov in odgovornih, a mislim, da bo to treba storiti,« pravi Senica. Dodaja, da je v zadnjem času največ tovrstnih težav v širšem središču Celja.
Ljudi hkrati opozarja, da v trenutku hudega naliva, če pride do kopičenja meteorne vode, panika nikoli ni dobra. »Voda sčasoma odteče, gasilci pa v istem trenutku na vseh krajih ne moremo biti. Se pa vedno odzovemo, a včasih to terja svoj časa.«
stem ni neskončen rezervoar
denarno vlaga
a, da sistem te vode ne more več ni nujno, da je, kot menijo ljudje, en«.
ahko »zalije«
meni t. i. hidravlično študijo, ki je ;ta 1997 pri projektiranju celjske či-. »Takrat je proj ektant v nj ej zapisal, ktiranju kanalizacijskega sistema i intenziteta 15-minutnega naliva s atno dobo enega leta. To pomeni, i kanalizacija v teoriji ni sposobna prevzeti več vode, kot je statistično enoletni naliv.«
Za ljudi, ki niso strokovnjaki, to pomeni, da ni nič narobe, če enkrat na leto pride do takšnega naliva, da se gladina vode v kanalizaciji dvigne in pride do razlivanja 3 ulicah, parkiriščih, zelenicah. Ka-acijo načrtujejo in gradijo za daljše zato šele z leti doseže projektirano To naj bi bil tudi razlog, da je bilo azlivanja padavinskih voda manj. di urbanizacija: več betonskih po-
mogoče storiti?
tno ravnanje. Poskrbeti moramo, iso ogrožene, da imamo povratne ališča. Ne gre le za težavo pri nas. i usmeritev tudi v drugih državah,«

dodaja Planinšek. »Država je sicer leta 2014 izdala Uredbo o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode, a v njej ne piše, glede na kakšne količine padavin mora biti ka nalizacija zasnovana. Takrat se je o tem kar veliko razpravljalo, ampak bi bile drugačne rešitve, ki bi bile te preveč obvezujoče za občine,« pojasnjuje sogovornik. Torej bi višji standard pomenil, da bi bile občine, ki skrbijo za javno kanalizacijo, podvržene milijardnim naložbam za obnovo kanalizacijskih sistemov.
Toda družba ne bo mogla v nedogled ljudem, ki trpijo zaradi škode zaradi večkratnega razlitja meteorne vode, nalagati odgovornosti samozaščitnega ravnanja. Ali bi morale svoj del odgovornosti - ob tem, da bodo morale nekoč zagristi tudi v sanacijo kanalizacijskega sistema - prevzeti občine? Planinšek tega sicer ne komentira, a se zaveda, da ljudi skrbi. Dodaja, da sistemi delujejo toliko, kolikor se vanje denarno vlaga.
»Kanalizacijski sistem v Celju je star tudi do šestdeset let. Hidravlična študija o tem, kaj je mogoče storiti z viškom odpadne vode, je bila nato zastavljena pred približno dvajsetimi leti. Ocenjujem, da ne bi ugotovili ničesar novega, če bi študijo opravili zdaj. Vendar so določeni kanali morda zastareli, statično hidravlično dotrajani in jih je treba zamenjati, s tem se strinjam.« Razloži, da je bila kanalizacija takoj po drugi svetovni vojni zasnovana na podlagi projekcije naslednjih tridesetih let. Strokovnjaki
so predvidevali, koliko bo ljudi, vode in padavin in kakšna bo pozidava mesta čez trideset let. Toda teh trideset let je že minilo. Na drugi gig^ strani se megalomanska mesta (kot sta Čikago in Tokio) obsežno ukvarjajo z vprašanjem padavinskih voda. Toda takšna mesta imajo tudi več denarja.
Težava občin v prihodnosti?
Planinšek ne more komentirati, ali se slovenske občine s to ÜSS^ težavo dovolj ukvarjajo. Pri tem omenja, kar ljudem pogosto ni jasno. Občina je na primer lastnica nekega zemljišča, ceste. Podjetje Vodovod-kanalizacija je po njenem pooblastilu upravljavec, kar pomeni, da je zadolženo tudi za upravljanje z dežnimi kanali ali odtoki pod robniki. Toda odpadna voda v javni sistem (ali na parkirišče) priteče tudi z zasebnih površin. Torej, če so dežne rešetke zamašene na zasebnem zemljišču, je za to odgovoren lastnik. To pomeni, da so za odpadno vodo iz blokov, če priteče na javno površino, »odgovorni« etažni lastniki stanovanj. Ti premalokrat preverijo, kjer so kakšne dežne rešetke zamašene, a bi to lahko storili.
»Zato si želimo, da bi bile te odgovornosti - natančno - jasno opredeljene,« pravi Planinšek. »Naša ocena je, da je sistem odvodnjavanja zadovoljiv, čeprav nikoli ne bo idealen. Ampak treba je enostavno razumeti, da bomo morali ljudje tudi samozaščitno ravnati,« dodaja.
SIMONA ŠOLINIČ
del mesta, ne samo našo mestno četrt. V prihodnosti bo morala Mestna občina Celje narediti analizo stanja - kajti teh težav je vedno več - in nato določiti dolgoročne cilje ter rešitve.«
ulica v Celju
Predsednik Mestne četrti Kajuh Milan Kolar: »Na
našo mestno četrt se do zdaj še nihče od krajanov ni obrnil zaradi težav z meteorno vodo. Tudi sam nisem opazil, da bi meteorna voda zalila Malga-jevo ulico. Zaenkrat nimam informacije o tem. Je pa na primer težava zaradi meteorne vode, ki zalije pešpot med Trubarjevo in Prežihovo ulico, zaradi česar je ta pot neprehodna.«
Predsednik Mestne četrti Slavka Šlandra Alojz Me-lavc: »Do zdaj smo se zaradi težav z odvodnjavanjem obračali tako na Mestno občino Celje kot na podjetje
Vodovod-kanalizacija. Pri nas je težava z zastojem vode na parkirišču Mercatorjeve trgovine ob Ljubljanski cesti in v ulici V. prekomorske brigade. Dvakrat letno so kanale pristojni pregledovali, vendar
po večjem nalivu voda še kar nekaj časa stoji na parkirišču. Kanali naj ne bi »požirali« meteorne vode tudi zato, ker naj bi bili zamašeni in ker naj bi v preteklosti kar nekaj škode naredila tudi poplava.«
Ulica V. prekomorske brigade v Celju
OB ROBU
Rešitve ni?
Dobra stvar pri vsej zadevi je, da v Sloveniji ni tako silovitih neurij kot v tujini. Slaba stvar je, da že postajajo silovitejša in da se to lahko zgodi kmalu. Vsako neurje, ki nekomu povzroči škodo, je zanj najhujše.
Zaključka pri tej temi ni. Če bi imele občine neskončno veliko denarja, bi ga lahko vložile v posodobitev kanalizacijskega sistema, da bi bil ta »neskončno velik rezervoar«, če smo malo ironični, SIMONA ŠOLINIČ in bi pač »požrl« vse odpadne vode. A to je utopično pričakovati. Meteorne vode so težava številnih mest, kjer je kanalizacija tudi stara, dotrajana. Ob neurjih tako težave še dodatno - dobesedno - priplavajo na površje. Tudi skozi dežne rešetke in odtoke pod robniki. Ne samo v Celju. Ne samo v Sloveniji. Ne samo v Evropi.
Poznam primer, kjer oseba vsak mesec čisti rešetke in odtoke pod robniki v Celju sama. Ne po neurju, ampak pred napovedanimi neurji. Ne samo na svojem zasebnem zemljišču, ampak na cesti, eni večjih občinskih prometnic. Je to samozaščitno ravnanje? Da. Toda v zadnjem letu je po njeni izjavi samo enkrat videla, da so upravljavci kanale ob cesti čistili strojno. Preglednike, ki bi se nagnili nad kanal in pogledali, kakšen je, na odseku, kjer živi v Celju, ni videla nikoli. Iz kanalov sama čisti travo, pesek, veje. Vsakič so zamašeni, pravi. Komu je torej mogoče verjeti?
Kaj sploh je samozaščitno ravnanje (poleg čiščenja kanalov)? Od preproste stvari, da avtomobila pač ne puščate ob dežnih rešetkah, da vam ne zalije podvozja, do ustrezne vgraditve črpalk in sistemov, ki bodo obvarovali vaše kleti in garaže.
Gre za večplastno težavo. Od danes do jutri ne bo rešena. Ne v Celju, ne kjerkoli drugje. Zato je mogoče razumeti strokovnjake, a tudi preproste ljudi. Slednji največkrat čutijo težave na lastni koži.
Strokovnjaki so pred desetletji razmišljali in zasnovali kanalizacijske sisteme za nas. Kaj bomo ob vedno silovitejših spremembah vremena mi ponudili zanamcem?
—I
- Г
Letos za obnovo sistema milijon evrov
Celjska občina želi za obnovo kanalizacijske infrastrukture nameniti še več denarja, vendar je pri tem omejena tudi zaradi ostalih potreb po infrastrukturnih objektih. »Lani smo za obnovo dotrajanih kanalov zagotovili 895 tisoč evrov, medtem ko je letos za obnovo na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode namenjenih kar milijon evrov,« so nam odgovorili v Mestni občini Celje.
Strinjajo se, da bi bil lahko v določenih primerih ločen kanalizacijski sistem idealna rešitev. »Žal so stroški gradnje tako zelo visoki, da v občinskem proračunu še dolgo ne bi mogli zagotoviti potrebnih sredstev,« še pojasnjujejo. Zagotavljajo, da Vodovod--kanalizacija svoje naloge opravlja vzorno in v skladu s predpisi. »To potrjujejo tudi redni inšpekcijski nadzori, ki jih opravljajo inšpektorji za varstvo okolja. Vedeti je treba, da je kanalizacijski sistem v posameznih predelih Celja star toliko, kot so stara naselja. Na osnovi takratnih strokovnih usmeritev je bil zasnovan kot mešan sistem in so ga z leti tudi dograjevali. Kljub temu da podjetje Vo-ka redno vzdržuje kanalizacijsko omrežje, zaradi tehničnih specifičnosti ob močnem deževju občasno prihaja do poplavljanja, zato so strokovni delavci občanom vedno na voljo z nasveti za pravilno in varno priključevanje na javno kanalizacijo,« dodajajo v občini.
V občini pravijo, da obstoječ sistem obratuje zadovoljivo, pri čemer je treba upoštevati več vplivov, na katere se kanalizacijsko omrežje hidravlično odziva, torej tudi količino dežja, prevodnost in zasnovo cevi, poplavno izpostavljenost, opremo in režime zaščite kanalizacijskih odvodnikov v času povečanih vodostajev.
14
KRONIKA
Primer Klasje: Ročniku in Veršičevi zaporna kazen
Tožilstvo in obramba že napovedujeta pritožbe
Na Okrožnem sodišču v Celju so v petek obsodili nekdanjega večinskega lastnika in nadzornika Klasja Tomaža Ročnika ter nekdanjo direktorico Klasja Dragico Veršič. Zaradi zlorabe položaja in pravic v gospodarski družbi je sodišče Ročniku izreklo leto in devet mesecev zapora ter Veršičevi leto in dva meseca zapora. Bistvo obtožbe je bila sporna prodaja premoženja, pri kateri naj bi prišlo do oškodovanja Klasja v višini več kot 11,5 milijona evrov.
Ročnik in Veršičeva naj bi zlorabila svoj vodilni položaj s tem, da naj bi zavestno zavedla nadzorni svet s prodajo Klasjevih premičnin in nepremičnin. Tožilstvo je obtoženima očitalo, da sta leta 2007 premoženje Klasja prodala Ročnikovi družbi Millcom, nato je ta isto premoženje dala Klasju v desetletni najem. Nadzorni svet Klasja naj bi v tistem času menil, da se bo zaradi prodaje nepremičnin oziroma finančnih sredstev iz tega posla izboljšalo poslovanje družbe, zato je tudi dal soglasje kupoprodajnemu poslu. Millcom je nato čez šest let del nepremičnin prenesel nazaj na Klasje, kar je v delu postopka sodišče štelo kot delno olajševalno okoliščino.
Tožilstvo: »Sodba je zakonita«
»Plačilni pogoji te pogodbe so vplivali na plačilno spo-
Tomaž Ročnik
sobnost Klasja, česar Veršičeva nadzornemu svetu ni razkrila,« je dejala sodnica Ingrid Lešnik. Ne Veršičeva ne Ročnik krivde nikoli nista priznala, saj sta v takšnem početju videla rešitev Klasja pred finančnimi težavami. Pri tem je sodnica v delu obtožnice, ki se nanaša na izdajo fiktivih računov za
določene storitve med Roč-nikovimi podjetjem in Klasjem, Ročnika in Veršičevo oprostila.
»Sodba je zakonita in pravična. Sodišče je v večjem delo sledilo navedbam tožilstva. Pritožila pa se bom na izrečeno višino kazni, ker menim, da je le nekoliko prenizka. Glede dela sodbe, kjer
Dragica Veršič
je sodišče izreklo oprostitev, se bom o pritožbi odločila po razmisleku. Navedbe obrambe obsojenih, da Klasje ni bilo oškodovano, so neutemeljene. Pri tovrstnih kaznivih dejanjih namreč kazniva dejanja iz bilanc niso razvidna, ker storilci bilance izravnavajo s ponarejenimi listinami,« je po sodbi dejala specializirana
državna tožilka Mojca Petan Žura. Nad sodbo sta ogorčena odvetnika obsojenih Zdenko Cujnik in Stanislav Rozen-stein, ki sta pritožbo prav tako že napovedala.
Odvetnika ogorčena
»Popolnoma vsi dokazi so bili, da bi sodišče lahko
izreklo oprostilno sodbo, zato bi lagal, če bi rekel, da je nisem pričakoval. Glede na argumente sodišča to ni vesel dan za slovensko pravosodje, je le odraz tega, kar želi slovenska javnost. V tem primeru je šlo za to, ali bo sodišče imelo dovolj pokončno držo in obtožena oprostilo, vendar ni bilo tako. Razočaran sem, ker je sodišče v obrazložitvi sodbe prepisalo obtožnici in sodbo >gradilo< na neverodostojni priči. Če bi bilo tožilstvo prepričano, da je šlo za kaznivo dejanje, bi ta priča morala biti obtožena. Razmišljam tudi o kazenski ovadbi zaradi njenega krivega pričanja, do zdaj ovadbe nisem podal, saj sem bil prepričan, da bo sodišče odločilo drugače,« je povedal Rozenstein.
Odvetnik je s tem mislil nekdanjo prvo nadzornico Klasja Ireno Stanko Čurin, ki je tudi prva opozorila pred leti na domnevno sporne posle. A je sodnica ob izreku sodbe jasno dejala, da je sodišče njenemu pričanju verjelo, čeprav jo je obramba želela predstaviti kot nevero-dostojno pričo. »Ta priča je bila v sodnem postopku deležna velikih žalitev in dis-kreditacij. Sodišče je to ves čas poskušalo ustaviti. Na podlagi sumov Čurinove se je začel predkazenski postopek in vsi dokazi so potrdili njene sume,« dodaja Žura.
SŠol
Foto: SHERPA
Plakati s sporno vsebino v Velenju
Storilec še ni znan
Velenjska policija preiskuje sum kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zaradi plakatov z nacistično in rasistično vsebino, ki so jih neznanci v noči na soboto nalepili na nekaterih območjih Velenja.
Med drugim naj bi jih našli na dveh avtobusnih postajah v Velenju, pri Ljudski univerzi Velenje, pri eni od osnovnih šol in na Promenadi. Kdo je plakate lepil in kdaj natančno v noči na soboto, še ni znano.
Policisti še vedno zbirajo informacije, preverili bodo tudi vse videonadzorne kamere v bližini teh krajev, če bi bilo morda iz posnetkov razvidno, kdo je bil storilec. Plakate naj bi v soboto odstranili mestni redarji, velenjska občina pa naj bi na policijo zatem podala tudi prijavo. Gre za plakate velikosti A3 z nacističnim vojakom ter z zapisanim geslom Za družino, za državo, za raso.
Kdo je polil olje?
V soboto dopoldne, nekaj minut pred 10. uro, je bila velenjska policija obveščena, da naj bi na Cesti pod parkom v Velenju občan namerno polil odpadno olje po igrišču. Na kraju so posredovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Velenje in olje posuli z vpojnim sredstvom, kotalkališče na površini približno 15 kvadratnih metrov pa očistili in sprali z vodo. Policija okoliščine dogodka še preiskuje.
Foto: FB Rdeča dvorana Velenje
KRONIKA
15
Umor matere naj bi videl tudi njen mladoletni sin.
O brutalnem umoru zdaj še višji sodniki
Odločitev višjega sodišča bo znana v prihodnjih tednih
Celjski višji sodniki so v petek obravnavali pritožbo po izrečeni sodbi Zvo-netu Laubiču, ki je pred dvema letoma na avtobusnem postajališču pri trgovskem središču na Mariborski cesti umoril partnerko.
Zaradi umora na grozovit način so ga lani decembra obsodili na okrožnem sodišču kar na 26 let zapora. Javno sejo na višjem sodišču so v petek opravili kljub
odsotnosti obsojenega. Laubič je ravno dan pred tem odšel iz pripora na prestajanje zaporne kazni na Dob. Njegov odvetnik Matjaž Šaloven je na višjem sodišču še enkrat povzel poudarke iz pritožbe. Trdi, da je šlo za uboj in ne za umor in da je bil storilec v bistveno zmanjšani pri-števnosti ali celo neprištevnosti. Hkrati je omenil, da bi morala biti sestava senata po spolu bolj uravnotežena, saj je
bil senat na okrožnem sodišču v večini sestavljen iz sodnic porotnic, kar naj bi vplivalo tudi na pristranskost v odločanju glede na to, da je obtoženec moški, žrtev pa ženska. Na sodišču so povzeli vse dogajanje v sodnem postopku, tudi zagovore Laubiča in pričanja zaslišanih prič. Višje sodišče bo svojo odločitev strankam v postopku sporočilo pisno.
SŠol
S Kamenikom jih je povezal telefon
Na Okrožnem sodišču v Celju se je minuli teden nadaljevalo sojenje Emirju Hasičiću in Simonu Luca-ju. Omenjena in Muha Amidžić, zoper katerega je sodnica sodni postopek iz tega procesa izločila zaradi njegovega slabega stanja, so obtoženi preprodaje drog.
Gre za trojico, ki naj bi bila povezana s primerom Kristijana Ka-menika, ki so ga leta 2016 prijeli v Italiji, kjer je v osebnem avtu prevažal 46 kilogramov kokaina. Kasneje se je izkazalo, da je bila droga namenjena v Slovenijo. Tokrat so na sojenju zaslišali policista Petra Petroviča, ki je pojasnjeval okoliščine tajnega opazovanja obtoženih. Pri enem od njih naj bi zasegli tudi več zakodiranih mobilnih telefonov, kar pomeni, da jim je bilo onemogočeno prisluškovanje. Obtožene je s Kamenikom povezal njegov mobilni telefon, ki so mu ga ob prijetju zasegli italijanski kriminalisti. Z njim so namreč dokazovali, da je bil Kamenik večkrat v stiku z obtoženimi v Celju. Sojenje se bo nadaljevalo 5. julija.
SŠol
Kristijan Kamenik še vedno prestaja zaporno kazen v Italiji. Ker so ga tam prijeli s s 46 kilogrami droge, so mu italijanski sodniki dosodili 8 let zapora. Kasneje so kriminalisti ugotovili, da je bila droga namenjena v Slovenijo
Delavec umrl ob peči
Pretekli teden se je v enem od podjetij v Buko-vžlaku v Celju zgodila tragična delovna nesreča.
V	njej je umrl 51-letni delavec.
Pri delu ob večji peči je namreč večja posoda, ki jo uporabljajo pri vstavitvi materiala v peč, stisnila delavca. 51-letnik je pri tem umrl na kraju nesreče.
V	nesreči se je poškodoval še en zaposleni, ki je dobil lažje telesne poškodbe. Kriminalisti okoliščine nesreče še vedno preiskujejo in ugotavljajo, ali je v tem primeru obstajal tudi sum morebitne tuje odgovornosti.
Gorelo na Gomilskem
V noči na torek je zagorelo gospodarsko poslopje na Gomilskem. Požar so pogasili prostovoljni gasilci z Go-milskega, iz Braslovč, Ojstriške vasi, Letuša in Tabora. Ogenj je stavbo popolnoma uničil. Policisti po ogledu pogorišča zbirajo informacije, preiskava še ni končana.
Našli pobeglega povzročitelja
Policisti PU Celje so izsledili voznika osebnega vozila, ki je v nedeljo v Zabukovici povzročil prometno nesrečo, nato je s kraja nesreče pobegnil.
Voznik je namreč trčil v 9-letnega kolesarja, medtem ko je ta kolesaril v spremstvu svojega očeta. Po nesreči je voznik odpeljal s kraja, ne da bi poškodovanemu pomagal. Policisti so ga zdaj izsledili. Gre za 36-letnega voznika z območja Žalca. Ovadili ga bodo zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zaradi pobega. Grozi mu od treh mesecev do pet let zapora.
Izkoristila nepazljivost
Minuli petek sta bili v Celju dva primera tatvine denarnice. V prvem primeru je neznan storilec denarnico ukradel ženski iz nakupovalnega vozička v trgovini na Mariborski cesti. Ženska je imela v denarnici več plačilnih kartic, dokumente in manjšo vsoto gotovine. Storilec je po tatvini na več bankomatih v Celju poskušal z ukradenih kartic dvigniti gotovino, vendar mu ni uspelo. V drugem primeru je neznanec denarnico ukradel lastniku v trgovini na Kidričevi cesti v Celju. Storilec je izkoristil nepazljivost lastnika, ki je denarnico, medtem ko je nakupoval, odložil na polico.
Vlomi so se vrstili
V soboto in nedeljo je bilo na Celjskem več primerov vlomov v stanovanjske stavbe. V Srževici na območju Policijske postaje Šentjur je vlomilec prišel v nenaseljeno stanovanjsko hišo. Ukradel je kosilnico, pihalnik in reduktor za transportno lestev. Vlom v počitniško hišico so prijavili tudi v Babnih Brdih na območju Šmarja pri Jelšah. Lastniki pogrešajo tri motorne žage in kosilnico. Vloma v počitniški hišici sta se zvrstila še v Prožinski vasi. Vlomilec je prostore preiskal, vendar ni ničesar ukradel.
Policisti iščejo tudi neznance, ki so v Dobju pri Planini ukradli vrtno orodje iz gospodarskega poslopja, v Vezovju pri Šentjurju pa lahki priklopnik. Vlom v poslovno-stano-vanjsko stavbo so prijavili tudi lastniki v Šoštanju. Tam so neznanci poskušali odnesti trezor, vendar jim ni uspelo. So pa iz stanovanjskega dela stavbe ukradli več zlatnine in nekaj gotovine.
novi tednik
16
AKTUALNA PONUDBA
Zakaj je priporočljivo nakupiti šolske potrebščine pred dopustom?
Naše izkušnje kažejo, da druga polovica avgusta ni najboljši čas za nakup šolskih potrebščin. Za mirnejše počitnice je zagotovo primerneje, da že danes oziroma pred počitnicami poskrbite za nakup zvezkov in knjig.
Tudi če še nimate uradnega seznama šolskih učbenikov in delovnih zvezkov, je zagotovo to primeren čas, da vsaj pregledate vse otrokove potrebščine in ugotovite, kaj resnično potrebuje. Zgodaj se odpravite po nakupih, da bodo poletne počitnice dosegle namen. Tako vas ne bo skrbelo, kdaj se boste morali odpraviti v knjigarno ali papirnico.
Poleg tega je zdaj izbira še dovolj velika. Naletite lahko še na kakšno akcijo (odporodaja lanskih zalog) in tako dodatno privarčujete kakšen evro. Zgo-den nakup vas bo odmaknil od nakupovalne mrzlice konec avgusta ali celo v začetku septembra. Torej nakupujte pravočasno, pametno, racionalno in se izognite nakupovalni napetosti v knjigarnah.
V papirnici Petka v zgradbi upravne enote v Mozirju vas bo sprejel prijazen kolektiv, ki vam bo nudil pomoč pri nakupu. Našli boste širok nabor šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, darilnega programa in likovnih ter ustvarjalnih pripomočkov. Nudijo tudi storitev fotokopiranja.
Trenutno je pri njih izbira dovolj velika, hkrati omogočajo,
da lahko kakšno šolsko potrebščino tudi naročite iz kataloga. Prav tako vam svetujejo, da zgodaj naročite delovne zvezke, saj vam že na tako ugodno ponudbo odobrijo še dodaten 4-odstotni popust.
Za šolo - vse na enem mestu
Skrbijo, da je njihova zaloga šolskih učbenikov in delovnih zvezkov za osnovnošolce in srednješolce zadostna in raznolika. Na razpolago imajo celo paleto šolskih potrebščin - od zemljevidov, periodnih sistemov, zvezkov, peresnjic, nalivnih peres in kemičnih svinčnikov do različnih ravnil, radirk, šilčkov in ostalih stvari, ki so nepogrešljivi pripomočki v šolskih klopeh. Nudijo tudi pestro izbiro šolskih copat in kakovostnih šolskih torb ter nahrbtnikov.
Naročila za nakup učbenikov in delovnih zvezkov sprejemajo na telefonu (03) 583 36 60, na elektronskem naslovu petka. mozirje@gmail.com ali v poslovalnici na Šmihelski cesti 2, 3330 Mozirje.
Pisarniški material
Nudijo vam pestro izbiro kakovostnega pisarniškega materiala: etikete, kartuše, kuverte, poslovne dnevnike, rokovnike, adresarje, luknjače, spenjače, fascikle, lončke za pisala in ves ostali pisarniški material. Na njihovih policah boste našli tudi
V papirnici Petka so vam pripravili tudi številne ugodnosti ob nakupu šolskih potrebščin:
4-odstotni popust na delovne zvezke, in sicer za vsa naročila, prejeta do 5. 7.2018
20-odstotni popust na vse šolske potrebščine plačilo do 3 obroke
Starši ne potrebujete seznamov delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, saj vam v prodajalni zagotavljajo sezname vseh okoliških osnovnih šol.
lične in kakovostne poslovne torbe.
Ideje za darilo
Mogoče boste ravno ob obisku papirnice dobili pravo in izvirno idejo, kakšno darilo kupiti svojim domačim ali prijateljem za rojstni dan. Mogoče si kdo od njih želi darilo, ki ga lahko najdete v likovnem oziroma ustvarjalnem programu, izbirate lahko med knjigami za osebnostno rast, kuharskimi knjigami, plišastimi
igračami ter drugim darilnim programom.
Likovni oziroma
ustvarjalni
pripomočki
V likovnem oziroma ustvarjalnem programu boste našli pestro izbiro akrilnih, prstnih in oljnih barv, akvarelni papir, barve za strojno barvanje perila, barve za steklo, figure in kroglice iz stiropora, slikarska platna, modelirno maso, fimo-maso in perle.
BRdS?
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
■ it. . V, • 'i .
pri ureditvi grobov, delo brezplačno
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Zakaj bi zaposlili ravno vas
Če želite prepričati sogovornika na razgovoru za službo, morate biti pripravljeni na zgoraj omenjeno vprašanje. Preberite si, kako uskladiti svoje izkušnje s potrebami delodajalca.
Od trenutka, ko vstopite v sobo, se delodajalec sprašuje, če ste primerna oseba za zasedbo prostega delovnega mesta. In zato lahko zgornje vprašanje brez dvoma pričakujete in se nanj dobro pripravite. Seveda lahko odgovorite enostavno: »Ker potrebujem službo.« A kljub temu boste odgovor morali podkrepiti. Na splošno mora vaš odgovor demonstrirati, da vi predstavljate rešitev za težave, s katerimi se sooča podjetje, in da ne obstaja drug kandidat, ki bi vam bil konkurenca. A zakaj bi zaposlili ravno vas?
Osredotočite se na potrebe delodajalca
Četudi sogovornikova vprašanja vzbujajo občutek, da so usmerjena proti vam, ni tako. Vaši karierni cilji so pomembni, a zdaj je čas, da izrazite svojo vrednost, s katero boste obogatili podjetje. V obdobju priprave poiščite vse, kar lahko najdete o organizaciji - preberite si njeno spletno stran, preglejte socialne medije, letna poročila, izjave za javnost ... Kaj so njeni cilji? Kje se v podjetju vidijo v prihodnosti? Kako jm lahko pomagate?
Preberite si oglas za delo
Veliko se lahko naučite od oglasa za delo, saj velikokrat vsebuje ne le odgovornosti in delovne naloge, temveč tudi kompetence, ki jih mora imeti kandidat, da lahko uspe na objavljenem položaju. Najboljši recept je, da se osredotočite na tri ali štiri spretnosti in jih opišete, kako ste jih razvijali.
Spoznajte kulturo podjetja
Osem od desetih delodajalcev je med izbiro primernega kandidata izredno osredotočenih na kulturo podjetja in na to, ali bo novozapo-sleni sovpadal v njo ali ne. Ravno zato mora vaš odgovor vsebovati tudi ta del. Poskusite z besedami: »Niste tradicionalno podjetje in tudi jaz nisem tradicionalen - oboji razmišljamo inovativno.«
Izogibajte se klišejem
Opisi, kot so »motiviran« in »deloholik« vam ne bodo naredili usluge, saj ste lahko prepričani, da jih delodajalci slišijo od vsakega kandidata. Ne zaključite tako, da opisujete svoje lastnosti, temveč jih podkrepite s primeri.
Ne držite se nazaj
Da bi prepričali svojega sogovornika v to, da ste pravi kandi-
dat za objavljeno delovno mesto, morate pokazati samozavest. Delodajalci radi vidijo, da se zaposleni zavedajo svoje vrednosti, a
v mejah normale.
Ozrite se na svoje nekdanje delodajalce in se spomnite, zaradi česa so vas neprestano hvalili. Ustvarjaj-
te zanimive opise, kot so »črn pas na področju marketinga« .
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
0 MojeDelo.com
Sestavljalec fotonapetostnih modulov (Prebold)
Od vas pričakujemo 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, odgovornost, natančnost, vestnost, predanost, sposobnost dela v timu, sposobnost opravljanja več nalog hkrati ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 22. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Pomožni kovač (Zreče, Vitanje)
Zahtevani pogoji: sposobnost opravljanja nočnega dela in opravljanja dela v hrupu. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 19. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Področni vodja prodaje (Zreče)
Zahtevani pogoji: univerzitetna izobrazba ali magisterij (2. bolonj-ska stopnja) ekonomske ali strojne smeri, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, znanje računalništva - MS Office, vsaj 3 leta delovnih izkušenj - zaželene so delovne izkušnje v avtomobilski industriji. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 13. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Samostojni prodajalec (m/ž) v Centru tehnike in gradnje (Hrastnik)
Pri svojem delu boste prodajali material za vrt in ambient ., opra-
vljali delo na blagajni ... Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni prodajalec (m/ž)
vŽeleznini Šmarje pri Jelšah
(Šmarje pri Jelšah)
Pri svojem delu boste prodajali material za vrt in ambient ..., opravljali delo na blagajni . Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sodelavec v skladišču (m/ž)
(Sevnica)
Ponujamo vam delo v dveh izmenah, delo od ponedeljka do petka, zaposlitev v uspešnem, povezanem in rastočem kolektivu, priložnost za rast in pridobivanje novih izkušenj ... Siliko, d. o. o., Tržaška cesta 31, 1360 Vrhnika. Prijave zbiramo do 21. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Nastavljalec strojev (m/ž)
(Sevnica)
Ponujamo vam zaposlitev v uspešnem, povezanem in rastočem kolektivu, priložnost za rast in pridobivanje novih izkušenj, redno in stimulativno plačilo . Siliko, d. o. o., Tržaška cesta 31, 1360 Vrhnika. Prijave zbiramo do 21. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kuhar (Rogla)
Pričakujemo poklicno šolo ga-stronomske smeri. ustvarjalnost.
urejenost in prilagodljivost. Uni-tur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Slaščičar (Rogla)
Pričakujemo poklicno šolo slaščičarske smeri ali delovne izkušnje, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja prodaje servisnih
storitev (m/ž) (Celje)
Splošni pogoji: vsaj VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri z znanjem s področja ekonomije, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno (potrebna je dnevna komunikacija s tujino), dobra računalniška pismenost (uporaba orodij MS Office ...). Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (Velenje)
Pričakujemo osebe, ki jih veselijo delo v trgovini, sortiranje in zlaganje izdelkov na prodajne police, urejanje videza trgovine,
veselje do dela s strankami. Tedi -Discount, Albert Schweitzergasse 5, 1110 Wien. Prijave zbiramo do 21. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Voznik/voznica (Vzhodna regija: Celje, Hrastnik, Krško, Mozirje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Velenje) Opis dela: vožnja avtobusa na osnovi razporeda in potnega naloga v skladu z zakonodajo, kontroliranje veljavnosti in prodaja vozovnic, opravljanje dnevnih preventivnih pregledov in informiranje odgovornih o potrebnih popravilih vozila ... Nomago, d. o. o., Vošnjakova ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovnjaki s področja elektrotehnike (Slovenske Konjice)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta: VI. ali VII. stopnja izobrazbe -inženir strojništva, elektrotehnike ali druge tehnične smeri, obvezno aktivno znanje angleškega jezika, želeno znanje nemškega jezika ... SG Automotive, d. o. o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 6. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
0 MojeDelo.com
Programer (m/ž) (Celje)
Zaradi hitre rasti podjetja in dela pri novih projektih iščemo sodelavca/-ko na področju razvoja programske opreme. Naš cilj je poiskati osebo, ki se bo s primernimi znanji, samoiniciativnostjo in kreativnostjo vključila v našo ekipo. Nudimo širok spekter različnih znanj, možnost profesionalnega razvoja ter razgibano in kreativno delovno okolje. Inel, d. o. o., Buko-vžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 7. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Programer PLC-krmilnikov
(m/ž) (Celje)
Zaradi hitre rasti podjetja in dela pri novih projektih iščemo sodelavca/-ko na področju razvoja in načrtovanja programiranja Siemens S7 krmilnikov za opremo avtomatizacije in informatizacije v farmacevtski industriji. Naš cilj je poiskati osebo, ki se bo s primernimi znanji, samoiniciativnostjo in kreativnostjo vključila v našo ekipo. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 7. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
18
ŠPORT
Martina Ratej stopnjuje formo
Slovenska rekorderka in članica celjskega Kla-divarja Martina Ratej je prvi dan atletskega pokala Slovenije v Ljubljani v metu kopja slavila s 63,91 m in potrdila zelo dobro formo.
V teku na 400 metrov je članica velenjskega kluba Anita Horvat zmagala s časom 53,05 in potrdila normo za avgustovsko evropsko prvenstvo v Berlinu.
»Zadovoljna z le enim metom«
Maruša Černjul (Kladi-var) je v skoku v višino slavila z 1,80 m, a je za 10 cm zaostala za mednarodnim kriterijem za EP. Ratejeva je imela le pri metu kopja dva veljavna meta, po 57,88 m v uvodni seriji so ji v drugi namerili 63,91 m, nato je
trikrat ostala brez rezultata in zadnjo šesto serijo izpustila. »Zadovoljna sem lahko z le enim metom, ostali so bili slabi. Dosežek iz druge serije je odličen, vendar mi ni uspelo stabilno metati čez 62 metrov. Nisem se najbolje počutila, a sem vseeno dokazala, da lahko mečem daleč. Po drugi seriji sem želela vreči 65 m, a ni šlo, ker sem imela tehnično slabe mete,« je dejala Martina Ratej. »Nastopila bom še na diamantni ligi v Lozani, potem na državnem prvenstvu v Celju, kar bo zadnji nastop pred evropskim prvenstvom,« je povedala.
Šutejeva ponovno potrdila normo
Drugi dan atletskega pokala v prestolnici je v
skoku s palico članica Kla-divarja Tina Šutej zmagala s 4,45 m in ponovno potrdila normo za avgustovsko evropsko prvenstvo v Berlinu. »Rezultat je soliden, vendar sem morala, ker ni konkurence, po ogrevanju zelo dolgo čakati na nastop. Ampak tudi na to se je treba navaditi. Vesela sem, da sem v konstantni formi, do Berlina pa je še dovolj časa, da izboljšam tehnične podrobnosti, pri čemer bodo rezultati takoj 20 centimetrov višji,« je dejala Tina Šutej. Anita Horvat (Velenje) je sobotni zmagi v disciplini na 400 m dodala še prvo mesto na 200 m (23,74). Ekipno je v obeh konkurencah slavil ljubljanski Mass.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Martina Ratej je v zelo dobri formi. Čeprav ji je v Ljubljani uspel le en odličen met, pa se sama zaveda, da je na zelo dobri poti.
Člani JK Z'dežele Sankaku so se znova odlično izkazali pri organizaciji evropskega pokala.
Uspešno izpeljan že 14. evropski pokal
Podčetrtek je gostil 14. evropski pokal v judu, ki ga iz leta v leto več kot uspešno pripravljal celjski Judo klub Z'dežele Sankaku. In nič drugače ni bilo letos, ko je bilo znova odlično pripravljeno največje tekmovanje v judu v Sloveniji.
Tekmovalo je 420 tekmovalk in tekmovalcev iz sedemindvajsetih držav stare celine.
Med njimi je bilo 18 judoistov in 9 judoistk, ki so zastopali Slovenijo. Ob odsotnosti najboljših tekmovalcev domačega kluba sta Lia Ludvik (do 63 kg) in Blaž Vrankar (do 100 kg) v Podčetrtku osvojila peti mesti. Lia, ki je dokazala, da bo treba nanjo v prihodnosti resno računati, prihaja iz vrst JK Z'dežele Sankaku. Ludvikova je v boju za tretje mesto
morala priznati premoč bolgarski predstavnici Ivelini Ilievi. Tudi Vrankarju se je medalja izmaknila v borbi za tretje mesto, ko je bil uspešnejši Oleksandr Mindyla iz Ukrajine. »Vse je znova super uspelo in resnično smo zelo zadovoljni. Vse je bilo tako kot, smo si zamislili. V letošnjem letu smo pripravili še nadgradnjo pokala predvsem v tehničnem
smislu. Tudi na evropski zvezi so bili zelo zadovoljni, kar je zagotovo dodaten plus,« je po še enem uspešno izpeljanem evropskem pokalu dejala Urška Žolnir, ki je bila tudi tokrat ena izmed glavnih pomočnic prvega moža celjskega kluba Marjana Fabjana.
MITJA KNEZ Foto: JK Z'dežele Sankaku
Voglar prevzel Žalčanke
V Rokometnem klubu Zelene doline Žalec po eni rezultatsko najbolj uspešnih sezon vseh selekcij pred poletnimi počitnicami že snujejo načrte za novo sezono.
Člansko ekipo je prevzel Bojan Voglar, ki se po enajstih letih uspešnega delovanja v RK Zagorje vrača v domači Žalec. Dosedanji trener Aleš Filipčič je že pred časom izrazil željo, da bi v prihodnje deloval samo z mlajšimi selekcijami. Vodstvo kluba na čelu s predsednikom upravnega odbora in strokovnim vodjem Jernejem Rantahom mu je prisluhnilo. Žalski klub je prekinil sodelovanje z RK Nazarje. Vse mlajše žalske selekcije bodo nastopale pod okriljem RK Zelene doline. Članska ekipa še ni sestavljena, predstavili jo bodo pred začetkom priprav.
Tudi pri ŽRK Z'dežele so zadovoljni z minulo sezono. Članice so bile tretje v državnem prvenstvu in pokalu RZS. Vodstvo kluba se je odločilo za nastop v evropskem tekmovanju. Mladinke in kadetinje so četrte v državi.
Med 19. in 29 julijem bo Celje gostilo evropsko prvenstvo za mladince, katerega ambasador bo Luka Žvižej, Celjan, ki trenutno igra v nemški bundesligi pri Mindnu.
DŠ
Foto: SHERPA
ŠPORT
19
Celjani bodo začeli v gosteh, Velenjčani doma
Rumeno-modri se zelo zavzeto ter v odličnem vzdušju pripravljajo na (levo), Rudi Požeg Vancaš (v sredini) in Elvedin Džinić (desno).
Potem ko so nogometaši Celja ob koncu prvega tedna priprav na novo sezono odigrali medsebojno srečanje (padlo je sedem golov), so se ob koncu drugega tedna pomerili s celjskim Šampionom. Na štadionu Z'dežele so varovanci trenerja Dušana Kosiča zmagali s 5:0.
Rumeno-modri so po dveh golih Mitje Lotriča in po golu Jana Andrejašiča ob polčasu vodili s 3:0. V drugem polčasu sta nasprotnikovo mrežo zatresla še Jakob Novak in Rudi Požeg Vancaš. Gostitelji so za prvo pripravljalno tekmo prikazali dobro predstavo.
Še trije tedni priprav
»Odigrali smo dobro tekmo. Veseli, da nismo prejeli gola, na drugi strani pa smo bili strelsko učinkoviti. Lahko se je videlo, da smo na treningih dobro delali. Upam, da bomo nadaljevali v takšnem ritmu. Jasno je, da nas čaka še veliko dela, vendar smo na dobri poti,« je po obračunu s Šampionom dejal vezist Celja Mitja Lotrič, ki ga s soigralci nova pripravljalna tekma čaka v soboto. Nasprotnik bo Vardar iz Skopja. Žreb parov nove sezone državnega prvenstva je Celjanom
Velenjski Rudar ne bo več računal na usluge Jake Bijola. Ta je prestopil v moskovski CSKA, ki je v minuli sezoni osvojil drugo mesto v ruski ligi in bo v novi sezoni igral v ligi prvakov.
Potem ko je opravil podrobne zdravniške preglede v Münchnu in podpisal petletno pogodbo, se je 19-letni vezist iz Vuzenice že pridružil pripravam novih soigralcev v Avstriji.
Zajetna odškodnina
Finančne podrobnosti prestopa so poslovna skrivnost, vendar je kmalu po podpisu pogodbe z Rusi v javnost prišla novica, da je klub iz Moskve, ki ima v ruski reprezentanci na svetovnem prvenstvu kar pet svojih predstavnikov, Velenjčanom odštel 400 tisoč evrov odškodnine. Jaka Bijol je na velenjski štadion Ob jezeru prišel iz ljubljanskega Brava, pred tem je igral v Dravogradu. Za njim je v velenjskem dresu šele prva prvoligaška sezona. »Zelo sem zadovoljen, da sem postal član tako ugledne-
v uvodnem krogu namenil gostovanje pri Aluminiju v Kidričevem. Tekma bo odigrana v petek, 20. julija, ob 18. uri. »Do začetka sezone je še veliko časa, marsikatera ekipa bo v igralskem kadru doživela še spremembe, zato je težko karkoli napovedovati. Fantje smo osredotočeni le na to, da se dobro pripravimo in že uvod v novo tekmovalno sezono pričakamo v dobri formi. Verjamem, da nam bo uspelo, in sicer z željo, da bi priprave končali brez poškodb,« je po žrebu dejal še eden od vezistov celjskega moštva Janez Pišek. Celjani bodo prvo domačo tekmo nove sezone odigrali zadnjo soboto v juliju, ko bo v Celju gostovala Gorica. V 1. krogu pokalnega tekmovanja bo nasprotnik rumeno-modrih ekipa Vitanest Bilje. Tekma bo 15. avgusta v Biljah.
Začenjajo proti podprvakom
Velenjski Rudar se bo v 1. krogu pomeril z Mariborom, ki je v pretekli sezoni zasedel drugo mesto. Tekma bo na velenjskem štadionu Ob jezeru v nedeljo, 22. julija, ob 18.15. Zasedba trenerja Marijana Pušnika bo v 2. krogu gostovala v Domžalah. Rudar bo
ga kluba z dolgo in bogato tradicijo. Predstavniki kluba so stike z mano navezali že pred letom, a takrat dogovora nismo dosegli, v zadnjih nekaj dneh pa se je vse skupaj odvilo z veliko hitrostjo in sledil je podpis pogodbe. Zavedam se kakovostnega preskoka, a verjamem, da
pokalno tekmovanje zaradi nastopov v kvalifikacijah za ligo Europa začel v 2. krogu. Prvi reprezentančni premor bo v prvih dveh tednih septembra. Jesenski del sezone bodo nogometaši zaključili ob koncu prvega tedna v mesecu decembru, spomladanski del se bo začel 23. februarja, ko se bodo
sem na ta izziv pripravljen, in se ga neizmerno veselim,« je po prvem treningu v dresu moštva CSKA dejal Jaka Bijol. CSKA, za katerega igrajo tudi nekateri ruski reprezen-tanti, kot sta Igor Alkinfejev in Alan Dzagojev, je 13-kratni prvak Rusije oziroma Sovjetske zveze, v sezoni 2004/05
začele tekme 20. kroga državnega prvenstva. Velenj-čani so v sklopu priprav odigrali dve prijateljski srečanji. Najprej so se pomerili z Bleiburgom, tekma se je končala z neodločenim rezultatom 2:2. Za Rudar sta zadela Damjan Trifkovič in Abu Kamara. Na drugi tekmi se je Rudar pomeril z re-
je osvojil pokal Uefa oziroma evropsko ligo.
Priprave na »Evropo«
Devetnajstletni Bijol, zdaj že nekdanji član Rudarja, je bil eden najpomembnejših členov moštva Marijana Pušnika, ki se je ob koncu
novo sezono. Na sliki so Lovro Cvek
prezentanco Sirije. Premagal jo je z 2:1. Ponovno sta zadela Damjan Trifkovič in Abu Kamara. Včeraj zvečer je bila nasprotnica Velenj-čanov na tretji pripravljalni tekmi Austria Celovec, v soboto bo sledil obračun z Radljami.
MITJA KNEZ Foto: KLEMEN PERAS
veselilo četrtega mesta v državnem prvenstvu in posledično uvrstitve v kvalifikacije za ligo Europa. Velenjčani se zdaj pospešeno pripravljajo na 1. krog kvalifikacij, potem ko so v preteklem tednu dobili potencialnega nasprotnika. To bo zmagovalec obračuna Tre Fiori (San Marino) - Bala Town (Wales). Ob morebitnem preboju v 2. krog se bo Rudar udaril s Steauo iz Bukarešte. »Nekako pričakujemo, da bo Bala Town uspešnejši v omenjenem paru ter posledično naš nasprotnik. Vendar se na to ne smemo zanašati. Zdaj se moramo maksimalno dobro pripraviti in na visoki ravni pričakati nasprotnika. Naš trenerski štab nas bo zagotovo dobro pripravil na ekipo, ki nam bo stala nasproti. Vzdušje je odlično, ekipa pridno in zavzeto trenira, vsi pa že resnično komaj čakamo začetek,« je dejal vezist Rudarja Damjan Trifkovič. Dodajmo, da je vratar velenjskega prvoli-gaša Marko Pridigar pogodbo podaljšal še za leto, do konca sezone 2019/20.
MITJA KNEZ Foto: NK RUDAR
NA KRATKO
Velenjčane okrepil Matanović
Velenje: Člansko moštvo Gorenja Velenja je pred novo sezono dobilo prvega tujega novinca. Črno-rumene je okrepil 23-letni hrvaški roko-metaš Vlado Matanović. De-snokrilni igralec je s klubom iz Šaleške doline sklenil dveletno pogodbo z možnostjo prekinitve po prvi sezoni. Matanović prihaja z Reke. Od poletja 2015 je bil član prvoligaša iz Umaga. Hrvaški levičar je šesta okrepitev Gorenja Velenja pred novo sezono. Pred njim so se v Šaleško dolino vrnili David Miklavčič, Emir Taletović in Vidl Levc, iz Škofje Loke v osje gnezdo prihaja Aleks Kavčič, iz Ormoža Miha Kavčič. Matanoviću bo na desnem krilu družbo delal 20-letni bosanski repre-zentant Ibrahim Haseljić, ki je v končnici minule sezone s klubom podaljšal sodelovanje za tri leta.
Miha Fon zapustil Rogaško
Rogaška Slatina: Miha Fon, ki je zadnje tri sezone nosil dres Košarkarskega kluba Rogaška, ne bo več med Slatinčani. Kariero bo nadaljeval v Domžalah, potem ko je okrepil moštvo Helios Suns. Rogaška se je okrepila s Sretenom Kneže-vićem, ki je podpisal dveletno pogodbo. 24-letni 206 cm visok srbski košarkar, ki lahko igra na obeh položajih pod obročem, v Rogaško Slatino prihaja iz KK Mladost Mrkonjić Grad. Knežević je v svoji karieri igral tudi v Franciji, nosil je tudi dres obeh črnogorskih ekip, ki igrata v ligi ABA 2. V minuli sezoni je za Mladost v povprečju dosegal 16 točk in 7 skokov na tekmo in bil eden najboljših posameznikov državnega prvenstva BiH.
Lapornik znova v Ljubljani
Ljubljana: Nekdanji član laškega Zlatoroga, Laščan Miha Lapornik, si je znova nadel dres Petrola Olimpije. Z Ljubljančani je občasni slovenski reprezentant sklenil enoletno pogodbo. Medtem pa v Laškem še naprej vlada zatišje. Zlatorog namreč še naprej ostaja brez glavnega trenerja članskega moštva. Po odhodu Aleša Pipana naj bi na trenerski stolček sedel Ervin Dragšič. A v Laškem čakajo na podaljšanje »pivovar-ske« pogodbe, ki bo dala jasen odgovor na to, v kakšnih finančnih okvir bo laški klub deloval v sezoni 2018/2019.
Grušovnik ostaja
Celje: V Košarkarskem klubu Celje so podaljšali pogodbo s krilnim igralcem Maticem Grušovnikom. Zelo pomemben član modro-ru-menih je bivanje v Celju podaljšal do konca sezone 2019/20. Grušovnik je v dresu Celja v pretekli sezoni odigral 31 tekem, na katerih je v drugi ligi v povprečju na tekmo dosegel 14 točk, 1,5 asistence in sedem skokov.
MiK
Jaka Bijol iz Velenja v Rusijo
Pridigar podaljšal pogodbo
Jaka Bijol, ki je bil v Velenju zelo priljubljen, se zdaj seli v Rusijo.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
STROJI
PRODAM
PRODAM
TOYOTA yaris, letnik 2006, prevoženih 127.000 km, sem prva lastnica, prodam. Telefon 041 689-748. 089 VOLKSWAGEN polo, 1,2 B, l. 2004, rdeče barve, 5 vrat, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 371-459. 1000 RENAULT laguno, 1.9 DCI, l. 2003, prevoženih 234.000 km, v dobrem, voznem stanju, prodam. Telefon 041 371-459.
1000
HIDRAVLIČNI dvig za Sip Spider 350 ter čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor Universal ali Zetor prodam. Telefon 041 999-910.	p
ju murni
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
H
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 031 562-809.	p
MANJŠO hišo v neposredni bližini Celja prodam. Telefon 040 534-091. Kličite do 20. ure.	1016
TAKOJ vseljivo hišo v okolici Slivniškega jezera prodam ali oddam. Telefon 041 751-695.	p
OPREMLJEN bivalni vikend v Dramljah, asfalt je do objekta, prodam. Cena 43.000 EUR. Telefon 051 647-199.
1020
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
ШШ
PRODAM
DEL hiše, s posebnim vhodom, 1 km iz Mozirja, 35 m2, v Ljubiji-Kolovrat, komunalno opremljen, s pogledom na Golte in Mozirje, prodam za 21.000 EUR. Telefon 070 777-281. p HIŠO in vikend prodam v Savinjski dolini. Telefon 041 689-748.	989
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ	
GREZNIC IN MKCN 2018	
OBČINA NASELJE	PREDVIDENO V MESECU
STORE PROZINSKA VAS	julij
STORE DRAGA	julij
STORE OGOREVC	julij
STORE STORE ^^^^ V 'i	julij, avgust 1№Ш HH'MKil - ■ -
STANOVANJE
W	K	M
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE	јК(|п	Ш
ODDAM
NOVIGRAD. Oddam mobilno hišico. Prosti termini: od 30. 6. do 21. 7. in od 16. 8. do 31. 9. 2018. Telefon 041 641-940.
950
Tel.: (03) 42 50 300
GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Celju, Pucova ulica 1, oddam v najem. 190 EUR + 70 EUR obratovalnih stroškov +
500 EUR varščine. Telefon 040 579679,070 810-371.	961
Dežne kaplje vzbudijo tek
Kolektiv Mohorjeve družbe se masti s pico ... Le sklepate lahko, katera radijska frekvenca je bila v ozadju
Srečni izžrebanci v akciji Radio Celje pico pripelje so bili minuli petek člani kolektiva Mohorjeve družbe. Kot so dejali, so veseli, da so kot zvesti poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika prišli na svoj račun tudi oni.
Minuli petek je prinesel nekoliko bolj klavrno vreme, nižje temperature in dež. A nekoliko nižje temperature so še toliko bolj primerne za okusne pice. Kolektiv Mohorjeve družbe se je nagrade Picerije Verona ter medijske hiše Novi tednik in Radio Celje zelo razveselil.
Sodelavci so nas pričakali v skupni sobi.
Kot je povedala Andreja, tista, ki je kolektiv prijavila na nagradno igro, se s sodelavci razumejo dobro. Sicer so delavniki pestri in naporni, a ko čas dopušča, se z veseljem zberejo in si skupaj privoščijo kakšno dobro malico. In kot so povedali, so pice Picerije Verona ena najboljših malic.
Kolektivu Mohorjeve družbe se zahvaljujemo za sodelovanje in prikupni knjižni darilci, ki bosta to poletje krajšali dopust fotografu AnFoto: GrupA
Odlična ekipa Picerije Verona nas vsak petek pričaka z nasmehom ... in odličnimi picami.
Pica je teknila tudi najmlajšemu v kolektivu
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21



Samo srce in duša vesta, kako boli, ko tebe ni.
ZAHVALA
Zapustil nas je
STANISLAV SLEMENŠEK
iz Škofje vasi 52 a (18. 1. 1945 - 6. 6. 2018)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebna hvala Stanku Šprahu in Idi ter Franče-ku in Faniki Peperko, hvala sorodnikom, prijateljem in znancem.
Zahvala bolnišnicama Celje in Topolšica za lajšanje bolečin. Hvala za sveto mašo. Iskrena hvala za izraženo sožalje in vsem za darovane sveče.
Najlepša hvala pevcem za najlepše, nikoli pozabljene pesmi in hvala trobentaču za odigrano Tišino.
Žalujoči: Marija Slemenšek in ostali
PRODAM
PRALNI stroj, rabljen, in dvodelno omaro prodam po simbolični ceni. Telefon 041 285-638.	1024
PLINSKI kuhalnik Iskra, primeren za vikend, prodam za 30 EUR in usnjeno sedežno (trised in 2 fotelja) za 350 EUR. Telefon 040 290-220. 1026
radio cehe
GROFJE CELJSKI
Javno vodstvo
Nedelja, 1. julij 2018, ob 11.00
v Knežjem dvoru.
vjf <Ш Po k ra j in s k i m uzej Ce I je
СШ5* |п(огтае||в:
Ж1
J—Informacije: -^ ЈЖ	T: 03/4280962 alt 031612618
■^jfijP *** J E: muzej.g.pokmuz-ce.si
fl v-^f'1
■M M 'УТ -	1 H. №
ТИ|—j ШПрг - (И џ
J I ■ ]
'■пчвттЛ " * f.
mu*
			■	
■•iV-V - -^Hfcfcl'				ras
X
jl . '<i1
Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej živijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mamice, sestre, babice in tete
JOŽEFE BOKAL
iz Celja (8. 3. 1940 - 18. 6. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter nas tolažili in bodrili. Hvala osebju Doma ob Savinji Celje za ves trud pri njeni oskrbi. Posebej se zahvaljujemo tudi patru Marjanu Gačniku za čutno opravljen obred, pevcem Eros za prelepo odpete pesmi ter podjetju GTG
Plin, d. o. o., za vso podporo in čudovit venec. Hvala tudi podjetju Veking, d. o. o., za organizacijo pogreba.
Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter
vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mamo Jožico bomo ohranili v trajnem in ljubečem spominu.
Žalujoči sin Silvo z Romano ter vnuka Tadeja in Žan
1022
PRODAM
PUJSE, težke od 100 do 130 kg, mesni tip, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 942 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, prodam. Telefon 031 736-539. 1004 NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 926-539. ali (03) 5738-177. 999 JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 867-453. 1019 PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana, prodam. Možna dostava. Telefon 031 311-476.	p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p BELE piščance, 1 kg težke, za nadaljnjo rejo, za meso, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 753-595. 1018 TRI teleta, stara 10 dni, 1 bikec in 2 telički, prodam. Telefon 041 996-166. 1023
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
BIKCA simentalca in teličko in teličko, mesne pasme, kupim. Telefon 041 725-055.	Š 028
KUPIM
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286.	Š 031 DEBELE jalove krave kupim. Nujno. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p

.............'IF.....
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra П za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Datum rojstva: Telefonska številka: Datum:
Podpis naročnika:
V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek)		
V		SPOMIN
Mineva leto in deset let, kar sta nas zapustila		
		MIRKO PADER (23. 11. 1948 - 27. 6. 2017)
		
		MARIJA
	i ■■' " ~ 1 M	PADER
		(6. 10. 1909 - 18. 1. 2008)
Hvala vsem, ki se spomnite nanju.		
Žalujoči vsi njuni p		
www.nt-rc.si
PRODAM
DOMAČO koruzo v zrnju prodam. Telefon 070 878-225.	1015
VINO, belo, rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p
KUPIM
KAMILICE, sveže ali suhe, neškropljene, ročno obrane, kupim. Telefon 041 758084.	1014
IZENITNEl PONUDBE
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
astro

ш^мс© center p«®®
mmu S
< 2,19 0mln. iz omrežja Tetemäch, ceno iz drugih omrežij določajo drogi operater
Setveni koledar ^
Čas za presajanje je do 28. junija ob 16. uri. j	
28. ČE	plod, polna luna ob 7. uri
29. PE	plod
30. SO	cvet do 8. ure, od 9. ure do 14. ure korenina
1. NE	korenina
2. PO	korenina do 12. ure, od 13. ure cvet
3. TO	cvet
4. SR	cvet do 14. ure, od 15. ure list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 28. junij
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 29. junij
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega ritma, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.15 Radi ste jih
poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 30. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
20 vročih Radia Ceje | NEDELJA, 1. julij
TUJA LESTVICA
1.	THE CHAINSMOKERS &
DREW LOVE - SOMEBODY (6)
2.	PHARRELL WILLIAMS X CAMILA CABELLO - SANGRIA WINE (4)
3.	JESS GLYNNE - I'LL BE THERE (1)
4.	LOST FREQUENCIES & ZONDERLING - CRAZY (4)
5.	LENNY KRAVITZ - LOW (3)
6.	5 SECONDS OF SUMMER -YOUNGBLOOD	(1)
7.	CELINE DION - ASHES (5)
8.	TRAIN FEAT. CAM AND
TRAVIE MCCOY - CALL ME SIR (2)
9.	BACKSTREET BOYS - DON'T
GO BREAKING MY HEART (3)
10.	MANIC STREET PREACHERS -HOLD ME LIKE A HEAVEN (2)
DOMAČA LESTVICA
1.	SIDDHARTA - MEDREVESA (4)
2.	GUŠTI - MILIJONI TRENUTKOV (2)
3.	MANOUCHE - NAJBOLJŠI PAR (6)
4.	KINGSTON - MAGIČNA (2)
5.	NINA - POZITIVA	(5)
6.	SHEBY - NIKOL PREJ	(1)
7.	TRKAJ - MIGI	(4)
8.	VIVIANA - ZA KRATEK ČAS (3)
9.	ALEX - IMELA BI LE TEBE (3)
10.	ŠANK ROCK - NAJINA PESEM (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
CLEAN BANDIT FT. DEMI LOVATO- SOLO ANNE MARIE - 2002 PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
THE PLUT FAMILY - NE ZDRŽI NINO - MOJA MOJA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 2. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača),
18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 3. julij
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 4. julij
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev
novi tednik
Vedno t илеиој/
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno г илтој/
Kino
Spored od 28. 6. do 4. 7.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dedpool 2 - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 21.00 Jurski svet: Padlo kraljestvo -akcijski, postulovski od četrtka do srede: 17.00, 20.30 Jurski svet: Padlo kraljestvo 3D - akcijski, pustolovski četrtek, petek, od ponedeljka do srede: 19.30
sobota, nedelja: 15.00, 19.30 Klub zadovoljnih žensk - komedija
petek: 22.00
sobota: 15.30, 22.00
nedelja: 15.30
Križanje - grozljivka
od četrtka do srede: 19.00, 20.50
Legenda o Konkubini - drama,
fantazija
od četrtka do srede: 16.00 Ljubiti Pabla - drama, krimi-nalka
od četrtka do srede: 21.10 Neverjetni 2 SINHRO - animiran film, družinski film četrtek, petek, od ponedeljka do srede: 16.30, 18.30 sobota, nedelja: 14.00, 16.30, 18.30
Neverjetni 2 3D SINHRO - animiran film, družinski film od četrtka do srede: 15.40, 17.30 OCEANOVIH 8 - akcija, komedija, kriminalka četrtek, od nedelje do srede: 18.10, 20.00
petek, sobota: 18.10, 20.00, 22.15 Odbita šola - komedija od četrtka do srede: 16.10 Podedovano zlo - grozljivka, triler
četrtek, od nedelje do srede: 18.40
petek, sobota: 18.40, 22.10 Ti loviš! - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.20, 20.20 petek: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 sobota, nedelja: 14.20, 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 Z ljubeznijo, Simon - drama od četrtka do srede: 17.40, 19.50 Začarani princ SINHRO - animirani film, družinski film, komedija
sobota, nedelja: 15.10 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov SINhRo - animirani film, komedija
četrtek, petek, od ponedeljka do srede: 16.00
sobota, nedelja: 14.00, 16.00
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 3D SINHRO - animirani film, komedija sobota, nedelja: 14.45 Troli SINHRO - animiran film četrtek, petek, od ponedeljka do srede: 16.30, 18.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.30
Troli 3D SINHRO - animiran film
četrtek, petek, od ponedeljka do srede: 15.25, 17.20 sobota, nedelja: 13.30, 15.25, 17.20
Štorklja SINHRO - animiran film, pustolovski četrtek, petek, od ponedeljka do srede: 15.50
sobota, nedelja: 13.50, 15.50
20.00 O telesu in duši - romantična drama
21.00 Whitney - glasbeni dokumentarec SOBOTA
18.00 Neverjetni 2 - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.30 Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba - dokumentarni
20.30 Whitney - glasbeni dokumentarec
22.30 Oceanovih 8 - akcija, kri-minalka, komedija NEDELJA
16.00 Neverjetni 2 - animirana pustolovščina, sinh. 17.30 Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba - dokumentarni
18.30 Z ljubeznijo Simon - romantična komična drama 19.00 Whitney - glasbeni dokumentarec
20.30 Oceanovih 8 - akcija, kri-minalka, komedija
PLOSCAD OB DOMU KULTURE VELENJE
Zvezde pod zvezdami -brezplačne filmske projekcije na prostem
PONEDELJEK
21.30 Žarek v srcu - romantična komična drama
Kulturne prireditve
četrtek, 28. 6.
18.00 Velenjski grad
Prenovljena stalna razstava Afrika
odprtje razstave zbirke predmetov, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in nato Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit
19.00 Cerkev sv. Petra Šempeter MoPZ Savinjski zvon
jubilejni koncert
20.00 Pred Domom kulture Velenje
Maraton folklornih skupin od Celja do Žalca
v primeru slabega vremena bo dogodek v dvorani doma kulture
PETEK, 29. 6.
19.30 Ramna, Slivniško jezero
Ramnajazz 2018
tradicionalni koncert Big banda Šentjur z gostoma: Urošem Perićem in swing didžejem Martinom 13
ČETRTEK
20.00 Krotko dekle - drama PETEK
20.00 120 utripov na minuto -
drama
KINO VELENJE
PETEK
17.00 Poldi: Dogodivščine pogumnega ptička - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Bela in Sebastian: Prijatelja za vedno - družinska pustolovščina
19.00 Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba - dokumentarni
20.00 Vila Bianca Velenje_
Uroš Kuzman predstavlja
stand up večer s Sašom Staretom in Perico Jerkovićem
21.00 Dvorec Jelšingrad
Stand up na Jelšingradu
nastopili bodo stand up komiki: Aleš Novak, Boris Kobal, Andrej Podbevšek in Rok Bohinc; v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah
21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru
Kultur Shock (ZDA), Edo Maajka (BIH), Dj Mrigo
predfestivalski dogodek 21. festivala mladih kultur Kunigunda
SOBOTA, 30. 6.
20.00 Ploščad pred Ipavčevim
kulturnim centrom Šentjur
Izziv p(ol)etja
srečanje vokalnih skupin
NEDELJA, 1. 7.
19.00 Dvorec Novo Celje Zgodbe časa
voden ogled po razstavi z mag. Alenko Domjan
TOREK, 3. 7.
18.00 Velenjski grad
Vlado Oremuž
odprtje razstave
XX
20.00 Pred Domom kulture Velenje
Blue tour - American Music Abroad (ZDA)
koncert; glasba svetovnih mojstrov
Poletje v Celju
ČETRTEK, 28. 6.
18.00 Mestna plaža
Lutkarije: Moja luna
izvaja: Gledališče Pravljičarna; po predstavi še poustvarjalnica
19.00 Likovni salon Celje
Celjani Celjanom: Celje Fokus 2018
odprtje fotografske razstave Ine Niehoff: (seeing) Invisible fireworks
20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Spotless Minds
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
PETEK, 29. 6.
15.00 Narodni dom Celje
Mednarodno tekmovanje mladih izvajalcev -skladateljev Oskarja Riedinga z nastopi finalistov tekmovanja in svečano razglasitvijo nagrajencev
vstop prost
18.00 Mestna plaža
Lutkarije: Pravljične prigode iz gozda
izvaja: Lutkovna skupina Smolički Slovenija; primerno za otroke od 3. leta starosti, vstop prost
19.00 Likovni salon
Celjani Celjanom: Celje fokus 2018, Art Crawl, intervencija v prostor
projekcija fotografij po mestnih fasadah; vstop prost
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi Hotela Evropa
glasbeni gost v živo; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade, tudi v soboto ob istem času
21.00 Stari grad Celje_
Festival Stari grad: Laibach
koncert; v primeru slabega vremena v dvorani Golovec
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Jazz it
večer zlate slovenske popevke; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
SOBOTA, 30. 6.
10.00 Hotel Evropa_
Evropin otroški vrtiljak
animacija za otroke; vstop prost, v primeru slabega vremena odpade
10.00 do 13.00 Mestna plaža
Iz muzeja na plažo
na plaži pred desetletji, muzej v kovčku, razstava na prostem; v primeru slabega vremena dogodek odpade
11.00 Studio X, pri dvorani Zlatorog
Celjani Celjanom: Celje fokus 2018
kreativna studijska fotografija s Klemnom Rezingerjem, fotografska delavnica; vstop prost
20.00 Grafični atelje Narcisa Kantardžića
Celjani Celjanom: Celje fokus 2018
Zine vitrine/Fotoknjiga in fotozin
20.30 Vodni stolp_
Pa brez zamere
koncert
21.00 Stari grad Celje
Festival Celjski grad: Veronika Deseniška
muzikal
21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Rolling train
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena v Branibor Clubu
NEDELJA, 1. 7.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
18.00 do 22.00 Savinjsko nabrežje
Hana Vodeb in Mark Požlep: Splav meduze
umetniško-raziskovalna avantura; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.30 Stari grad Celje_
Festival Celjski grad: Kino pod grajskimi zvezdami
Ti loviš, komedija
PONEDELJEK, 2. 7.
21.30 Stari grad Celje
Festival Celjski grad: Kino pod grajskimi zvezdami
Whitney Houston, dokumentarni
TOREK, 3. 7.
20.30 Glavni trg
Svet v mestu: Slovenski evergreeni
Boštjan Korošec bo nastopil ob spremljavi zasedbe BK Band; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.30 Stari grad Celje_
Festival Celjski grad: Kino pod grajskimi zvezdami
Podedovano zlo, grozljivka
SREDA, 4. 7.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Glasbena pravljica s Tadejo Škerl
vstop prost za otroke od 5. do 8. leta
20.30 Vodni stolp
Celjani Celjanom: Moško pevsko društvo Pod gradom Celje
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
Ostale prireditve
^ČETRTEKM.«
19.00 Galerija Velenje
Velika črta
predavanje Janeza Zalaznika
PETEK, 29. 6.
10.00 Medgen borza Rečica ob Savinji
Čarovniška predstava za otroke
20.00 Medgen borza Rečica ob Savinji
Imitator Iztoka Mlakarja v Zmajevi votlini
21.00 Šlandrov trg Žalec
Poletje v Žalcu
koncert VS Cvetke in nastop plesnega centra TBA
21.00 Velenjska plaža Čaga boys
koncert
SOBOTA, 30. 6.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 Mestna knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
10.00 Muzej premogovništva Slovenije Dan rudarjev
parada uniformiranih rudarjev
15.00 Pri Gasilskem domu Podsreda
Praznovanje ob 110. obletnici društva
parada skozi trg Podsreda; ob 16.00 prevzem novega gasilskega vozila in podelitev priznanj, sledi gasilska veselica
16.00 Športni park Buče
Petrovo na Bučah 2018
20.00 Kulturni dom Bistrica ob
Sotli_
Od Istre do Dalmacije
koncert MePZ Bistrica ob Sotli in Klape Dalmari
21.00 Šlandrov trg Žalec
Poletje v Žalcu
večer flamenka
21.30 Pod kozolcem v Bistrici ob Sotli
Bosorok
zaključni koncert klubske sezone; nastopajoči: D.o.o. In Fighting fish
NEDELJA, 1. 7.
9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje
Robo počitnice
počitniške delavnice LEGO
10.00 Velenjska plaža
35. Evropsko Goldwing srečanje
ogled atraktivnih motorjev
15.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju
Poletje na Grilovi domačiji
spoznavanje življenja na podeželju nekoč
PONEDELJEK, 2. 7.
9.00 do 12.00 Vila Rožle Velenje Poletni živ-žav v Sončnem parku
vsak delavnik bodo potekale ustvarjalnice, družabne in športne igre
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med.
20.00 Narodni dom Celje
Besede miru
videoprireditev o notranjem miru; vstop prost
TOREK, 3. 7.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Angleška delavnica: David Walliams in Mr. Stink v knjižnici
delavnico bo vodila Sergeja Harinski
NAPOVEDNIK
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Poletje na travniku. Tovarna igrač
ustvarjalna delavnica; v primeru slabega vremena odpade
SREDA, 4. 7.
10.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga z Nino
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje:
razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: sedemdeseta@ Celje1970-1979; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava dijakov in dijakinj Gimnazije Celje - Center, programa umetniška gimnazija likovna smer; do 8. 7.; Mednarodna skupinska razstava vse naše skrivnosti/All of Our secrets; do 23. 9.
Likovni salon Celje: fotografska razstava Ine Niehoff: (seeing) Invisible fireworks; do 31. 8.
Celjska kulturnica: razstava Obrazi Alme Karlin, likovna dela z istoimenske likovno-literarne delavnice za mlade ustvarjalce celjskih osnovnih šol; do 4. 7.
23
AQ galerija: razstava Uroša Abrama Samoumevnosti; do 10. 7.; fotografska razstava Foto kluba Štore Steel If you don't ride, you don't know; do 31. 12.
Avla Doma sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Barvne melodije Jurija Godca; do 31. 7.
Galerija erotike Račka: razstava stalne zbirke Grda račka; do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava XX. Poletni slikarski Ex-tempo-re, Celjske poletne vedute 2018; do 31. 8.
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstave fotografij Vinka Skaleta Korenine; do 11. 9.
Galerija Velenje: 6. državna tematska razstava JSKD Velika črta; do 28. 7.
Razstavišče Gorenje Velenje: razstava risb, portretov in kipov Mirsada Begića; do 20. 7.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava likovnih del diplomirane kiparke Nadje Osoj-nik Nitke življenja; do 30. 8.
je najlepše darilo
Dve knjigi po ceni 1412
Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom?
Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva.
Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje,
Prešernova ulica 19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico.
Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga.
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica19,3000 Celje.
Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Ko-merički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Tisoč kilometrov po meji Slovenije
Ob šengenski meji so popotnika iz Celja zamenjali za migranta - Najlepše so pešpoti
Popotnik Vačovnik iz Celja
Srečko Vačovnik iz Celja, ki ima šoštanjske korenine, je prehodil nevsakdanjo pot. Kar štiriindvajset dni je hodil ob državni meji za marsikoga najlepše dežele na svetu. Slovenijo je prehodil ob njeni meji s Hrvaško, z Madžarsko, Avstrijo in Italijo, hodil je tudi ob obali Jadranskega morja.
»Pred dvema letoma sem se začel spet veliko ukvarjati s hojo. Tudi kolesarim rad,« je povedal pohodnik Vačovnik, ki je zaposlen kot delovni terapevt v vojniški bolnišnici. »Hoja je najcenejša možnost gibanja, med njo tudi veliko vidiš. Vidiš veliko več kot iz avtomobila ali z motorja, poleg tega si bolj v stiku z ljudmi,« je dodal človek, ki poudarja zdrav način življenja. Lani je prepešačil približno štiristo kilometrov poti od Hodoša na severu Prekmurja do Pirana. Hodil je dvanajst dni, pozneje se je odpravil po isti poti še s kolesom.
Letos je začel svojo pešpot ob mejah Slovenije v Uncu na Notranjskem. Od tam je pešačil proti Cerknici in naprej na Dolenjsko, v Belo krajino. Nato je hodil skozi Rogaško Slatino ter se odpravil tudi nekoliko čez šengensko mejo, na hrvaško stran. V Prekmurju je šel skozi Lendavo ter nato vse do
Maribora ter naprej po dolini reke Drave. S Koroške je prišel do Kamniško-Savinjskih Alp in nadaljeval čez Pavličevo sedlo in Jezersko do Jesenic. Od tam se je napotil čez Vršič ter hodil ob meji z Italijo skozi Posočje ter naprej proti Slovenskemu primorju. Spotoma se je ustavil še v »našem« Trstu. »Računal sem, da bom prehodil vsega skupaj 1.150 kilometrov. Med hojo so mi nato domačini povedali za bližnjice, zato računam, da sem prepešačil približno tisoč kilometrov,« je povedal Vačovnik. Med potjo naj bi se mu bil po predhodnem dogovoru za kakšen dan pridružil še predsednik države Borut Pahor. To se nato zaradi predsednikovih obveznosti ni zgodilo.
Mokra pot
Za tako dolgo pot je seveda potrebna dobra telesna pripravljenost. »Kriz ni manjkalo, tudi psihičnih ne,« je pošteno priznal popotnik iz Celja. »Dva dni sem imel celo vročino. Nič čudnega, saj sem bil izpostavljen soncu, dežju in vetru,« je še povedal o svojem počutju med pohodom. Žuljev seveda tudi ni manjkalo. »To vse je mogoče premagati,« je sklenil razmišljanje o svojem telesnem počutju med tisoč kilometrov dolgo potjo. Tudi
z vremenom je imel med letošnjo potjo nekaj sreče. Med lansko dvanajstdnevno hojo od Hodoša do Pirana je imel komaj tri suhe dneve. In letos? »Moker sem bil skoraj vsak dan, vendar ni bilo nič hujšega. Na srečo so najhujše nevihte ostale za menoj,« je povedal o letošnjem vremenu.
Srečal se je tudi z varuhi reda. Hoja ob šengenski meji z nahrbtnikom po cesti trenutno seveda ni ravno neopazna. »Ko sem prišel peš iz Kočevskega roga, sem bil kot vse kaže nekaterim domačinom sumljiv,« je povedal o izkušnji s policijo, ki ga je po telefonskem klicu ustavila v Črnomlju. »A ni bilo nič hudega in s policisti se je hitro pomenil. Begunci seveda ne govorijo tekoče slovenščine. Z domačini je imel sicer povsod po Sloveniji same dobre izkušnje. »Če pokažeš, da si prijazen, se ti to pač vrne,« je razmišljal.
Na koncu poti v Piranu je doživel lepo presenečenje. Tam so ga na Tartinijevem trgu pričakali nekateri sodelavci in to ob zvokih slovenske himne ter s slovensko zastavo. Za Srečka Vačovnika kljub vsemu poti ob meji Slovenije ni konec, saj jo namerava jeseni še prekolesariti.
BRANE JERANKO
Foto: osebni arhiv
Na vstopni točki svobodnega belokranjskega ozemlja, ki ga je razglasil humorist Toni Gašperič.
FOTO TEDNA
Znebimo se plastike.
Foto: SHERPA
Tednikovei.nzaodbe
St. 26 / Leto 73 / Celje, 28. junij 2018
Odlično vzdušje na 27. Malem maratonu državnosti „ ,
Foto: SHERPA ~
Ш ■: p i: Ш$ШВД31
24 let društva vinogradnikov Novomašnik, ki obožuje in vinarjev Trta str. 29	opero str. 32
V Mali hiši na Pilštanju
str. 33
26
INTERVJU
Krompir iz Egipta, paprik iz Italije - in kje je slove
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano opozarja, da trgovske verige slabo odkupujejo zgodnjo zelenjavo naših kmetov in da jih izsiljujejo s ceno
Slovenija je pred tremi leti dobila prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Za pet let je vlada na predlog ministra za kmetijstvo Dejana Židana in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška na to mesto imenovala dr. Jožeta Podgorška, ki to nalogo opravlja ob svoji redni službi dekana Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Kot varuh spremlja udeležence v verigi preskrbe s hrano, objavlja primere dobrih poslovnih praks in opozarja na slabe ter o tem obvešča javnost. Nedovoljena ravnanja prijavlja Javni agenciji RS za varstvo konkurence, saj sam nima pristojnosti ukrepanja. Meni, da kljub temu ni brezzobi tiger, ampak da sta njegovo posredovanje in opozarjanje že večkrat imela konkretne učinke na delovanje vpletenih v verigi preskrbe s hrano.
V svojem zadnjem javnem pozivu je kritično ocenil ponudbo slovenske zelenjave in zgodnjega krompirja v treh največjih trgovskih verigah. Te pogosto razlagajo, da si želijo več slovenske hran e
na svojih policah, če bi le bila na voljo. Zdaj so se kmetovalci odzvali in trgovinam ponudili mlad krompir in zgodnjo zelenjavo, pa tega ni mogoče najti v naših trgovinah. »Z majhnim odkupom se verjetno nekatere trgovske verige poslužujejo taktike vsiljevanja nizkih cen, saj na koncu vsak želi prodati pridelek, četudi po (pre)niz-ki ceni,« ugotavlja Jože Podgoršek. To je bil tudi povod za pogovor z njim.
Zanimivo, da ste sami v trgovinah preverili, ali so resnična opozorila kmetovalcev, ki so se ob težavah pri odkupu obrnili tudi na vas.
Res je, na lastne oči sem preveril, kakšno je stanje na policah treh velikih trgovskih verig, ki imajo v Sloveniji največji tržni delež, to so Spar, Mercator in Tuš. Kot pozitiven primer lahko izpostavim Tuš, ki je imel pred dnevi v Novem mestu v hipermarketu izključno krompir in papriko rumeno baburo slovenskega porekla. Pri ostalih dveh trgovcih ni bilo tako, paprika je bila iz Srbije, medtem ko so ob slovenskem krompirju večino polic zasedale vrečke pakiranega tujega krompirja iz Egipta in Francije. Slovenski je bil v dveh zabojčkih in si ga je moral kupec sam nabrati. Tudi sicer je zelo malo slovenske zelenjave na policah, čeprav bi jo lahko
imeli bistveno več. Pozval sem trgovce, naj skušajo v svoj prodajni program vključiti več slovenske zelenjave. Ti odgovarjajo, da te zelenjave ni dovolj na voljo. To je verjetno res, a prihodnje leto niti zgodnjega krompirja ne bo dovolj glede na letošnje slabe izkušnje pridelovalcev in glede na izsiljevanje s ceno.
So se trgovci na ta vaš dopis že odzvali?
Odzivajo se in se hvalijo z neko strategijo na tem področju, ki se je ne držijo. Na raznih sestankih in posvetih sem večkrat poslušal, naj kmetje podaljšajo sezono in povečajo pridelavo, da bodo trgovci lahko prodajali slovenske pridelke. Ker so se nekateri odzvali in vložili denar v to pridelavo, saj so stroški za zgodnje pridelke višji kot za kasnejše, je nepošteno, da jih trgovci puščajo pred vrati ali izsiljujejo z nizko ceno. Da so v eni od trgovskih verig krompir že odkupovali po 35 centrov, je absurd, če vemo, da je proizvodna cena, ki jo je izračunal kmetijski inštitut, približno 42 centov, pri čemer je v tej ceni že upoštevana subvencija. Ne razumem tega cenovnega pritiska na zgodnji krompir. Kot tudi ne, da je prvo slovensko papriko treba takoj prodajati v akciji in zrušiti ceno. Najprej je bila v maloprodaji skoraj tri evre za kilogram, že nekaj dni kasneje je cena strmoglavila. Če bi se posamezne trgovine že v zimskem času lotile pravih partnerskih pogovorov tudi o količini posameznih vrst zelenjave, bi je imele dovolj.
Kje so v takšnih razmerah sploh možnosti partnerskega sodelovanja, ki ga omenjate?
Takšne razmere na trgu sveže zelenjave imamo tudi zato, ker se pridelovalci ne znajo povezati. Slovenija je še vedno ena redkih držav v eU, ki nima niti ene organizacije pridelovalcev na področju vrtnarstva. Takšna organizacija bi vplivala na ceno zaradi organizirane pridelave. V tem trenutku imajo pridelovalci težavo s prodajo solate. Verjetno jo preveč pridelamo, saj vse tri trgovske verige prodajajo samo slovensko solato gentile, kot sem preveril. Torej je več, kot jo trenutno prodajo, ne morejo! Zato bi potrebovali močno organizacijo pridelovalcev, ki bi znala po sortah in časovno vplivati na pridelavo. S tem ko bi se pridelava bolj približala povpraševanju, bi posredno vplivali tudi na ceno. Nekdo, npr. predstavnik organizacije pridelovalcev, ki bi se v imenu te organizacije pogajal s trgovci, bi bil gotovo uspešnejši kot vsak posamezni pridelovalec. Lani je sicer bil ustanovljen GIZ za krompir, ki je žal že po prvem letu nehal delovati. Žal se nekateri največji pridelovalci niso vključili vanj, nekateri člani pa so že na poti s sestanka ravnali drugače, kot so se dogovorili. Očitno še nismo prišli do spoznanja, da se je treba nekih dogovorov držati. Verjetno nam še ni dovolj hudo, da bi se lotili tega povezovanja. Nizozemska kot največja pridelovalka zelenjave proda 90 odstotkov te v okviru organizacij pridelovalcev ali drugih načinov pove-
Dr. Jože Podgoršek(i974)
je po izobrazbi doktor agronomskih znanosti, zaposlen v zavodu Grm Novo mesto -center biotehnike in turizma, kjer je dekan v tamkajšnji visoki šoli za upravljanje
podeželja. Na domači kmetiji je prideloval zelenjavo za trg in z njo v zadnjih letih oskrboval vse tri največje trgovske verige v Sloveniji. Ob prevzemu nalog varuha je to dejavnost opustil, saj se je zavedal navzkrižja interesov.

»Zadruge, ki
' j	odku-
pijo velik del : rk hrane na kmetiji, se bodo morale \ f jf^ začeti bolj poslovno obnašati. Na to, da cena mleka pada, bi se moral odzvati zadružni sistem, sam tega ne morem. Zadruge skupaj imajo pogajalsko moč, da se začnejo pogajati o ceni mleka, ne da kar sprejmejo dopis, ki ga pošljejo mlekarne, da bo cena mleka nižja.«
INTERVJU
27
a iz Srbije in bučke nska zelenjava?
»Prihajam iz vasi, sem lastnik kmetije, preden sem postal varuh, sem se ukvarjal s tržno pridelavo zelenjave in dobro poznam razmere.«
»Vlada me lahko razreši, a če se hoče odpovedati varuhu, mora spremeniti zakon. To ni funkcija, od katere bi bil eksistenčno odvisen. V tem trenutku še čutim moč, da kaj spremenim. Čez leto in pol bom spet kandidiral, če bom v tem še videl izzive.«
zovanja, Belgija podobno. Če se tako velikim pridelovalcem to splača, ne razumem, zakaj se pri nas ne bi. Je pa miselnost drugačna. V skandinavskih deželah jim ni jasno, zakaj potrebujemo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Našega vprašanja, kaj se zgodi, če pri njih nekdo ne spoštuje pogodbe, niti ne razumejo. Mi smo še »Balkanci« v načinu razmišljanja in bo še trajalo, da se bomo miselno iz tega izvili in se povezovali.
V letnem poročilu za leto 2017 navajate vrsto primerov dobre, a tudi nepoštene prakse in nedovoljenih ravnanj, ki bi jih bilo zagotovo manj ob omenjenem povezovanju.
Takšno povezovanje bi bilo koristno tudi, ker bi lahko pridelovalci opozorili potrošnike, če nek trgovec ne bi želel prodajati slovenske zelenjave. Potrošniki pogosto iščejo slovensko hrano in verjetno bi se na to odzvali. Zdaj si na to ne upajo opozoriti niti velika živilska podjetja, saj jih trgovec lahko hitro disciplinira in jih odstrani iz verige. Pridelovalci namreč na to pogosto opozarjajo. Zato je moj način delovanja takšen, da nikoli ne govorim o konkretnem podjetju, ampak o neki težavi v okviru panoge, saj se vsi skupaj bojimo tega discipliniranja. Kot veste, večino izdelkov danes prodajajo le še v akcijah. Če trgovine vanje ne vključijo izdelkov nekega podjetja, mu promet strmoglavi. Direktor enega od me-snopredelovalnih obratov je imel tri mesece resne težave, ker ga trgovska veriga ni vključila v nobeno akcijo. Šlo je za resno discipliniranje, saj si je drznil predlagati, kako naj se agencija za varstvo konkurence (AVK) loti raziskav, da bi ugotovila nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja. Bil je zelo konkreten, brez poimenovanj verige, a je bilo že to preveč.
Torej se proti trgovcem bojijo povzdigniti glas ne samo kmetje, ampak tudi veliki predelovalci? Ali torej trgovci držijo v šahu svoje dobavitelje? Se tega ne da z ničemer spremeniti?
Mercator, Spar, Tuš, tudi Lidl in Hofer so veliki igralci na našem trgu. Nobeno od velikih podjetij si ne more privoščiti, da bi jih umaknili s policah katerekoli od verig, ker tega ne bi moglo nadomestiti na slovenskem trgu. Tu je moč trgovine zelo velika. Če prepustimo verigo preskrbe s hrano tržnemu principu, smo tam, kjer smo zdaj. Zato smo začeli spreminjati, tudi na mojo pobudo, zakon o kmetijstvu, in sicer v delu nepoštenih praks, da lahko v te odnose poseže tudi država, ko gre za izkrivljeno konkurenco in neenakovrednost pogajalcev.
Ena od mojih nalog je, da sume nedovoljenih praks prijavim AVK. Sam nimam nobenih pristojnosti niti vpogleda v pogodbe. Moje delovanje
temelji na informacijah. Ko slišim več podobnih zgodb, vem, da je nekaj res, in pogodb niti ne potrebujem. V letih 2016 in 2017 sem opravil nekaj prijav. AVK se je lotila raziskave in je lani na Agri predstavila rezultate. Zaključek je bil, da res obstajajo odkloni od običajnih poslovnih praks. AVK je ugotovila, da glede na trenutno zakonodajo teh praks ne more kaznovati. Če bi s tem zaključili pri urejanju odnosov, bi celotni verigi sporočili, da se ne da nič narediti. Jeseni smo pripravili predlog sprememb zakona o kmetijstvu in opredelili vrsto nepoštenih praks ter zvišali tudi kazni. Ena pomembnih sprememb je, da bodo trgovci in dobavitelji prešli na neto ceno, druga pa, da tržnih tveganj ne bodo nosili dobavitelji. Pogajanja so se že začela in jih spremljam v pogovoru z udeleženci, a se bojim, da ne bi prišlo do
moremo biti rekorderji v nizki ceni. Da se splača zaupati slovenskim dobaviteljem, kažejo tudi podatki, ki jih je predstavil dr. Aleš Kuhar. Med njimi je tudi podatek, da od vseh mesnih surovin uvozimo veliko tako imenovanih užitnih klavničnih odpadkov, iz katerih nastanejo mesni izdelki nižje kakovosti. Po drugi strani je pomemben tudi podatek o porabi antibiotikov pri vzreji živali. Slovenija je glede tega na srečo na repu Evrope, in sicer je z 20 do 23 mg na enoto prirasta v družbi skandinavskih držav. Medtem ko jih države, od koder uvažamo meso in mesne izdelke, uporabljajo bistveno več, Italija več kot 300 mg, Avstrija več kot 50 mg. Tega se moramo zavedati.
Povprečen potrošnik tega niti ne ve, poleg tega je večkrat zaveden, ker so deklaracije takšne, da ni povsem jasno, ali je izdelek res slovenski ali ne.
Sam veliko pričakujem od znaka izbrana kakovost. To pomeni, da mora biti na primer mleko namolzeno in predelano v Sloveniji. Ne moremo ga peljati v drugo državo, ga tam zapakirati in pripeljati nazaj. Enako je pri mesu, pri sadju bo tudi tako. Znak ne zagotavlja le kakovosti, ampak tudi poreklo blaga. Res je, da velja evropska direktiva, da mora biti na
»Na spletu je tudi možnost anonimnih prijav. Včasih dobim zgodbo, ki je namenjena meni ali uradu za varno hrano ali komu drugemu, ki je pristojen, in zadevo prepustim njemu. S tem se krepi zaupanje v vlogo varuha. Če ji ne bomo zaupali in je znali izkoristit, je ne potrebujemo.«
kakšnega drugega izsiljevanja izven pogodb, da bi trgovina pod mizo prišla do enakih ugodnosti, kot bi jih izgubila z neto ceno.
Verjetno si dobavitelji ne bodo upali prijaviti teh stvari, kljub temu da so v zakonu določene stvari zapisane ...
Zakon je bil že prej in je to omogočal. Če bi podjetje takšne prakse prijavilo, bi bilo to najlažje, ampak s tem bi si izkopalo jamo. V tem je dodana vrednost varuha. Si pa ne predstavljam, da bi neka trgovina nato iz užaljenosti umaknila slovenske pridelke, izdelke. Vemo, da so tovrstni poskusi že bili, a so potrošniki te izdelke zahtevali in so jih uvrstili nazaj na police. Potrošnik je še vedno kralj.
Se potrošniki te vloge dovolj zavedamo? Imamo namreč to moč, da se odločamo, kje in kaj kupujemo. Ali pri tem gledamo tudi na poreklo izdelkov ali le na ceno?
Nekatere raziskave, ki spremljajo navade potrošnikov, kažejo, da je že zdaj vedno več tistih, ki iščejo slovenske izdelke. Žal je preveč tistih, ki si tega ne morejo privoščiti, ki kupujejo najcenejšo hrano. Pri hrani je zelo jasno pravilo: ne moremo imeti visoke kakovosti za najnižjo ceno. Zakaj? Ker v Sloveniji na srečo nimamo pogojev za nizkocenovno pridelavo, kot jo imajo ponekod v Evropi, in ne
izdelku znak o poreklu blaga glede na obrat, ki je izdelek pripravil za trg. To poznamo iz primera Lidlovih zrezkov pred leti, kjer je zadaj na etiketi sicer pisalo, da je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v Avstriji, na prvi strani pa je bil znak za slovensko poreklo, saj so meso razrezali in pripravili za trg v Celjskih mesninah. Ko se je inšpekcija lotila preiskave, je ugotovila, da je bilo vse zakonito. Je pa vprašanje, ali je bilo pošteno do potrošnikov. Presenetila je ugotovitev inšpekcije, da je Lidl res morda malo preveč poudaril zadnjo fazo priprave izdelka, a vse je bilo v skladu z evropsko zakonodajo.
Bi morali po vašem mnenju javni prehranski obrati pripravljati jedi le iz domačih surovin in tako pomagati slovenskim pridelovalcem?
Imam pet otrok, ki so v vrtcu oziroma šoli in že zato sem zagovornik slovenske hrane, ki bi morala biti takšna tudi v bolnišnicah, domovih
starejših ... Sem tudi občinski svetnik v Občini Vodice. Naša občina ni tako velika, da bi lahko neposredno pomagala kmetijstvu, vendar lahko najde način, da vpliva na strategijo v vrtcu in šoli in jo vzpodbudi za nakup lokalno pridelane hrane in s tem posredno pomaga lokalnemu kmetijstvu. Zato sem odgovorne v teh ustanovah pozval, naj poskrbijo za to, da bodo kuhali več lokalno pridelane hrane, in na tem področju je bil narejen občuten napredek.
Kranjski vrtci so primer takšne dobre prakse. Ko so razlagali, da je nakup slovenskega blaga res bolj zahtevno delo, me je zanimalo, ali lahko iz surovin slovenskih dobaviteljev, ki jim plačajo tudi kakšen cent več, skuhajo obroke v okviru predpisanih stroškov. Odgovor je bil pozitiven, pri čemer so dodali, da so morali spremeniti koncept priprave jedi, da ne kupujejo polizdelkov, ampak surovine, iz katerih sami pripravljajo obroke, v katerih je tudi manj aditivov in konzervansov.
Ampak to je rezultat pobude posameznika in ne sistemskih rešitev ...
Zakon o javnem naročanju že sedaj omogoča nakup 20 odstotkov surovin v javnih prehranskih obratih mimo sistema javnega naročaja. Ampak zakaj ne bi smeli vsega kupiti na takšen način? Z evropskim poslancem Igorjem Šoltesom se zato zavzemava, da bi hrano izvzeli iz sistema javnega naročanja oziroma da bi bil prag za takšno naročanje dvesto tisoč evrov. Zdaj je cena najpogosteje kriterij naročanja. Tako prihaja k nam najcenejša hrana iz Evrope ali od kod drugod. Lani je bila afera zaradi brazilskega mesa, ki je imelo žig o ustreznosti, čeprav je bilo obdelano s kemikalijami, saj mu je rok že potekel. Zagotovo je kakšen takšen poceni zrezek pristal tudi na slovenskem krožniku. Zato cena ne bi smela biti edino merilo nakupa. Kot je pred kratkim dejal direktor enega od domov za starejše, je treba pri stroških upoštevati tudi vse tisto, kar se pri slabši kakovosti surovin znajde med odpadki, katerih odstranjevanje tudi ni zastonj.
Pozivate k poštenim odnosom v verigi preskrbe s hrano. Je to v današnjem času realno glede na to, da gre pri vsem skupaj za nenehno borbo za večje dobičke?
Večji del zahodne in severne Evrope deluje na tem področju drugače, kot delujemo pri nas. To kaže, da se da tudi s poštenim odnosom preživeti in dosegati dobičke. V Sloveniji imamo dva modela trgovskih verig, kar je ugotovila tudi AVK, en model so klasični trgovci, ki cene obremenjujejo s popusti in z rabati, drugi model so tako imenovani diskontni trgovci, ki imajo neto ceno. Oba modela prinašata dobiček. Včasih se zgodi, da katera od teh verig prodaja izdelke
»Nikoli ne bomo povsem primerljivi z Evropo, a še vedno trdim, da smo ravno prav nerazviti, da delamo z zdravo kmečko pametjo izdelke iz zdravih sestavin in na tradicionalne načine.«
pod nabavno ceno. Potrošnik dobi poceni izdelke in dobavitelj pošteno plačilo, a vendarle to lahko pelje do razvrednotenja blagovnih znamk. Pri nakupu hrane vedno iščemo neke popuste. Zakaj tega ne počnemo pri nakupu avta in ne čakamo, da bo 50 odstotkov cenejši? Ker tega ne bo. Pri hrani bi morali popusti biti na normalni ravni in bi trgovci prav toliko prodali. Krompir kupiš v vsakem primeru, ker ga potrebuješ.
Varuh ste že tri leta, kakšne so vaše izkušnje?
Skušam biti praktičen, vedno se sprašujem, ali so stroški mojega delovanja upravičeni, to je letno približno 60 tisoč evrov za raziskave, prostor in opremo in tudi nagrado. Kot varuh sem uspešno zavrnil kar nekaj novih poskusov nepoštene prakse. Ljudi pozivam, naj se name obrnejo, preden podpišejo pogodbe, kasneje je težko kaj storiti. Pred leti je trgovska veriga predlagala, da bi vrtnarji podpisali aneks za dodatek za splošno promocijo slovenskega sadja in zelenjave. Klical me je takratni direktor KZ Krka in me opozoril na to. Z direktorjem trgovske verige sva se uskladila, da aneksa ne bo umaknil, a da ga bo podpisal, kdor bo to želel, in da tisti, ki ga ne bo, za to ne bo kaznovan. Izkazalo se je, da je ta dogovor držal. Ne pripisujem si sam teh zaslug, verjetno sem bil uspešen, ker sem se odzval takoj, ko sem dobil podatek. Manj uspešen sem pri že uveljavljenih praksah. Zato je pomembno, da se posamezni deležniki zares pravočasno obrnejo na varuha in da odreagiramo takrat, ko je še čas za to. Pomembno je, da nekdo ves čas spremlja te odnose, se odziva. Prav je, da imamo nekoga, ki ni odvisen od verige preskrbe s hrano. Včasih sem lahko zato bolj neposreden in neugoden sogovornik.
Ne želim izpostavljati le trgovcev, saj je treba veliko postoriti tudi v zadrugah in živilskih podjetjih, a vendarle je največ domnevno nedovoljenih ravnanj pri trgovskih verigah.
Če bi na sestanke čakal v Ljubljani, bi imel le tri na leto. Pogovor z varuhom je v naših razmerah lahko še vedno obremenilen, če zanj izvedo tisti, ki naj tega ne bi vedeli. Zato grem raje na teren. Kot varuh potrebujem zaupanje informatorjev v celotni verigi. Moja stopnja varovanja podatkov mora biti dovolj velika, da se lahko pogovarjamo. Lahko trdim, da mi doslej ni ušla nobena informacija.
Kje vi kupujete hrano?
To vprašanje večkrat dobim in pošteno odgovorim nanj. Na domači kmetiji smo skoraj dvajset let pridelovali zelenjavo, večino časa za Mercator. Zato v duhu dobrega preteklega sodelovanja naša družina še vedno večino nakupov opravi v tej trgovski verigi. Ta zvestoba se mi zdi pomembna, razlog zanjo je partnerstvo, ki se je ustvarilo v preteklosti, in se mi zdi pošteno, da ga ohranjam. Te zvestobe pri poslovnem sodelovanju pri nas manjka. Kmetom je vseeno, kam prodajo, včasih upravičeno, drugič tudi ne. Če se želimo lotiti organiziranega nastopa na trgu, moramo povečati to zvestobo.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
»Ponosen seem, da se v občino priseljuje vedno več ljudi«
Ob občinskemprazniku smo se pogovarjali z županom Občine Šmarje pri Jelšah Stanislavom Šketom
Župan občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket jepo-nosen, da mlade šmarske družine ostajajo v občini, obenem se v občino prise-ljujejo družine tudi (id drugod. To je po mnenju Šketa dokaz, da kraj živi, kar je največja pohvala vsem, ki pri življenju v občini aktäv-no sodelujejo. Obstaja več različnih razlogov, zakaj se števjlo jtarebivalcev v občini veča. Šket je prepričan, da zato, Iker v Šmarju pri Jelšah živijo dobri ljudje in ker ima ob čina posluh ra vsako občanko in občana.
Izteka se vaš prvi županski mandat. Na kaj ste ar času svojega županovanja najbolj ponosni?
Poudariti želim, da vsak župan gradi na že obstoječih temeljih. Skoraj noten projekt se ne? začne in konča z enim županom, ampak gre za nadolječanje dela, ki je lahko enaOo kakovostno, boljše ali tudi slabše opravlj'eno. Najbolj' ponoten sen? na številne Irončane projakte granlnje cestna infrastrukture, na gradnjo skoraj ničenergijsko potratne telooadnice na tve-
Žusan Občine Šmarjepri Jelšah Stanislav Šket
temu ŠteJanu, odpravo nekaj nezavarovanih železniških prehodov in gradnjo nadhoda Šp Jrtni park pri Osnovni šoli Šmarje,. Pomembna naložba
Posebno priznanje ekipi nujne medicinske pomoči
Občina Šmarje pri Jelšah je na osrednji slovesnosti ob občinjkem prazniku podelila priznanja najbolj izstopajočim posameznikom in skupinam za preteklo leto.
Plaketo občine je prejel Janez Bele iz Zibike za dolgoletno dalo v Prostovoljnem gasilskem društvu Zibika in Kulturnem društvu Zibika ter za erepevanje v aeč zborih. Priznanji so prejeli Martin Slatenšek s Svetega Štefana za dolgoletno vodenje Prostovoljnega gasilskega društva Sveti Štefan in člani Mladinskega kulturnega kluba Netek, ki od leta 2006 izvajajo številne uspešne projekte za otroke in mladino. Denarne nagradi je bilo deležno Športno društvo Kristan Vrh, ki skrbi za druženje krajanov in jazvssj različnih oblik športno-rekreativnega udejstvovanja v občini. Letos ro podolili tudi posebno občinsko priznanje, ki ga je prejela ekipa nujne medicinske pomoči šmarskega zdravstvenega doma za doseženo drugo mesto na mednarodnem tekmjvanju naČerkem.
AH
Kaj bi v svojem mandatu želeli spremeniti?
Želel bi izpeljati še dva občinska projekta. Eden je gradnja bazena v občini, kar nam ni uspelo zaradi različnih pogledov. In da nam ni uspeli uresničiti projekta oskrbovanjih stanovanj. To je sicer v občinikih načrtih že več kot dvajset let.
Pred kratkim je središče mesta prizadela poplava, ki je zalila več poslovnih in stanovanjskih poslopij. Kako so se ob dogodku iz-kazaii Šmaraani in Šmar-čanke? Še obstaja dobra sosedskega pomoč, ki jo najbolj potrebujejo?
Šmarčaniimajo zelo korekten odnos, ko nastanejo teža-ve,na naj gre za poplavo,plaz ali karkoli podobnega. Veano
poiščejo pomoč v občini in noj seznanijo s težavo, mi pa poskušamo oomagati, kolikor lahko.Ob pojlavi p jed več kot štirinajstimi dnevi sta sodelovala karsto dva gasilca iz sedmih gasilskih društev. Mnsto so čisPili celo popoldne. Krajani ik krajanke so re odzvali nrkerjetno rtrpno. Najprej so poskurali prejrsčiti nasZanak ie rečje škode v ovojih slano-vanjih in poslovnih prostorih. Ko je büo mnaoče, so začeli čistiti najprej sami, nato so na pomoč priskočili tuati gasilci, civilna zaščita in drugi ,osa-meziiiki s etroj i. Kljub šieail-nim režavam zacadi prsaelikih količin meleorne vo de ni bilo težav ari d ogovarjanju in reševanju nastale rkodr.
Kakšni so občinski načrti?
Letos bomo zgradili postajališče za avtodome, s katerim želimo privabiti več turistov v občino. V neposredni bližini bomo uredili tudi kolopark. Na julij siti ebčinski seji bomo sprejemali občinski prostorski načrt, ki smo ,a pripravljali vek let in bo najpomembnejša pro s torski akt obtine. Letos bomo sanirali tudi ptrz na Peči-cia V prihodnjih letih so med večjimi načrtovanimi projekti občine predvsem energetska in tehnološka sanacija devetih objektov, preplastitev ceste Šmarje-Brlo, ureditev križišča pei Kašči in še nekaj manjših projektcv, ki bodo dali občini lepšo jelostno podobo.
ANJA HrC.iHI.EI-t.
Šmarska dodatna cesta
je bila tudi ranaoija plazov v občini. Prajektov je bilo še ogromno. Vse delama z na-manom, da izbolj šamo kakk-vost žialjenjav kraju.
Po več kot desetih letih so v Šmarju pri Jelšah obudili idejo za gradnjo dodatne ceste, ki bi razbremenila središče mesta.
Skozi središče mesta pelje glavna cesta, ki je ob prometnih konicah preobremenjena. Zato že več kot deset let v občini razmišljajo o gradnji vzporedne ceste, ki bi razbremenila središče mesta. »Dodatna cestna infrastruktura bo v državni lasti,« je pojasnil župan Občine Šmarje pri Jel-
šah Stanislav Šket. Nova dodatna cesta bo potekala skozi mesto ob železniški progi. »Cesta bo vodila od črpalke MOL pri vstopu v kraj do križišča pri Kašči. V skladu z idejo gradnje nove ceste smo postavili tudi nedavno odprt nadhod,« je še pojasnil Šket. Kdaj bo projekt tudi realiziran, je odvisno od prizadevanja občinskega sveta in nove vlade, še meni Šket.
AH
Skozi središče Šmarja pri Jelšah vodi le ena glavna cesta, ki je preobremenjena, zato bodo zgradili dodatno cesto ob železnici. (Foto: spletna stran Kraji.eu)
KAMNOSEŠTVO
HERCEK
041 736 487
VIKTOR HERČEK S.P., Mestinje 87B, 3241 Podplat
V
Zarni in nagrobni spomeniki Okenske police Kuhinjski pulti
Stopnice Tlaki in obloge
NA PRAZNIČNEM OBISKU
29
Predsednik društva Jani Vreže je pridelal tudi letošnje izbrano županovo vino, renski rizling.
Društvo vinogradnikov in vinarjev Trta ima tudi svoj uradni pevski zbor, Oktet Zibika. (Foto: Foto-video Blisk)
»Vino je pridelek, ki človeka spremlja od rojstva do smrti«
Društvo vinogradnikov in vinarjev Trta v Občini Šmarje pri Jelšah deluje že 24 let
Šmarsko društvo vinogradnikov in vinarjev se lahko pohvali z 207 člani. Leta 1994 je društvo ustanovil Jože Čebular s Sladke Gore. Pred devetnajstimi leti je mesto predsednika društva prevzel Jani Vreže.
Šmarski vinogradniki in vinarji pridelujejo dvajset različnih vrst vina. Na splošno so znani kot ljubitelji polsuhih in suhih belih vin. Rdeče vrste vin v Šmarju pri Jelšah in okolici pridelujejo manj, saj zaradi vremena in lastnosti zemlje uspevajo nekoliko slabše. Tisti, ki jim le uspe pridelati rdeče vino, imajo predvsem dve sorti, modro frankinjo in žametno črnino. »Vedno več je tudi vinogradništva z bio sadikami trte. Tudi nekateri naši vinogradniki so jo nasadili in jo poskušajo vzgojiti. Posebnost teh sort je, da ne uspejo vsako leto. Zaradi svoje biološke naravnanosti namreč ne smemo uporabljati agresivnih škropiv, kar ob teh vremenskih razmerah, ki jih doživljamo zadnje čase, ni enostavno. Letina je torej še bolj odvisna od vremena,« je pokomentiral Vreže. In dodal: »Vino je živo bitje, ki se nenehno spreminja. Obnaša se pravzaprav kot človek, ki ni vsak dan dobro razpoložen. Hkrati je vino pridelek, ki človeka spremlja od rojstva do smrti, saj si brez vina težko predstavljamo vesele in žalostne dogodke v vseh obdobjih življenja.«
Glavna naloga društva je organizacija izobraževanj za vinogradnike, da pridelajo kakovostno vino in ga po pošteni ceni prodajo, kar pomeni, da se trudijo tudi pri promociji vin svojih kletarjev. Hkrati društvo skrbi za promocijo kraja doma in v tujini. Člani društva se z vzorci pridelanih vin udeležujejo številnih tekmovanj po Sloveniji, tisti izkušenejši svoja vina degustirajo tudi v tujini. Redno se udeležujejo tekmovanj, kot so Vino Ljubljana, Radgonski sejem in številna regionalna tekmovanja. »Čeprav prihajamo iz majhne občine in se s pridelavo vina ukvarjamo predvsem ljubiteljsko, dosegamo dobre rezultate,« je pojasnil Vreže, ki je na tekmovanju Vino Ljubljana
Društvo je dobilo nove prostore pred dvema letoma v kleti Skazove hiše.
leta 1992 dosegel srebrno medaljo za vino sorte chardonnay. Društvo Trta vsako leto organizira tudi svoje tekmovanje v ocenjevanju vin. Letos je petčlanska strokovna komisija, ki jo določi kmetijsko-goz-darski zavod, ocenjevala kar 168 vzorcev.
Premajhen zaslužek
»Žal nam je, da večine mladih, ki imajo vinograde, delo vinogradnika ne zanima in se tem lepim poklicem ne ukvarjajo, vinograde pa večinoma posekajo. S promocijo vina in predstavitvami vinarskega ter vinogradniškega poklica želimo to težnjo spremeniti. Reševanja te težave se moramo lotiti celostno. Zgolj od vinogradništva se trenutno ne da živeti, za kar je delno odgovorna tudi država, saj moraš imeti vinograd velik vsaj 0,80 hektarja, da si upravičen do sofinanciranja za obnovo in vzdrževanje. To pomeni, da so upravičeni le večji vinogradniki, medtem ko za manjše ni poskrbljeno. Če vinogradi izginejo iz naših hribov, kjer
ne uspeva nič drugega, se bodo ti predeli zarasli in ostali neobdelani. V takšne kraje se turisti ne bodo radi vračali,« je pojasnil predsednik društva Jani Vreže. Povprečna cena za deželno vino je od evra do evra in pol za liter. Po Vrežetovem mnenju bi morali ponudniki vin za liter dobiti vsaj dva evra, da bi lahko vlagali v vinograd in posodobili kleti. »Vinogradnik ima čas delati, skrbeti za vinograd in pridelati vino, nima pa časa skrbeti za promocijo, kar moramo spremeniti. Če želimo pritegniti mlade in povzdigniti vinogradništvo, ga moramo znati tudi promovirati,« meni Vreže.
Nagrade za delo
Lani je društvo pri vhodu v klet, ki jo ima v kletnih prostorih Skazove hiše v središču mesta, obesilo domicilni grb Evropskega reda vitezov vina. Celjsko omizje vitezov vin je namreč prejelo grb, člani pa so odločili, da bo ta visel v Šmarju pri Jelšah. Člani celjskega omizja so tudi trije Šmarčani, Tadeja Vo-dovnik, Jani Vreže in Franci Na-
Kletar društvene kleti je Ivan Turk.
murš. Prejeti grb je po Vrežetovem mnenju predvsem dokaz, da delajo dobro, za kar se bodo trudili še naprej. Društvo se lahko pohvali še z dvema potomkama najstarejše trte v občini, za kateri redno skrbi. Ob prvi, ki so jo nasadili že v letu 2009, redno pripravlja različne dogodke, kot sta rez potomke in Veselo na trgatev, ko na star način pridelajo vino iz grozdja, ki ga obrodi potomka. Poleg omenjenih dogodkov društvo vsako leto organizira predavanja na različne teme: nega mladega vina, rez, odpiranje grozdov, obrezovanje odvečnih mladik, priprava na trgatev in kletarjenje ter izbor županovega vina. Občina je po Vrežetovem mnenju tudi najbolj zaslužna za uspešno delovanje društva, saj s vsakoletnim prispevanjem denarja iz proračuna spodbuja razvoj vinogradništva v občini, člani društva poskušajo skrbeti za promocijo kraja in nudijo pomoč pri organizaciji dogodkov.
ANJA HOHLER Foto: GrupA
Najstarejša trta je v preteklem letu bogato obrodila. Če je »najstarejše vino« tudi okusno, kletar Ivan Turk še ne ve, saj ga bodo poskusili ob posebni priložnosti.
Domicilni grb Evropskega reda vitezov vina
Naj vitez Jurij prežene vse slabo iz konjiških krajev
Intervju z županom Miranom Gorinškom
Občina Slovenske Konjice sodi med srednje velike občine. Njene velike prednosti predstavljajo ugodna prometna lega, delovni občani in močna zgodovina, na kateri slonijo velike zgodbe. V zadnjem letu so Konjice dobile dva nova vrtca in ker na mladih svet stoji, si konjiški župan Miran Gorinšek želi, da bi tudi z mlado energijo pregnali vse zle duhove iz krajev.
Kateri projekti so zaznamovali lansko leto in kateri bodo zaznamovali letošnje?
Zagotovo si bomo čas od zadnjega do letošnjega občinskega praznika zapomnili zaradi istočasne gradnje dveh vrtcev. V Ločah je bil zgrajen povsem nov vrtec za pet oddelkov, v Konjicah smo dobili novogradnjo ob obstoječem obnovljenem objektu na Prevratu, kjer imamo zdaj trinajst oddelkov, novo centralno kuhinjo in nove prostore za upravo. Izjemnega pomena za ohranjanje okolja je gradnja sekundarne kanalizacije na območju nekdanjega Konusa, saj že nekaj mesecev Dravinja ni več »obarvana«. Lanska »težava«, bazen v Konjicah, je že odstranjena; kmalu se
bo začela gradnja novega na istem mestu. Letos poleti se bo začela gradnja novega kanalizacijskega sistema na Zbe-lovem, ki zajema tudi preliv-ni bazen in čistilno napravo. Tudi gradnja novega mostu čez Dravinjo na Zbelovem je tik pred začetkom. Na osnovi sporazuma z ministrstvom za okolje in prostor pripravljamo gradnjo protipoplavnih nasipov na Zbelovem in v Mlačah. Za letošnjo jesen načrtujemo začetek gradnje komunalne infrastrukture v novi poslovni coni Tepanje. V sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo želimo zgraditi dve krožišči in obnoviti kar nekaj kilometrov regionalnih ter tudi lokalnih cest. Stanovanjsko podjetje začenja gradnjo kar dveh večstanovanjskih objektov, pri dveh projektih pridobivamo projektno dokumentacijo. Letos bo opravljena tudi obnova mestne kotlovnice.
Kaj je prednost vaše občine pred drugimi?
Prepričan sem, da je ugodna prometna lega ob avtocesti precejšnja prednost, saj je do Ljubljane, Zagreba ali Gradca približno ura vožnje z avtomobilom. V zadnjih
letih smo uspeli zagotoviti prostor za poslovno in stanovanjsko gradnjo, pri tem smo uspeli ohraniti čisto okolje. Pomembno vlogo pri tem imajo že po tradiciji delovni in sposobni ljudje.
Katere so naložbene priložnosti občine za domače in tuje investitorje?
V okviru obstoječega prostorskega načrta je dovolj mest za poslovno gradnjo, ki bo nudila tudi kakovostna delovna mesta, takšna z veliko dodano vrednostjo. Na dveh mestih lahko ponudimo zemljišče za stanovanjsko gradnjo. Poseben izziv sta lahko naložba v dejavnosti, ki so povezane z letališčem, ki ima novo asfaltno stezo, in naložba v obnovo že več let zaprtega hotela v Konjicah.
Na kaj ste kot župan v turističnem smislu najbolj ponosni?
Posebno mesto tudi v evropskem pomenu ima Žič-ka kartuzija. To je edinstven kulturnozgodovinski spomenik, ki ga korak za korakom obnavljamo. Ravno pred nekaj dnevi smo svečano odprli obnovljeni del zgornjega gospodarskega poslopja. Poteka-
Občinska priznanja
jo priprave na obnovo cerkve, vendar je pot pri premagovanju birokratskih ovir še dolgotrajna. Sicer pa me veseli, da smo vse občine v Dravinjski dolini našle skupen jezik in da sodelujemo v okviru enotne turistične destinacije Rogla -Pohorje.
Če bi imeli magično moč, kaj bi spremenili v občini?
Vsekakor bi si želel, da bi iz državnega proračuna dodeljena sredstva v obliki povprečnine dosegla višino, ki bi omogočala servis za vse občanke in občane, kot si ga zaslužijo. Precej zaostajamo pri posodobitvah lokalnih cest in javnih poti. Rad bi, da bi jih v kratkem času posodobili, a nam skopo odmerjena sredstva tega ne omogočajo. Sicer pa imam občutek, da je zmaj iz legende postal ne le maskota na naših prireditvah, ampak je vse prevečkrat tudi vzornik našega obnašanja. Vsem nam želim, da bi na njegovo mesto stopil vitez Jurij in pregnal vse slabo iz naših misli ter s tem tudi iz naših čudovitih krajev ...
BARBARA GRADIČ OSET Foto: arhiv NT (GrupA)
Peter Ravnak
Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki bo v soboto, 30. junija, ob 19. uri v kulturnem domu, bodo podelili občinska priznanja ljudem, ki so s svojim delom zaznamovali življenje v občini.
Zlati grb Občine Slovenske Konjice bo prejel Peter Ravnak za izjemno delo na področju razvoja, populariziranja letalstva in rekonstrukcije letališke steze na letališču Slovenske Konjice, ki je omogočila nadaljnji razvoj letališča in obletaliških dejavnosti. Za razvoj atletike na konjiškem, izjemno popularizacijo aktivnega in zdravega življenjskega sloga in za organizacijo Atletske olimpijade ter Konjiškega maratona bo srebrni grb prejel Anton Noner. Za izjemno delo in ohranjanje zgodovinske ter kulturne dediščine konjiških krajev bodo bronasti grb podelili mag. Aleksandri Boldin. Šahovski klub Slovenske Konjice bo prejel nagrado občine za kakovosten razvoj, aktivnosti in širjenje šahovske populacije v tamkajšnjih krajih ter za pozitivne učinke na razvoj prihodnjih nosilcev skupnosti.
BGO, foto: GrupA
10 let izvajanja storitev z Laserjem
Primamed
Z Letošnjim Letom tudi samopLačniske specialistične ambuLante:
-	dermatolog,
-	ortoped,
-	žilni kirurg/angiolog,
-	urolog,
-	ultrazvočne preiskave,
-	posvet s plastičnim kirurgom
in kirurgom za roko.
PRIMAMED d.o.o., Mestni trg 9, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 070 244 770 _info@)primamed.si, www.primamed.si_
naravni sladoled
do iz svežega mleka in smetane lokalnih pridelovalcev
do iz sezonskega sadja
do brez umetnih barvil
do brez umetnih arom
dcb brez glutena
do brez hidrogeniziranih maščob
Iris Padežnik Malic, s. p., Mali čoko Liptovska ulica 15, Slovenske Konjice
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Pod lipami so sedeli, pili čaj in čakali na vlak ...
Vrt družine Pipuš v Slovenskih Konjicah je kljub starosti ostal ohranjen vse do danes
Velika kovana železna vrata so se odprla in za njimi se je pojavil svet, kot bi ga zavrteli za nekaj desetletij nazaj. Ob premožni hiši v starem jedru Slovenskih Konjic je velik podeželski vrt z velikimi starimi drevesi, kot so lipe in sekvoje, s številnimi sadnimi drevesi, pretežno jablanami. Da je vrt ostal v tej velikosti in takšen, kot je, so se morali potomci nekdanjih lastnikov boriti z vsemi mogočimi pravnimi sredstvi. »Če ne bi bili tako navezani na to posest, bi verjetno omagali,« je razložil Andrej Pipuš, ko nas je sprejel v domu svoje družine.
Današnja podoba stanovanjske hiše Pipuš je iz sedemdesetih let 19. stoletja. To je velika svetlo rumena stavba, ki stoji vzporedno z ulico. Stavbni del posestva tvorita še dva gospodarska objekta, od katerih je še eden ohranil nekdanjo arhitekturo. Oba skupaj oklepata notranje dvorišče, ki se proti vzhodu nadaljuje v vrtno parcelo. »V tej hiši, ki je bila takrat še precej manjša, se je leta 1833 rodil moj pradedek Anton Prus,« nas je po posestvu vodil Andrej Pipuš, eden od potomcev družine Prus-Pipuš. »Župnik, ki je bil tudi stric, je mojemu
pradedku omogočil študij na Dunaju. Preživljal se je s poučevanje otrok bogatih družin. Tako je spoznal tudi svojo prihodnjo ženo, hčer dunajskega viteza, ki jo je lahko zasnubil šele, ko je končal študij in je imel odvetniško pisarno na Dunaju. To je bilo sredi 19. stoletja, ko so se prebujali narodi v Avstro-Ogrski. Pradedek se je odločil, da se bo vrnil v rodne Slovenske Konjice. S soprogo sta hišo nadzidala in zgradila gospodarsko poslopje. Praded je leta 1884 umrl, star le 50 let. Prababica je ostala sama s štirimi otroki. Sreča v nesreči je bila, da je dobila veliko dediščino po stricu, ki ni imel otrok, in je s tem denarjem v devetdesetih letih 19. stoletja s pomočjo mariborskega mestnega vrtnarja Ignaza Widgaya, ki je bil nekaj časa tudi pomočnik tedanjega graškega vrtnarja, uredila vrt.«
Po zakonitostih angleških vrtov
Avtor je iz tedanjih zelenjavnih vrtov in njivskih površin oblikoval okrasni vrt po modi tedanjega časa. Najprej je takoj za notranjim dvoriščem postavil z visokimi grmovnicami senčeno počivališče in družabni prostor po vzoru angleških
Andreju Pipušu urejanje vrta predstavlja najboljšo sprostitev.
Spomini Roberta Vrečka na vrt družine Prus-Pipuš: »Z omenjeno družino smo bili do leta 1945 sosedi, ko smo z nacionalizacijo izgubili hišo in vrt. S tem smo izgubili stik kot sosedi. Najbolj se spomnim, da sem kot otrok hodil k njim kupovat jabolčni sok in jabolčnik. Prav tako mi je v spominu ostalo, da smo kot otroci kukali čez visok lesen plot na vrt. Zanimalo nas je, kaj je notri. Družina Pipuš se je vedno držala bolj zase in šele danes, ko sem večkrat na kavi z Andrejem Pipušem, sem izvedel več o njej. Njen trud in vztrajnost po drugi svetovni vojni sta bila poplačana s tem, da je vrt ohranila. Zame je vrt družine Pipuš simbol uspeha proti neusmiljenim časom po drugi svetovni vojni, ko smo v našem kraju pod krinko razvoja in industrializacije ostali brez lepih trških vrtov, pomembnih zgradb in smo dokončno spremenili idilično podobo trga.«
cvetličnih vrtov zgodnjega 19. stoletja. Ureditev se je nadaljevala v pravilne razporejene geometrijske grede zelenjavno-cvetličnega vrta, obrobljene z nizko striženim pušpanom. »Žal je sto let star pušpan v enem letu uničila pušpanova vešča, zdaj ga poskušamo zasaditi nazaj in pozdraviti,« je razložil posledice globalizacije Andrej Pi-puš. Onesnažen zrak ni uničil več kot sto let stare lipe, ki se nagiba nad vrtno uto, ki je malce dvignjena nad vrtom. Za uto se vrt konča z ograjo, za njo je obrtna cona. S klopi ob uti, ki pred stoletjem še ni bila zaraščena, je nudila pogled na središče Konjic. »Popoldne so pod njo pili kavo in čakali na prihod vlaka, kar je bil dogodek dneva. Življenje je teklo počasneje in ljudje so imeli čas za sedenje in kramljanje.«
Bazen za namakanje
V sadovnjaku so zasajene jablane, ki še vedno rodijo.
strijsko cono širiti sem. Imeli smo grozljive borbe, da smo ga ohranili. Od leta 1998 je vrt spomenik in od takrat je veliko bolje. Predvsem to, da nas je toliko pravnikov v družini, je pomagalo, da smo ohranili vrt. Toliko časa smo »vlekli« sodniške postopke, da je prišlo do menjave sistema. Na trenutke je bila borba brez upanja za uspeh. Človek lahko obrača, a na koncu Bog obrne. Na srečo je obrnil v našo korist,« je še dodal Andrej Pipuš.
Stoleten vrt, ki ga lastniki vztrajno negujejo, še vedno živi in je edinstven v celjski regiji. Mogoče ga je pred vsem hudim obvarovala prav ta močna povezanost z lastniki. »Če ne bi bili toliko navezani na ta vrt in vso zgodovino z njim, ga verjetno že ne bilo več. V Mariboru imam odvetniško pisarno, priznati moram, da je zame delo na vrtu sprostitev bolj kot kakršenkoli dopust na morju.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
»Lani niso rodile in takrat sem spoznal, kakšna je njihova vrednost. Jabolka sem moral kupovati v trgovini in tiste industrijske niso imele nobenega okusa.« Na skrajnih robovih sadovnjaka sta bili zasajeni gruči smrekovih dreves kot nekakšna gozdiča. Vrt naj bi imel tudi manjši bazen. »To ni bil večji plavalni bazen, le toliko je bil velik, da je bilo dovolj za ohladitev nog. Spominjam se fotografij pokojnih tet, na katerih je bilo mogoče videti, kako sedijo v kopalkah tedanjega časa, ki so bile videti kot nekakšne pižame.«
Lastnica vrta, družina Prus-Pipuš, je morala v preteklosti z velikimi napori vrt obvarovati pred tem, da bi ga takratne oblasti uničile za namen obrtne cone. »Bilo je res hudo. Tedanja oblast je imela velike želje, da bi nam vrt vzela. Spominjam se prizora, kako so bili v vrtu zapičeni koli, ker so že vse razparcelirali. Najhuje je bilo leta 1970, ko se želeli indu-
Sekvoja, ki raste po svojih zakonitostih
32
PORTRET
Novomašnik, ki obožuje opero
V Taboru v Savinjski dolini veliko slavje - Matic Lesjak je prehodil polovico Camina ter obiskal Afriko, Ameriko in Azijo - Je edini novomašnik iz naše regije
Letos ima Škofija Celje komaj enega novomašnika, vsaj šest let ne bo nobenega (škofijskega) več. Novomašnik je 25-letni Matic Lesjak iz Tabora v Savinjski dolini, ki se je odločil za poklic v času velikega pomanjkanja duhovnikov. Pastoralno prakso je opravljal v Velenju in Laškem, kmalu bo na svojem prvem kaplanskem mestu.
Na nove maše se morajo novomašniki pripravljati predvsem po duhovni plati, čeprav so novomašna slavja za posamezne kraje veliki dogodki, ki privabijo množico ljudi. »Med drugim se moram naučiti lepo maševati. Pripravljali so nas v semenišču in na fakulteti. To sploh ni enostavno, pomembni so gibi, ki so predvsem Bogu v čast,« je povedal novomašnik. Z njim smo se pogovarjali med pripravami na novo mašo. »Trudim se čim več časa posvečati molitvi,« je dodal. Pred novo mašo se je odpravil s sošolci na enotedenske duhovne vaje v tišini v frančiškanski samostan na otočku Košljun pri otoku Krku. Duhovnim vajam sledijo vsakoletne posvetitve novomašnikov, ki so po slovenskih škofijah vsako leto pred koncem junija.
Na veliko slavje se pripravljajo tudi v Taboru v Savinj ski dolini in širše. Novomašniku v tem delu pomagata tako imenovana ceremonijerja, ki so jima v pomoč domačini. Ponekod postavljajo novo-mašnikom po starem običaju mlaje s slovenskimi in z občinskimi zastavami ter napise z novomašnikovim vodilom, ki si ga slavljenec izbere iz Biblije. Krajani cerkve praznično okrasijo. Pripravljajo prav tudi tako imenovano premicijo, pogostitev po novi maši. Sledi slovesno kosilo za sorodnike novomašnika, duhovščino, sorodnike in prijatelje ter nekatere župljane. Novomašna slavja privabijo tudi po tisoč ljudi od blizu in daleč.
Novomašnik pride po stari slovenski navadi na soboto pred novo mašo v domačo župnijo. V soboto zvečer ali nedeljo zjutraj je na vrsti tudi slovo od domače hiše. V starih časih, ko so ljudje za premagovanje razdalj potrebovali veliko več časa, je bilo to slovo še bolj pomembno. Takrat se je lahko novi duhovnik doma oglasil le zelo redko. Zelo pomemben je blagoslov, ki ga novomašniku ob tej priložnosti podelita njegova starša.
Popotnica od doma
V osnovnošolskih letih je Matic Lesjak rad obiskoval verouk, a ministrant ni bil. V božičnem času je večkrat sodeloval v trikraljevski akciji zbiranja denarja za misijone. »Ko je bil na vrsti čas odločitve za srednjo šolo, nisem vedel, za kaj točno naj se odločim. Bolj kot naravoslovje me je
zanimalo družboslovje,« se spominja odločitve za gimnazijo. Na koncu se je odločil za Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani ter stanoval v Jegličevem dijaškem domu. »V drugi polo-
Nova maša Matica Lesjaka bo v nedeljo 8. julija, ob 10. uri, v domačem Taboru v Savinjski dolini.
Z našega območja je v bogoslovju le še en kandidat za škofijskega duhovnika, vendar je iz Slovenskih Konjic, ki spadajo v mariborsko nadškofijo. Za duhovniško službo se pripravljata tudi kandidata iz Laškega in Vojnika, vendar v okviru svojega minoritskega oziroma kapucinskega reda. Duhovniki iz redov ne spadajo k škofijam in opravljajo svojo duhovniško službo kjerkoli po Sloveniji ali na tujem.
Novomašnik Matic Lesjak
vici prvega letnika me je zelo začelo vleči k maši. Ob neki priložnosti me je duhovnik iz dijaškega doma povabil k ministriranju,« je povedal o svojem približevanju svojemu današnjemu poklicu in vključitvi v biblično skupino. Počasi je tudi sebe začenjal videti v tem poklicu in to drugače kot v rosnih otroških letih. Takrat se je igral, da je duhovnik na pogrebih, in je kakšno najdeno mrtvo živalco pokopal med obredom, ki si ga je izmislil.
V tretjem letniku so prišle skušnjave, dijaka so začenjala zanimati dekleta in je začel bolj razmišljati o študiju zgodovine ali ekonomije. »Bolj kot sem misel na duhovništvo odrival, bolj je prihajala za mano,« je povedal novoma-šnik. Med šolskim duhovnim koncem tedna, pred odločitvijo za študij, je nato občutil močno znamenje, rešitev. Odločil se je za študij na teološki fakulteti, kar je pomenilo, da se bo vpisal še v bogoslovje. To je bilo seveda treba povedati še domačim. Zgodilo se je med skupnim nedeljskim kosilom. Domači so od presenečenja obmolknili, tudi kakšno solzo je bilo mogoče opaziti. »Tišino je prekinil stari oče, ki je začel ploskati,« se spominja letošnji novomašnik. Doma tej njegovi odločitvi nikoli niso oporekali. »Preden sem se tisti dan vrnil v Ljubljano, mi je mama rekla, da me bodo
domači pri tej odločitvi podpirali. Nikakor pa naj ne sedim na dveh stolih. To mi je ostalo kot močna popotnica,« se spominja pogovora z domačimi. Lesjakova mama je vzgojiteljica, oče je podjetnik.
Predsodkov ne manjka
Mladi se danes skoraj ne odločajo več za duhovniški poklic. Lesjak primerja, da se ljudje na splošno tudi manj odločajo za sklenitev zakonske zveze. »Oboje je povezano in spominja na način računalniških igric. Ob koncu igre propadeš, vendar lahko začneš na novo. Treba se je pač odločiti za eno in temu nato slediti,« razmišlja.
Še posebej v vaseh imajo duhovniki pomembno vlogo, ne zgolj versko. Nacisti so na primer s Štajerske med prvimi izgnali duhovnike. Na avstrijskem Koroškem, v Beneški Sloveniji, Porabju in drugod v zamejstvu držijo Slovence pokonci že vsaj stoletje slovenski duhovniki. V številnih štajerskih in drugih krajih so dandanes že brez rednih duhovnikov. Novomašnik omenja, da so v zgodovini takšna obdobja pomanjkanja duhovniških poklicev že bila. Opozarja na primer dunajske nadškofije iz časa sv. Klemna Dvoraka, iz preloma med 18. in 19. stoletjem, ko je bil v njej en sam bogoslovec. Dvorak je
nato s svojim delovanjem bistveno vplival, da so se razmere spremenile.
Tudi Cerkev pri delu slovenske javnosti ne uživa ugleda. »Zagotovo za nekatere zadeve ni opravičila. Tudi papeži jih obsojajo in so se zanje opravičili,« odgovarja novomašnik. »Sicer je v javnosti veliko predsodkov, ker se med sabo premalo poznamo. Morda je kdo s kakšno slabo izkušnjo, vendar ni prav, da zaradi nje vse nas spravlja v isti kalup,« je dodal. Duhovniški poklic je vsekakor nekaj posebnega. »Prednost duhovniške službe vidim v tem, da si lahko zelo blizu Bogu in ljudem. Kot samski mož imaš dovolj časa, ki ga lahko posvetiš molitvi in pomoči ljudem v njihovim stiskah,« opaža Lesjak. »To, da si jim na voljo tako v njihovih veselih kot težkih trenutkih,« je dodal. Opozoril je še na pomembno vlogo slovenskih duhovnikov v starih časih, tudi na področju izobraževanja ljudstva.
Navdušujoče Velenje
Nekaj delovnih izkušenj v različnih župnijah Matic Lesjak že ima. Pastoralno prakso je opravljal v župniji v Velenju in kot diakon nazadnje v Laškem. »Eno je, kar se naučiš na fakulteti, drugo je delo na terenu. Prihaja do srečevanja z župljani in s položaji, o ka-
terih se na faksu nismo učili,« pravi o praksi. Mestnega Velenja, kamor ga je poslal škof, se ni ravno veselil. »Ko sem od tam odhajal, sem bil navdušen. Tudi z mladino smo se zelo ujeli. Priznam, da sem imel ob odhodu solzne oči, se spominja Velenja.
V Laškem je lahko že kršče-val, poročal, pridigal, opravljal pogrebne obrede in podobno. Tudi iz tega kraja ima zelo lepe izkušnje. O tem, kje bo Lesjakovo prvo duhovniško kaplansko mesto, se s celjskim škofom še pogovarja. »Poleg rednega odnosa z Bogom si želim, da bi imel z ljudmi čim bolj neposreden odnos, brez mojega moraliziranja in pametovanja. Želim, da bi mi ljudje sami povedali, kaj potrebujejo, kaj želijo,« pričakuje od svojega duhovniškega dela.
Po celinah
Matica Lesjaka posebej zanima tudi kulturno področje. V bogoslovju je prepeval v ožji in širši zasedbi njegovega zbora ter obiskoval ure solopetja. V Ljubljani si je zelo rad ogledal kakšno operno predstavo in organiziral ogled opere Carmen za celotno bogoslovje. Lesjaka najbolj pritegne Verdijeva opera Nabucco. Od slovenskih skladateljev so mu najbolj všeč Ipavčeve, predvsem domoljubne pesmi. V Taboru je sodeloval v dramski sekciji.
Rad spoznava tudi druge dežele in je videl že kar nekaj sveta. »Prijetno sem skušal združiti s koristnim,« pravi. Obiskal je štiri misijone in med drugim pomagal misi-jonarkam ljubezni v Bolgariji ter slovenskemu misijonarju v Turčiji. Po mesec dni je bival na Madagaskarju, kjer se je srečal s Pedrom Opeko, in v indijski Kalkuti med ubogimi z ulice, za katere skrbijo sestre matere Terezije. Lani je obiskal prijatelja duhovnika v Mehiki, kjer je obiskal slovito romarsko središče Guadelupe. Tam se udeležuje maše po sto tisoč ljudi na dan.
Prav tako je prehodil štiristo kilometrov romarskega Camina de Santiaga po Španiji, do relikvij sv. Jakoba v Santiagu de Campostella. To je pot, ki jo je opisoval že Prešeren. Romal je v drugem letniku, ko je doživljal osebno krizo, ker so bogoslovje zapustili kar trije njegovi veliki prijatelji. »Sliši se romantično, vendar sem doživel med potjo najlepši dan svojega življenja,« se spominja občutkov s Camina v cerkvi na nekem hribu, kjer se je nekoč zgodil evharistič-ni čudež. Občutil je blaženost, srečo. »Uvidel sem, da bom vse, kar na tem potovanju iščem, dobil le od Jezusa,« je povedal o doživetju v Španiji letošnji novomašnik.
BRANE JERANKO Foto: BJ, osebni arhiv
REPORTAŽA
33
Počutijo se kot doma, le da je še boljše
V Mali hiši na Pilštanju že deset let otrokom nudijo družinsko toplino in razumevanje
»K nam prihajajo otroci z različnimi težavami in navadami. Pri nekaterih je potreben zgolj pogovor, pri drugih potrebujemo več časa, da ugotovimo, kje je razlog za njihovo obnašanje in odločitve,« je pojasnila predsednica Društva Materina dušica Ada Požeg, znotraj katerega deluje Mala hiša. Društvo so leta 2003 ustanovili socialna delavka Ada Požeg, zdravstvena delavka Simona Simon in psiholog Matej Žnuderl.
Povod za ustanovitev društva je bila huda bolezen, ki jo je prebolela Požegova. »Čeprav se nimam za veliko vernico, sem v prošnjah za ozdravitev obljubila, da bom v primeru, če bom premagala bolezen, naredila nekaj več v dobrobit otrok,« je pojasnila Ada Požeg. Najprej sta Simona in Ada organizirali poletne tabore v Kozjem, kjer so otroci taborili v šotorih. Tabore so obiskali tudi ljudje, ki so bili pripravljeni podpreti program. Če so želeli aktivnosti za otroke izvajati nevezano na vreme, so za svoje delovanje najprej potrebovali hišo. Lions klub Ljubljana in mednarodno združenje žensk Sila sta pomagala pri nakupu hiše in njeni obnovi. Veliko so prispevali tudi manjši donatorji. »Naš program dela je bistveno drugačen od ustaljenih programov, ki jih poznamo pri nas. Nismo ne krizni center ne materinski dom. Delamo namreč na področju preventive in ne na področju kurative, kot se to dela v centrih. Tega ne želiva, zato vztrajava pri družinski metodi, ki je po najinih izkušnjah učinkovita, saj ni formalizirana, temveč delava na način, da vsakega dojemava kot svojevrstnega posameznika,« je pojasnila Simona Simon.
Konec tedna je čas za pozitivno energijo
V Mali hiši ob dveh koncih tedna ali več na mesec,
odvisno od sredstev, ki jih dobijo, organizirajo Palčk-ove tabore. Tako se otroci konec tedna napolnijo s pozitivno energijo. »Otrokom s pomočjo aktivnosti prisluhnemo in poskušamo pomagati. Ugotovimo, kaj otrok pogreša, ali morebiti potrebuje le pogovor oziroma nasvet, včasih so težave zakoreninjene tudi globlje. Pomembno je, da vključujemo tudi starše. Veseli smo, da delujemo kot preventiva, torej še preden pride tako daleč, da morajo otroci v krizne domove ali da zabredejo. Ob znakih zanemarjenosti, žalosti brez razloga, opozarjanju, da se starša ne razumeta, otroka k nam napotijo šola, socialna služba ali kdo drug, zato lahko že od začetka pomagamo. Vzrok za nerazumljivo otroško obnašanje so pogosto neskladje med starši, ločitve, alkoholizem in droge, kar posledično privede do tega, da so otroci prepuščeni sami sebi. Pri nas imajo konec tedna možnost druženja v drugačnem okolju,
kjer se napolnijo s pozitivno energijo,« je pojasnila Požegova. V celem letu v Malo hišo pride od 230 do 250 otrok iz petdesetih različnih družin. Otroci so večinoma stari od šest do petnajst let in prihajajo najpogosteje iz okoliških občin (Brežice, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Šentjur), nekateri tudi od dlje (Domžale, Kamnik, Ptuj, Slovenske Konjice, Rimske Toplice. Veržej). »Kdor potrebuje, lahko pride,« je veselo poudarila Požegova. Posebnost društva je, da lahko otroci tam preživijo tudi vse praznike, saj imajo takrat po besedah Simone Simon tudi največjo potrebo po zavedanju, da so razumljeni in ljubljeni. »Tudi staršem ogromno pomeni, da jih ne obsojamo, in so veseli, da otroci radi prihajajo k nam. Včasih tudi odrasli potrebujemo, da nas nekdo posluša,« meni Požegova.
Učenje s pomočjo aktivnosti
Otroci, ki prihajajo v Malo hišo, imajo različne navade in osebne lastnosti. Zato v društvu pripravljajo številne aktivnosti, ki so primerne tako za najbolj mirne kot tudi za bolj živahne. V preteklem letu so že jezdili konje, si poslika-vali obraze z barvami, bili deležni glasbene delavnice, ki jo je pripravila dijakinja Nika Gradišek. Pogosto obiščejo tudi ostarele, ki jim spečejo kakšno pecivo ali zapojejo pesem. Poleti se hodijo kopat v Kljunove toplice, zadnja tri leta tudi na otok Krk, saj jim Stanka Ti-linger iz kluba Soroptimist Celje odstopi svoje prostore za bivanje na morju. Otroci imajo tudi posebnega sostanovalca, saj z njimi živi
najdena psička Mici. Delavnice niso namenjene zgolj druženju, je pojasnila Po-žegova: »S pomočjo dela z živalmi in drugih aktivnosti jih učimo pravil obnašanja ter delovnih in higienskih navad, s katerimi imajo otroci težave predvsem pri manj doslednih starših.«
Popolnoma brezplačno
»Ko smo odprli hišo na Pilštanju, smo bili deležni številnih donacij Občine Kozje, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter drugih donatorjev. Zdaj ko hiša deluje že trinajst let, se je zgodilo, da so nekateri donatorji ustavili podporo, vendar se vedno pojavi kdo nov, ki daruje, da lahko obratujemo. V celoti smo namreč odvisni od donacij, saj je program brezplačen, kar vključuje prevoz otrok, hrano, vzdrževanje kombija, hiše in vse, kar spada zraven,« je pojasnila Požegova, ki je še posebej hvaležna stalnim donatorjem Leku, Mercatorju in Zavarovalnici Grawe. Pred kratkim je nekaj malega prispevala tudi naša medijska hiša v sklopu akcije Do polnega vozička brez mošnjička. »Kljub pomoči včasih ne uspemo vsega takoj kupiti. Tako moramo kupiti - ko bomo uspeli zbrati sredstva - nov koš za košarko, ki nam je počil čez zimo, in letne gume za avto. Dobri ljudje nam vlivajo upanje, otroci pa so krona zadovoljstva,« je ponosna na svoje delo Ada Požeg in prav je tako. Ko sva s fotografom odhajala, sva bila v zahvalo za obisk deležna iskrenih otroških stiskov rok, ki so naju brez zadržkov sprejeli.
ANJA HOHLER Foto: SHERPA
Vsak otrok pride v hišo s svojo zgodbo.
Socialna delavka Ada Požeg je prava borka. Najprej je sama prestala težko življenjsko preizkušnjo, zdaj se »bori« za vsakega otroka, saj ji otroci predstavljajo krono zadovoljstva.
Za živalsko družbo skrbi psička Mici, ki jo imajo otroci zelo radi. Mici se rada zadrži tudi pri Simoni Simon.
Na Palčkovih taborih izvajajo različne aktivnosti, eno najljubših otroških opravil je risanje.
34
ZA ZDRAVJE
Meditacija: biti »tu in zdaj«
Silovit tempo življenja nam daje občutek, da nikoli nimamo časa. Hitenje od opravka do opravka nas oropa časa, ki bi ga posvetili sebi. Četudi nekaj minut na dan. Strokovnjaki s področja psihologije in tudi nepoznavalci, ki vrsto let dnevno meditirajo, vedo, da je meditacija pot do miru, svojih občutij, pravilnega dihanja in predvsem pot k sebi. Zaznavanje trenutka v vsem njegovem bistvu je danes vrlina. Brez hitenja in brez skrbi, negativnih občutkov, ki dnevno napolnjujejo človeške misli.
Meditacija je vaja, ki je usmerjena v krepitev pozornosti in zavedanja. Z njo lažje nadzorujemo miselne procese, spodbujamo umsko blagostanje in tudi razvoj določenih sposobnosti, kot so mirnost, jasnost, zbranost. Tudi prijaznost.
Zavedajte se svojih misli in občutkov
»Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se vozili z avtom kot bi imeli vklopljen avtomatski pilot, ne da bi se sploh zavedali, kje ste. Na enak način se nam zgodi tudi v vsakdanjem življenju, da nismo zares prisotni, da smo z mislimi v preteklosti ali prihodnosti. In takrat je verjetneje,
da se bomo tudi samodejno odzivali, uporabili vzorce, ki niso najbolj učinkoviti ali situaciji primerni, kar posledično vpliva na naše počutje,« pojasnjuje mag. Nuša Leskovšek Pečak, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.
Zavedanje na področju lastnih misli, čustev in telesnih občutkov v določenem trenutku pomeni večjo možnost izbire v različnih življenjskih situacijah, torej da nanje odgovorimo pravilno in ne s samodejnim odzivom. »In pri učenju zavedanja sebe - tukaj in zdaj - nam lahko pomaga tudi meditacija. Meditacije se
Samatha (mir) meditacija: osredotočenost na dihanje, vizualizacije ali ponavljanje mantre ... daljši čas.
Vipassana meditacija: uvid, vpogled, in sicer v naravo pogojenih fenomenov ali procesov (nestalnost, nezadovoljivost). Pozornost pri tej meditaciji ni osredotočena, temveč je usmerjena v opazovanje, v to, kaj se dogaja, usmerjena je v proces, v spremembe .
Čuječnost ali zavestna osredotočenost
Pojem čuječnosti se nanaša na jasno pozornost, ki je usmerjena v sedanjost, v umske in fizične procese, ki se pojavljajo iz trenutka v trenutek. Prav zaradi široke uporabnosti in koristnosti se je praksa čuječnosti v zadnjih dveh desetletjih razširila po celem svetu. Tako se uporablja kot tehnika v psihoterapiji, zlasti pri obvladovanju tesnobe, depresije, pri motnjah hranjenja .V pomoč je lahko pri zmanjševanju stresa pri bolnikih z rakom ali drugimi boleznimi, pri kroničnih bolečinah, uporabljajo jo v zaporih, šolah ... Glavni značilnosti čuječnosti sta prisotnost iz trenutka v trenutek (stabilna prisotnost) in budnost v odnosu do sedanjosti.
Široko uporabljena praksa je čuječnost pri dihanju, ki jo lahko ljudje izvajajo v vseh okoliščinah (na primer da vsak dan vsaj za dve miniti sedejo in samo dihajo), pri čemer so pozorni na vsak vdih in izdih, pozornost je lahko usmerjena v nosnice ali opazovanje trebušnega dihanja ... »Če je poudarek na zbranosti na eni točko, to privede k visoki koncentraciji, če je poudarek na spremembi pojavov, povezanih z dihanjem, pa k čuječnosti,« pojasnjuje Leskoškova.
poslužuje vedno več ljudi, vedno pogosteje jo uporabljamo tudi v terapevtske namene. Po splošnem prepričanju je meditacija najpogosteje povezana z Indijo oziroma je razumljena kot sestavni del budistične psihologije in filozofije, čeprav gre za globalno vadbo, ki jo najdemo v večini kultur in v vsaki večji religiji,« pojasnjuje Leskovškova.
Uvid vase
Ne glede na to, da je meditacij več, je rdeča nit ista: večji uvid vase. »To tudi pomeni, da se lahko vsak >nauči< mediti-rati. Tehnike se razlikujejo le glede pozornosti (usmerjena ali odprta oziroma kombinacija obeh), odnosa do umskih procesov (opazovanje uma ali namerno spreminjanje vsebin uma) ali namena (spodbujanje zdravja in blagostanja ali razvoj specifičnih umskih sposobnosti). Po drugi strani lahko meditacijo obravnavamo kot posebno stanje uma, ki nastopi kot posledica dolgotrajne vadbe meditativnih tehnik, lahko pa tudi čisto samodejno kot posledica kakršnekoli aktivnosti, v katero se človek zatopi, na primer risanje, ples ali igranje na glasbilo,« dodaja specialistka klinične psihologije.
Pri ljudjeh, ki že dolgo časa vadijo meditacijo so opazili fizične spremembe možganov - zlasti tistih delov, ki sodelujejo pri procesih odločanja in delovnega spomina, ter predelov, povezanih s čustvi.
»Udobno se namestite z zaprtimi očmi in razmeroma ravno hrbtenico. Svojo pozornost usmerite k dihanju. Ko se pojavijo misli, čustva, telesni občutki ali zunanji zvoki, ^—s jih preprosto sprejmite, dajte jim prostor, da pridejo in gredo brez sodb ali vpletanja vanje. Ko opazite, da je vaša pozornost skrenila in se ujela v misli in občutke, se tega preprosto zavejte in nato nežno usmerite pozornost nazaj na dihanje. Povsem naravno je, da se pojavljajo misli in da jim vaša-^ozor-
nost sledi. Ne glede na to, kolikokrat se to zgodi, usmerjajte pozornost nazaj na dihanje. Primarni fokus naše zavestno osredotočenosti je dihanje. Končni cilj je mirna zavest, ki ne podaja sodb in dovoljuje mislim in občutkom, da prihajajo in odhajajo, ne da bi se ujela vanje. To ustvari mir in sprejemanje,« opisuje primer osredotočenosti na »zdaj« mag. Nuša Leskovšek Pečak, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije, iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.
FOTOREPORTAŽA
35
Miha Dobravec je z naskokom osvojil prvo mesto na najdaljši progi, saj je najbližjega zasledovalca premagal za skoraj deset minut.
Najstarejša tekačica zadnjih let Kazimira Lužnik tudi tokrat v kategoriji Renata Vetrih je med tekačicami slavila na razdalji desetih kilometrov. žensk nad 80 let ni imela konkurence. Vse pohvale!
Mali maraton državnosti v odličnem vzdušju in z lepimi rezultati
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je uspešno izpeljalo že 27. Mali maraton državnosti
Tokrat je tek, ki se ga je udeležilo 92 tekmovalcev, minil v prijaznih vremenskih razmerah, saj v primerjavi z nekaterimi preteklimi leti, ko je vladala neznosna vročina, tekmovalci niso imeli večjih težav.
V teku na 21 km je v moški konkurenci zmagal Miha Dobravec (1.19,21s), ki je drugega Mirka Mikliča (1.29,36s) ugnal za približno deset minut. Tretji je bil Marko Gostečnik (1. 32. 50 s). Pri ženskah je na najdaljši progi slavila Darinka Oslak (1.56,02 s).
Za 57 sekund je prehitela Bernardo Hafner, tretja je bila Klavdija Mori (1.59,08 s). Na 10 km dolgi progi je bil pri moških najhitrejši Martin Ocepek (38,05), drugi je bil Peter Harnold, tretji Miha Kveder. Pri ženskah je prvo mesto zasedla Renata Vetrih (45,23), drugo Natalija Mašera in tretje Metja Lužnih. »Pričakovali smo nekoliko večjo udeležbo, z vsem ostalim pa smo lahko zadovoljni. Najbolj pomembno je, da je maraton minil brez poškodb. Še enkrat se je izkazalo, da je
Tudi najmlajši so prišli na svoj račun. V ospredju je bilo druženje, ne rezultat. A na »polno« je tudi pri mlajših šlo od uvodnih centimetrov naprej.
Tekmovalci so tekli v ugodnih vremenskih pogojih.
bila naša odločitev za tek v dopoldanskem času pravilna, saj se izognemo morebitnim visokih temperaturam,« je po uspešno končanem dogodku dejal predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Si-monič. Tek na deset kilometrov je štel za štajersko-koroški pokal. Proga je bila kot ponavadi za vse enaka. Tekli so tudi otroci, in sicer za pokal TV Celje, v različnih starostnih kategorijah, okrog dvorane Zlatorog. »Tokrat je bil otroški tek že devetnajstič.
Otroci so izkoristili novo lepo priložnost za druženje in lahko smo videli, da so prav vsi zelo uživali, kar je bilo na prvem mestu. Še enkrat se je izkazalo, da otroci radi tečejo, in naj bo tako tudi v prihodnje,« je pristavila vodja teka najmlajših Anica Živko. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje zdaj vse misli usmerja v september, ko bo sledil 34. Ultramaraton od Celja do Logarske doline.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Nekateri tekmovalci so v cilj pritekli zelo izčrpani. Za okrepčilo je bilo sicer tudi tokrat med tekom odlično poskrbljeno.
Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič je bil nad izpeljavo 27. Malega maratona državnosti več kot zadovoljen. Dejal je le, da je pričakoval kakšnega tekmovalca več, a se zaveda, da je marsikdo že na dopustu.
Na 27. Malem maratonu državnosti je sodelovala tudi naša medijska hiša. V teku na 10 kilometrov sta jo zastopala Igor Šarlah in Robert Gorjanc.
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT
Prvič, ko je bilo vprašanje s področja avtomobilov in Fri-Mobilove prodaje, je bil hitrejši Andraž Hrastnik, pri vprašanju o Novem tedniku pa ga je Monika Vrečko dohitela.
Komisija v sestavi (z desne) Darja Lesjak, Anica Šrot Aužner in Zdenko Fridau je na odru budno spremljala izvedbo kviza.
Monika ima skut električno rolko
Letošnji izbor v akciji Naj maturantka in naj maturant se je končal na Glavnem trgu v Celju, kjer sta si zmagovalca priborila vsak svojo nagrado
Ш
Nazadnje je o zmagovalcu odločil žreb. Monika je pokazala pest, v kateri je Luka skrival papirček, zato je lahko izbrala, katero nagrado želi.
Več kot sto mladih iz enajstih enajstih srednjih šol v regiji se je v sedmi sezoni akcije Naj maturantka in naj maturant, ki jo pripravlja naša medijska hiša, potegovalo za laskavi naslov in predvsem za eno od lepili nagrad, skuter Suzuki in električno rolko, ki sta ju za zmagovalca pripravila AC Fri-Mobil Celje ter Citycenter Celje.
Letos sta največ glasov v finalnem delu tekmovanja zbrala Monika Vrečko, dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, in Andraž Hrastnik iz Šolskega centra Šentjur. V petek je zaradi močnega dopoldanskega dežja že kazalo, da bo prireditev Cityband 2018 padla dobesedno v vodo, a jo je Citycenter Celje prestavil za eno uro, ko se je že pokazalo sonce. Letošnja zmagovalca akcije sta se pomerila na kvizu, za katerega so vprašanja pripravili direktorica naše medijske hiše Anica Šrot Aužner, vodja Citycentra Celje Darja Lesjak in direktor AC Fri--Mobil Zdenko Fridau. Glede znanja je bil rezultat med Mo-niko in Andražem neodločen, zato je na koncu žreb odločil, kdo je lahko izbiral med obema nagradama. Monika je izbrala Suzukijev skuter, ki ji
Moderator Luka Žerjav, ki je vodil zaključek izbora za naj maturantko in naj maturanta, ni imel čisto lahkega dela, saj je moral dobro paziti, kdo od obeh zmagovalcev bo hitreje dvignil roko ob zastavljenem vprašanju.
ga je podarilo podjetje AC Fri-Mobil, izročil pa njegov direktor Zdenko Fridau.
»Ta nagrada mi resnično pomeni ogromno,« je povedala Monika. Cela družina je pomagala zbirati kupone zanjo, tudi njen fant je hodil od hiše do hiše in ljudi prosil zanje. Д Monika si je namreč neizmerno želela skuter. »Že od nekdaj sanjam o motorju in dala sem vse od sebe, da sem ga dobila. Hvala staršem in vsem ostalim, ki so glasovali. Res sem vesela in hvaležna.« Andraž Hrastnik je prejel električno rolko, izročila mu jo je vodja Citycentra Celje Darja Lesjak »Kaj hočem, dekle je zmagalo. Prav je tako, saj veste, da moramo tudi moški malo popustiti. Naj se srečno vozi. Tudi meni električna rolka veliko pomeni. Hvala vsem, ki so glasovali, predvsem mami, ki se je najbolj potrudila, in sorodnikom. Celo sošolci, prijatelji in znanci so glasovali zame. Na električno rolko še nisem nikoli stopil, zdaj ste mi dali priložnost, da se jo naučim voziti.«
Letošnja akcija se je tako končala, zmagovalcema želimo srečno vožnjo in brezskrbne počitnice.
TC, SŠol, foto: GrupA
Ključ skuterja je Moniki izročil direktor AC Fri-Mobil Zdenko Fridau.
novi tednik I radio celie
FRh
AVTO
SSÄ™	NA J MATU RANTK A IN NAJ MATU RANT
37
er, Andraž
Zdenko Fridau, lastnik in direktor AC Fri-Mobil: »Nekaj je treba dati okolju, v katerem živiš, in mladi so naša prihodnost. Zato menim, da je prav, da se jih razveseli kdaj tudi s tako lepim darilom. Naj se prejemnica srečno vozi s skuterjem, vsem ostalim, ki so končali šolsko leto, pa želim, da se sprostijo in uživajo v poletju.«
Izbor za naj maturantko in naj maturanta je trajal od februarja. Bralci so s pomočjo kuponov iz časopisa glasovali za svojega kandidata in izbrali mesečne zmagovalce, ki so se pomerili v finalnem delu. Po sto glasov so lahko dodali tudi učitelji, ki so se za to odločili na osnovi šolskih uspehov dijakov. V finalnem delu akcije sta med šestimi mesečnimi zmagovalci največ glasov zbrala Monika Vrečko, in sicer več kot 470, in Andraž Hrastnik, ki jih je zbral več kot 600.
Darja Lesjak, vodja Citycentra Celje: »Naj maturantoma in vsem mladim, ki so na prelomnici svojega življenja, zaželim, da pogumno sledijo svojim sanjam in da se ne pustijo preveč pokoriti družbenim normam. Počnejo naj tisto, kar si želijo. Ker samo takrat bodo uspešni.«
Citycenter Celje že nekaj let prireja koncerte ob koncu šolskega leta. Letos je na Glavnem trgu nastopila skupina Dan D. Še pred tem so svojo priložnost dobili mladi glasbeniki, ki so se letos potegovali za naslov Citybanda in za nagrado Citycentra. Zmagali sta dve skupini iz celjske regije, ena po izboru občinstva, in sicer skupina Tooth In The Sky, in druga po oceni žirije, in sicer zasedba The Takeover. Prva je prejela desetake v vrednosti 500 evrov, druga dva snemalna dneva v studiu.
lOBIL Ci6j7l
CENTER
Vse najboljše
38
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Skromen mož velikih dejanj: Janez Hausenbichler (3)
Žalec v 19. stoletju
Druga polovica 19. stoletja je s svojo razgibanostjo in modernizacijo pospešila obnovo večine zgradb, opečnate strehe so zamenjale slamnate, tako da je stari del trga dajal in še daje značilen videz se-cesijskih prvin, ki nekako v soglasju s srednjeveško, deloma gotsko, deloma romansko ali ljudsko vsebino dajejo prijeten občutek domačnosti slovenskega podeželskega trga.
Marčna revolucija je poleg odprave fevdalizma tudi v krajevne uprave prinesla spremembo, saj jih je deloma osamosvojila. Spodnja Savinjska dolina in z njo Žalec sta spadala pod okrajno glavarstvo v Celju, pošta je še bila v Šempetru. Nove upravne ureditve so pomenile izziv in možnost napredovanja tako za posamične trge in mesta kot za posameznike. Vodilno jedro trga so tvorili župnik, oba kaplana, učitelj, večji posestniki, trgovci in obrtniki.
J
A
Jh

//■ 9 ?
Um.tmViJ tvrdki Kjrol 5ch«,drrnorh , Ounjj l.
Litografska razglednica Žalca (Litografska razglednica Žalca, ki jo je izdelala umetniška tvrdka Karla Schwidernocha na Dunaju, je bila poslana leta 1898.)
Občinske posle je vodil vljal župan z ožjo skupino župana je leta 1854 nastopil časa posloval kot trški so-magistrat, ki ga je predsta- svetovalcev. Vlogo prvega Johan Žigan, ki je do tega dnik. Njega je nasledil Vin-
cenc Janič, ki je leta 1862 sklical prvo sejo, na kateri so ugodili prošnji Janeza Hausenbichlerja glede gostilniške koncesije. Janiču je sledil Franc Roblek in njemu Anton Žuža. Med njegovim županovanjem je nastala pobuda o žalskem drevoredu, bil je tudi drugi slovenski tabor v Žal cu. Župan, ki se jez vso vnemo lotil pereče ga šolskega vprašanja in je bil šoli ves čas naklonjen, je bil dr. Jože Terbauer. Dosegel je, da
jSTANOVANJE
la trirazredna. Karel Žuža je bil župan do leta 1887. Med pomembnejše žalske župane zagotovo spada Janez Hausenbichler, ki je ž up anovanje prevz el leta 1888. Na njegov predlog so uvedli slovensko uradovanje žalske občine (najprej trg Žalec). Josip Širca je prevzel županovanje leta 185994. V njegoei dobi je1 bila obnovljena kanalizacija, tlakovali so nekatere ulice, obnovljena je bila tudi občinska hi ša.
Se nadaljuje ...
KARMEN KREŽE Medobčinska splošna knjižnica Žalec
ALBUM S CELJSKEGA
Gimnazijci četrtega letnika II. gimnazije v Celju, junij 1958
Zaključni letnik z razrednikom Viktorjem Čopom, prof. zgod., II. (nižje) gimnazije v Vodnikovi ulici v Celju, kjer je zdaj III. OŠ. Kar nekaj nas je v naslednjem šolskem letu nadaljevalo šolanje na I. gimnaziji v Celju. Žal nekaterih danes ni več med nami.
Med mnogimi dogodki se nas smo takrat prvič videli Erika Zupanc, razrednik Vik-
morje. Na fotografiji z leve: - v prvi vrsti: Terezija Mu-nih, Leopoldina Roter, Margareta Zupanc, Zinka Dobravc,
nam je najmočneje vtisnil v spomin zaključni izlet v Ma-linsko na Krku. Že vožnja z Reke na otok Krk je bila zame enkratno doživetje. Mnogi od
tor Čop, Anica Šporn, Vera Smolič, Anica Koštomaj in Herta Pajman;
- v drugi vrsti: Vilibald Be-zenšek, Avgust Kisel, Marija
Prispeval: Edi Ivan Lubej (Novo mesto)
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnise Celje, info: 03-426-
17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Brežnik, Mirko Kralj, Marija Srebočan, Olga Peršolja, Hed-vika Bevc, Silva Fajdiga, Hilda Vigele, Frančiška Baloh, Ana Kovačič, Jožefa Ojstršek, Marjeta Jager, Anica Krašovic in Ciril Arnšek;
- v tretji vrsti: Franc Krajnc, Hernrik Zendzianovski, Anton Pihler, Emil Povalej, Janez Gorenjak, Stanislav Korošec, Anton Planinšek, Konrad Faktor, Edi Ivan Lubej, Herman Gorenjak, Janko Pem in Viktor Bevc.
etka ob 18.30 in 22.15
kanal 271 kanal 152
IZ SVETA ZABAVE
39
Turnejo predpoletnih mini koncertov je začela skupina Čuki, ki nas je v poletje popeljala z večno balado Poletna. Na poletno brezdelje so nas člani skupine spomnili z letošnjim hitom Gremo na morje. Z venčkom večnih uspešnic, ki sta jih odpela tudi Eva in Dejan, so nostalgično obarvali prvi mini koncert.
Torkovo jutro je poletno obarval Domen Kumer, ki se je po nekaj letih premora na slovensko glasbeno sceno vrnil s hitom Midva. Seveda ni šlo brez uspešnice Do Portoroža, ob obletnici smrti pevca Brendija pa je z Evo in Dejanom Domen zapel o tem, kako Ona sanja Pariz.
Eva in Dejan sta se pred poletjem odločila, da bosta najbolj vroč letni čas pričakala, kot se spodobi - z najbolj vročimi poletnimi hiti in njihovimi izvajalci.
Minuli teden sta tako vsako jutro med 8.30 in 9.00 pripravila »mini« koncert,
kjer so slovenska glasbena imena v živo zapela svoje največje hite, se predstavila z novimi in poklepetala z našima jutranjikoma.
»Pripravili smo super program, vse koncerte si poslušalci lahko ogledajo tudi na naši Facebookovi strani Novi te-
od m
DODLSLT
Oceanovih 8
»Rop diamanta.« V nekaterih trenutkih je mogoče gledati film Oceanovih 8 na podoben način kot do določene mere predhodnike režiserja Stephena Soderbergha - kot filme, namenjene občudovanju stila, občudovanju zvezdniške moči, karizme. Teh dejavnikov Oceanovih 8 premore obilico. Uvod je odličen, predstavitve likov so prijetne, uporaba računalnikov za rop je pametna. In namigovanj na razsežnost odnosa med dvema poglavitnima zločinkama bi kvečjemu lahko bilo še več. Toda prav zaradi zanimivosti likov, takrat ko se žaromet scenarija usmeri v rop in potem na končne posledice, film začne ugašati. Konflikt bi moral biti bolj napet, zaključek bolj inovativen.
OCENA: 6/10
Neverjetni 2
»Novo delo za superheroinjo, nov zločinec in nov dojenček v hiši.« Iz perspektive superherojskega filma bi animirano nadaljevanje Neverjetnih predvsem lahko postreglo z manj predvidljivim zapletom in katarzo. V tem smislu so Neverjetni 2 le še eni med mnogimi. In čeprav film z glasbo in še s čim flirta z vohunskimi filmi, ne deluje ravno najbolje. Prave izjemnosti se skrivajo predvsem v podrobnostih: v zamenjavi vloge spolov, v ne povsem razdelani omembi posledic ubo-ganja zaslonov in v komični zlati žili filma. Neverjetne 2 je najbolje gledati kot komedijo z enim najboljših animiranih dojenčkov zadnjih filmskih let.
OCENA: 7/10
PETER ZUPANC
V KINO PRIHAJA
S svojim nastopom in predvsem predpremiero svojega novega hita sta poslušalce Radia Celje v sredo razvajala Rebeka Dremelj in Werner. Še pred izidom videospota in uradno premiero sta v živo odpela svoj novi hit Pss Pss, oboževalci pa so ga lahko v originalu prvič slišali prav na naših frekvencah. Množica oboževalcev pred našo medijsko hišo je mini koncert še dodatno popestrila.
Mini koncerti v Jutranjem ritmu z Evo in Dejanom
Ti loviš! (Tag)
Že od osnovne šole peterica prijateljev enkrat na leto tvega, da bo izgubila službo in odnose, ko igra »ti loviš!«. Letos igra sovpada s poroko edinega neporaženca med peterico. Pomembno: v komediji igrata tudi Isla Fisher in Jeremy Renner.
dnik in Radio Celje. Ta teden je bil čisti užitek,« sta o programu povedala Eva in Dejan ter se zahvalila vsem nastopajočim. Hvala skupini Čuki, Domnu Kumru, Rebeki Dremelj in Wernerju, ansamblu Euro kvintet ter Ines Erbus.
Foto: AB
Križanje (The Crucifixion)
Duhovnik je obtožen uboja nune, nad katero je izvajal obred eksorcizma. Raziskovalna novinarka skuša odkriti, ali je možakar ubil neprištevno osebo ali ... Pomembno: grozljivka, isti producenti so »krivi« tudi za film Annabelle.
V četrtek sta Eva in Dejan namenila prostor tudi slovenski narodnozabavni glasbi. V goste sta povabila ansambel Euro kvintet s pevko Tanjo. Skupina je poslušalce odpeljala na jadranje s skladbo Ansambla bratov Avsenik. Predstavila se je tudi s svojo avtorsko glasbo, mini koncert pa zaključili s tisto, ki ne more manjkati, kadar ima muzikant v rokah harmoniko - s skladbo Na golici.
Whitney Houston (Whitney: Can I Be Me)
Whitney Houston je večkratna dobitnica grammyja in ena najpopularnejših pevk pop glasbe z veličastnim glasovnim razponom. Leta 2012 je po dolgih letih boja z odvisnostjo, razpeta med možem Bobbyjem (in nenazadnje dolgoletno prijateljico), mamili ter kariero, umrla zaradi prevelikega odmerka mamil. Pomembno: dokumentarec Nicka Broom-fielda spremlja kariero ameriške pevke.
(PZ)
40
BRALCI POROČEVALCI
Pisanega balona ni ugnal niti dež
V soboto, 9. junija, je na vrtu Savinje v Laškem kipelo od mladostne zagnanosti in vznesenosti. »Pod kapo« smo namreč spravili že 8. prireditev Pisani balon nove generacije. Kljub temu da
smo se za kratek čas morali skriti tudi pred dežjem, je bil obisk prireditve zelo dober.
Otroci in starši so ustvarjali z Likovnim društvom Laško in zavodom Risanje ter se v kostumografskem kotičku
spremenili v princeske, pikapolonice in druga čudovita bitja. Poslikali so si obraze in si uredili pričeske. Ves čas prireditve so se lahko sladkali in krepčali na različnih stojnicah. Preizkusili so se kot
gusarji v gusarski predstavi in s pomočjo zabavne predstave Bodimo prijatelji ugotovili, da so najpomembnejši tisti pravi prijatelji. Zaplesali in zapeli so ob glasbi skupine Jureta Najdiča, Cige cage,
in se igrali s pisanimi baloni, ki so se pod rokami Domčija balončija spremenili v prave male mojstrovine.
Pisani balon 2018 je resnično uspel, saj je bilo prizorišče polno od odprtja in vse do popoldneva. Tudi ploha obiskovalcev ni odgnala.
Letos so se nam na prireditvi pridružili čebelarji iz Čebelarskega društva Laško, tako
so obiskovalci lahko pobliže spoznali čebelarska opravila in poskusili medene dobrote. Na ogled so bile postavljene poslikane panjske končnice, najboljši mladi umetniki z Laškega, ki so jih poslikali, so bili tudi nagrajeni.
MAJA HORVAT Študentski, mladinski in otroški center Laško - ŠMOCL
Lani v občini Braslovče 63 novih občanov
Župan Občine Braslovče Branimir Stro-janšek, podžupanja Danica Tanjšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt so v avli Doma kulture Braslovče pripravili sprejem za novorojence, rojene od 1. novembra 2017 do 30. aprila letos, in njihove starše.
V občini Braslovče pripravijo letno dva takšna sprejema. Tokrat je bilo na srečanje povabljenih 25 novorojenčkov s starši, od tega 17 deklic in 8 fantkov. Župan Branimir Strojanšek je v svojem nagovoru otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji ter zdrav in uspešen razvoj. Otroci so vstopili v svet, ki ni najbolj prijazen. Verjeti pa je treba, da bodo preživeli lepo in brezskrbno otroštvo. Starši so prejeli denarno pomoč v znesku 126 evrov, otroci pa slikanico in igračko.
Skupno je bilo v letu 2017 rojenih in obdarjenih 63 otrok, kar je sedem manj kot leto prej. V prijetnem druženju so mamice izmenjale svoje izkušnje v tem, novem obdobju življenja, starejši prisotni pa so jih spodbujali.
TT
Dijaki bralnega krožka in pevskega zbora v domu starejših
Tudi letos so dijaki Ekonomske šole Celje obiskali varovance Doma ob Savinji v okviru Tedna vseživljenjske-ga učenja in se predstavili s kulturnim programom.
Maj je najlepši mesec, saj narava oživi v vsej svoji lepoti, in je tudi mesec ljubezni. Zanimivo je predvsem, da so dijaki nastopili na dan ljubezni, ki ga praznujemo 23. maja. Ljubezen je vrednota, ki povezuje ljudi in jim pričara nasmeh ter ogreje srce. Dijaki bralnega krožka so se predstavili s poezijo Ferija Lainšč-
ka, ki so jo povezali v recital. Poezijo sta varovancem doživeto recitirali dijakinji Lara Renko in Nuša Zvonar, obe iz 3.e-razreda. Poezija in ples sta tesno povezana, dijakinja Tina Bobek iz 3.e-razreda je sama sestavila koreografijo in zaplesala pomladni ples ob zvokih klasične glasbe. V nastopu je sodeloval tudi pevski zbor Ekonomske šole Celje pod vodstvom Matevža Gor-šiča. Pevski zbor se je predstavil s pesmimi Siva pot, Kje so tiste stezice, Zemlja pleše, Ne čakaj na maj in s pesmijo Ko
boš prišla na Bled. Varovance doma sta navdušili predvsem pesmi Ne čakaj na maj in Ko boš prišla na Bled. Zapete pesmi so jih vrnile v čas mladosti, zato so jih prepevali z dijaki. Pesem in glasba povezujeta srca ljudi, povezujeta mlade in stare. Nastop je povezoval Rok Klanjšek - Gra-jžl iz 2.a-razreda. Dijaki so varovancem doma prikazali delček svojega ustvarjanja in jim tako pričarali čudovit pomladni dan.
MAJDA LESJAK, mentorica bralnega krožka
BRALCI POROČEVALCI
41
Obisk francoske študentke
V tem šolskem letu smo v okviru projekta Evropska vas v OŠ Antona Bezenška Frankolovo spoznavali Francijo. Odločili smo se tudi, da preizkusimo projekt Svet v učilnici. Organizacija Cmepius ponudi tujim študentom v Sloveniji možnost, da gredo v šole in predstavijo sebe in svojo državo. Mi smo želeli izvedeti več o Franciji.
Obiskala nas je francoska študentka Marine Soulas, ki je na polletni izmenjavi študentov in trenutno študira v Ljubljani. Slovenijo je izbrala po naključju. Z veseljem se je odzvala našemu povabilu in prišla v šolo.
Čas nam je prehitro minil, saj smo želeli izvedeti vse o njej, zanimale so nas francoske besede, šolski sistem in še in še. Učili smo se šteti po francosko, v nekaterih razredih smo poimenovali barve, šolske potrebščine, živali in podobno. Marine so prijetno presenetili prvošolci in tretješolci, ki so ji zapeli dve francoski pesmi, petošolci pa so odigrali igrico v francoščini.
Pogovarjali smo se v angleščini, kar je bila za učence odlična priložnost za vajo in potrditev, da je učenje tujih jezikov zelo koristno.	NINA KRIŽANEC RODICA
Andraž Hribernik - udeleženec olimpijade
Devetošolec Andraž Hribernik je v zadnjem obdobju namenjal veliko prostega časa pripravam na državno tekmovanje iz astronomije. Kljub temu je žel uspehe tudi na drugih tekmovanjih. Med drugim je prejel zlato Dominkovo priznanje na državnem tekmovanju iz znanja astronomije, kjer je dosegel 1. mesto v državi in dobil 1. nagrado, zlato Vegovo priznanje na državnem tekmovanju iz znanja matematike, kjer je dosegel 4. mesto in tudi dobil pohvalo, ter srebrno Stefanovo priznanje na državnem tekmovanju iz znanja fizike, lani pa zlato Stefanovo priznanje.
Z doseženim 1. mestom in movanju iz astronomije se je 1. nagrado na državnem tek- uvrstil na 25. sanktpeterbur-
ško astronomsko olimpijado, kjer je v lanskem in predlanskem šolskem letu dosegel bronasti medalji.
Astronomija ga je zanimala že na razredni stopnji, kjer si je v šolski knjižnici izposojal knjige s to tematiko. Skrivnosten in obširen svet, kjer je veliko možnosti za nova odkritja in raziskave, za kar je potrebna dodatna oprema, je privlačil tudi Andraževega dedka in strica Lovra, s katerima se je velikokrat pogovarjal o tej temi. Zagotovo so bile prve izkušnje in vedoželjnost dobra podlaga za dodatno pridobivanje novih znanj.
Z mentorico Tatjano He-džet sta poglabljala teme o astronomiji in se ob različnih nalogah ob dodatni literaturi pripravljala na tekmovanje. Uspešen rezultat na šolskem tekmovanju je omogočil uvrstitev na državno tekmovanje, kjer je s svojim znanjem dosegel uvrstitev na 25. sanktpeterburško olimpijado in se uvrstil med pohvaljene učence.
Z izrednim občutkom je svoje znanje prenašal tudi na mlajše, saj je vodil naravoslovne delavnice. V priprave na tekmovanje je vložil veliko dodatnega dela. Včasih je zaradi priprav njegov šolski dan trajal tudi do 17. ure. V tem času je raziskoval in poglabljal svoja znanja iz astronomije in fizike, eksperimentiral, reševal zahtevnejše naloge. V to priznanje je vložil veliko truda, časa, pridobil mnogo novih znanj.
Obisk zvezdnega mesta in Moskve
Na podlagi rezultatov je Andraž obiskal vesoljsko središče - Center za pripravo kozmo-navtov CPK Jurija A. Gagarina, kjer je z drugimi šolarji bival v sanatoriju Zvezdnega mesta in si ogledal prave simulatorje, kopije modulov vesoljskih
90,6 95,1 95,9 100,3
novi tednik ■ radio celie
Vddm г
postaj Mirin MVP, centrifugo, kabinet prvega vesoljca Jurija Gagarina in se udeležil izobraževanj. Dva dni so preživeli tudi v Moskvi, kjer so si ogledali glavne znamenitost in obiskali alejo kozmonavtov. Obisk Zvezdnega mesta je bil posebno doživetje, kot udeleženec izobraževanja je tudi tam Andraž pridobil raznovrstna znanja iz kozmonavtike/ astronavtike, astronomije, fizike, ruščine, ruske kulture in zgodovine.
LIDIJA ELER JAZBINŠEK Foto: Tatjana Hedžet
Dobrodelni koncert
Pesem je nit, ki povezuje ljudi je naslov dobrodelnega koncerta, ki so ga v nedeljo, 3. junija, priredili v Osnovni šoli Frana Kranjca Celje. Denar, zbran s sredstvi donator-jev in obiskovalcev, je namenjen ureditvi prostora ob šoli, na katerem bodo v prihodnjih mesecih uredili igrišče in učilnico na prostem.
Prijetno druženje, dolgo dve uri, so s petjem in z igranjem popestrili učenci šole, otroški pevski zbor, Cici zbor, vokalna in inštrumentalna skupina ter otroci Vrtca Anice Černejeve - enote Hribček.
Prošnji za dobrodelnost se je prijazno odzvala tudi Darja Gajšek, ki je z učenko Evo vodila prireditev. Povabilu so se odzvali in s svojim nastopom popestrili večer tudi Majda in Marijan Petan, plesna skupina Charisma pod vodstvom Tjaše Leban, Amadea Begović, Maja Založnik, Fantje z Jožefovega hriba, moški pevski zbor Pod gradom ter Klapa Skala.
Stvari lahko obdržimo le tako, da jih podarimo!
KRISTINA RADOŠ JANEŽIČ
Vedm г штј!
Predstavitev na bazarju društev
Ob občinskem prazniku je Občina Štore pripravila bazar društev, ki je že postal tradicionalen. Društveno življenje v Štorah je izjemno pestro in ima dolgoletno tradicijo. O tem se je v preteklosti že veliko pisalo. Del tega pomembnega društvenega življenja smo tudi člani veteranske in častniške organizacije.
Na stojnici smo se predstavili s strelskim društvom Kovinar Štore. Bazar je idealna priložnost, da se posamezno društvo predstavi krajanom. Imeli smo približno petsto obiskovalcev. Otroci iz osnovne šole in vrtca so sicer množično najbolj zastopano občinstvo in to nas veseli. Med drugim so si lahko ogledali tudi nekaj orožja, ki je v lasti strelskega društva Kovinar Štore. To društvo letos praznuje visoko 70. obletnico in je občinski nagrajenec - prejelo je bronasti grb občine Štore. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. Imamo veliko in neizmerno srečo, da sta se nam pridružila tudi dva pripadnika Slovenske vojske iz vojašnice Franca Rozmana Staneta iz Celja in nas »oborožila« z različnim materialom, ki vabi mlade in sposobne v njihovo družbo. Slovenska vojska je v Štorah vedno izjemno dobrodošla, saj vsako leto pripravljamo predstavitev Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi. Letos bo že štirinajsta po vrsti.
SREČKO KRIŽANEC predsednik Veteranske in častniške organizacije Štore
42
BRALCI POROČEVALCI
Zlato priznanje za mlade filmske ustvarjalce
Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, je v šolskem letu 2017/2018 organiziralo 6. tekmovanje iz znanja slovenščine za osnovne in srednje šole z naslovom Slovenščina ima dolg jezik. Tema 6. tekmovanja je bila enaka kot v prejšnjih letih - književnost v filmu. Učenci so se preizkusili v izdelavi kratkega filma po literarni predlogi.
Literarno predlogo tekmovalne skupine izberejo same, in sicer med knjižnimi deli, ki so predvidena v učnih načrtih za slovenščino na posamezni stopnji tekmovanja. Zaključna prireditev letošnjega natečaja je bila aprila v Kinodvoru v Ljubljani. Tam so predstavili nagrajene filme, podelili priznanja najuspešnejšim tekmovalnim skupinam in potrdila mentorjem.
Osnovna šola Hruševec Šentjur na tem natečaju sodeluje že četrto leto, letos je sodelovala kar z dvema filmoma. V kategoriji učencev 8. in 9. razreda so učenci dosegli prvo mesto in osvojili zlato priznanje za film Vaje v slogu (po literarni predlogi R. Queneauja). Ustvarjalci filma so učenci Lea Centrih, Maja Majcen, Oskar Černjak, Urban Grajžel in Nejc Rezar.
V kategoriji 6. in 7. razredov so se učenci iz Hruševca predstavili s filmom Starši na pro-
daj (po literarni predlogi Žarka Petana). Za ta film so učenci Sara Novak, Rebeka Virtič, Jan Tuhtar in Matic Frlež prejeli srebrno priznanje. Mentorici pri nastajanju obeh filmov sta bili Katja Gajšek, prof. lik. vzgoje, in Darinka Žekar, knjižničarka v tej šoli.
Povezave do tekmovalnih filmov in nagrad na natečaju iz preteklih letih si lahko ogledate na spletni strani OŠ Hruševec Šentjur. Oba nagrajena filma so predstavili tudi v šoli vsem ostalim učencem zadnjega triletja. S filmi zadnja leta sodelujejo tudi na Festivalu amaterskega in neodvisnega filma (FAF) v Šmarju, letos v kategoriji Mladi filmar.
Glavni cilj tekmovanja je spodbuditi delo učencev s književnimi besedili, da učenci spoznavajo sporočilnost in sestavine književnih del in se usmerijo v poustvarjanje tako, da besedilo prenesejo v filmski jezik. Pri tem spodbujamo ustvarjalno rabo slovenščine v navezi s sodobnimi mediji. Vsekakor so učenci v vlogi igralcev, režiserja, scenarista in monta-žerja našli pravi ustvarjalni pristop, da so jih profesionalne komisije uvrstile v sam vrh. Tudi s takšnimi priznanji potrjujejo v šoli status kulturne šole.	ŽD
Obe sodelujoči ekipi pred Kinodvorom v Ljubljani
Nagrade nadarjenim dijakom in študentom
Rotary klub Celje - Barbara Celjska je na svojem slavnostnem srečanju podelil nagrade za odličnost Barbare Celjske.
Letošnji nagrajenci so prejeli nagrado v višini tisoč oziroma 1.200 evrov. Prejemnica je Monika Volarič, študentka tretjega letnika flavte na Univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju. Tudi Sara Štorgel je študentka tretjega letnika in kot pravi njen profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je ena najbolj talentiranih bodočih umetnic, ki trenutno študira na prvi stopnji
umetniškega študija, smer slikarstvo. Tretji nagrajenec Nik Skerbiš je izjemen dijak z mnogo talenti in izjemnim kreativnim potencialom. Med njegova najmočnejša področja nedvomno spada fotografija, ki jo je začel negovati že v osnovni šoli in jo nadgradil skoraj do popolnosti v svojih srednješolskih letih na Gimnaziji Celje - Center. Pohvali se lahko s številnimi nagradami in odličji z domačih in tujih natečajev. Pozimi je opravil sprejemne izpite na elitni umetniški akademiji Univerze v Južnema Walesu v Veliki Britaniji, kjer bo na-
daljeval svojo študijsko pot. Prejemnica nagrade je tudi Maša Smajila, ki ima rada znanost, klavir, potovanja, spoznavanje novih kultur, šport, ljudi. V osnovni in srednji šoli je zbrala 17 zlatih, 16 srebrnih in 33 bronastih priznanj na področju matematike, logike, kemije, biologije, geografije, zgodovine, fizike, angleščine. Kot dijakinja I. gimnazije v Celju je vsa štiri leta šolanja končala z odličnim uspehom, in sicer brez ene same prav dobre ocene. Maša nadaljuje svojo študijsko pot kot študentka dentalne medicine.
O nagradi
Poslanstvo našega kluba je pomagati perspektivnim nadpovprečno uspešnim mladim ljudem, ki bodo na svoji kasnejši življenjski ali poklicni poti uporabili pridobljeno znanje in izkušnje za izboljšanje razmer in blagostanja v naši družbi.
Zato je v letu 2014 dozorela ideja o javnem razpisu, ki smo ga poimenovali Nagrada za odličnost Barbare Celjske. Iskali smo kandidate in kandidatke, učence, dijake in študente, ki znatno izstopajo iz povprečja s svojim učnim uspehom, kreativ-
nostjo, dodatnimi izvenšol-skimi dejavnostmi kot tudi s svojimi moralnimi načeli ter osebnostnimi lastnostmi. Sredstva za nagrado zbiramo na večjih dogodkih, kot sta dobrodelni Barbarin ples in dobrodelni koncert. Del izkupička vsakokrat namenimo tako imenovanemu skladu za nagrado Barbare Celjske, iz katerega nagrajencem doniramo sredstva, ki jih prejmejo kot nagrado za svojo uspešnost.
Kot idejni oče nagrade za odličnost Barbare Celjske se moram posebej zahvaliti vsem članom kluba, ki so
projekt prepoznali kot dober in me podprli ter pomagali pri pripravi in izpeljavi razpisa. Želimo si še več dobrih kandidatov, saj nam je v neizmerno veselje, ko vidimo, da je naša podpora prišla v prave roke.
TOMAŽ FLUDERNIK
Od leve: Sara Storgel, Nik Skerbiš, predsednik RC Miran Gra-cer, sekretar Tomaž Fludernik, Maša Smajila in Monika Volarič (Foto: RC-BC)
90,6 95,1 95,9 100,3
ho cel
Vedno г илтсj/
BRALCI POROČEVALCI
43
Celjski zlati bralci prejeli nagrade
V četrtek, 24. maja, smo se na prireditvi Zlati bralci (tak naziv prejmejo devetošolci za osvojitev bralnega priznanja v vseh letih osnovnega šolanja) podali na most besed med preteklostjo in sedanjostjo ter skupaj ugotovili, da je ljubezen kot smisel življenja, brezčasna. Druženje je bilo na Celjski koči v organizaciji Mestne občine Celje in OŠ Frana Kranjca Celje.
Letos se je število zlatih bralcev še za spoznanje povečalo. Nagrajencem, iz vseh celjskih osnovnih šol jih je bilo letos kar 141, je v svojem imenu in imenu MOC čestitala podžupanja MOC ga. Darja Turk in izrazila veselje, da je v letošnjem letu zlatih bralcev več kot lani, kar je zagotovo tudi rezultat dela
mentorjev z mladimi na področju bralne pismenosti. Zlati bralci za devet let branja za bralno značko prejmejo knjižno nagrado. Letos jim društvo Bralna značka podeljuje pesniško zbirko Barž = kons, ki je prejela nagrado za najbolje oblikovano knjigo leta. Mestna občina Celje je zlate bralce nagradila s knjižno nagrado Zgodbe o Celjskih grofih in knezih, najnovejše delo Ivana Sivca.
Kulturni program je gledalce navdušil. Z odlično igralsko, glasbeno in plesno interpretacijo so se predstavile učenke OŠ Frana Kranjca Celje pod mentorstvom učiteljic Mateje Rokavec in Dragice Milojević ter s scenografijo Cveta Prevodnika. Kot glasbena gostja
je nastopila Vesna Sauvage. Konstruk-tivizem in poezija Srečka Kosovela iz pesniške zbirke Barž = kons sta bila navdih, ki sta oblikovala pripoved iskanja ljubezni kot bistva človečnosti. Njene sledove najdemo povsod. Lahko je čarobna formula 110=110=1+1=2=PAR, lahko Sidhartina pesem Ledena ali Kosovelov verz ali pa usodna ljubezen med Friderikom in Veroniko. O slednji in svojem delu je spregovoril tudi pisatelj Ivan Sivec. Ob koncu je ravnateljica šole Danica Šalej s spodbudnimi besedami spregovorila o pomenu branja za življenje. Po pogostitvi so učenci dobili za nagrado še vožnjo z bobom, česar so se res razveselili.
DM
Tretja obletnica projekta Rastoča knjiga
OŠ Lava je proslavila tretjo obletnico vstopa v gibanje Rastoča knjiga, ki ga je združila s koncertom šolskih pevskih zborov, saj sta kulturna ustvarjalnost in umetnost osnovi za oblikovanje celovite osebnosti mladih in odraslih.
V letu 2018, ki smo ga razglasili za leto ljubezni, se trudimo izpeljati številna pozitivna dejanja: ljubezen do branja, odnos do znanja, ljubezen do sočloveka, odnos do ljudi v okolju, iz katerega
prihajajo otroci, prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja - tudi neuspešna, neprimerna ter iskanje pozitivnih rešitev. Vodilno sporočilo ljubezni vsak mesec predstavimo, se o njem pogovarjamo, iščemo možnosti, da ga uresničujemo.
Pred kratkim smo sodelovali na prvem mednarodnem festivalu Rastoče knjige in Združenih rastočih knjig sveta v Ljubljani v Festivalni dvorani in Navju, kjer se je pokazala širina tega gibanja. Naša šola
je predstavljala tudi rastočo knjigo Francije - pesnika Ba-udelaira, ki so ga v Franciji prepoznali kot pesnika vseh generacij.
MK
Projekt Rastoča knjiga lahko jemljemo kot nenehno spodbudo k osebnostni rasti. S pomočjo novih iniciativ in znanj, ki jih prinaša, naj bi čim več državljanov Slovenije in prebivalcev sveta postalo odgovorne in celovite osebnosti. (Janez Gabrijelčič)
.cinkarna.si
I CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Vsebuje:
2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201
l\
Nufarm Grow a belter tomorrow.
44
VRTNARIMO
Najpogostejše težave plodovk
Kaj lahko storite sami?
Letošnja pozna pomlad in zgodnje poletje plodovkam nista prizanašala. Plodovke ne marajo visokih temperaturnih nihanj med dnevom in nočjo. »Če do tega pride, sadike zaostajajo v rasti. Za normalno rast bi morale biti nočne temperature približno 15 stopinj. Takšno vreme, kot smo ga imeli do zdaj, je idealno za razvoj glivičnih okužb. Če ne bo kmalu vročinskega vala, bo krompirjeva plesen močno zdesetkala pridelek paradižnika,« napoveduje predsednik društva Učni sadovnjak Jernej Mazej.
Če že na vremenske pogoje ne moremo vplivati, lahko zato sami poskrbimo za nekaj drugih varovalnih ukrepov. »Pri paradižniku je najpomembneje, da poskrbimo za zračnost rastlin. Svetujem gojenje >na en vrh<, tako v vrtu kot tudi v rastlinjakih, kjer je zračna vlaga nadpovprečna za ta čas.« Na ta način paradižniku omogočimo, da se hitreje osuši. Če so listi omočeni več kot deset ur, Mazej pravi, da se bo bolezen prej razvila in napredovala. Temperaturna nihanja povzročajo tudi dodaten stres za rastlino.
Zato rastlinam dodajamo dodatke na osnovi EM-teh-nologije, alge, vrtnine krepimo s kalcijevaimi pripravki. »Plodovkam namenite pre-slični čaj. Če se že pojavijo prvi znaki bolezni, uporabimo žajbljev čaj in za krepitev rmanov čaj. Odličen domač pripravek za krepitev je tudi prevrelka iz kopriv, gabeza, njivske preslice, rmana in materine dušice.«
Tri največje nadloge
Če na steblu paradižnika opazimo prve znake krompirjeve plesni, jo z olfa no-
Ličinka južne plodovrtke se je razvila v plodu.
Tako prepoznamo krompirjevo plesen na paradižniku. Prizadete liste odstranimo in uničimo.
Značilna črnina na spodnjem delu paradižnika dokazuje, da manjka kalcija. Ko se pojavi, propade celotna etaža paradižnika.
žem nežno spraskamo z njega in prizadeto mesto namažemo s pasto iz sode bikarbone. To pripravimo tako, da v žličko sode dodamo nekaj kapljic vode. To deluje, če se plesen šele pojavi in še ni obsežna. Če se pojavi na večjem delu rastline, jo čim prej izpulimo in zažgemo. Mazej sicer pravi, da smo za vnos krompirjeve plesni na paradižnik najpogosteje krivi vrtnarji sami. »Naša slaba lastnost je, da po delu s krompirjem, tudi če gre zgolj za izkop gomoljev za nedeljsko kosilo, gremo še do paradižnika. Na ta način sami zanašamo bolezen v paradižnik. Ko nehamo rokovati s krompirjem, se moramo preobleči in preobuti, svetujem še dezinfikacijo rok. Tako bomo zmanjšali možnost za prenos spor.« Druga pogosta napaka je, da obe vrtnini sadimo preblizu skupaj v vrtu ali da sadimo paradižnik na gredo, na kateri je prej rasel krompir.
Če na novo oblikovanih plodovih opazimo črno površino, je to rdeči alarm, ki nas opozarja, da rastlina trpi zaradi pomanjkanja kalcija. »Ko se na primer pri paradižniku na dnu ploda pojavi črna površina, smo celotno etažo te sadike že izgubili. Takoj začnemo gnojiti s kalcijem, tudi na zalogo, da rešimo ostale etaže plodov,« priporoča Mazej, ki še dodaja, da so plodovke pravi požeruh kalcija.
Plodovke rada napade gosenica južna plodovrtka. Od naravnih pripravkov predsednik društva Učni sadovnjak priporoča uporabo cimetove-ga ali naam olja. Za to gosenico je značilno, da metulj odloži jajčevca na plod, ličinka se potem razvije v plodu. Takšen plod propade.
MRL
Letos so marsikateremu vrtnarju sadike čilijev napadle pršice. Na fotografiji sadika, polna sijočih plodov
Lepi in čvrsti plodovi paprike, ki zorijo ob ravno pravšnji količini gnojila, vlage in sonca. in zelenja, ki je povsem brez škodljivcev in bolezni. Zdravi in krepki plodovi paradižnika (Foto: FB Čudoviti svet paradi-
(Foto: GrupA)	žnika)
ŽIVALSKI SVET
45
Za sožitje s psom je pomembna vzgoja od prvega dne
Nina Golob, inštruktorica zavoda Alfakan v Velenju, o pozitivni motivaciji pri šolanju psa in o upoštevanju njegovih nagonov
Ko se človek odloči za psa, ponavadi ob tem pomisli tudi na pasjo šolo. Izbira je danes velika, a običajno pri tem prevladata bližina šole in cena, redkokdo pa preveri tudi, na kakšen način se izvaja šolanje. Še manj ljudi se ob tem zaveda, da bodo morali večino dela pri vzgoji psa opraviti sami in da je pasja šola v bistvu namenjena njim, da bodo znali delati s svojim psom. Na to opozarjajo v Alfakanu, zavodu za vzgojo psov in izobraževanje lastnikov. Širše prepoznaven je postal po zanimivih televizijskih oddajah o prevzgoji psov, svoje inštruktorje pa ima tudi v naši regiji.
Nina Golob pripravlja skupinske tečaje v Velenju in Slovenj Gradcu, individualno delo pa jo vodi po širši regiji. S kinologijo se ukvarja že več kot desetletje, najprej je delovala v okviru Kinološke zveze Slovenije, a ni bila povsem zadovoljna, saj je iskala drugačne metode pri vzgoji psov. Pri Alfakanu je poudarek na naravni vzgoji, kjer se upoštevajo psihologija psa in njegovi nagoni, vse pa temelji na pozitivni motivaciji. »Tu ne gre za klasično šolanje, kjer dobimo poligonskega psa, s katerim si v življenju ne moremo pomagati,« pravi Nina, »ampak gre za to, da vzgojimo družinskega psa, ki lahko gre z nami kamorkoli.« Sama je svojega prvega psa kupila takoj, ko se je osamosvojila, saj je bila to njena želja iz otroštva. Družbo ji dela nemški bo-kser Čili.
Brez kaznovanja
Šolanje psov v Alfakanu temelji na pozitivni motivaciji in upošteva nagone psa. V ospredje postavlja odnos med psom in vodnikom, razlaga Nina. »Pri klasičnem šolanju pes izvaja neke stvari zato, da se izogne kaznovanju. V začetku je to lahko uspešno, na daljši rok pa se pokažejo neželena vedenja. Odpravljanje takšnih vedenj je dolgotrajno.« In kako naj običajen lastnik psa loči,
»Na sprehodih večina bulji v telefone ali se pogovarja s prijatelji, medtem ko ima pes rad naloge, ki jih mora rešiti, še najraje dela z nosom.«
Nina Golob in njen nemški bokser Čili
katere pasje šole so dobre in katerim se je bolje izogniti? Nina pravi: »Če imaš občutek za živali, to hitro presodiš. Če te nekdo sili, da svojega psa kaznuješ, tega ne boš upošteval, če ga želiš pozitivno spodbujati in če ne želiš, da pes deluje robotsko.«
Vzgoja psa se začne, ko ga pripeljemo domov. »Gre za pripravo mladiča na dom, na sobno čistočo, ki jo lahko dosežemo v mesecu dni, če smo dosledni, za nadzorovan izhod psa od doma, iz avta, za pravilno srečevanje z ljudmi, z drugimi psi, z otroki, da ne skače nanje ... Vse to je pri družinskem psu pomembno, bolj kot to, da je le poslušen, da zna sesti ... Seveda počnemo tudi to, ampak ob vsem prej omenjenem.«
Poznavanje pasje »govorice«
Kako to šolanje izgleda v praksi? Inštruktorji ne delajo na poligonih, saj jih Alfakan nima, ampak pse pripravljajo na življenje z lastniki tam, kjer bivajo. »Imamo majhne skupine, šest do sedem tečajnikov je v njih, tako da lahko delamo z vsakim. Ko psi čakajo, da pridejo na vrsto, imajo vmes igrice, naloge, da ne stojijo tako kot na poligonu in ne lajajo ter se zaganjajo drug v drugega. Pes je rad pravilno voden, imeti mora dobrega vodjo v smislu, da ga ta
»Težke prevzgoje so pri poligonskih psih, ki so bili šolani na osnovi opreme, z ustrahovanjem in s kaznimi.«
spodbuja, da je pravičen in dosleden.«
Osnova za vse to je, da znaš »prebrati« in razumeti pasjo »govorico«, poudarja Nina. »Velikokrat ljudje tega ne poznajo, čeprav se predstavljajo kot strokovnjaki za pse in jih šolajo brez tega znanja. Pogosto slišim primer nepoznavanja ali zatiranja pasje >govorice<: nekdo se je približal psu, ki je jedel, in pes je zarenčal. Po stari metodi šolanja je takšno vedenje treba kaznovati, večina pa ne ve, da je to miritveni signal psa, ki sporoča, da ne želi, da se mu približamo. Na osnovi kaznovanja tega ne bo več počel, kar pomeni, da naslednjič ne bo več za-renčal, ampak bo le še skočil in ugriznil.«
Negativno vedenje
Osnovne značilnosti pasje komunikacije je mogoče prepoznati pri vseh pasmah, čeprav se razlikujejo po značaju. Vsaka pasma ima posebnosti, ki kažejo značaj psa, zato je za vsa-
»Psi, ki živijo v blokih, ponavadi preživijo več časa z lastnikom, so bolj aktivni. Več vedenjskih težav opažam pri psih, ki živijo pri hišah. Lastnik misli, da je za psa dovolj, da ima lepo parcelo, da je ves dan zunaj, kjer pa uri nezaželena vedenja, ker se mora sam zaposliti: zaganja se v mimoidoče, v mačke, koplje luknje, potem pa mu želijo naenkrat dopovedati, da tega ne sme.«
kega treba najti primerno aktivnost, ki mu je na nek način zapisana v genih, pojasnjuje inštruktorica in to nazorno opiše: »Prinašalca ne silimo v čuvanje ovac, ker to zanj ni primerna aktivnost. Če prinašalcu zadovoljimo njegov nagon po nošenju predmetov, se ne bo lotil sosedove kokoši. Če torej usmerimo nagone psa v pravo smer, ne bo razvil negativnih vedenj. Največkrat je težava v tem, da si ljudje zamislijo, kaj bi sami radi počeli, in pri tem pozabijo na psa. Hoja ob nogi ni naravna hoja psa, to je naša želja, saj pes rad voha naokrog,« opozarja sogovornica, ki se pogosto ukvarja tudi s prevzgojo psov. »Vedno vprašam o tem, kaj je bilo s psom prej, saj pes nikoli sam ne razvije neželenega vedenja, na to vplivajo moteči dejavniki v okolju, človek, ostali psi ... Opažam veliko psov, ki so bili šolani s pomočjo zatezne ovratnice, ki so jih vlekli s povodci ... To ni pravilna vzgoja, to ni pozitivna motivacija. Če ga najprej pošteno potegneš s povodcem in nato hitro nagradiš s priboljškom, prav tako ni pravi način. Pri nas neželeno vedenje preprečimo z dobrimi omejitvami. Če imam psa, ki nima dobrega odpoklica, bom uporabila dolg povodec, da ne bo uhajal, in ko ga bom poklicala, ga bom nagradila.«
Zahtevne prevzgoje
Prevzgoje so sicer lahko zelo dolgotrajne, če so sploh rešljive, saj so odvisne od lastnikove vztrajnosti in časa, ki ga je pripravljen nameniti za to. »Delo s pozitivno motivacijo zahteva čas. Delo s pomočjo opreme je lažje, a ko te ni, lahko vsa vzgoja odpove. Pes mora ne glede na opremo z lastnikom dobro sodelovati, kar se bo zgodilo, če se bo z njim dobro počutil. Psi ves čas iščejo neko sodelovanje z lastnikom, da se nekaj dogaja. Če je ta stik vedno povezan z nekimi neprijetnostmi, ga bo pes opustil in iskal aktivnosti drugje, kar vodi v neželena vedenja. Če je pes rad z lastnikom, postane stabilen, samozavesten in tudi v primeru kakšne težave bo lastnik potreboval le dober nasvet in bo hitro rešil vse skupaj,« razlaga Nina Golob.
Ob posvojitvi psa
V zadnjem času so pogoste posvojitve psov z ulic in s smetišč Balkana. V takšnih primerih je prevzgoja še posebej zahtevna, pravi Nina, ki ne podpira tovrstnega reševanja. »Človek pripelje psa v povsem novo okolje in pes ni pripravljen na takšno življenje,« razlaga iz izkušenj, saj je 70 odstotkov psov, ki jih imajo na prevzgoji, re-šenčkov. Reševanje psa z ulice po njenem mnenju ni mačji kašelj, imeti moraš veliko znanja. »Takšen pes se mora najprej povezati z lastnikom, se ustaliti v novem okolju. Veliko ljudi pozabi, da so takšni psi v stresu in kljub
krasnim pogojem, v katere pridejo, ljudje ne morejo pričakovati, da bo vse delovalo. To so dolgi postopki.«
Pri psih iz naših zavetišč je lažje, saj so že delno soci-alizirani in če niso doživeli prehudih stvari, se da odpraviti težave. Tudi zato Alfakan pomaga zavetiščem pri njihovem delu, izobražuje tiste, ki delajo s psi. »Večkrat sem tudi ponudila ob posvojitvi psa brezplačno vzgojo. Nekdo, ki ni imel stika s kinolo-gijo in z vedenjem psov, bo sam težko vzgojil stabilnega psa. Mnogi jih silijo v človeška vedenja, ki jih psi ne marajo.«
Temeljit premislek
Da je treba pri odločitvi za psa ravnati zelo premišljeno, je torej jasno. Nina svetuje, da se je dobro temeljito pozanimati o pasmi in njenih lastnostih. »Ljudje preveč izbirajo po videzu psa in po svojih željah, ne pa po resničnih sposobnostih. Vsaka pasma ni primerna za vsakogar, o čemer lahko več preberete tudi na naši spletni strani, kjer je o tem pisala Maja Ptičar.« Svetuje, da ne prebirate le knjig, kjer za tako rekoč vsako pasmo piše, da je primerna za družino in da so psi dobri čuvaji, ampak da se pozanimate pri kakšnem strokovnjaku, kakšne so značilnosti pasme, pri čemer ni nujno, da imata dva primerka iste pasme povsem enake lastnosti. Pri nepasemskih psih je dobro poznati izvor psa, sicer imamo paket presenečenja, zaključuje Nina.
TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhiv
Poziv prostovoljcem
Društvo proti mučenju živali Celje išče prostovoljce, ki bi bili pripravljen pomagati pri hranjenju brezdomnih muc v središču Celja. Hrano zagotavlja društvo, ki želi najti skrbne sodelavce, ljubitelje živali, ki bi pomagali pri vsakodnevni oskrbi živali. Vse informacije dobite na telefonskih številkah 040 792 865 ali 03 5413 358 (ga. Irena).
46
RAZVEDRILO
Pazi, psa!
Same laži
Moški divja z avtom skozi vas s hitrostjo 150 km na uro. Ustavi ga mlad policist: »Dokumente!«
»Nimam jih,« odgovori voznik.
»Kako to?« vpraša policist.
»Avto je ukraden. Imam pa v predalu pištolo, s katero sem ubil ženo.«
Policist je čisto šokiran in pokliče komandirja. Ta pride in se pogovori z voznikom:
»Imate vozniško?«
Voznik: »Seveda.«
»Kaj pa prometno dovoljenje?« »Tudi.«
»Torej ta avto ni ukraden?«
»Seveda ne!«
»Kaj pa pištola? Menda ste ustrelili ženo ...
»Ne bodite smešni, če sem se šele pred kratkim poročil!«
»Policist je rekel, da ste vozili brez dokumentov in da imate pištolo, s katero ste ustrelili ženo.«
»A vam je rekel tudi, da sem vozil 150 km na uro?«
Nujen primer
Zdravnik reče drugemu zdravniku:
»Tega bolnika je treba takoj operirati.«
»Zakaj, kaj pa ima?«
»Denar.«
Sreča
Policista gresta po cesti in eden pade v jašek. Drugi mu pomaga, da prileze ven, in reče: »Še sreča, da je bil jašek odprt, sicer ne vem, kako bi te izvlekel.«
Kot kralja
Prijatelji so spraševali Franca:
»Smo slišali, da si se zadnjič z nekom stepel v gostilni. Kako se je končalo?«
Franc: »Njega so štirje vlekli iz gostilne v lisicah, mene so odnesli kot kralja - na no-silih.«
Vsak svojo
Na razpisu za barvanje velike čezoceanske ladje sta zmagala Janez in Peter s svojim podjetjem Mojstra za barve. Ko sta končala, si je delo ogledal nadzornik, da bi preveril, kako sta opravila. Z obale je izgledalo vse v redu. Nato je sedel v čoln in se odpeljal še na drugo stran ladje, kjer je ugotovil, da sploh ni pobarvana.
»Ali vidva nista dobro prebrala pogodbe?« vpraša nadzornik Janeza in Petra.
»Seveda sva jo!«
»Zakaj pa sta potem pobarvala samo eno stran?«
»A ste vi prebrali pogodbo? V njej lepo piše, da barvanje
Vse slikovne šale vir: splet
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
izvedeta podpisnika pogodbe, na eni strani najino podjetje Mojstra za barve in na drugi strani investitor. Torej kar lepo sami pobarvajte svojo stran, da ne bo treba pisati kakšnih aneksov.«
Razlika
Kakšna je razlika med lopovom in nogometašem?
Lopov reče: »Daj denar ali streljam.«
Nogometaš reče: »Daj denar ali ne streljam.«
Dopust
Šef vpraša svojega uslužbenca:
»Ali imaš rad toplo pivo?«
Uslužbenec: »Ne.«
»Kaj pa preznojene ženske?«
On z namrgodenim izrazom: »Seveda ne.«
Šef: »Krasno, potem boš imel pa pozimi letni dopust!«
Vonjave
Savinjčan se sprehaja s svojim dekletom po mestu in ko gresta mimo gostilne, kjer pečejo na žaru, ona zavzdihne: »Joj, kako lepo diši!«
On ji kavalirsko ponudi: »A greva še enkrat mimo?«
Oglas
Menjam šotor za dva, ki je bil rabljen samo enkrat, za otroški voziček.
Nevarnost
Janez in Miha se znajdeta v zaporu. Janez pregleda celico in najde flomaster, s katerim začne risati po steni. Miha ga ves ogorčen nadere: »Takoj nehaj, da naju ne bodo vrgli ven!«
Naslov
Volk sreča Rdečo kapico in jo vpraša:
»Kakšen naslov ima tvoja babica?«
Rdeča kapica: »babica@ gmail.com.«
Neuspešni poskusi
»Zdravo, lepotica, te lahko povabim na večerjo?«
»Ne, hvala, ne jem po 18. uri.«
»Kaj pa v kino?«
»Ne, hvala, filme gledam na internetu.«
»Bi ti prišla k meni na kavo?«
»Ne pijem kave.«
»Potem bi pa lahko pri meni gledala stare fotografije.«
»Fotografije? A misliš, da me zanima, kakšen si bil kot otrok?«
»Kaj te pa potem zanima?«
»Zanima me seks, tebe pa očitno ne.«
Oven
РЧ Tehtni ca
Saj ne da bi se
hvalila.
ampak še vedno pasem л japonke«
lanske
Zaskrbljena mama
O Gl © ^„11143% g23:29
Q Iskanje
o
Oo CP
o
o> =
A kdo ve, kakšna tableta je to? Našla sem jo v sinovi sobi, je roza barve z oznako Z3d. Na spletu nisem našla o tem nobenih podatkov. Zelo sem zaskrbljena, bojim se, da gre za nevarno vrsto droge. Ali naj to odnesem na policijo? Hvala vsem, prosim, da ne pišete neumnih komentarjev, saj gre za življenje mojega sina.
Nisem v redu. Sladkor mi je padel.
Retrogradno potovanje vašega vladarja Marsa bo nekoliko upočasnilo dogajanje in uresničevanje načrtov. Potrebujete nove informacije, da se boste lažje orientirali. Tokrat res ne bo šlo nič na hitro. Oborožite se s potrpljenjem. Vpliv pozitivne Venere bo poskrbel za ljubezenske in denarne zadeve. Čas je istočasno zelo ugoden tudi za to, da s pogovorom razčistite kakšno morebitno zamero ali zadrego.
Bik

Dvojčka
Rak
Lev
Devica
Neka misel vam ne bo dala miru in iskali boste odgovore. Na delovnem mestu željno pričakujete novice, ki pa jih še kar ne bo od nikoder. Nič ne sklepajte na slepo in po predpostavkah. Raje počakajte, da prihodnji dnevi prinesejo odgovore. Trmasto vztrajanje pri svojem stališču vam ne bo v pomoč. Prav obratno, lahko se še dodatno odtujite in poslabšate svoj položaj!
škorpijon
Imeli boste preblisk, ki ga ne spreglejte, saj vam lahko zelo koristi. Močna intuicija bo vaša zaveznica v prihodnjih dneh. Uradno zadevo, ki se je vlekla kar nekaj časa, boste lahko v tem obdobju uspešno razrešili. Res vas bo to stalo nekaj živcev, vendar se boste razbremenili bremena, ki vas je težilo. Vaša vladarica Venera bo spodbudila povečano željo po druženju. Blesteli boste in osvajali s svojo podobo.
Več planetov v vodnih znakih vam nudi dobro izhodišče pri delovanju, če boste le upoštevali svoje občutke. To velja še zlasti od ponedeljka dalje, ko vam bo naklonjen tudi položaj gibanja Lune. Na čustvenem področju velja previdnost! Ne rinite z glavo skozi zid. Nujno je, da izključite muhavost, še posebej pa nedorečenost. Priložnosti se bodo pokazale same od sebe, ko boste najmanj pričakovali.
Strelec
Po delovni plati je dobro, da se osredotočite na bistvo, saj vam bodo misli uhajale na vse konce in kraje. Določite si urnik, da se ne boste izgubljali v času. Odlična intuicija vas bo spremljala, zato prisluhnite občutkom, ki bodo izostreni. Prekipevali boste od pozitivne energije. Nekdo vas bo povabil, da preživite nekaj dni nekoliko drugače in prav zaradi tega vam bo ostal še dolgo v spominu.
Dobili boste zamisel, ki jo boste razvijali in nadgrajevali, v veliko korist vam je lahko pri delu. Vaš inovativen pristop bo vsekakor nagrajen. Nekdo vas bo hotel posnemati, vendar mu ne bo najbolj uspelo! Neka skrb vam ne bo dala miru. Ljubosumnosti se izogibajte, ker se lahko celo osmešite zaradi nje. Lahko, da se boste obrnili celo na prijatelja, ki mu zelo zaupate.
Kozorog
Merkur v vašem znaku bo v četrtek več kot odlična pomoč na delovnem področju. Dobri boste v komunikaciji, prepričljivi, fleksibilni in z lahkoto boste obvladovali položaj. Lepo lahko napredujete pri svojih načrtih. Na ljubezenskem področju morate biti bolj potrpežljivi. Seveda boste želi tisto, kar ste pred časom posejali, vendar bo treba še počakati na razplet dogajanj.
Polna Luna v vašem znaku v zgodnjih četrtkovih jutranjih urah vnaša precej nemira v ta čas. Od delovne vneme boste kar poletavali, energije vam ne bo primanjkovalo. Prav zaradi tega se vam bo zdelo zelo nenavadno, da vam vseeno ostaja odprtih zelo veliko vprašanj. Čustva bodo igrala pomembno vlogo. Treba se bo odločiti, ali ste za ali proti, kar ne bo najbolj enostavno.
Vodnar
Polni boste elana zaradi Merkurja, ki bo od petka dalje v vašem znaku. Popolnoma izključite faktorje, ki vas bi lahko motili pri delovanju in uspeh bo zagotovljen. Prav nič ne spreminjajte v zadnjem trenutku. Z Venero v svojem znaku bo vaš šarm še povečan. Izboljšali boste svoj videz, zaradi česar bo večja tudi vaša samozavest. Uživali boste v pozornostih. Verjemite komplimentom, ki jih boste dobili!
Pomembno je, da greste proti svojemu cilju. Vsako odmikanje je v tem trenutku nesmiselno, saj so vse vaše misli in energija usmerjeni prav tja. To bo lažje reči kot storiti! Mars, ki potuje po vašem znaku, bo namreč v prihodnjem obdobju retrograden. Zaradi tega morate zbrati vso moč za aktiven pristop. Venera vas bo postavljala pred dejstvo, da čim prej uskladite nasprotja s svojo boljšo polovico.
Ribi
Vaš vladar Merkur vam bo od petka dalje omogočal zelo sistematično delovanje. Organizacijsko se boste odlično znašli, imeli boste občutek za celoto in podrobnosti, tudi logistika ne bo predstavljala težave. V ljubezenskih odnosih se boste potrudili bolj kot običajno, vendar se svet zaradi tega vseeno ne bo vrtel okoli vas. Potrudite se vnesti v odnos tudi nekoliko več romantike.
Ne spuščajte se v investicije, saj čas zanje ni primeren. Dobro se morate zavedati, da si tega ne smete in trenutno niti ne morete privoščiti. Naj vas to ne moti, saj prihajajo drugačni časi, v katerih boste našli tudi druge rešitve za svoje težave. Pravzaprav bo ena od njih celo izginila. Od ponedeljkovega večera dalje boste gostili Luno v svojem znaku. Obetajo se prijetni dnevi.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 315
Nagradna križanka
MAKEDONSKI PROSVE-TITELI
IDEALISTIČNI FILOZOFSKI NAUK
MAJHNA RASTLINA
rižam e KIS NASLADA a	,„,„. NAD SAMIM
uqamKe (STAIl) seboj
NABRU-ŠENOST
FRANCOSKA IGRALKA (MARTINE)
SLOVENSKA PEVKA PRODNIK
3E
RUSKA REKA ZNANILEC (STAR.)
PREMIK TELESA SEM IN TJA
NOVI SAD
AGAVI PODOBNA RASTLINA
GOL (EKSPR.)
NAJVIŠJI VZOR
RAST KALČKA
GEOMETRIJSKI LIK
ŠKATLICA ZA FILMSKI TRAK RYAN O'NEAL
PREBIVALKE RIMSKE LJUBLJANE
VRSTA TROBILA SLOVENSKA REVIJA
10
pojav 23
NA VODI
NAJVIŠJI MORNARIŠKI ČIN
AMY IRVING
JAPONSKI AVTO
NIZEK ŽENSKI GLAS
ANICA ČERNEJ VRHUNSKI ŠPORTNIK
IGRALEC (ZASTAR.)
BOŽIDAR LAVRIČ
VRSTA MAMILA
JUŽNOAM. INDIJANEC
PRIPOVEDNA PESNITEV
PRIZADEVANJE (PUBLIC.)
POPOLNO UJEMANJE
NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL)
20
KOMUNIST.
PARTIJA NEKD.SFRJ OGNITEV
ODEBELJENI DEL ČESA
18
KRAJ PRI GORNJI RADGONI
ITALIJANSKI SPOLNIK
KIM NOVAK
ZAČETEK AZBUKE PASTA ZA ČEVLJE
ELDA VILER ITALIJANSKA MODNA HIŠA
NEKDANJI ŠVICARSKI SMUČAR KÄLIN
13
MUSLIMAN POSTNI MESEC STROJEPISEC
PRIPADNIK DARKERJEV
DEL ZEMELJ SKORJE
NEKD. SL. SMUČAR (PETER)
MITRALJEZ (REDKO)
SIMBOLIČNO ZNAMENJE
VETRNI JOPIČ
FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV
Povsod z vami
ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON
22
VRH JUŽNO
OD (zasTar ) REZULTAT
LJUBLJANE (ZASIAR.)
SRBSKA FOLK PEVKA
GLAVNO MESTO JORDANIJE
PRILOGA DELA
MAJHEN DIRKALNIK
RISANI JUNAK
KOZJI GLAS
SLABOTEN (EKSPR.)
RIBE BREZ LUSK
AMERIŠKI JEZIKOSLOV. CHOMSKY
VPLIV NA ODLOČITEV IVAN HRIBAR
4
OHLAPNO STRPNOST, ŠPORTNO ŠIROKO-OBLAČILO SRČNOST
15
PREMAZ ZA LES
OZNAKE ZA ZAPIS TONOV
24
DEL VOJAŠKE ORGANIZACIJE
ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG
AMERIŠKA MODNA OBLIKOVALKA (DONNA)
		7	6					
		4		1			9	
						5	1	
6					4			5
2					3			4
			1	5	8			3
	6					8		
			3	8	2			
1	3					2		
SUDOKU 6
			9		3	5		
5							2	
7							9	
		1	4	8		2		6
						4		8
8		5		1				
	7			5	8			
	2				1			
			6			3		4
REŠITEV SUDOKU 314 REŠITEV SUDOKU 5
3	6	1	2	4	5	9	8	7
2	9	8	6	7	1	3	5	4
5	4	7	9	8	3	1	2	6
4	3	5	1	6	2	8	7	9
9	7	2	5	3	8	4	6	1
8	1	6	7	9	4	5	3	2
6	8	3	4	1	7	2	9	5
7	5	4	3	2	9	6	1	8
1	2	9	8	5	6	7	4	3
2	9	3	5	6	7	1	8	4
8	6	1	3	2	4	5	7	9
4	5	7	1	8	9	2	6	3
6	1	5	4	3	8	7	9	2
7	4	8	6	9	2	3	1	5
3	2	9	7	5	1	8	4	6
9	3	6	8	1	5	4	2	7
5	8	4	2	7	6	9	3	1
1	7	2	9	4	3	6	5	8
KAL
6
17
21
MOLIBDEN
14
KANON
19
VEK
7
2
16
9
8
12
3
11
5
novi tednik
vedno г iMmqj /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
	IH СЛ
	O
	
	
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 3. julija.
Geslo iz številke 25: Vroče poletje pred vrati Izid žrebanja
1.	nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Hedvika Zore iz Štor.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Alenka Sitar z Ljubečne.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Marta Kovač iz Celja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
48
RUMENA STRAN
Proslava je bila hudomušna in težavam ljudi, ki v ozadju poskrbijo, da se na odru vse odvija po načrtu, so se najbolj nasmejali tisti, ki ponavadi sedijo v prvih vrstah. Od leve: predsednik društva Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Rado Marot, župan Dobja Franc Leskovšek, šentjurski župan Marko Diaci, predsednik KS Planina pri Sevnici Anton Špan in vodja oddelka za družbene dejavnosti v šentjurski občini Judita Methans Šarlah
Nasveti iz prve roke
Na Rogli se te dni mudi naš košarkarski as Goran Dragić, ki vodi svoj tradicionalni dobrodelni kamp za otroke, v katerem sodeluje več kot sto bodočih uspešnih košarkarjev. Ob tem se vrstijo številni drugi dogodki. Eden od njih je bil takoimenovani dobrodelni Gogi Talk, kjer je Dragić povabljenim podjetnikom predstavil svojo pot do svetovne košarkarske zvezde, pa tudi temnejše plati tega posla. Med poslušalci je bil tudi podjetnik Hugo Bosio, ki bo lahko kakšno Dragićevo modrost gotovo upošteval tudi pri svojem delu.
Foto: SHERPA
Rokometno-košarkarska poroka
Po dolgi, zelo dolgi zvezi sta svojo ljubezen s poroko zapečatila Miša Marinček in Robi Ri-bežl. Mišina dedek in oče sta bila nogometaša Kladivarja (Slavko in Mitja), ona je še vedno ena najboljših slovenskih rokometnih vratark. Ribežl je celjski košarkar, ki je precej sezon odigral v šentjurskem dresu, v pravkar minuli sezoni je kot trener moštvo Košarkarskega kluba Celje pripeljal pod vrh druge slovenske lige. Poročila sta se na Rajskem otoku! Naj se imata rajsko.
Foto: GrupA
Nasmejanih obrazov
Prosvetno društvo Zarja Šentvid pri Planini letos praznuje 110 let delovanja, kar je res častitljiva obletnica. Ta jubilej je društvo proslavilo s kulturno prireditvijo, ki je pod šotor zvabila domačine in tudi pomembne »občinarje«.
Foto: SHERPA
Dobrih mladih glasbenikov ne manjka
Dobra glasba je na Glavni trg v Celju, kjer je bila v petek zaključna prireditev naše letošnje maturantske akcije in Citycentrove akcije Cityband, privabila tudi Srečka Erjavca (levo), bobnarja legendarne slovenske zasedbe Veter, sicer pa lastnika tiskarne in celjskega mestnega svetnika SLS. Verjetno sta bila skupaj s Tončkom Kregarjem iz zasedbe Mi2, sicer direktorjem muzeja novejše zgodovine v Celju, tako dobre volje ob spoznanju, da nadebudnih glasbenih zasedb v regiji ne manjka. Kregar je bil ob Roku Dro-bežu in Alešu Uranjeku tudi član strokovne komisije, ki je za letošnje zmagovalce Ci-tybanda proglasila zasedbo The Takeover, medtem ko so mladi z všečki največ glasov namenili skupini Tooth In The Sky.
Foto: GrupA
S svojim nastopom so nasmehe na obraze zvabili tudi predstavnicam šentjurske kulture. Od desne: vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Nastija Močnik, predsednica Zveze kulturnih društev Šentjur Marija Rataj, nekdanja poslanka Anita Koleša z možem Markom ter kandidatka za poslanko Mihaela Rožej
Za boljšo kondicijo
Takole kondicijo nabira generalni sekretar Stranke modernega centra - SMC, Šentjurčan Jože Artnak, ki se je tradicionalno udeležil maratona državnosti v Celju. Da je treba biti v dobri formi, je v politiki znano dejstvo, sicer te hitro doleti kakšno presenečenje. Takšnega je nedavno doživel njegov strankarski kolega Milan Br-glez, ki ga je stranka izključila, kot je sam zapisal, prav na Artnakov predlog. Pestro dogajanje ob prerivanju za glavne položaje v državi se torej nadaljuje.
Foto: SHERPA