INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Knmn
r Q J
letnik XVIV. št. 6-7
junij-julij 2013
29. junij 2013 bo struškim gasilcem in Stružancem ostal za vedno v spominu, saj je bila to soboto otvoritev, predaja in blagoslov novega gasilskega oz. večnamenskega doma.
Ob otvoritvi so vaščani pripravili pripravili dogodku primerno slovesnost in veselico po njem.
V tokratni številki Našega kraja lahko preberete tudi obsežen intervju z g. Branetom Meglenom, predsednikom PGD Struge.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 8. 2013
KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA
Od preprostega tesnila,
do popolnega sistema za sanitarno vodo.
Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let.
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
"a
Prodajni centri MIX: Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, dragi občani!
V tej številki občinskega glasila ne morem ostati brez besed glede pobude g. Slavca Palčarja o ukinitvi občine Dobrepolje, ki jo je podal na seji občinskega sveta, 4. junija 2013, ki jo bom v celoti objavil, ter članek v časopisu Delo z naslovom »Občina Dobre-polje zrela za samoukinitev«, objavljen 6. junija 2013, kjer g. Slavc Palčar vsepovprek blati Občino Dobrepolje in pravi, da je najbolje, da se jo ukine. Poleg tega pa je novinar napisal še neresnice, da je bil članek še bolj populističen, tako, da sem zahteval od urednika popravek tega članka in opravičilo, kar je bilo tudi storjeno.
Navedeno v članku je samo slabo, negativno, če ne že katastrofično razglabljanje o Občini Dobrepolje g. Slavca Palčarja oz. novinarja, ki ga povzema. Navedeno v članku oz. navedbah bi lahko g. Slavc Pal-čar kot občinski svetnik vedel. Če tega ne ve, potem je slab svetnik; če pa ve, potem namerno zavaja novinarja in javnost.
Spoštovani, ta pobuda g. Slavca Palčar-ja je podlo dejanje občinskega svetnika (že tri mandate) in seveda bo ta njegova zlonamerna pobuda ostala v predalu.
Pot do vsega dobrega je tlakovana s križi, a tisti, ki ne izkusi, težko razume.
Citiram njegova pobudo:
»Zadeva: Predlog za ukinitev občine Dobrepolje
•	Lokalna samouprava označuje pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakonov urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva.
•	Javne naloge v korist lokalnega prebivalstva izvaja lokalna oblast v tolikšnem obsegu in s takšnimi nalogami in zahtevami, da so v korist lokalnega prebivalstva.
•	Pogoji za opravljanje dela v občinski upravi naj bi omogočalo zaposlovanje kakovostnega kadra, ki temelji na uspešnosti in sposobnosti.
•	Finančni sistemi, na katerih temeljijo viri, ki so na voljo lokalno oblasti, naj bodo raznovrstni in prilagodljivi in kolikor je praktično mogoče sledijo dejanskemu gibanju stroškov opravljanja njihovih nalog.
V našem primeru se to ne dogaja:
•	ugotavljam, da občinska uprava že nekaj časa ni kos zakonskim obveznostim in nalogam za katere je bila ustanovljena,
•	zaradi slabega in nekvalitetnega dela občinske uprave je ogrožena kvaliteta življenja lokalnega prebivalstva,
•	kvaliteta zaposlenih v občinski upravi ne dosega dovolj visoke ravni upravljanja in je vse bolj oddaljena od uspešnosti in sposobnosti
•	občina nima dovolj finančnih virov in je predvsem odvisna od pomoči države,
•	ter občina samostojno ni sposobna izpeljati nobenega projekta, kateri bi bil v dobrobit lokalnemu prebivalstvu, ter bi posledično občinski blagajni prinašal dodatna sredstva za razvoj.
Glede na zgoraj navedeno podajam predlog, da se občina Dobrepolje ukine.
Vem, da je sedanja struktura in ustroj lokalne samouprave podprta z ustavo in zakoni in da brez spremembe zakonodaje ne bo mogoče realizirati predloga.
Zato predlagam, da občinska uprava za dobrobit občanov pobudo obravnava nadvse resno ter jo prenese na zakonodajno telo, katero je z zakonom občino Dobrepolje ustanovilo. Tudi proti volji občanov. Na referendumu 29. 5. 1994 je proti samostojni občini glasovalo 62,2% občanov, ob dokaj veliki volilni udeležbi, ki je bila 77,3%. Slavc Palčar.«
Naj pojasnim nekatera dejstva. Občina Dobrepolje ne deluje po domače, saj tako revizorji, ki opravljajo notranjo revizijo, kot Nadzorni odbor Občine Dobrepolje, v preteklih letih niso ugotovili večjih nepravilnosti.
Občina Dobrepolje razpolaga z zemljišči v skladu z zakonom in uredbo o razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti. Vsa ravnanja s premoženjem, tudi oddaja nepremičnega premoženja v najem, potekajo v skladu z navedenima predpisoma. Odlok o kategorizaciji občinskih cest ni sporen, saj ga ustavno sodišče pri ustavni presoji ni razveljavilo, pač pa je občini naložilo le ureditev lastništva na cca 25 m odseku kategorizirane javne poti. Vse ostale nepravilnosti, ki jih g. Palčar našteva, so ali tiskovne napake ali predpisi (pravilnik o občinskih nagradah in priznanjih), ki ne vplivajo na zakonitost dela občine.
Prav tako ni resnična trditev navedenega, da občina ni sposobna izpeljati nobenega projekta, saj je ta vodila in še vodi kar nekaj projektov, za katere je pridobila v zadnjih letih sredstva sofinanciranja tako iz proračuna države kot EU. Sredstev seveda ne bi pridobila, če projekti ne bi bili uspešno pripravljeni in izvedeni.
Neresnična in zavajajoča je tudi trditev, da je občina predvsem odvisna od pomoči države. Višina državne pomoči občini (oz. t.i. finančna izravnava) je bila v lanskem letu slabih 34 tisoč EUR. Večino prihodkov (5.200.000 EUR v letu 2012) z vključenim nemajhnim prihrankom - občina je ena redkih v državi, ki ni zadolžena -, predstavljajo predvsem dajatve občanov (dohodnina). Prihodki občine so tako rezultat dela občanov, pri sredstvih sofinanciranja pa tudi rezultat dela občinske uprave in ne državne pomoči, ki je znašala 0,6% prihodkov občine v lanskem letu.
Naj omenim projekte, ki se trenutno vodijo: kanalizacija Ponikve, rekonstrukcija ceste v Predstrugah (od regionalne ceste do igrišča), ureditev železniških prehodov z zapornicami na Cesti (14.2 km) z razširitvijo cestišča ter v Ponikvah (16.9 km) z asfaltiranjem prehoda, rekonstrukcija ceste v Podgori, ureditev centra Strug, energetska sanacija podružnične šole v Kompoljah, obnova kuhinje OŠ Dobrepolje, suhokranj-ski vodovod, pripravljamo projekt obnove kotlovnice OŠ Dobrepolje in zamenjavo
KAZALO
Svetni ki so se sesta li še zad njič pred do pusti.......................................4
Utrinki s poletnih večerov................................................................... 8
Velika pridobitev struških gasilcev in krajanov Strug........................... 10
Dober glas seže v deveto vas ... in še dlje.......................................... 32
energenta v Jakličevem domu ...
Občina Dobrepolje bo še naprej skrbela za primerno delovanje ter zagotavljala kvalitetne pogoje življenja in prisluhnila zahtevam občanov v okviru zmožnosti. Zato je prav, da smo občina, čeprav majhna, a z velikim srcem; ne bomo podlegli nekaterim, ki zagovarjajo ukinitev občin, ampak se bomo odločno borili, da ohranimo to lepo občino, saj so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno delovanje; naša občina je ena od
devetnajstih občin, ki ni zadolžena.
Na koncu bi se rad zahvalil občanom iz Strug oziroma struškim gasilcem za vsa prizadevanja in potrpljenje pri gradnji novega večnamenskega gasilskega doma ter za odlično prireditev ob otvoritvi tega doma. Verjamem, da boste vsi, ki ste dom načrtovali in gradili, znali koristno izrabiti velikost in večnamenskost tega doma. Veliko truda ste vložili in prav je, da se v imenu občine zahvalim vsem, ki ste nesebično sodelova-
li in pomagali graditi ta gasilski dom. Prav pa je in izjemno cenim vašo odločitev, da ste na pročelje postavili trajno znamenje zaupanja vašemu vzorniku v doslednosti in vztrajnosti v dobrem, svetem Florijanu. Naj nas obvaruje vsega hudega in naj nam izprosi prepotrebnih milosti, ki jih vsi še kako potrebujemo.
Vsem občanom želim prijeten dopust v prihodnjih poletnih dnevih, da bi ga čim bolj izkoristili. ♦
AKTIVNI PROJEKTI IN INVESTICIJE do julija 2013	REALIZIRANE IN PREDVIDENE DEJAVNOSTI
OBNOVA KUHINJE V OBSTOJEČI ŠOLI -INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNA DELA V OKVIRU INVESTICIJE JVIZ OŠ DOBREPOLJE	Za obnovo kuhinje in pomožnih prostorov OŠ Dobrepolje bo izbran izvajalec vzdrževalnih del, ki bo oddal popolno ponudbo in bo imel najnižjo ceno. Vrednost investicije je ocenjena na slabih 300 tisoč evrov.
GRADNJA VRTCA	Pridobljeno je pravnomočno gradbeno dovoljenje UE Grosuplje za 1. fazo Šolsko-športnega centra - JVIZ OŠ Dobrepolje: novogradnja objekta vrtca s pripadajočo zunanjo ureditvijo in z zunanjo ureditvijo severnega območja urejanja z novim prometnim režimom, rekonstrukcija kuhinje in kotlovnice obstoječega objekta OŠ, gradnja garaže ter rušitev obstoječih objektov (garaža, ropotarnica, obstoječi stanovanjski objekt za hišnika). Pripravlja se IDZ, DIIP in IP za projekt vrtca ter dokumentacija za prijavo na razpis za zadolževanje Slovenskega regionalnega razvojnega sklada. Zadolževanje mora biti urejeno do konca julija. Terminski plan dokončanja del je vezan na posamezne faze, ključna je prijava na razpis za zadolževanje.
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT -dopolnjen osnutek	V mesecu maju je bila izvedena neformalna javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta. Na podlagi predlogov sledi dopolnitev vsebin tekstualnega in grafičnega dela ter priprava okoljskega poročila.
PODPEŠKA JAMA - infomat	Informacijski terminal (infomat) je nameščen na pročelje fasade pred vhodom v Podpeško jamo. Sledita nadgradnja predstavitvene aplikacije (promocijski film o Podpeški jami, zvočni e-vodič v slovenskem in angleškem jeziku) ter spletna predstavitev Podpeške jame.
OSKRBA SUHE KRAJINE S PITNO VODO	JKP Grosuplje je bilo obveščeno o posameznih fazah izgradnje in seznanjeno z zahtevo za spremljanje poteka del kot prihodnji prevzemalec vodovoda na območju občine Dobrepolje v upravljanje. Zaključek del na investiciji je predviden v decembru 2015.
IZGRADNJA VODOVODA HOČEVJE	Na vodovodno omrežje je priključenih 64 objektov od skupno 94, omrežje normalno obratuje. Zoper uporabnike, ki se še niso priključili na javno vodovodno omrežje, bodo začeti inšpekcijski postopki.
KANALIZACIJA IN ČISTILNA NAPRAVA PONIKVE	Začetek del 2. etape 1. faze takoj po pridobitvi sredstev sofinanciranja (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj). Sledita sprejem odloka o programu opremljanja ter začetek obračunavanja komunalnega prispevka zavezancem, ki jim bo omogočena priključitev na kanalizacijo. V naslednjem letu sledi nadaljevanje z deli 3. etape 1. faze. Predviden zaključek del je konec prihodnjega leta.
Svetni ki so se sesta li še zad njič pred do pusti
Mojca Pugelj
Na 18. red ni seji, ki je bi la 09. 07. 2013, so ime li svetni ki na dnevnem redu 8 točk.
Najprej so z manjšimi pripombami potrdili zapisnik 17. redne seje, sledilo je poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini.
Župan je svetnikom obširno poročal o izvedenih, nedokončanih in drugih delih, ki potekaj v skladu s Planom in programom dela v okviru proračuna za letošnje leto.
IZGRADNJA NADOMESTNIH GOZDNIH IN POLJSKIH POTI ZARADI UKINITVE ŽELEZNIŠKIH PREHODOV	Slovenske železnice so naročnik projekta za izgradnjo novega železniškega prehoda v Predstru-gah, ki je pripravljen in v presoji Direkcije RS za ceste. Ureditev nivojskih prehodov za zapornicami v Ponikvah in na Cesti in postavitev varovalne ograje ob nadomestni poti na Cesti (do Pikota). Predviden zaključek del je konec avgusta.
ČISTILNA NAPRAVA ZDENSKA VAS	Izdelovalec dokumentacije, JKP Grosuplje, pridobiva predpisana soglasja, potrebna je izvedba analiz za pridobitev soglasja s strani ARSO, sledi pridobitev gradbenega dovoljenja (predviden začetek del je v drugi polovici letošnjega leta).
IZGRADNJA GASILSKEGA DOMA V STRUGAH	Konec meseca junija je potekala svečana otvoritev. Več o projektu si lahko preberete v intervjuju s predsednikom PGD Struge, Branetom Meglenom.
Obravnavana in sprejeta sta bila Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2013 z načrtom razvojnih programov za obdobje 2013 do 2016.
Na podlagi ocene realizacije za leto 2013 je bilo ugotovljeno, da nekateri prihodki in odhodki ne bodo nastali in da bodo nekateri v drugačnem obsegu, kot so bili predvideni. Finančne spremembe so naslednje:
•	Uskladitev vi šine sredstev, potrebnih za izvajanje zimske službe na lokalnih cestah in javnih poteh.
•	Uskladitev finančne konstrukcije za projekt Kanalizacija Ponikve.
Delo na črno - črna
Frizerji, člani Območne obrtno-podjetniš-ke zbornice (OOZ) Grosuplje, so na svojem srečanju 12. 6. 2013 v Domu obrtnikov v Grosupljem identificirali delo na črno kot enega ključnih problemov svoje dejavnosti. Nelojalna konkurenca, neobremenjena s plačevanjem obveznih dajatev, ponuja svoje storitve po bistveno nižjih cenah in s tem ogroža obstoj frizerskih salonov, ki so, za razliko od prekrškarjev, neprestano pod drobnogledom inšpekcijskih služb. Država in pristojne institucije, med katere spada tudi OZS oz. OOZ Grosuplje, bodo morale delu na črno posvetiti bistveno več pozornosti in preiti od besed k dejanjem.
Mnenju frizerjev se pridružuje tudi vodstvo OOZ Grosuplje. Upravni odbor OOZ Grosuplje ugotavlja, da delo na črno ne zadeva zgolj frizerske dejavnosti, pač pa se ta problem zajeda v vse pore slovenskega gospodarstva. Vsi bi se namreč morali zavedati, da z neplačilom davščin državi oškodujemo sami sebe. Po eni strani zahtevamo brezplačne storitve, kot so javno šolstvo, javno zdravstvo, po drugi strani pa se izogibamo plačilu davka, ki je vir financiranja
•	Uskladitev finančne konstrukcije za projekt Ureditev vaškega jedra v naselju Pri Cerkvi - Struge.
•	Odprtje nove postavke Energetske sanacije Podružnične šole Kompolje.
•	Uskladitev sredstev za PGD Hočevje.
•	Uskladitev sredstev za zaključna gradbena dela za obnovo vežice na Vidmu. Sprejeta sta bila Odlok o ustanovitvi in
organiziranju javnega podjetja JKP Grosuplje ter Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje »opremljanja s kanalizacijskih sistemom Ponikve«.
Obravnavan je bil tudi predlog o za-
časnem prenehanju delovanja Podružnične šole v Ponikvah. Ravnatelj šole je namreč Občino obvestil o demografskih podatkih na PŠ Ponikve in o problematiki nosilih konstrukcij na objektu podružnične šole, ki z vidika varnosti niso ustrezne. Prav tako je v prihodnjem šolskem letu število učencev nizko (samo 6), v pravilniku pa je predpisano najmanjše število učencev 14. Problematika je bila obravnavana že na svetu zavoda v marcu letos, kjer so se vsi strinjali s prešolanjem otrok na matično šolo. Predlagani sklep je le začasna rešitev, saj je treba sprejeti odločitev o objektu šole (sanaciji in njenem nadaljnjem obratovanju). ♦
prihodnost
teh istih storitev. V želji po zaščiti svojih članov bo OOZ Grosuplje preko svojih vzvodov aktivneje pristopila k reševanju problematike dela na črno, v skrajnem primeru tudi preko prijav prekrškarjev, ki opravljajo delo na črno vsem na očeh, ustreznim inšpekcijskim službam.
Vabljeni tako člani OOZ Grosuplje kot tudi vsi ostali, ki se jih omenjena problematika zadeva, da svoje konstruktivne predloge glede reševanja problematike dela na črno sporočijo na OOZ Grosuplje (ooz.grosuplje@ozs.si).
Strokovna služba OOZ GROSUPLJE
OBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA SLOVENIJE
WJK
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Kmetijsko svetovalna služba in občina Dobrepolje
organiziramo
v ponedeljek, 26. avgusta 2013,
ogled
Kmetijsko živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni.
Odhod avtobusa bo iz Strug ob 6.40 uri, iz Vidma ob 7.00 uri.
Predvidena lastna udeležba na udeleženca je 25 EUR (kosilo, malica, vstopnine).
Prijave na telefon: 041 310 169 (Franci Omahen) do srede 21. 8. 2013.
De lovna in uspešna pom lad v JKP Grosup Ije na področju zbiranja odpadkov
Zbirne akcije OEEO
Tudi letošnjo pomlad je JKP Grosuplje v sodelovanju z občinami izvedel zbirne akcije odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Med OEEO sodijo izrabljeni mali gospodinjski aparati, televizorji, monitorji, hladilniki, zamrzovalniki, štedilniki, pralni in pomivalni stroji, zabavna elektronika, elektronske igrače, oprema za razsvetljavo, sijalke ... Akciji sta potekali po urniku in razporedu, ki sta bila objavljena že konec leta 2012, in na ustaljen način. Zbirna akcija OEEO je potekala v občini Ivančna Gorica v soboto, 20. 4. 2013, in v občini Dobrepolje v soboto, 18. 5. 2013.
Skupaj s podjetjem Zeos, ki je naš partner v omenjenih akcijah, smo zbrali:
Vrsta odpadka	Zbrano v kg (občina Ivančna Gorica)	Zbrano v kg (občina Dobrepolje)
Mali gospodinjski aparati	1.540	980
TV in monitorji	6.220	950
Hladilno-zamrzovalni aparati	4.710	1240
Veliki gospodinjski aparati	6.970	1500
SKUPAJ	19.440	4670
Zbirna akcija OEEO v občini Grosuplje bo potekala v soboto, 14. 9. 2013.
Zbiranje OEEO kot posebne vrste odpadka in ločena oddaja te vrste odpadka sta zelo pomembna. OEEO vsebuje nevarne snovi (npr. plini v hladilno-zamrzovalnh aparatih), ki jih je treba na pravilen način odstraniti ali reciklirati, in pa veliko materialov, ki jih lahko recikliramo ali ponovno uporabimo (v OEEO so vgrajene tudi dragocene kovine). Če ste zamudili zbirno akcijo, lahko v odpiralnem času OEEO brezplačno oddate tudi v Zbirnem centru Špaja dolina.
Zbirne akcije nevarnih odpadkov
Akcije zbiranja nevarnih odpadkov so potekale v vseh treh občinah, na način, ki je že uveljavljen. Med nevarnimi odpadki zbiramo: baterije in akumulatorje, odpadna jedilna olja in maščobe, zdravila, kozmetiko, topila, alkalije, kisline, barve, lepila, smole, čistila, ki vsebujejo nevarne snovi, embalažo, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi, foto-kemikalije, sijalke ... Skupne količine zbranih odpadkov po posameznih občinah:
OBČINA	Skupaj
DOBREPOLJE	1.540,50
GROSUPLJE	2.625,00
IVANČNA GORICA	2.468,00
Skupaj:	6.633,50
Nevarni odpadki nikakor ne sodijo med mešane komunalne odpadke in jih mora-
mo zbirati ločeno, predamo jih brezplačno dvakrat letno na zbirnih akcijah (pomlad in jesen) ali v delovnem času v Zbirnem centru Špaja dolina.
Zbirne akcije časopisnega papirja
Skupaj s šolami smo letošnjo pomlad izvedli tudi zbirne akcije papirja. Učenci so v vseh treh občinah zbrali več kot 90.000 kg odpadnega časopisnega papirja. Na ta način smo skupaj pred posekom za potrebe proizvodnje papirja rešili 180 velikih dreves.
Ogledi CERO Špaja dolina
V CERO Špaja dolina so nas obiskali otroci iz vrtcev in osnovnih šol iz naših treh občin,
pa tudi iz drugih. V ogledu centra, ki traja 1 uro, obiskovalcem predstavimo zbirni center, odlagališče, sortirnico mešane embalaže in kompostarno. Prav tako poskušamo otrokom predstaviti pravilno ločevanje odpadkov, nekateri naši najmlajši obiskovalci pa so se preizkusili tudi v hitrostnem ločevanju odpadkov. Najmlajši so se izkazali za odlične in vestne pri ločevanju odpadkov. V mesecu aprilu, maju in juniju smo CERO Špaja dolina predstavili več kot 500 učencem in njihovim spremljevalcem.
Nova spletna stran ODPADKI.JKPG.SI
Na začetku meseca junija je zaživela nova spletna stran JKP Grosuplje, kjer najdete vse potrebne podatke o zbiranju in odvozu odpadkov, CERO Špaja dolina in ločevanju odpadkov. Vabljeni k ogledu na spletnem naslovu http://odpadki.jkpg.si/. Naj vas opozorimo na nekaj novosti:
•	možnost naročanja odvoza kosovnih odpadkov preko spletne strani;
•	možnost naročanja odvoza odpadkov za organizatorje prireditev preko spletne strani;
•	sporočanje sprememb za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki ...
Vaših pripomb in pohval o novi spletni strani bomo veseli (lahko jih sporočite kar po elektronski pošti info@jkpg.si). Spremljate nas lahko tudi na Facebooku: https://www. facebook.com/JavnoKomunalnoPodjetje-Grosuplje.
Vsem želimo prijetne počitnice in uspešno ločevanje odpadkov. ♦
Godba Dobrepolje - 80 let ustanovitve
Kulturno društvo God ba Do bre po Ije je letos praznova lo 80 let usta novitve god be. V po častitev tega ve li kega ju bi leja smo pripravili dvodnevno praznovanje.
Andrej Škantelj, KD Godba Dobrepolje
V petek, 21. 6. 2013, smo pripravili slavnostni koncert s posebnim izborom skladb, ki so bile v preteklem desetletju najbolj odmevne. Na koncertu so bila podeljena tudi Gallusova priznanja godbenikom za večletno igranje in delo pri godbi. Za 10 let igranja so bila podeljena bronasta priznanja, za 20 let srebrna, za 30 let zlata in nad 30 let častna Gallusova priznanja. Dva naša člana Vinko Tiselj in Tone Gačnik pa sta za več kot 50 let delovanja pri godbi dobila posebno priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
V soboto, 22. 6. 2013, pa smo organizirali srečanje dolenjskih in belokranjskih pihalnih orkestrov in godb, ki je bilo združeno s praznovanjem dneva državnosti naše države. Srečanja se je udeležilo 12 orkestrov. Posebni gostje so bili Prvačka pleh muzika s Primorske in Mažoretna skupina Sevnica. Parado je popestrilo tudi več kot 20 narodnih noš iz različnih slovenskih krajev. Med skupnimi nastopi godbenikov sta vse prisotne pozdravila Jani Selak, predsednik združenja dolenjskih in belokranjskih pihalnih orkestrov in godb, ter župan občine
Dobrepolje Janez Pavlin, ki je namenil nekaj besed tudi državnemu prazniku -dnevu državnosti. Naše prireditve je oba dneva zelo uspešno vodil Igor Ahačevčič.
Srečanje smo nadaljevali na športnem igrišču na Vidmu, kjer se je 500 naših gostov zelo prijetno počutilo in domov odneslo lepe spomine na Dobrepolje.
Veliko pa se jih je spraševalo, kako to, da je zelo zelo malo domačinov, katere bi pričakovali na tako pomembni prireditvi, ne samo za Godbo Dobrepolje, ampak tudi za celoten kraj. Dobrepoljci bi morali biti ponosni in prvi podpreti prizadevanje in obstoj tako velikega društva, kjer člani ljubiteljsko in z veliko truda bogatijo glasbe-no-kulturno dediščino Dobrepolja.
Kljub temu smo praznovanje uspešno zaključili. Zahvalil bi se vsem, ki ste godbi pri tem velikem projektu pomagali, še posebej pa pokroviteljem prireditve. ♦
80 let
OBČINA DOBREPOLJE EUROMOJSTER, Ljubljana TRANSPORT DOLINŠEK, LjubljanaADLES, Brezje pri Grosupljem KANAL, Podpeč KGŽ, Podgorica MIX, Ponikve TRGOJAN, Videm ŽAGA POGORELC, Struge BIFE MURNČEK, Videm MUC TRADE, Kompolje ZAVOD sv. TEREZIJE, Videm RADIO ZELENI VAL, Grosuplje GOSTILNA BRDAVS, Videm PREVOZI MARE, Kompolje AVTO CENTER JEROVŠEK, Grosuplje GOSTILNA MAJOLKA, Videm AVTOMEHANIKA JURE, Škocjan FRIZERSKI SALON ČOPEK, Videm PRIBA ŠTEFANC &Co., Ljubljana AMW KASTELIC, Predstruge LESAL, Kompolje AVTOKLEPARSTVO RIGLER, Kompolje BETONSPORT, Videm KOVINOSTRUGARSTVO KLINC, Kompolje EUROTENT, Žalec AVTOCENTER FRKO, Grosuplje
FOR CAR, Grosuplje MIZARSTVO ERČULJ, Zagorica AURORAGRAF, Videm PREVOZNIŠTVO KRAŠOVEC, Predstruge JANI ŠTRUBELJ, Videm
Utrip s prvega poletnega večera
Prvi poletni večer je potekal 30. 6. 2013 ob 20.00 na Vidmu. Nastopila je Ana Soklič z Big Band DOM pod vodstvom Braca Doblekarja. Fotografije: www.zelnik.net
Poletni večer s skupino Lumberjack
V nede ljo, 14. 7. 2013, je v sklo pu Po letnih ve če rov pote kal nastop glasbene skupine Lumberjack. Fotografije: www.zelnik.net
Kristina Grandovec
Lumberjack je mlada glasbena rock skupina, ki jo sestavljajo: Rok Ahačevčič (solo kitara, ritem kitara in pa glavni vokal), Žan Boc (ritem kitara), Jaka Novak (bas kitara) in pa Anže Omahen (bobnar in spremljevalni vokal).
Fantje so v svojem kraju že dobro znani, zato je bil obisk njihovega nastopa številčen, med navdušenimi gledalci pa so bili tudi ljudje iz bolj oddaljenih krajev ter gospod župan Janez Pavlin. Bend je zbrane zabaval približno uro in dvajset minut. Ljudje so bili navdušeni in tako so Lumberjackov-
ci nekatere pesmi zaigrali tudi večkrat. Že na začetku so večer obarvali z "bolj živimi" komadi in s svojo glasbo človeku prišli "pod kožo'! Proti koncu so ljudi povabili, naj vstanejo in pridejo bliže, in ti so se z veseljem odzvali povabilu. Tako je večer minil precej razgibano, saj ob njihovi glasbi preprosto nisi mogel ostati pri miru. Med nastopom je bilo slišati znane in manj znane skladbe, kot pa so že sami povedali, so poskrbeli, da je vsak poznal vsaj eno skladbo; slišali pa smo tudi dve njihovi avtorski skladbi, ki sta gotovo navdušili vse občinstvo in dokazali, da se da vse, če se hoče. Nastop je bil gotovo eden boljših tudi zaradi tega, ker so
fantje znali navdušiti množico in so komunicirali z gledalci, bili odprti in pokazali, da so gledalcev veseli.
Tako je večer na žalost vseh poslušalcev minil še prehitro, vsekakor pa je bil nepozaben in zagotovo eden najboljših in predvsem zanimivih za mlade v sklopu Poletnih večerov. Gotovo ima največ zaslug za to Lumberjack, imajo pa jih tudi organizatorji, prireditelji, ozvočevalci, osvetljevalci ...
Prav gotovo vsi že komaj čakamo na njihov naslednji nastop in jim želimo vse dobro v njihovi nadaljnji karieri!
Več fo tografij in kratek video z dogodka si oglejte na www.zelnik.net. ♦
Velika pridobitev struških gasilcev in krajanov Strug
29. junij 2013 bo struškim gasilcem in Stružancem ostal za vedno v spominu, saj je bila to soboto otvoritev, predaja in blagoslov novega gasilskega oz. večnamenskega doma, ki je bil po kar šestih letih kalvarije in borb za njegovo izgradnjo z začetkom gradnje v mesecu oktobru preteklega leta zgrajen v neverjetnem roku in hkrati v ekstremnih razmerah pretekle zime.
Andrej Debeljak, foto: Janko Nose
Novi lepotec, ki bo služil kot dom struškim varuhom rdečega petelina, hkrati pa s svojim večnamenskim prostorom tudi nasploh združeval interese in dejavnosti krajanov, je zgrajen po normativih, funkcionalnosti in kakovosti, ki se jih ni bi branilo nobeno društvo in noben kraj. Takšen j e tudi nj egov notranji in zunanji videz, kakor tudi njegova okolica, ki pa ji bo za njeno popolnost treba dodati in urediti še nekaj malenkosti.
In kot se za tako velik dogodek spodobi, so po svoji lepi, stari navadi struški gasilci pripravili dogodku primerno slovesnost in veselico po njem. Takšni, da se ju pomni. Slovesna otvoritev, prevzem in blagoslov so se začeli z gasilsko parado v taktih Godbe Dobrepolje, ki je z velikostjo in s ponosom ob svojem mimohodu številčni publiki ježila kožo. Na paradi je kar 17 praporov gasilskih društev in zvez oznanjalo, da podpirajo struške gasilce in se s svojimi stanovskimi kolegicami in kolegi veselijo svoje velike pridobitve. Poleg našega župana g. Janeza Pavlina, funkcionarj ev matične gasilske zveze, sosednjih gasilskih zvez in prijateljskih društev so nas s svojim prihodom počastili tudi poveljnik GZ Slovenije
g. Franci Petek, podpoveljnik GZ Slovenije g. Zvonko Glažar, generalni direktor Uprave RS za reševanje in zaščito g. Darko But, po-džupanja občine Starše g. Nataša Petek, legenda slovenskega gasilstva g. Lojze Ljubič in drugi, kar je za tako majhen kraj, kot je Struška dolina, zagotovo velik kompliment. Po uvodni himni ter pozdravu so si sledili govori predsednika domačega društva g.
Braneta Meglena, župana Občine Dobre-polje g. Matjaža Koželja ter poveljnika GZS g. Francija Petka. Po vzpodbudnih nagovorih naštetih govornikov so v kulturnem programu za sprostitev poskrbeli MPZ Struge, učenci 1. in 2. razreda s svojo razredničarko Karmen Perko ter harmonika-šinja Andreja Križman. Zatem se je beseda predala gostom, ki so si želeli pozdraviti in čestitati struškim gasilcem in krajanom za novi objekt. Pred svečanim prerezom traku, predajo ključev in blagoslovom je Godba Dobrepolje s še eno svojih udarnih melodij vzdušje privedla do vrelišča. In potem se je zgodilo. Župan Občine Dobrepolje g. Janez Pavlin in predsednik PGD Struge g. Brane Meglen sta prerezala trak, župan je ključe izročil predsedniku, ta pa jih je naprej poveril društvenemu orodjarju. Da pa bi novi dom in gasilce varoval tudi sv. Florjan, ga je blagoslovil domači župnik g. Marinko Bi-landžič. Ker je novi dom nastal s pomočjo mnogih dobrotnikov, tako pravnih kot fizičnih oseb, je bilo na koncu prireditve temu primerno število zahval in podelitev plaket vsem, ki so s svojim deležem pripomogli k izvedbi projekta na ravni in v času, na kakršni in v katerem je bil slednji izveden. Na vse te se bomo v posebnem poglavju z zahvalo in navedbo zaradi obširnosti obr-
nili v prihodnji številki Našega kraja. Čisto na koncu so prav posebno zahvalo struš-ki gasilci posvetili svojemu predsedniku, za katerega so ponosno povedali, da brez njega ne bi bilo ne novega doma, ne tega dogodka, ne gasilstva v takšni obliki in razširjenosti v Struški dolini zadnjih trideset let. Protokol je bil mimo, prapori so ob spremljavi godbe odkorakali s prizorišča in začel se je veseli in družabni del velikega dogodka, kjer so se struški gasilci izkazali enako dobro kot pri pripravi protokolarnega dela slovesnosti.
Dišalo in oblizovalo se je po slastnem golažu ter »roštiljskih« specialitetah, hladna pij ača je v rokah hitrih in spretnih natakaric in natakarjev skrbela, da se grla ne bi izsušila, potekal je tudi bogat srečelov in seveda najpomembnejše: super ansambel Fantje z vasi z domačinko Katarino Ramač na čelu, ki petam plesnih parov ni dajala oddiha, nabito prizorišče rajanja je valovalo, povezovalo v enost vzdušja, veselja, radosti ter ponosa velikega slavja in zgodovinskega dogodka za Stružanke in Stružance.
Ker pa se do dokončanja izgradnje večnamenskega doma v Strugah ter njegove otvoritve in predaje v občinskem glasilu ni kaj prida na glas razpravljalo, se mi je zdelo primerno, da reportažnemu zapisu dodam tudi nekaj besed, ki mi jih je okoli tega projekta na vprašanja odgovoril tako rekoč vodja in skupaj s financerjem Občino Dobrepolje glavni akter projekta g. Brane Meglen, predsednik PGD Struge. Pogovor sva opravila pri njem doma in v tem kontekstu se je ta tudi začel.
Pozdravljen Brane. Pred kakšnimi 25. leti si si zgradil novo hišo. Ob gradnji večnamenskega doma si bil dejaven in požrtvovalen, kot bi gradil zase. Ali so kakšne podobnosti oz. kolikšne so razlike med obema gradnjama?
Lep pozdrav tebi in bralcem Našega kraja tudi z moje strani. Verjetno je več razlik kakor podobnosti. V različnosti časov obeh gradenj, v razmerah, v tem, da svojo hišo delaš sam, tukaj pa smo imeli investitorja. Mislim, da je skoraj bolj stresno in naporno vodenje tako velikega projekta, vse papirnate vojne, usklajevanja pogajanja, nadziranja in še marsikaj, kot pa če nekaj zidaš sam z udarniško pomočjo.
Verjetno je bilo izčrpavajoče tudi to, kako dolgo je trajala kalvarija od ideje do njene realizacije, kar večina občanov in bralcev Našega kraja niti ne ve. Lahko poveš, kdaj se je začelo snovanje projekta?
Ideja o nujni potrebi po novem gasilskem domu se je porodila že leta 2007. Za kako veliko nujnost je šlo, lahko povem s podatkom, da smo imeli svoja tri priletna gasilska vozila na treh lokacijah, ki niti približno niso bile primerne za garažiranje gasilske tehnike, poleg tega smo po poplavah dobili še čoln, ki ga ravno tako nismo imeli kam shraniti. Stari gasilski dom je pod spomeniškim varstvom in vanj niso dovoljeni posegi. Vse to je pričalo samo o enem, da za svoj obstoj in funkcioniranje nujno potrebujemo nov gasilski dom.
Torej kljub temu, da je društvo imelo zemljišče, se je ravno pri "papirjih" najbolj zavleklo in najbolj jemalo navdušenje in voljo?
Obe parceli, na katerih stojita dom in poligon za vaje, sta bila v lasti PGD Struge in nekdanje KS Struge že več kot 30 let. Po zakonu sta padli pod Sklad kmetijskih zemljišč RS, zato sta bila potrebna prepis in zamenjava obeh zemljišč, kar je skupaj s pridobivanjih drugih soglasij in dovoljenj trajalo nemogočih 5 let.
To marsikaj pove o delovanju naše birokracije in o zakonih v naši državi. Si kdaj obupal, da nikoli ne bomo prišli do novega večnamenskega doma?
Skoraj obupal sem ravno v času, ko smo toliko časa jalovo čakali na prepis in zamenjavo zemljišča, vendar sem za dobro vseh in zaradi zavedanja o potrebnosti in nujnosti izgradnje vztrajal in zbral vso svojo voljo, da je projekt potekal naprej.
Ali obstaja kakšna prelomnica, za katero bi lahko rekel, da je potem zadeva stekla?
Mislim, da so prva prelomnica že katastrofalne poplave l. 2010, ki so prizadele našo dolino. Na žalost sta bili potrebni tolikšna škoda in nesreča, da je bila spoznana nujna potrebnost novega gasilskega doma v Strugah. Takrat je posijal žarek upanja. S pomočjo župana g. Janeza Pavlina in svetnikov se je potem investicija za novi dom umestila v občinski proračun. Sočasno je projekte za arhitekturo novega doma zrisal domači arhitekt in dolgoletni predsednik društva g. Anton Rus, na podlagi katerega je bila investicija ocenjena na vrednost približno 300 000 evrov.
In potem je steklo?
Po pridobitvi vseh soglasji in izdelavi projektov je bila vložena zahteva za gradbeno dovoljenje. S strani upravne enote smo bili opozorjeni, da se pripravlja sprememba zakona o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Zakon je bil za nas ugodno sprejet in zneska 13.000 evrov smo bili oproščeni. Zaradi težav se je zadeva s papirji zavlekla še za dva meseca. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano na začetku septembra lanskega leta. Istočasno z gradbenim dovoljenjem so potekale dejavnosti za razpis na javnem portalu. Imeli smo veliko težav, a smo s pomočjo podjetja MILANA d.o.o. tudi te postopke uspeli pripraviti in takoj po izdaji gradbenega dovoljenja se je objavil tudi razpis za izvedbo. Kljub krizi v gradbeništvu se je na razpis prijavilo eno samo podjetje, ki je bilo tudi izbrano.
To je bil EKO-GRADVEST iz Ljubljane. Po vseh postopkih in zapletih nam je uspelo konec septembra podpisati pogodbo z izvajalcem in Občino o financiranju. Ker pa se je bližala zima, je bilo vprašanje, kako bomo s klasično gradnjo speljali zadevo. Izvajalec je že imel stike s podjetjem Kam-mel v Avstriji, ki ima poseben sistem montažne gradnje. Ogledali smo si proizvodnjo in se seznanili z vsemi poteki, predvsem pa s prednostmi take gradnje za nas. Vsi gradbeni elementi so tam izdelani v enem dnevu.
Pregovor pravi, da za dežjem vedno posije sonce. Sledi sedaj tisti, fascinantni del projekta?
Datum je bil takrat 29. 11. 2012 in dobili smo zagotovilo, da bo v desetih dneh trans-
port v Sloveniji na mestu gradnje. V tem času so se delali izkop in temelji, ki terjajo posebno izvedbo. Datum 11. 12. 2012 je bil določen za začetek postavljanja objekta. V dneh pred tem datumom je zapadlo skoraj meter snega in smo skoraj obupali. Kljub nevšečnostim s snegom je prišlo sporočilo, da se gradnja začne. Počistila se je platforma in pripravljeno je bilo vse za montažo. Temperatura tega jutra je bila -22 stopinj. Kljub nemogočim razmeram so dela napredovala in v osmih dneh je bil objekt postavljen do podstrehe. Zaključek montaže je bil 20. 12. 2012. Do 24. 12. pa sta se postavila ostrešje in kritina. Do novega leta so se vgradila še okna in dvižna vrata. Roko na srce, tako gasilci kot krajani ne bi mogli prejeti za božično-novoletne praznike lepšega darila, kot je bil novi večnamenski dom, spravljen pod streho pred novim letom. Vsa izvedena dela v letu 2012 so bila tudi plačana in tako je tudi s finančnega vidika projekt uspešno izveden.
Vprašanje, če nista pri tem imela kaj tudi sv. Miklavž in Dedek Mraz, za katera pravijo, da obdarujeta samo pridne in dobre otroke. Ampak ostalo je veliko za postorit tudi v tem letu?
Po prvotnih planih naj bi se objekt delal oz. financiral tri leta. Občina je nakazala, da se lahko objekt sofinancira v tem letu in tudi v proračunu je bilo zagotovljenih dovolj sredstev za dokončanje projekta. Pripravil se je terminski plan del in s tem odliv financ in nekako je bil sklenjen dogovor, da se projekt zaključi s koncem meseca junija. Vsa dela po novem letu so kljub dvomesečnemu odmoru zaradi vremenskih razmer napredovala. Objekt je vse
bolj dobival končno podobo. Veliko je bilo dela z ureditvijo okolice. Priključki za vodo, elektriko, telefon ..., dela je bilo mnogo. Celotna investicija je po predračunu znašla 307.000 evrov. Zaradi nekateri sprememb osnovnega projekta se je investicija podražila za 18.000 evrov. Tudi ta sredstva so že zagotovljena.
Pa ob tem za občutek povejva za tiste, ki si ga še niso v živo uspeli ogledati, da si lahko ustvarijo sliko, kakšni sta velikost in raven doma ter vsega, kar sodi zraven?
Zunanje mere večnamenskega doma so 16 krat 11 metrov. V pritličju so garaže, kurilnica in sanitarije,v nadstropju pa večnamenski prostor, pisarna, sanitarije in kuhinja. Ogrevanje objekta je s toplotno črpalko zrak-voda. Speljano je tudi prezračevanje. Objekt je res zgrajen in opremljen po visokih standardih. Ob domu sta parkirišče ter asfaltiran poligon za vaje velikosti 600 kvadratnih metrov. Novi dom ima tudi vodo-hran kapacitete 36 kubičnih metrov.
Po uspešno izvedenem projektu sta nad njegovo končno realizacijo in podobo navdušena tudi župan in občinska uprava, saj je šlo za tretji največji projekt in investicijo lanskega in letošnjega leta v občini. Kako bi ti opisal sodelovanje med Občino in struškimi gasilci ter krajani, od ideje pa do njene realizacije?
Končna bilanca je zagotovo pozitivna in v zadovoljstvo vseh treh strani, ki smo podpisale tripartitno pogodbo, kot tudi krajanov Struške doline nasploh, saj se od asfaltiranja vaških cest še pod predhodnim županom v Strugah ni izvajal noben pomembnejši projekt. Na začetku pogovorov in pogajanj so bile najprej težave, tako v odnosih, komunikaciji, mogoče je šlo tudi za nezaupanje in podcenjevanje. Ko pa se je videlo, kako je projekt stekel in v kakšnem sosledju se vršijo koraki, je bil konec lanskega leta sprejet kompromis in zagotovljeno financiranje za dokončanje projekta. Mislim, da je bila to najboljša poteza, kar smo jo lahko storile vse tri strani. Zato lahko rečem tudi jaz, da je za vse na koncu eno samo zadovoljstvo. Vedno pa bi se dalo stvari tudi izboljšati.
Verjetno ti je zdaj teža tvojega "življenjskega" projekta v gasilskih vodah že padla z ramen. Kakšni so bili tvoji osebni občutki med potekom projekta in kakšni so sedaj?
Nobena stvar ni samo dobra in ne samo slaba. Človek mora odmisliti negativnosti. Dostikrat ne ve, kaj mu je storiti. Včasih bi
najraje kar vse pustil in se umaknil. Vendar moraš naprej, če hočeš doseči zadano. Velikokrat imaš pri takih stvareh premalo podpore, če ne kar nezaupanje. Vendar kjer je volja, je tudi pot in s skupnimi močmi nam je uspelo. Vendar tudi sedaj ni časa za poči-vanje na lovorikah. Treba je naprej postoriti, opremiti novi dom in njegovo okolico ter upravičiti njegov namen tako na gasilskem področju kot v smislu njegove večnamen-skosti in pomembnosti za kraj. Z eno besedo - treba mu je dati dušo ter že začete dejavnosti nadaljevati, druge pa začeti s še večjim zagonom, z žarom, odgovornostjo in vztrajnostjo.
Ponavadi se ob takih zadevah vedno najdejo nekateri, predvsem tisti, ki sploh ne vejo veliko o njej, da sodijo in mečejo polena pod noge, češ da se samo čaka in samo "molze" občinski proračun. Dobro bi bilo povedati, da v tem primeru ni bilo tako in so svoj delež prispevali tudi gasilci in krajani Struške doline.
Seveda. Kot sem že povedal, smo gasilci poleg zemljišča financirali tudi vso dokumentacijo, stroške priključitev ter mnogo drugih obrobnih stroškov. Prav tako smo tudi postorili dela, ki so bila v naši pristojnosti oz. v okvirih, ki jih je dovoljevala sklenjena pogodba. Pohvaliti moram vse naše člane in krajane za pristop, angažiranost in delavnost, bodisi ob gradnji doma in urejanju njegove okolice kot pripravi same slovesnosti ob otvoritvi in veselice. Vsi naši člani in krajani so se vedli, kot se v taki situaciji pričakuje, pokazali zavednost, pripadnost, srčnost, odzivnost, delavnost in morda še kakšno plemenito lastnost. Ponosen sem na svoje gasilke in gasilce ter sokrajane.
Ko sva že pri tem, vsi vemo, s kolikšnimi sredstvi upravlja tako majhno društvo, kot je recimo PGD Struge. Kakšen je bil odziv na prošnje za pomoč in dona-torstvo v Struški dolini in zunaj nje?
Odziv je bil v mejah pričakovanj. Glede na krizo, v kateri so, pa z mojega vidika zelo pozitiven. To lahko rečem za vse: za botrs-tvo, donatorstvo in dajatve v lesu. Kajti marsikdo od krajanov je lažje prispeval smreko kot pa denar. V celoti gledano se je izkazalo, da zgodba o dveh novčičih še vedno velja in več dajejo tisti, ki nimajo, kot pa tisti, ki imajo. Sem pa prijetno presenečen nad zunanjimi donatorji, ki so pokazali, da se gasilcem še vedno rado pomaga, četudi niso iz lokalnega društva.
Mogoče sem te prej, ko si omenil podporo, pozabil vprašati, če je kdo, ki bi pa ga vseeno izpostavil?
Navedel sem že župana g. Janeza Pavlina in občinske svetnike, ki so sploh dali zeleno luč za projekt in investicijo uvrstili v občinski proračun. V pripadnikih gasilskih vrst bi pa to zagotovo storil za legendo slovenskega gasilstva g. Lojzeta Ljubiča, predsednika GZ Ivančna Gorica, ki nam je na vse možne načine vseskozi stal ob strani, nam pomagal, nas podpiral in na koncu najbolj zaslužnim in prizadevnim pri tem projektu podelil tudi priznanja. Izpostaviti moram tudi njegovo ženo Justino, ki je društvu podarila kipec sv. Florjana, ki smo ga postavili v vitrino na pročelju novega doma, da bo varoval tako njega kot vso dolino pred ognjenimi zublji, poplavami in drugimi naravnimi katastrofami. Ob takšnih ljudeh človek vedno dobi dodatno voljo, moč in vero, da v dani situaciji ni sam in da gasilstvo resnično temelji na pomoči in sodelovanju med seboj.
Mislim, da sva bila kar precej izčrpna, če pa koga še kaj zanima okoli vsega, si, kolikor te poznam, kadar utegneš, vedno vsem na voljo za morebitna vprašanja. Za konec morda samo še vprašanje, kaj društvo namerava s starim gasilskim domom?
Stari gasilski dom je in bo ostal naš ponos in dragocena dediščina, ki smo jo prejeli od
naših predhodnikov, za katerega so se morali enako potruditi, kot mi za novega. Na Slovenskem sta le še dva ali trije takšni, zato mu ne smemo spreminjati zunanjega videza, ga pa moramo zaradi njegove vrednosti in tega, kar čutimo do njega, vzdrževati in skrbeti zanj, ker je oltar našega društva. Ena izmed naših prioritetnih nalog v prihodnje je, da ga spremenimo v muzejsko obeležje, kjer si bo možno ogledati gasilsko opremo, ki so jo naši predniki uporabljali nekoč. Te nekaj že imamo, nekaj pa jo bomo še pridobili.
Zdaj bo pa res dovolj, če nočeva, da bi bralci celo noč porabili za prebiranje najinega zanimivega pogovora. Brane, hvala, da si si vzel svoj dragoceni čas ter izčrpno obelodanil bralcem Našega kraja marsikaj v zvezi z novim večnamenskim domom v Strugah, otvoritvijo, gasilstvom ... Menim, da si vsi želimo, da bi se iz novega doma čim manjkrat vršili izvozi s prižganimi sirenami in bi skupaj z novozgrajeno okolico služil predvsem vajam, druženju in udejstvovanju gasilcev in krajanov. Sklepno besedo predajam tebi z gasilskim Na pomoč!
Vsi gasilci in vsi krajani imamo iste želje. Čeprav bo posebna zahvala v naslednji izdaji Našega kraja, bi se rad ob tej priliki tudi osebno zahvalil vsem, ki ste kar koli in kakor koli pomagali in postorili pri realizaciji našega velikega cilja. Upam, da je lastno zadovoljstvo največje poplačilo vsakemu posamezniku; da smo dokazali, da je gasilstvo res tisto, ki povezuje, in da zmoremo uresničiti na videz težko uresničljive sanje. Naj bo tako, kot je bilo za nas, tudi za vse druge. Tako v našem novem domovanju kot tudi v naši dolini ste vedno vsi dobrodošli. Z gasilskim Na pomoč! ♦
Angleški tečaj
Zna nje jezi kov je v tem času nuj na po potni ca za živ Ije nje, zato smo v ted nu od 24. 6. do 28. 6. 2013 orga nizi ra li angleški te čaj.
Marija Hočevar
Udeležili so se ga učenci od 4. do 9. razreda. Potekal je na centralni šoli in na podružnični šoli Struge. Prijavilo se je 65 učencev, ki so bili razdeljeni v majhne skupine glede na starost in stopnjo znanja.
Tečaj je izvedla organizacija English in Action, s sedežem v mestu Canterbury v Angliji, ki že 20 let izvaja tečaje angleškega jezika v več kot 400 različnih šolah, v 20 državah. Tečaj je izvajalo 5 kvalificiranih učiteljev iz Anglije. Pouk je potekal izključno v angleškem jeziku. Intenzivni pouk, ki je vsak dan trajal po 6 šolskih ur, je vseboval zabavne poučne dejavnosti, diskusije, kvi-ze, projektno delo in gledališko igro, s katero so se učenci predstavili ob koncu tečaja. Tako so bili učenci ves čas tečaja v stiku z angleškim jezikom in britansko kulturo. Iz-
popolnjevali so se predvsem v govornem in pisnem sporočanju. Na začetku tečaja je vsak učenec prejel delovni zvezek, mapo in svinčnik, ob koncu tečaja pa priznanje. Zahvaljujemo se gospodu ravnatelju Ivanu Grandovcu ter županu občine Dobrepolje Janezu Pavlinu, ki sta iz proračunov prispevala del sredstev za organizacijo in izvedbo tečaja.
Tako so učenci v tem šolskem letu prvič imeli možnost sporazumevanja z angleško govorečimi učitelji, katerih materni jezik je angleščina. Ta izkušnja jim bo zagotovo pomagala, da bodo lažje premagovali negotovost pri komuniciranju in navezovanju stikov v tujem jeziku. Čeprav so bili učenci prikrajšani za teden dni počitnic, verjamem, da bo večini tečaj ostal v lepem spominu in da bo trud po napornemu tednu poplačan. ♦
Angleški tečaj se mi zdi zelo zanimiv, ker se igramo igrice, ustvarjamo in se zraven tudi učimo. Učitelji so super. Tudi naslednje leto si želim, da bi bil angleški tečaj organiziran.
Anja Klinc, 5. razred
Na tečaj angleščine rada prihajam, saj se zabavamo in igramo. Učitelj je zelo prijazen. Čas mi hitro mine. Všeč so mi igre, ki se jih igramo. Upam, da bo tečaj potekal tudi drugo leto, saj bi se zelo rada spet prijavila.
Jožica Rus, 5. razred
Angleški tečaj mi je všeč zato, ker lažje govorim. Všeč mi je, ker je pouk aktiven in ne pišemo veliko, ampak se učimo govoriti. Z veseljem bi se prijavil spet naslednje leto.
Jernej Oblak, 6. razred
Na angleškem tečaju mi je zelo super. Imamo zabavnega učitelja. Vsak dan se kaj novega naučimo. Igramo se veliko zabavnih igric.
Nina Križman, 6. razred
Tečaj se mi zdi zelo v redu, ker vidiš, kako dobro govoriš angleško. Dobro je, ker učitelji ne znajo slovensko, ker se moraš sam znajti, če česa ne znaš povedati. Učitelji so super, zelo zabavni, tečaj je zanimiv in bi se še enkrat prijavila.
Hana Černivec, 8. razred
Angleški tečaj je zelo zabaven. Učitelji so prijazni in sproščeni. Tečaj mi je zelo všeč in mi ni žal, da sem se prijavil.
Tadej Širaj, 8. razred
Folklorniki v letošnjem letu ponovno dejavni
V marcu je bilo v Jakličevem domu organizirano območno srečanje otroških folklornih
Judita Oblak
Na srečanju so z odrsko postavitvijo Rožce nabiramo sodelovali otroci folklorne skupine Rajalčki iz vrtca. Mentorica je bila Marija Žnidaršič. Naslov odrske predstavitve mlajše folklorne skupine je bil »Kej je muj klabuk«, izvedli so jo pod mentorstvom Martine Prhaj in Mateje Hočevar, starej ša folklorna skupina pa se je predstavila z odrsko predstavitvijo z naslovom »Sv. Anton, daj mi možička!« pod mentorstvom Martine Prhaj in Majde Blatnik. Vse tri predstavitve so bile kakovostne, sporočilno bogate in izjemne.
Tako mlajša kot starejša folklorna sku-
pina sta se z uspešnim nastopom na reviji uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je potekalo v Logatcu pod naslovom »Poprej v starih časih«.
Svoj uspeh so folklorniki potrdili z uvrstitvijo na državno srečanje OFS Ringaraja 2013 v Šentjerneju, ki ga je 25. 5. 2013 pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).
V letu 2013 je bilo v tristopenjski sistem selekcije vključenih več kot 200 otroških folklornih skupin iz vse Slovenije. Regijska srečanja so potekala v Logatcu, Semiču, Šoštanju, Ormožu, Bohinju in Izoli. Strokovno sta srečanja spremljala državna strokovna
in izjemno uspešni
skupin.
spremljevalca Saša Meglič in Adrijan Novak. V končnem izboru sta določila 8 skupin za državno srečanje s ciljem, da bi bila prireditev kakovostna in programsko pestra. Skupine, ki so bile izbrane za državno raven, so kakovostno presegale regijsko raven. Med nastopajočimi v Logatcu so bile tako izbrane skupine:
•	Starejša OFS JVIZ OŠ Dobrepolje
•	Mlajša otroška folklorna skupina Osnovne šole Dobrepolje
Naši folklorniki so dosegli izjemen uspeh, saj sta bili izbrani kar obe skupini, ki sta se predstavili na regijskem srečanju. Ker ni v navadi, da se na državno revijo uvrstita kar dve skupini iz ene šole, je komisija odločila, da se na državnem srečanju s celotnim programom predstavi mlajša folklorna skupina, starejša pa s petjem, ki je komisijo prepričalo s pesmijo v značilnem ljudskem troglasju.
Na državni prireditvi v Šentjerneju je med izbranimi skupinami komisija nagradila še najboljše, katerim je podelila štiri posebna priznanja. Za izjemno prepričljivo vzgojo mladih folklornikov sta priznanje prejeli Martina Prhaj in Mateja Hočevar, vodji otroške folklorne skupine na Osnovni šoli Dobrepolje.
Iskrene čestitke mladim folklornikom in uspešnima mentoricama, ki so s svojim nastopom ponovno ponesli košček našega bogatega kulturnega izročila na najvišjo raven. ♦
IfP r*m
/* A*
Anamarija Rebolj - nagrajenka 4. literarnega natečaja MOJA RODNA DOMOVINA
Mentorica: Ema Sevšek
Anamarija Rebolj, učenka 8.a razreda naše šole, je nagrajenka 4. literarnega natečaja Moja rodna domovina, ki ga je organizirala OŠ Vič iz Ljubljane skupaj s Koordinacijo veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije in katerega namen je vzbujati in ohranjati narodno zavest pri osnovnošolcih. V svojih razmišljanjih, črticah, anekdotah, pesmih so slovenski učenci od 6. do 9. razreda na svoj lasten način in prostovoljno izkazali spoštovanje do prostora, v katerem smo se rodili, v katerem živimo, pisali so o ponosu na ta prostor, spoštovanju do maternega jezika, kako so ga ohranjali naši predniki, a tudi kritično razmišljali o svoji ne preveč svetli prihodnosti v rodni domovini, o težkem položaju mladih, o željah, da bi radi svoje ustvarjalne moči darovali naši domovini, da ne bi bilo treba iskati kruha drugod po svetu.
Kako uspešna in literarno navdihnjena pri tem je bila naša učenka Anamarija Rebolj, povedo naslednje številke. Organizatorji literarnega natečaja so prejeli 152 literarnih prispevkov 105 različnih osnovnih šol iz 53 občin. Komisija je izbrala 52 literarno najbolj dovršenih besedil in jih nagradila s posebno spominsko medaljo in knjigo.
Zaključne prireditve so se tokrat zaradi množičnega odziva prvič odvijale v treh slovenskih krajih: v Ljubljani, Velenju in Kočevju, in sicer 6. junija, kar ni naključno izbrano. Datum je v tesni povezavi s Primožem Trubarjem, očetom slovenskega knjižnega jezika, v spomin na katerega praznujemo državni praznik 8. junija - dan Primoža Trubarja.
Dolenjskim in belokranjskim nagrajencem, njihovim družinam in mentorjem so številni vidni govorniki posebno pozornost in zahvalo posvetili na Osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju: župan občine Kočevje Vladimir
Prebilič, ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje Peter Pirc, tajnik društva TIGR Miha Pogačar, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Anton Vovk ter predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Marko Repenšek. Slednji je poleg svojih besed zahvale in priznanja nagrajencem vsem prisotnim prebral pismo dr. Jerneja Pikala, ministra za izobraževanje, znanost in šport ter nagrajencem podelil medalje in knjižne nagrade. Besedila nagrajencev bodo izšla tudi v knjižni obliki.
Do besede so prišli tudi vsi nagrajeni učenci z branjem svojih literarnih prispevkov. In prebrane besede, zares izbrane, iskrene in narodno zavest dvigajoče, so segle v srca prisotnih, jih napojile in navdale s ponosom in po licih je spolzela tudi kaka solza ganjenosti. ♦
Moja rodna domovina
Anamarija Rebolj, 8. a razred
Vsi imamo svojo družino. V njej prebivajo člani, ki se imajo med seboj radi, so si zvesti, se skupaj smejejo v lepih trenutkih, jokajo v žalostnih in iščejo rešitve, ko pride do težav. Ena od teh družin je tudi domovina, ki jo gradimo njeni prebivalci - domovina Slovenija.
Tako mlada, a vendar izkušena država. V sebi nosi največje lepote, bisere in reči, ki se jih ne najde povsod.
Prav te trenutke se je narava začela prebujati iz dolgega zimskega spanca, ptički pojejo prelepe pesmi, ki sem jih tako pogrešala v zimskem času, ljudje delajo na poljih, obdelujejo zemljo, jo pripravljajo na sajenje, v zraku lahko vidim, kako se metulja igrivo prepletata in z menoj delita svoje prelepe barve kril. Res je lepo. Drevesa so začela cveteti, vse je belo, povsod diši po pomladi. Takšni, kakršna je narava, pa smo tudi prebivalci Slovenije. Tudi mi se prebujamo, negativne misli in obnašanja pušča-
mo na strani in poskušamo uživati v tem, kar nam je dano. Mimo hiše se sprehajajo ljudje in med njimi vidim tudi dva zaljubljenca, ki se smejita in uživata v trenutku. Ne samo da je v zraku toliko pozitivnosti, tudi ljubezen je!
Včasih pomislim na to, da bi raje govorila kak drug jezik kakor slovenščino, premišljujem, kako bi bilo, če bi govorila na primer angleško, če bi Slovenci govorili angleško. Če dobro pomislim, se zavem, da bi država s tem izgubila svoj čar. Nismo posebni samo zaradi narave, temveč tudi zaradi jezika, ki nam je dan. Kako je lepo, ko se sliši pogovor dveh ljudi, ki si izmenjujeta lepe besede in med njimi slišiš besede RAD TE IMAM. Neprecenljivo!
Mogoče bo v prihodnosti prišel čas, ko bom morala iz kakih razlogov za krajši ali daljši čas zapustiti domovino. Če se bo to kdaj zgodilo, vem, da se bom z veseljem vračala domov, kajti ponosna sem, da sem Slovenka. ♦
Zaključna prireditev za zlate bralne značkarje na Muljavi
Tudi letos, drugič zapored, je bilo za učence, ki so osvojili bralno značko na predmetni stopnji, zadnji četrtek šolskega leta še posebej slovesno, saj so bili povabljeni na zaključno prireditev v gledališče na prostem na Muljavi, kjer so bili prisotni bralci iz treh sosednjih občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje.
Matej Kalan
Na prireditvi so štiri devetošolke: Kristina Grandovec, Ana Brodnik, Sara Jamnik in Hana Gačnik re citirale svoje pe smi, s katerimi so so delovale na 8. Festivalu otroške poezije, ki je bil letos spomladi v Mengšu. Prireditev je popestrila priljubljena mladinska pisateljica Nejka Oma-hen, ki je začela pisati knjige že v osnovni šoli.
Za 9-letno zvestobo bralni znački so zvesti bralci in mentorji dobili knjižno nagrado Antona Mrkuna Narodopisna knjižnica 1. in 2. del. Povabljenih in nagrajenih je bilo 11 učencev iz JVIZ OŠ Dobrepolje: Laura Zupančič, Sara Jamnik, Kristina Grandovec, Hana Gačnik, Tajda Klinc, Ana Brodnik, Žan Boc, Nina Sernel, Meta Blatnik, Zala Erčulj in Natalija Pugelj. Nato so jih postregli s sadjem, pijačo in sladoledom.
Domača gledališka skupina je uprizorila romantično igro iz turških časov Grad Rojinje.
Vsem, ki so sodelovali pri podaritvi in organizaciji te odlične prireditve, se iskreno zahvaljujemo.
Brezplačni avtobusni prevoz je omogočila Občina Dobrepolje, za kar se tudi iskreno zahvaljujemo. ♦
Življenje je izzivalna pustolovščina. Če se znamo soočiti s spremembami in se svobodnega duha spopadamo z usodo, smo nepremagljivi.
Helen Keller
Slovenska avanturistična preizkušnja tudi skozi naše konce
www.zelnik.net
V petek, 21. 6., se je pred in po slavnostnem koncertu do-brepoljske godbe marsikdo spraševal, zakaj je pred gasilskim domom tako živahno, zakaj tam stoji polno parkiranih koles, avtomobilov in rešilni avtomobil in zakaj se po Vidmu sprehajajo ljudje z lučmi na glavah.
Razlog tiči v tem, da je skozi Videm potekalo tekmovanje, imenovano "Advanture Race Slovenija". Gre za avanturistično vzdržljivostno preizkušnjo, sestavljeno iz pohoda, kolesarjenja, veslanja, rolanja, spuščanja po vrvi, jamarstva in orientacijskega teka. Letošnja proga je potekala najprej po novomeških ulicah in se nadaljevala s plavanjem v Krki ter pohodom in kolesarjenjem skozi Tisovec na Videm, od tam naprej pa po Mali gori in nato mimo Ribnice in Kočevja v Kočevski rog, pa nazaj v Novo mesto in prek Kostanjevice na Krki in Krškega po dolenjskih gričih mimo Sevnice do cilja v Velenju.
Tekmuje se v dveh kategorijah na 300 in na 400 km, razdaljo tekmovalci premagajo v približno 30 oz. 50 urah. Letos je na 400 km zmagala češka ekipa, ki je progo premagala v 49 urah in 4 minutah.
Slovensko avanturistično preizkušnjo že 11 let prireja taborniški rod Jezerski zmaj iz Velenja. ♦
Uspehi na gasilski olimpijadi
V občini Dobrepolje se lahko pohvalimo, da krajevno skupnost sestavljajo ljudje, ki radi prisluhnejo in pomagajo drug drugemu. Prav ta prostovoljnost se odraža tudi v sedmih gasilskih društvih, ki delujejo na območju naše občine. Tako je kar tretjina prebivalstva vključena v prostovoljna gasilska društva, kar ni malo, če vemo, da občina šteje približno 4.000 prebivalcev.
Uroš Gačnik, foto: Suzana Veber
Gasilci poleg primarne naloge - intervencij - radi poprimemo tudi za druge oblike dela. Pri svojem usposabljanju in pripravljanju na prave intervencije se izvajajo tudi operativne vaje ter vaje, ki vključujejo uporabo motorne brizgalne, sesalnih in tlačnih cevi ter druge opreme.
Prav take vaje so osnova za gasilska tekmovanja, kjer se preizkuša fizična, psihična in tehnična pripravljenost.
V naši gasilski zvezi smo bili do sedaj soudeleženi pri društvenih, občinskih, regijskih, državnih tekmovanjih. Olimpijada pa je krona vseh tekmovanj. Gasilska olim-pijada poteka vsake 4 leta. Na njo se uvrstijo ekipe, ki se kvalificirajo z ustreznim časom na pokalnih tekmovanjih in na izbirnem tekmovanju, ki ga organizira GZ Slovenije.
Letošnja olimpijada je potekala v Franciji v mestu Mulhouse.
Slovenska gasilska olimpijska reprezentanca je dosegla zgodovinski in verjetno neponovljiv uspeh. Med 2350 udeleženci iz 26 držav je osvojila pet zlatih medalj, dve srebrni in dve bronasti medalji ter več drugih vidnih uvrstitev. V bistvu pa so zmagovalci vsi, ki se uvrstijo na olimpijado. Sama uvrstitev na olimpijado terja od tekmovalcev in mentorjev nečloveške napore. Aktivne priprave, ki se začnejo dobro leto pred tekmovanjem, obsegajo tako tehnične discipline kot tudi telesno kondicijo. Tek-
movalci so v sožitju s trenerji, fizioterapevti, z maserji ... poskrbeli za res fenomenalno pripravljenost, ki se je ne bi sramoval noben profesionalni športnik. Če želiš uspeti na tako velikem tekmovanju, kot je olimpi-jada, je za to potrebnega mnogo osebnega odrekanja in ves svoj prosti čas posvetiti treningom, pravilni prehrani, telesni pripravljenosti.
Naj povzamem besede tekmovalca, ki je povedal, da so se pripravljali samo zadnje leto z rednimi treningi 4x na teden. V času reprezentančnih priprav, ki so se začele dva meseca pred nastopom, niso uživali suhomesnatih izdelkov, sladkarij, alkohola ... Pridobivali so psihično in telesno kondi-cijo. Vse za en cilj osvojiti olimpijsko zlato. In kot rečeno, jim je uspelo.
Slovenija je postala najuspešnejša udeleženka letošnje gasilske olimpijade.
Na tribunah so najboljše slovenske gasilske ekipe, olimpijske izbrance spodbujali številni Slovenci. Biti na tribunah in doživeti slovensko slavje, nositi slovensko zastavo v trenutkih velikega zmagoslavja ... neprecenljivo.
Francosko mesto Mulhouse je bilo za tri dni slovensko.
Sam sem imel možnost in čast sodelovati na olimpijadi kot gasilski sodnik. Dogodek, prežet s čustvi in ponosnim dejstvom "Slovenec sem" me bo še dolgo navdajal s pozitivno energijo, ki jo širi zlati olimpijski duh. ♦
XVI. kongres Gasilske zveze Slovenije v Kopru
Sonja Prhaj
V Kopru je v soboto, 25. maja 2013, potekal XVI. Kongres Gasilske zveze Slovenije. V uvodnem - svečanem -delu je zbrane nagovoril minister za obrambo, Roman Jakič, slavnostni govornik pa je bil predsednik Državnega zbora, Janko Veber. Podelili so tudi priznanja za velik gasilski prispevek in življenjsko delo.
V	nadaljevanju zasedanja je bilo razrešeno dosedanje vodstvo in izvoljeno novo. Za novega predsednika je bil izvoljen Jošt Jakša iz Ljubljane, zvezo bo vodil prihodnjih pet let. Pridružuje se mu tudi novi poveljnik, Franci Petek iz Straš.
Popoldne je zbrane gasilce na kongresu nagovorila še predsednica Vlade Republike Slovenije, Alenka Bratušek.
V	počastitev XVI. Kongresa Gasilske zveze Slovenije je po ulicah Kopra potekala veličastna parada, ki se je zaključila na nogometnem stadionu Bonifika. Zakaj veličastna? Na njej je sodelovalo več kot 4500 gasilk in gasilcev,ter 750 praporov iz vse države. Med njimi smo bili tudi članice in člani društev PGD Zden-ska vas, PGD Hočevje, PGD Zagori-ca, PGD Kompolje, PGD Struge in PGD Ponikve.
Parado, ki se je začela ob 18. uri, si je z zanimanjem ogledal tudi predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Vsak ešalon je vodil gasilski regijski poveljnik, sledili so mu poveljniki gasilskih zvez, za njimi pa članice in člani. Posebno zanimiv je bil motoriziran ešalon, v katerem so predstavili posamezne vrste gasilskih vozil.
Parado so v formaciji preleteli tudi helikopterji in letala Slovenske vojske, kar je, kljub dežju, paradi dalo še posebno veličino. ♦
Podgorsko rajanje in Golažijada
V juniju sta v podgorski idili potekala tradicionalna Golažijada in podgorsko rajanje z dnevom odprtih vrat Konjeniške sekcije TD Podgora, ki je v zadnjih 10 letih popestrila dogajanje z vse bolj uveljavljenim tekmovanjem v kuhanju golaža, katerega se je udeležilo 12 ekip. Od tega so se prijavile štiri domače ekipe in ostalih osem iz sosedskih občin.
Andrej Strnad, TD Podgora
Zmagovalna ekipa v kuhanju golaža je bila: »TRI FRAJLE« pod vodstvom Nade Lun-der, sledila jim je ekipa društva gobarjev: ŠTOROVKE in tesno za njimi so bili tretji Čebelarji Draškovec iz Semiča. Kot najbolj urejena in izvirna ekipa so bili proglašeni »Viteški red VIRIDI HEDERA« z graj skim pisarjem Stanetom Osolnikom, s strani strokovne komisije pa je bila dana javna spodbuda ekipi »Ekipa, ki te skipa«, podgorskim »t' mladim« pod vodstvom Srečka Hedžeta, ker so od lani zelo napredovali.
Ob desetem jubileju smo tekmovanje začinili še s pobiranjem glasov za najpri-srčnejšega kuharja in kuharico kot zgled in v veselje vsem, ki so sledili dogajanju kuhanja pri kotličkih v ekipah. Najbolj prisrčna sta bila: Petra Bizjak iz ekipe Viteški red Viridi Hedera ter Goršič Tone iz ekipe Old punca.
Pestro kulinarično popoldne je popestrilo podgorsko rajanje v sodelovanju z Lokostrelskim klubom Turjak, kjer ste se lahko preiskusili v streljanju z loki v različne tarče, ekipa iz Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti vas je naučila delati lovilce sanj, malo višje ob igralih ste svoje otroške radosti sprostili na skakalnem gradu Prevozi Mareta, ob spremstvu pedagoško izobraženih mentorjev ste si lahko izdelali lutko iz kuhalnic,
slamic, si ustvarili nakit, papirnatega zmaja, izdelali origami, se naučili pisati kaligrafi-jo, če sta vas zamikala počitek in lenarjenje, ste se lahko sprostili na velikanskih blazinah (povštrih), poklepetali na slamnatih balah ali svoje motorične sposobnosti preiskusili v srednjeveških igrah in predstavitvi Rokodelske družine Grčar. Na samem kraju kuhanja pa je grajski pisar vsem zainteresiranim razlagal zgodovino, pisal v kaligrafi-ji, izdeloval telesne poslikave ... ulala, ko bi
se le dalo zapisati vsa občutja, pa vendarle skrajšam: bilo je kot v podgorski pravljici.
Konjeniška sekcija TD Podgora je ves čas dogajanja z lastniki konjev sprehajala vse, ki so si zaželeli srečanja s konjem, tako mali in veliki - kar postaja vsakoletna zanimivost, polna radosti in veselja, ko se izpolnijo želje.
Tudi Podgori so se.
Se vidimo in družimo zopet naslednje leto. ♦
Te den orato rija v Do bre po lju je pri šel h kon cu
Prvi te den ju l ij a, 130 otrok, 40 modrih majčk, navduše nje, pozitivna energij a, nasmej a ni obrazi, priča kova nje in za če l o se je -ORATORIJ 2013.
Nastja Pugelj in Petra Klinc
Teden, v katerem smo izdelovali raznoraz-ne izdelke, pekli piškote, se odpravili na izlet proti Podgori in tam gostili paraolimpijca Darka Durica, imeli pravo vodno doživetje, izpilili svoje plesne sposobnosti v disku, na koncu pa s svojimi talenti pripravili pravi 'šov' Poleg tega pa smo vsak dan gledali oratorijsko dramsko igro, poslušali skupne kateheze, ki so jih pripravili gospod župnik, gospod kaplan in katehistinja Vesna, ora-torijskega poštarja zasuvali s kupi pisem, skupaj prepevali (himno) in sledili tedenskemu motu: »BOG JE Z NAMI, NISMO SAMl«.
Še enkrat bi se radi zahvalili gospodu župniku za so delovanje. Hvala vam, dragi starši, da ste nam ponovno zaupali otroke v varstvo, in nam namenili spodbudne besede - te resnično štejejo največ. Naj večja zahvala pa gre animatorj em, s katerimi smo otrokom pripravili ta nepozaben teden. ♦
Več fotografij na:
http://www.zelnik.net/galerija/dobrepoljski-animatorji/oratorij-2013
10 let stega Dobrepolje 1
Davnega leta 2003 so se prvi do bre poljski skavti za če li zbi rati na sreča njih in tisto po l etj e so se od pravi li na prvi potoval ni ta bor proti Kolpi. Nastal je steg Dobrepolje 1 in tako smo morju pisanih skavtskih rutic dodali še našo, dobrepoljsko.
Jana Šuštar
Kot se za 10. rojstni dan spodobi, smo tudi mi praznovali. V nedeljo, 19. maja, so se že dopoldne zbrali najpogumnejši. Po uvodnem pozdravu stegovodkinje Erike so se v manjših skupinah z malo časovnega zamika in zemljevidi v rokah odpravili na pot. Tako kot naši prvi skavti pred desetimi leti, le da tokrat pot ni vodila prav do Kolpe. Na zemljevidu so bile le naša dobrepoljska dolina in šest točk, ki jih je bilo treba poiskati. Zadnja točka jih je pripeljala v Podgoro h Koči pri Koritu. Tam so že potekale priprave na sveto mašo. Novinci so ponavljali protokol za slovesne obljube, voditelji pa smo napeto opazovali zbirajoče se oblake na nebu. Dež nas je pregnal pod streho in tako
smo sveto mašo namesto zunaj obhajali kar v koči. Kljub temu je bila lepa slovesnost, med katero so novinci pred Bogom in vsemi navzočimi dali skavtsko obljubo.
Po maši smo se veselo lotili čevapčičev in slastnih dobrot, ki so jih napekle naše mame, torta pa seveda tudi ni smela manj-
kati. Ob tej priložnosti je nekaj besed spregovorila tudi prva stegovodkinja in večletna voditeljica Tanja El Shawish. Ker je dež ponehal, pa smo se lahko do poznega popoldneva veselo podili za zvito vrvjo - igrali smo priljubljeno skavtsko igro roverček.
Prišlo je tudi nekaj nekdanjih skavtinj in skavtov ter nekdanjih voditeljic in voditeljev. Skupaj smo obujali spomine in se veselili dejstva, da že 10 let poskušamo uresničevati besede, ki jih je ustanovitelj skavt-skega gibanja Baden-Powell zapisal v svoji oporoki skavtom: »Poizkusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli.«
BODI SPET OTROK ZA EN DAN ORATORIJ PLUS 2013
KDO? vsi starejši od 30 let KDAJ? nedelja, 8. september 2013 KJE? Ribnica z okolico KAJ? edinstveno doživetje celodnevnega programa Oratorija Plus ZAKAJ? da za en dan postanete ponovno otroci, se prepustite igri, smehu, pogovoru, ustvarjalnosti, duhovni umiritvi, otroškim norčijam,
Več informacij na www.dkm.si ali oratorij.plus@dkm.si. Prijave na spletni strani www.dkm.si/oratorijPlus.
Rok za prijave: 1. avgust 2013.
GROŠEVO POLETJE, z nami poletje ni dolgočasno!
Svojim članom smo skozi celo leto ponujali raznovrstne projekte in ugodnosti, ker pa se zavedamo, da je tudi poletje čas, ko marsikdo ne ve, kaj bi počel, vse več študentov pa si nekaterih poletnih aktivnosti ne more privoščiti, smo se odločili, da ničesar ne prepu -stimo naključju in zagotovimo, da letošnje poletje zagotovo ne bo dolgočasno in enako ostalim.
Uroš Vodopivec, predsednik ŠK GROŠ
Prvič v zgodovini Študentskega kluba GROŠ pripravljamo aktivnosti v vsakem tednu poletja od 28. junija do 21. septembra.
Poletje bomo veličastno začeli zadnji konec tedna junija z adrenalinsko obarvanim dirkaškim koncem tedna na Češkem, nato pa sledi pestro dogajanje vse konce tedna poletja: Petek 5. 7. - poslovilna zabava v GROŠ-u Sobota 13. 7. - paintball popoldne za 10 € Petek in sobota 19.-20. 7. - festival ŠVIC za samo 18 € Konec tedna 26.-28. 7. - nora zabava na ATP v Umagu, 2 nočitvi Sobota 3. 8. - Terme Čatež s prevozom za samo 8 € Sobota 9. 8. - rafting na Soči s prevozom
Petek in sobota 16.-17. 8. - zabavali se bomo in plavali na Kolpi,
1	nočitev
Nedelja 25. 8. - streljanje glinastih golobov na strelišču Sobota 31. 8. - tenis turnir s piknikom
Sobota 7. 9. - zabaviščni park Gardaland s prevozom za samo 30 € Od četrtka do nedelje, 13.-15. 9. - after spring break na Hrvaškem,
2	nočitvi
Zaključek poletja pa bomo obeležili v soboto 21. 9. z dogodkom »GROŠ na ulici« na občinski prireditvi Grosuplje jeseni, kjer bo Študentki klub GROŠ poskrbel za večerno dogajanje od 17h dalje. Obeta se nam pestro dogajanje ob velikem odru v centru Grosuplja, nastopi neuveljavljenih lokalnih skupin in nastop najbolj žurerske skupine Mambo Kings.
Prijave na dogodke potekajo vsak ponedeljek 17-19h in vsako sredo 18-20h v času naših uradnih ur v klubu GROŠ. Več o dogajanju spremljajte na naši Facebook strani ali preprosto poskenirajte QR kodo. ♦
Groševci preživeli adrenalinski konec tedna -tokrat na Češkem
Mariša Pajk, Študentski klub GROŠ
Za člani Študentskega kluba Groš je konec tedna, poln adrenalina in hitrosti. Privrženci hitrih avtomobilov so se tako imeli priložnost v petek, 28. 6. 2013, že navsezgodaj zjutraj podati proti Češki na preizkušnjo dirkaških vozil. Ljubitelji hitrosti so si lahko privoščili divjo vožnjo z različnimi hitrimi avtomobili, kot so Ferrari F 430, Porsche 911 Turbo, Corvette Z06, Ford Mustang Shelby, Nissan GTR, Audi R8, Aston Martin DB9 Mansory. Ker pa je Češka zanimiva in ogleda vredna dežela, so si imeli udeleženci dogodka v prostem času priložnost ogledati del Evrope, kateremu pogosto pravijo tudi ''dežela piva in kristala" ter se udeležiti raznih dejavnosti, kot so bowling, savna, pikado itd. Da pa je bilo doživetje še polnejše, je ŠK GROŠ za tiste najbolj energične v večernih urah pripravil zabavni dogodek v bližnjem mestu, kar je koncu tedna dodalo le še piko na i.
Ker pa Groševci vemo, da ni vsak študent ali dijak privrženec hitrih avtomobilov, smo se letošnje poletje odločili, da poskusimo izvesti več različnih dogodkov, ki bi bili pisani na kožo čim več članom našega študentskega kluba. Tako vabimo vse mlade po srcu, da se udeležijo Groševega poletja, v katerem bo ŠK GROŠ prav vsak konec tedna v poletju organiziral raznovrstne dogodke, med katerimi bodo verjetno tudi tisti bolj zahtevni lahko našli nekaj zase. Torej, če rad streljaš glinaste golobe, raftaš na Soči, se rad zabavaš na de-stinacijah, kot sta Kanegra in Umag, ali pa bi se med prihajajočimi vročimi dnevi le malce ohladil v Termah Čatež ali na Kolpi, te vabimo, da si ogledaš našo Facebook stran (Študentski klub Groš), poklikaš http://www.klub-gros.com/ ali pa se kar osebno oglasiš v Študentskem klubu Groš v času uradnih ur (ponedeljek: 17.00-19.00, sreda: 18.00-20.00), kjer bomo skupaj gotovo našli dogodek, katerega bi se z veseljem udeležil tudi sam. ♦
Nekaj novic o delu gobarskega društva
V mesecu ju nij u smo bi li čla ni go barskega društva ze l o aktivni. S svoj o dej avnostj o in z mi ni razstavo gob smo se predstavi li na tržnici, ki jo je organiziralo turistično društvo.
Marija Grm
Tržnico, s tem pa tudi našo stojnico, so si ogledali turisti, ki so obiskali Dobrepolje v organizaciji Nedeljskega dnevnika pod vodstvom gospoda Edija Zgon-ca. Z veseljem so si ogledali našo priložnostno razstavo in poklepetali s člani društva o svojih izkušnjah pri nabiranju gob.
9. junija smo organizirali tradicionalni »Primožev pohod« na Šentrumar. Vodeni pohodi so bili organizirani iz treh smeri, in sicer iz Vidma, Krke in Hočevja. Največje število udeležencev se je zbralo pri gasilskem domu v Hočevju in krenilo na pot proti gobarskemu domu pod vodstvom Majde Grm in Toneta Hrovata.
Ker so bili udeleženci iz različnih krajev Slovenije, od Novega mesta z okolico do Gorij in Zgornjega Brnika na Gorenjskem, smo jim predstavili našo občino in delo našega društva. Med potjo smo se ustavili še pri »Milanovih prežah«, kjer smo jim pokazali vzorno urejena krmišča za živali, za katere skrbi član našega društva Milan Globokar, sicer tudi član lovske družine Krka. Žal zaradi suše ni bilo med potjo možno nabrati gob oziroma se seznaniti z njimi na samih rastiščih.
Udeleženci pohoda iz Gobarskega društva Novo mesto in Gobarskega društva Gorje pa so nam pomagali pripraviti priložnostno razstavo z določitvijo gob, ki so jih člani GD Gorje na-
brali na Gorenjskem.
Pohoda se je udeležilo približno 100 udeležencev. Najstarejši udeleženec je imel 80 let, najmlajši pa 5 mesecev.
Domačini iz bližnje okolice pa so na pohod prišli v lastni režiji, po svojih stezicah in poteh.
V soboto, 22. 6,, smo se srečali s pobratenim društvom iz
Ljubljane. Namen druženja sta bila izobraževanje in določitev gob. Bera gob ni bila velika, zato pa smo si lažje zapomnili posamezne primerke gob. Dan nam je minil ob prijetnem klepetu.
Še nekaj fotografskih utrinkov s pohoda in z druženja s pobratenim društvom. ♦
VESELICA
z ansamblom
KRJAVELJ
KOMPOLJE sobota, 10. 8. 2013, od 19.00 dalje
Vabljeni!
Regijsko preverjanje ekip prve pomoči v Grosupljem
V soboto, 15. junija 2013, je v organizaciji Izpostave URSZR Ljubljana, Občine Grosuplje in Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje potekalo XVIII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa.
Anica Smrekar
Sodelovalo je 17 ekip prve pomoči iz občin ljubljanske regije, ena je zaradi bolezni med samim tekmovanjem odstopila. Poleg 120 članov ekip je na tekmovanju sodelovalo 23 ocenjevalcev ter približno 80 posnemovalcev poškodovancev in ostalih prostovoljcev.
Tekmovanje se je začelo ob 8.00 na igrišču pri OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški cesti, potem pa so se ekipe razporedile na 17 prizorišč na območju mesta Grosuplje. Ekipe prve pomoči so svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih situacijah na petih delovnih točkah, poleg
tega so se odvijale tudi dve zabavni točki in predstavitev naravnih in kulturnih znamenitosti naše občine.
Najboljši rezultat je s 4200 točkami dosegla ekipa Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana 1. Vse pa nas je prijetno presenetila uvrstitev ekipe Območnega združenja RK Grosuplje, ki se je preverjanja udeležila prvič in z zaostankom 180 točk dosegla odlično 2. mesto. Velika zagnanost in mnogi treningi mlade ekipe, ki je začela z usposabljanjem šele novembra 2012, so bili nagrajeni.
Zahvaljujemo se vsem, ki so na mnoge načine pomagali izpeljati ta veliki projekt; Občini Grosuplje, ki je z majicami obdarila vse tekmovalce in prostovoljce, vsem, ki so
dovolili uporabo svojih nadstreškov in dvorišč, mnogim pokroviteljem, Gasilski zvezi Grosuplje in številnim prostovoljcem. ♦
Pogostitev krvodajalcev jubilantov iz Strug
Članice KORK Struge smo 8. 6. 2013 pripravile počastitev in skromno pogostitev krvodajalcev jubilantov iz Strug. Zbrali smo se v Okrepčevalnici pri Šuštarju.
Klavdija Strnad
Najprej je predsednica v uvodnem nagovoru namenila nekaj besed vsem prisotnim in se zahvalila vsem osmim krvodajalcem jubilantom za njihovo človekoljubnost in solidarnost. Nato jim je razdelila priznanja. Sledila sta pogostitev in prijetno druženje.
V Strugah imamo kar dva jubilanta (Jože Novak in Alojzij Meglen), ki sta kri darovala že 40-krat, kar je res
pohvalno, kajti zavedati se moramo, da to ni kar tako. Če darujemo kri, sami nismo za nič prikrajšani, marsikomu pa s tem lahko veliko prispevamo k boljši kakovosti življenja ali mu celo rešimo življenje. Poleg tega smo vsi izpostavljeni raznim tveganjem in nikoli ne vemo, kdaj bomo kri potrebovali sami ali kdo od naših najbližjih.
V upanju, da smo z omenjenim obeleženim dogodkom k darovanju krvi spodbudili še koga, vas lepo pozdravljamo. ♦
Pomoč odvisnikom in njihovim svojcem v Višnji Gori
V času ekonomske krize so ustvarjeni idealni pogoji za razvoj zasvojenosti. Stiske ljudi se izrazijo tudi v naraščanju tveganih vedenj in porastu odvisnosti. Vsak izmed nas pozna v bližini nekoga, ki čezmerno pije oz. se drogira. Mnenje, da te problematike v naši bližini ni, pomeni le zatiskanje oči pred resničnostjo. Posameznik, ki je zasvojen, nujno potrebuje ustrezno strokovno pomoč.
Zavod Pelikan - Karitas je nevladna organizacija na področju socialnega varstva, ki deluje po celotni Sloveniji že dve desetletji. Ukvarjamo se s pomočjo zasvojenim in njihovim svojcem. Namen in cilj programa je vzpostavitev dokončne in popolne abstinence in odvisnika usposobiti za samostojno in odgovorno življenje brez droge
in alkohola. Program pomoči odvisnikom smo spomladi preselili na novo lokacijo iz Ljubljane v Višnjo Goro (C. na Polževo 4), to želimo sporočiti vsem iz občine Dobrepolje in okolice.
Osebe, ki jim je program namenjen, so pogosto socialno izključene in diskrimini-rane. Pogosto potrebujejo takojšnjo in učinkovito pomoč, zato je program prilagojen posamezniku. Razen jasno izražene volje po abstinenci se ob vključitvi ne postavlja dodatnih pogojev, program je tako odprt za širok krog ljudi, ki imajo težave z odvisnostjo. V okviru programa se nudita strokovna pomoč in podpora tudi svojcem.
Preko spremljanja, vodenja in svetovanja strokovnih delavcev lahko posamezniki sprejmejo odločitev za življenje brez droge, alkohola ali drugih škodljivih substanc ter se vključijo v celostno psihosocialno obravnavo posameznika in družine. V celodnevnem pripravljalnem središču v Višnji Gori je zagotovljena 24-urna strokovna pomoč. Tu zasvojeni med 1-2- mesečnim bivanjem
uvidi nujnost zdravljenja in utrdi odločitev ter motivacijo za nadaljevanje programa.
Po končani pripravljalni fazi nadaljuje zdravljenje v eni od terapevtskih skupnosti - komun - v Sloveniji (Nova Gorica, Vrem-ski Britof pri Divači, Sv. Trojica, Kobilje, Čadrg nad Tolminom, Razbor pri Sevnici). Skupnost je namenjena vsem, ki so pripravljeni obrniti nov list v svojem življenju. Po končanem programu komune Skupnost Srečanje se lahko vključi v program reinte-gracije.
S programom se želimo vključiti v prizadevanja za zmanjševanje ravni zlorabe drog med mladimi in v osveščanje strokovne in širše javnosti o kompleksnosti problematike zasvojenosti.
Vsi programi so verificirani s strani Socialne zbornice Slovenije in podprti s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Kdor išče pomoč, se lahko obrne na nas: 051/339-725, http:7pelikan.karitas.si. ♦
Kopalni dan invalidov
Kot že večkrat doslej smo se v četrtek, 23. maja, delovni invalidi občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje spet podali na izlet.
Nejka Miklič, članica DI
Zgodaj zjutraj smo se z avtobusne postaje v Grosupljem odpeljali proti Primorski. Dan ni obetal prav lepega vremena, vendar nas je ob morju pričakalo sonce. Peljali smo se skozi Trst in obujali spomine na čase, ko smo tam kot mladeniči in mladenke nakupovali stvari, ki jih pri nas ni bilo mogoče kupiti.
V lepo obmorsko mestece Milje smo prišli prav na dan, ko je tam na ulici postavljen semenj. Ustavili smo se za dve uri, malo nakupovali, malo pa si ogledovali robo, ki so jo prodajali Italijani in pa seveda Kitajci. Privoščili smo si tudi pravi italijanski kapučino.
Pot nas je naprej peljala mimo Ankarana v Koper, kjer smo v bližini pristanišča pojedli dobro kosilo in si odpočili noge. Nato smo šli na kavi-co v pražarno kave Emonec, nakupili nekaj kave in drugih dobrot ter nadaljevali vožnjo do hotela v Žusterni. V njihovih bazenih je večina udeležencev izleta skoraj 4 ure uživala v topli vodi, nekateri pa so šli medtem na zračno kopel ob obali od Žusterne do Kopra in si ogledali mesto Koper.
Pozno popoldne smo se spet vsi skupaj dobili pri avtobusu, kjer nas je predsednica DI po stari navadi pocrkljala z rogljički, bananami in s sokom. Naredili smo še spominsko fotografijo, iz katere je razvidno, da smo bili vsi zadovoljni.
V večernih urah smo se vrnili domov z lepimi vtisi in željo, da bomo šli v čim večjem številu spet kmalu na izlet, kajti v naši družbi je vedno prijetno. ♦
Na obisku pri ge. Albini
V letu 2013 imajo kar tri naše članice častitljiv jubilej 90 let. V upravnem odboru smo se odločili, da jih obiščemo v družbi predstavnikov krajevne organizacije Rdečega križa in Karitasa. Prva od njih je praznovala gospa Albina Žnidaršič iz Zagorice. Našega obiska je bila gospa zelo vesela. Preživele smo prijetno urico na njenem domu. Iskrene čestitke ob vašem visokem jubileju, naj vam zdravje služi tudi v prihodnje.
Nedelja 2. junija je bil za nas, ki smo pripravljali srečanje 80-letnikov in bolnih, poseben dan. Kako pa ne bi bil, saj se je na povabilo društva upokojencev in krajevne organizacije Rdečega križa na srečanje odzvalo neverjetno število naših starejših. Za popestritev smo v goste povabili folklorno skupino iz Ponikev, da so nam zaplesali in zapeli. Mladi harmonikar Mark jim je dal ritma, da se je pod nogami kar kresalo. Dekliška prečudovita kri-
V Prešernovi hiši
la so se vrtela daleč na okrog. Njihovi mladostniški nasmehi na licih so nas kar malo privzdignili. Za zaključek so nam zapeli in marsikdo se jim je v pesmi pridružil.
Hvala jim, da so nas s pesmijo in plesom popeljali v prijetno popoldne. Upam si trditi, da je ob spremljanju njihovega nastopa marsikatera bolečina kar popustila.
Naši družbi so se pridružili tudi predstavnica Pokrajinske zveze upokojencev Ljubljana gospa Malči Žitnik, podpredsednica Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje gospa Majda Verbič in v posebno zadovoljstvo nam je, da si je utrgal čas in nas obiskal tudi gospod župan. Veseli smo njihovih spodbudnih besed.
Gostje so se po kosilu še marsikaj pogovorili in po nekajurnem druženju zadovoljni odhajali.
Za soboto 15. junija smo svoje člane povabili na izlet na Gorenjsko. Najprej smo se ustavili na Brezjah in prisostvovali slovesni maši za bolne. Po končani maši smo se odpravili v Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. V Begunjah smo obiskali rojstno hišo Slavka in Vilka Avsenika in si ogledali film o 60-letnem delovanju ansambla Avsenik. Po osvežitvi v njihovi restavraciji smo se odpravili na kosilo v lovski dom nad Žirovnico. Preživeli smo prijeten sobotni dan. ♦
Zbrana družba 80-letnikov
V ZALIPOVCU	
V Zalipovec smo jo mahnili,	Ko babica in dedek sta obsedela,
da poklepetamo,	plesišče vnučki so zavzeli,
da po premoru enoletnem,	s plesom, pesmijo in dobro voljo
roko spet prijatelju podamo.	srca so družbi pisani ogreli.
Hrana dobra in pijača,	Proti domu pa s kolesom,
skrbeli sta za vzdušje, res,	da glava se je ohladila,
šale in prijetna glasba,	sproščena, dobre volje,
pa vabili sta na ples.	družba naša je krenila.
Pogled na stare znance	Marija Mohorič
v srca je naseli mir,	
klepet in prijazno vzdušje,	
je peljal pod večer.	
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Če 'BI' beži in 'BOM ' doživlja zlom
»Pospravi svojo sobo!« ... »BOM, mami, jutri ali pojutrišnjem!« ... »Zakaj nisi šel v šolo?« ... »BI, mami, pa me je bolela glava!« ... To sta dva stavka, s katerima je župnik Janko začel uvodni govor dobrodošlice animator-jem in vsem udeležencem Oratorija 2013, ki jim je v nadaljevanju poskušal dopovedati, kako ljudje radi uporabljamo različne izgovore. To sta tudi dva stavka, ki ju je računalniški program Family detector opredelil kot vzorec medgeneracijskega pogovora tipične slovenske družine v letih med 2000 in 2013. Sekretarji na Ministrstvu za delo in socialo so s pomočjo tega programa opravljali različne magistrske naloge in nekatere od teh nalog so bile tako zanimive, da so jih prebrali ne samo njihovi mentorji in magistr-sko-izpitna komisija, ampak tudi kdo drug. Najprej seveda komisija za opredeljevanje do plagiatorstva, za njo pa tudi novinarji in preko njih širša javnost. A pustimo sedaj načine, kako postane neka magistrska naloga »zanimiva« za širši krog ljudi; posvetimo se raje nekaterim skupnim točkam in zaključkom, ki nam povedo kaj pomembnega o nas samih in o naših bližnjih.
Psiholog Srečko Delavec iz Zavoda za motivacijo brezposelnih je imel življenjsko nesrečo, da je ostal brez dela. Kot na novo brezposelni se je tudi sam prijavil na Zavod, kjer je bil do izgube službe zaposlen, med čakanjem na motivacijsko obravnavo s strani tega Zavoda pa je zaradi obilja časa lahko v miru analiziral magistrske naloge svojih sekretarskih »šefov«, ki seveda za razliko od njega službe kajpak niso izgubili. Po 14 dneh podrobne analize šestih magistrskih nalog je napisal članek, ki ga je objavil v časopisih »Brezdomec« in »Brezposlec«. Takole se je glasil zaključek analitičnega članka:
»S perspektive odzivnostne reakcije bi lahko slovensko prebivalstvo razdelili na dve veliki skupini. Preden ju opredelim, moram izrecno poudariti, da to ni delitev na leve in desne oziroma komuniste in antikomuni-ste, ampak gre za razdelitev na BOMOVCE in BIJEVCE. Kot je opozoril že župnik Janko ob začetku pomembnega počitniškega dogodka, Oratorija 2013, sta besedi BOM in BI najpomembnejša jezikovna oblika izogibanja izvrševanja obljubljenega ali potrebnega življenjskega dejanja s strani osebe, od katere se to dejanje pričakuje. Značaj BOMOVCA je tak, da prestavlja izvršitev dejanja na prihodnost. Značaj BIJEVCA je tak, da razloge za neizvrševanje dejanja iš-
če v preteklosti. Njuna skupna značilnost je torej ta, da trenutek sedanjosti namesto za koristno dejavnost uporabljata za premišljevanje o izgovorih, ki jih bosta navedla, ko bosta postavljena pred dejstvo, da bosta morala svojo »sedanjiško« neučinkovitost tudi obrazložiti. Prvi bo seveda izgovarjanje začel z ~BOM, vendar trenutno moram1 ... Drugi pa bo seveda začel z " BI, vendar sem moral takraf ... BOM-manija in BI-mani-ja sta doživljali svoj razcvet v obdobju, ko je propagandna politika borcev za volilne glasove ljudem s figo v žepu obljubljala blaginjo in državno zagotovilo za preživetje, tudi če bodo ostali brez služb in materialnih dobrin. Psihološki vzorec vsakdanjega spoprijetja za delo~ se je v nekaj letih spremenil v psihološki vzorec vsakdanjega izogibanja delu1. Delo in trud sta postala dejavnost za naivne bedake, uživancija in zaslužki z mahinacijami pa dejavnost za iznajdljive pametnjakoviče. BOM-BI sistem komunikacije se je razpredel v vse pore medčloveških odnosov in med prebiranjem političnih, finančnih, zdravstvenih in vzgoj-no-izobraževalnih razprav sem največkrat zasledil sledečo strukturo odgovorne sheme: BOM skrbel za blaginjo (obljub poln politik), BOM vrnil denar (dolžnik banki), BOM začel zdravo živeti (neodgovoren bolnik) in BOM izpolnjeval šolske obveznosti (neodgovoren učenec). BI poskrbel za blaginjo, če ne bi ... (izgovorov poln politik), BI vrnil denar, če ne bi ... (dolžnik banki), BI začel zdravo živeti, če ne bi ... (neodgovoren bolnik) in BI izpolnil šolske obveznosti, če ne bi ... (neodgovoren učenec). Trenutek sedanjosti je torej do danes postal samo bolj ali manj globoka praznina posameznikovega dogajanja. Miselni procesi to seda-njostno praznino zapolnjujejo z razmišljanjem o preteklosti in prihodnosti. Opravila trenutka so »avtomatizirana«, brez globlje duševne podlage, še bolj pa brez čustvene podlage. To pretvarja sodobnega človeka iz
m
vbitja, ki živi realno življenjei v vbitje, ki razpreda nerealne mislf.«
»Bravooo, Srečko! Dobro si napisal, ti si naš!« so vpili Kralji ulice, brezdomci osred-njeslovenskega mesta, in trepljali svojega novega sostanovalca Hiše nasprot sonca, lune in zvezd, psihologa Srečka Delavca. »Za vas vse, kar sem napisal, ne velja. Vi niste BOMOVCI in BIJEVCI, vas je življenje prisililo, da živite za trenutek sedanjosti. Vam borba za preživetje ne dopušča, da bi imeli mozeg na paši in da bi bili obremenjeni zgolj z razmišljanjem, kako najti izgovor, zakaj vam nekaj ni bilo treba ali ne bo treba narediti. Vi živite realno življenje!« je vsem prisotnim brezdomcem odgovoril Srečko. Vsi so mu družno pritrdili in skupaj so se odpravili v Razdeljevalnico hrane na kosilo. Tam pa so jih že čakali novi člani, dva nekdanja delavca v proizvodnji, en inženir, ki je izgubil službo v tujini, en zdravnik, ki je med brezdomce zašel po trimesečnem zdravljenju na psihiatriji, in ena operna pevka, ki je zaradi nočnega dela najprej ostala brez družine, nato pa še zaradi varčevalnih ukrepov brez službe. Čedalje več jih je bilo na robu družbe. Sicer žalostno, a po svoje posrečeno je bilo slišati izjavo najstarejšega iz druščine obubožanih: »Čedalje močnejši smo, ker nas je čedalje več in ker se povprečna stopnja naše izobrazbe naglo zvišuje. Kralji ulice kmalu ne bomo več le izdajali časopisa in igrali nogometa na mednarodnih prvenstvih brezdomcev, ampak bomo kmalu ustanavljali tudi razne odbore za izboljševanje pogojev svojega življenja.«
Vidimo torej, da se BOM-BI-jevski sistem delovanja družbe pogreza sam vase. Svet obljub za naprej in izgovorov za nazaj doživlja svoj kolaps in nesrečen razpad. Ljudem zaprtih oči za sedanjost se zaradi okoliščin začno počasi odpirati. Na ravni zdravja se žal ljudje prav tako niso mogli izogniti načelu BOM-a in BI-ja. Ko so prišli k zdravniku, so medicinsko obravnavo izkrivljali z mukotrpnim razpredanjem o preteklosti (kaj je šlo vse narobe, da sem zbolel ...) ali o prihodnosti (kaj bom vse naredil, da bom ozdravel ...). O vsem za nazaj in za naprej je tekel pogovor med bolnikom in zdravnikom, samo o tistem ne, kar je bilo pomembno točno takrat, v tistem trenutku ambulantne obravnave. Ambulante so postale reklamacijske pisarne, kjer mora serviser z medicinsko izobrazbo na račun zdravstvene kartice zagotoviti ponovno vzpostavitev brezhibnega delovanja reklamatorjevega telesnega ustroja. Še več ... Zahtevam po brezhibnem delovanju telesnega ustroja so se predvsem v splošnih ambulantah v vse večjem številu pridruževale še razne druge zahteve: zahteva po zagotavljanju čedalje daljšega bolniškega dopusta, zahteve po vrsti in količini predpisanih zdravil na bolnikovo željo, zahteve po dokumentaciji za razne materialne koristi, olajšave, opravičila (za zavarovalnice, za službe, za šole, za sodišča ...), zahteve po prednostni
obravnavi (bog ne daj, da se v čakalnici čaka pol ure ali da se na pregled pri specialistu čaka nekaj tednov ali mesecev). To je le nekaj izmed spiralno naraščajočega balasta, prodirajočega v vse bronhije ambulantnih pljuč, ki poskušajo zadihati v korist preprečitve nastanka bolezni ali zdravljenja že prisotnega obolenja. Zdravstvo se na tak način torej duši. Opozorila ne zaležejo, prevladuje logika, da so za negativne kazalce trenda naraščanja kroničnih bolezni krivi zdravstvena politika in skorumpirani važiči v belih haljah. Osebna odgovornost bolnika za poslabšanje zdravstvenega stanja je tabu tema, o kateri se ne sme govoriti. Tukaj gre celo za nadgradnjo BI-jevskega in BOM-ov-skega sistema: pacient BIJEVEC ne išče izgovorov, zakaj ni mogel bolj zdravo živeti, ampak svoj BI prenese na lečečega zdravnika ter nanj pokaže s prstom, češ: če BI vi prej pogruntali, kaj mi je, BI me lahko medicina pravočasno pozdravila ... Seveda je spremenjena tudi vloga bolnika BOMOVCA v smislu, da tudi težo BOMA prenese na lečečega zdravnika ter mu zažuga s prstom, češ: če se ne BOM pozdravil z vašimi zdravili, vas BOM tožil ... Pa vendar tudi zdravstveni BOM-BI-jevski sistem počasi doživlja svoj razpad. Razčiščevanja za nazaj in prazne obljube za naprej so se izkazali za neučinkovit način dostopa do zdravja in dobrega počutja. Brez bolnikovega samoodgovor-nega truda za lastno zdravje je naprezanje za visoko stopnjo najpomembnejše blaginje, imenovane zdravje, podobno metanju denarja z lopato skozi okno. A žal moramo priznati, da nas zanima samo tisto metanje državnega denarja skozi okno, ki ga opazimo pri drugih. Kadar pa zaradi lastnega neodgovornega načina življenja zbolimo mi, ponavadi brezpogojno zahtevamo, naj nas država na račun svojih zdravstvenih sredstev pozdravi, kakor more, kakor ve in kakor zna. Na metanje državnega denarja skozi okno zaradi naše lastne krivde takrat popolnoma pozabimo.
A v tem trenutku sem že prešel na tabu temo. Roko, ki sem jo skoraj usmeril proti bolnikom, moram obrniti proti svojemu srcu, saj se je začela nedeljska sveta maša in moramo na začetku priznati svoje grehe ... »Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem grešil ...« V tem delu svete maše se moram spremeniti v iskrenega BOMOVCA, ki se zaobljubi, da se bo poboljšal. BOM-BI sistem je namreč izvedljiv in učinkovit samo na Zemlji. Ta sistem nam lahko prinaša koristi pred starši, pred učitelji, pred zdravniki, pred sodniki, pred novinarji in pred prijatelji. Nikakor pa ne more biti učinkovit pred lastno vestjo, če jo občutimo, in pred Bogom. In če je božja sodba tista končna, potem izgovori in obljube kot dokazni material odpadejo, ostanejo samo še naša zemeljska dejanja in iskrene misli. Pred nebeškimi vrati, ko nas bo Bog neznanega dne ob neznani uri na neznani lokaciji vprašal, zakaj v življenju nismo
izpolnjevali božje volje, se bomo vsi spremenili v BIJEVCE, ki bijemo svojo zadnjo izgovorno bitko, saj bo za BOMOVSKE obljube žal takrat prepozno. A kot smo rekli; z izločitvijo izgovorno obljubljenih dokaznih materialov postanemo pred Bogom odprta knjiga svojega življenja in sodba bo pravična in neizpodbitna.
Po maši sem se odpravil na sprehod in zavil iz radovednosti proti Razdeljevalni-ci hrane za brezdomce. Na vratih je pisalo: »Zaradi odpovedi pogodbe jutri kosilo ni zagotovljeno.« Pred vhodom je na lesenih klopeh ležalo in sedelo nekaj brezdomcev, med njimi tudi Srečko Delavec. Ker sva se poznala še iz študijskih let, sem previdno stopil do njega in ga z glasom izraženega sočutja vprašal: »Kaj bo z vami vsemi jutri, Srečko, ko ne boste dobili kosila?« »Ne skrbi za nas, prijatelj ... mi živimo sedaj, v tem trenutku. To pomeni, da ne iščemo izgovorov, kaj je bilo narobe, da je prišlo do odpovedi, po drugi strani pa se ne tolažimo z mislijo, ah jutri bo že nekako ... Zato smo
Franc Mihič
Po vnovičnem obisku brezen z izvensodno pobitimi v Rogu in pri Konfinu je moje mnenje, da je bilo zelo narobe, celo zločin, kot pravi pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, da je partija med NOB oz. med okupacijo prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. Komunistični veljak in vodja OZN-e Ivan Maček Matija je namreč dejal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« O vsem tem se, sicer redko, a sedaj že javno govori, tudi slovenska zgodovinska stroka. Opomba; akademik dr. A. Bajt in tudi olimpijec, pravnik Leon Štukelj sta bila privrženca gibanja slovenskih četnikov, »kraljeve vojske
v domovini«, kar se je lahko zvedelo šele po osamosvojitvi. »Kraljevo vojsko, plavo gardo«, četnike so partizani likvidirali v Grča-ricah že l. 1943. »Ne želim žaliti partizanov. Partizani so imeli hude boje z okupatorji. Toda zadaj je zmeraj stal en cilj. In to je bila boljševistična revolucija. Glavni sovražnik revolucije pa ni bil Nemec ali Italijan, pač pa mi, četniki, vojaki Jugoslovanske vojske v domovini. To je jasno iz številnih Titovih ukazov in ukazov drugih poveljnikov ter iz ostrine boja proti četnikom. Danes na primer vemo, da so partizani in Italijani skle-
že danes začeli z raznimi delovno-pogajal-skimi dejavnostmi, ki nam bodo brez dvoma jutri prinesle dober rezultat, to je hrano in pijačo za preživetje. Vedno več nas je in vedno boljše smo organizirani, ker delujemo učinkovito in brez mlatenja prazne slame. Saj res, sem slišal, da si imel v začetku junija z gostjo sopredavateljico v Jakličevem domu na Vidmu predavanje na temo ZDRAVO HUJŠANJE in da je od vseh nekaj tisoč prebivalcev občine, kjer delaš, prišlo na predavanje le pet poslušalcev. Kaj če bi se zamislila raje ti in tvoja medicina, kaj bo jutri s tabo in tvojimi pacienti ...« V tistem trenutku sem od sramu zardel, z izgovorom, da se mi mudi, sem stisnil roko ~nesrečni-ku~ Srečkotu in se poslovil z besedami: »Jezus je na samotnem kraju nahranil več tisoč ljudi s petimi hlebci kruha in z dvema ribama. Morda bo Jezus podobno kot v zgodbi iz Svetega pisma čudežno prenesel na več tisoč občanov Dobrepolja znanje s torkove razprave s petimi poslušalci in z dvema predavateljema.« ♦
pali dogovore o prekinitvi spopadov, da bi medtem partizani likvidirali četnike,« je že pred leti dejal tudi slovenski četniški vojvoda Uroš Šušterič.
Lani na dan praznika Ljubljane, mesta zmagovalca, 9. maja, sem bil slučajno v glavnem mestu in to na Trgu republike, na nekdanjem dolgoletnem osrednjem slovenskem Trgu revolucije, če smem spomniti. Poslušal sem državni radio, kjer je potekala oddaja o dnevu zmagoslavja v Ljubljani. Devetdesetletni partizanski major in komisar, pravnik dr. Vrhunec je povedal, kako so tedaj z zanosom korakali in jezdili na belem konju v Ljubljani, kot del zmagovite strani v boju s fašisti in z nacisti. Verjamem mu, da je bilo to polno upravičenega zanosa in ponosa. Povedal pa je tudi, da do tedaj ni govoril o revoluciji. Po njegovi izpovedi o teh velikih dogodkih ga je na radiu dopolnila še zgodovinarka. Ta je povedala, da je takoj po prvih dneh zmagoslavja zmagovalna oblast nadaljevala z revolucionarnimi dejanji, ki so bila že izvajana med NOB, to je žal tudi z likvidacijo, eliminacijo vseh še potencialnih nasprotnikov nove revolucionarne oblasti. Takoj je utrjevala enopartijski sistem po sovjetskem vzoru.
Tudi tako se občasno le izve prava in logična resnica, čeprav se zgodovina žal še vedno drugače uči in promovira, kot češ re-
Pisma bralcev
Premislek po obisku brezen v Kočevskem Rogu in pri Konfinu
volucije ni bilo in ni bilo protirevolucionar-jev, bili so samo okupatorji in njihovi hlapci, izdajalci, ki jih je tedanja komunistična oblast le (ne)upravičeno izvensodno po vojni pobila. Nekdanji predsednik države Milan Kučan pa je v javni izjavi zapisal, da obžaluje in obsoja povojne zunaj sodne poboje, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin (Nedelo, 9. julij 2000). Zmagala je torej »revolucija, tudi in predvsem s pomočjo Stalina«,
a revolucija je bila samo po vojni, skoraj v enem dnevu, prej, med celo 2. svetovno vojno, pa revolucije seveda ni bilo čisto nič ?! Kdo lahko to še verjame in dojame?
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je prav tako obiskal grobišča v Kočevskem Rogu. Podal je upoštevanja vredna mnenja: »Ljudje bi se morali zavedati potrebe medsebojnega spoštovanja in spoznati, da v vsaki bitki, vojni, sporu, tudi med dvema človekoma, obe strani nosita
del krivde in počneta stvari, ki so napačne, nič ni črno-belo. Če ne sprejmete dejstva, da pri vsakomur, pri vsakem gibanju obstajajo dobre in slabe stvari, imate težavo. V Sloveniji ljudje 70 let niso mogli govoriti o tem in zelo težko zdaj sprevidijo, da je zgodovina zapletenejša, da stvari niso tako jasne, kot si ljudje želijo.« Zato je še kako aktualen poziv iz Roga, naj oblast kljub krizi poskrbi za popravo krivic in civiliziran pokop žrtev medvojnih in povojnih pobojev. ♦
Sport
V petek, 5. 7. 2013, smo v Strugah pripravili »medvaški« turnir v malem nogometu, ki je potekal na športnem igrišču pri podružnični šoli. Turnir ima velik pomen v povezovanju krajanov, zato so se med seboj v spretnostih z žogo pomerile skoraj vse vasi Strug,
svoji ekipi pa so sestavila tudi dekleta. Turnirja se je udeležilo osem ekip. Po borbi na vročem soncu sta se zasluženo v finale uvrstili ekipi mladih fantov iz vasi TISOVEC ter POTISKAVCA. Prvega mesta so se na koncu veselili mladi borci iz vasi TISOVEC. Drugo mesto je pripadlo ekipi POTISKAVEC, tretjega mesta pa so se po izvajanju strelov s šestih metrov veselili igralci iz vasi LIPA. Pokal za najboljšega vratarja si je na koncu prislužil Zdravko Dernulc iz ekipe oz. vasi PAKA, najboljši strelec pa je postal igralec vasi TISOVEC, David Vidmar.
Prijateljska nogometna tekma v Kompoljah
V Kompoljah se vsako leto na dan "žegnanja", od 1977, ko je bilo ustanovljeno ŠD Kompolje, srečajo mlajši člani in ustanovitelji. Skupaj odigrajo prijateljsko nogometno tekmo "stari - mladi". Čas po tekmi namenijo pogovorom o aktualnih temah in klepetu o časih, ko je bilo društvo še v povojih. Dan je poseben, saj gre za dogodek, ki združuje generacije.
Po podelitvi smo druženje nadaljevali poz- pripomogli k temu, da smo turnir uspešno no v noč.	zaključili.
Zahvaljujemo se vsem ekipam za udeležbo na turnirju ter vsem, ki ste kakor koli	Športni pozdrav, ŠD STRUGE
Tekaška delavnica članov ŠD Dobrepolje
Verjetno si bralci, ki se ne ukvarjate s tekom, težko predstavljate, da se je treba učiti tehnike teka. Večina verjetno meni, da teči pa res zna vsak. Res je, teči se naučimo zelo zgodaj, a vendar se tehnika teka med nami zelo razlikuje.
Bojan Novak
Ko se nekdo resneje in bolj redno začne ukvarjati s tekom, postane vprašanje tehnike teka zelo pomembno. Po eni strani zato, ker je pravilna tehnika bolj ekonomična v smislu porabe energije, po drugi strani pa lahko napačna tehnika povzroči poškodbe mišic in vezi, kar pa lahko dolgoročno vodi v nezmožnost ukvarjanja s tekom. Znanost na področju analize tehnike teka je v zadnjih letih močno napredovala. Številni posamezniki in društva so začeli z bolj sistematično analizo tekaške tehnike. Eden najbolj znanih tekaških trenerjev pri nas je Urban Praprotnik. Člani Športnega društva Dobrepolje smo ga medse povabili v sredo, 29. maja.
Na začetku nam je g. Praprotnik podal nekaj teoretičnih informacij o tehniki teka, sledil pa je praktični del, pri katerem so vsi tekači analizirali svojo tehniko teka (preko snemanja in projekcije). Človek se največ
nauči, če neko svoje dejanje vidi posneto in predvajano. Tako je bilo tudi tokrat. Številni tekači so natančneje spoznali svojo tehniko teka in številne drobne napake. Na koncu smo dobili še navodila za odpravljanje napak in navodila o nakupu tekaških copat.
Vseh 21 udeležencev se je v en glas strinjalo, da je bila tekaška delavnica potrebna in koristna. Z novimi spoznanji bodo kilometri še lepši.
Naj takoj priznam, da nisem prav veliko pričakoval od tekaške delavnice, saj sem bil prepričan, da znamo vsi teči, kot je treba. Zelo sem se zmotil! Skoraj nihče ni znal teči, kot je prav. Zelo nazorno smo si napake lahko ogledali na počasnih posnetkih in ugotovili, da nam še veliko manjka. Po teoriji smo poskusili še praktično in bili prijetno presenečeni, s kakšno lahkoto lahko prete-čemo daljše razdalje z manj napora. Če bomo upoštevali dobre nasvete, bomo tekli še z večjim veseljem.
Sebastjan Groznik
Urban Praprotnik je v nekaj urah predstavil drugačen pogled na tehniko teka. V sproščenem vzdušju so bili prikazani osnovni napotki, ki naj bi pomagali, da se tekač dolgoročno izogne kroničnim poškodbam. Čas je minil hitro, udeleženci pa smo se razšli motivirani, da bomo pridobljeno znanje lahko kmalu koristno uporabili.
Klemen Drobnič
O naši tekaški delavnici z g. Urbanom lahko napišem samo pohvale. Urban je pri-
jeten in simpatičen fant, kije pravi profesionalec na področju teka. Pokazal in dokazal nam je, da je bil naš dosedanji tek nepravilno naravnan, tek, ki na dolgi rok bolj škodi našim sklepom kot koristi. Veliko koristnega sem se naučil na delavnici, sedaj pa se vse koristno in "zdravo" trudim upoštevati tudi v praksi.
Priporočam tudi ostalim rekreativnim tekačem.
Bojan Marolt
Z Urbanom sem pretekel svoji prvi veliki maraton v Berlinu in nato naslednje leto še na Dunaju. Videvava se skoraj na vsakem večjem tekmovanju v Sloveniji in izven meja. Vedno spremlja in opogumlja svoje varovance, zato sem bil še posebej vesel, ko je zavil tudi v naše kraje.
Vedel sem, da nekaj osnovnega znam. Ob poslušanju kratkega seminarja pa sem dobil občutek, da vem toliko, da se zavedam, da vem zelo malo. Ko je na začetku Urban dejal, da bomo končali prej kot v treh urah, sem se vprašal, kaj bomo toliko časa delali. Saj ne bomo jemali taktike, strategije, ne bomo tekli maratona... Vendar: slike, diapro-jekcije, predstavitev ogrevanja za vsako mišico, razlike med ogrevanji mišic, kit, »kako se trenira poškodbe«, hitrost, zgradba nog, snemanje, ogled posnetkov, diskusija, napotki, pa spet snemanje - že napredek - in na koncu še pregled športnih copat. Nisem vedel, da nosim napačne .
Tako je bilo to videti... na koncu prekratko, zabavno, nadvse poučno.
Gorazd Milavec

13 tekačev ŠD Dobrepolje na Bledu na Nočni 10 -ki
Da, dobro ste prebrali. Vedno več tekačev teče pod okriljem ŠD Dobrepolje. Nekajkrat na leto pa se podajo na »teste« (beri teke) po Sloveniji.
Alojz Kuplenk
To je že tretja Nočna 10-ka, ki so se jo udeležili tekači Dobrepolja. Nekaj jih je odteklo vse teke, nekateri pa so se udeležili prvič: Jože Babič, Helena Erčulj, Tadej Čop, Vesna Ponikvar, Marko Marolt. Morda sem koga izpustil, naj mi ne zameri.
Že sam odhod na dan teka se je malce zakom-pliciral, saj je bil eden od tekačev še prilično daleč (vračal se je iz Pakoštanov na Hrvaškem, lahko samo ugibate). Ostali smo se porazdelili po avtomobilih in krenili na pot.
Bili smo dovolj hitro na Bledu, vendar praznega parkirnega prostora nikjer. Vseeno smo se znašli in hitro po štartne številke.
Ura 9.00, mi pa še nismo kompletni. Manjkajo Jože (vrača se z morja), Petra, Peter. Ura 10.30: najava Jožeta, da so prispeli. Tik pred zdajci, celo malo slabe volje je bilo prisotne. Treba je namestiti še čip, drugače ne bo s časom nič, pa štartno številko in hitro proti 2 km oddaljenem startu.
Izkazalo se je, da so bili vsi tekači odlično pripravljeni. Časi odlični, poškodb ni bilo, lica žareča in
nasmejana. Hitro še po krem rezino in že smo pripravljeni na odhod domov. ♦
Dobrepoljci tekli in kolesarili do Dolenjskih Toplic
V okviru Športnega društva Dobrepolje že nekaj let deluje tudi tekaška sekcija in 9. junija smo organizirali drugi maraton od Bru -hanje vasi do Dolenjskih Toplic ter skupaj premagali 42 kilometrov. Ideja se je rodila lani, letos smo jo še nekoliko izpilili.
Peter Žnidaršič
Na vročo nedeljo se je teka in kolesarjenja udeležilo 15 tekačev oziroma kolesarjev. Začel se je ob sedmi uri zjutraj v rekreacijskem centru Gmajna, streljaj iz Bruhanje vasi. Zagnanost na obrazu je dala slutiti, da nam bo uspelo preteči priljubljeno maratonsko razdaljo. Veseli smo bili tudi nekaj novih obrazov, ki so popestrili dogajanje na progi. Smelo smo pretekli dobre-poljsko dolino in se povzpeli na Plano ter do Hočevja. Spust do Krke je kar utrudil noge, tako da smo po dolini Krke že počasi zaznavali utrujenost. Ta je najbolj prišla do izraza v zadnjih kilometrih, saj je dopoldansko sonce že precej pridobilo na moči.
Skozi celoten tek smo imeli podporo spremljevalnih vozil, ki so se ustavljala na določenih postajališčih in skrbela za napitke ter okrepčila. Brez spremljevalne ekipe bi bil tek verjetno neznosen, saj smo tekli v toplem sončnem vremenu, zato se jim za njihovo pomoč in podporo v imenu vseh tekačev najlepše zahvaljujem.
Drugi dobrepoljski tek do Dolenjskih Toplic je torej za nami. Maratonsko preizkušnjo smo pretekli Jože Šuštar, Petra Grandovec, Gorazd Milavec in Peter Žni-daršič. Sledila je sprostilna kopel v bazenih in zaslu-
žen obrok.
Veseli smo, da se v Dobrepolju vsako leto vse več mladih in tudi starejših rekreativno ukvarja s športom. Vse, ki vas zanima skupinska rekreacija, va-
bim, da se nam vsako sredo ob 19. uri pridružite pri koči v Bruhanji vasi na vodenih tekaških treningih, da tako skupaj naredimo nekaj dobrega za svoje telo. ♦
Dober glas seže v deveto vas ... in še dlje
To lahko mirno zapišemo za prireditev 10. športni dan v Bruhanji vasi. Priprave so potekale praktično cel junij kot dobro namazan stroj. Le pri vremenu nismo vedeli, kako se bo zasukalo. Zadnji teden smo predvsem poslušali vremensko napoved in pogledovali v nebo. Eni so bili malo manj optimistični, drugi bolj, vsi pa smo bili izredno pozitivno naravnani in to se je pokazalo v nedeljo, 30. junija.
Razgibana množica na prireditvi
Alojz Kuplenk in Bojan Novak
V zgodnjih jutranjih urah so potekale še zadnje priprave in športno veselje se je lahko začelo. Najprej so na prizorišče, ki ga vsako leto še izboljšamo, začele prihajati nogometne ekipe. Teh je bilo kar deset, kar je največ doslej. Zadnji dogovori s sodnikom in tekme so se začele odvijati. Teren odličen, vreme enkratno, vzdušje tekmovalno.
Proti dvanajsti uri so začeli prihajati tudi odbojkarji in kmalu se jih je nabralo za 11 ekip (trojk). Imeli smo tako moške kot mešane ekipe. Bojan in Andreja sta opravila žreb in tekmovanje je steklo. Udarjalo se je po žogi, brisalo mivko s teles, metalo po tleh ...
V tem času se je nabralo tudi precejšnje število gledalcev vseh starosti. Pa tudi precej družin z otroki, saj je bilao za sproščanje njihove energije pripravljena cela vrsta igral.
Dobitniki priznanj, medalj in pokalov
Ne smemo pozabiti na tekmo mlajših dečkov, ki so jo odigrali na igrišču za mini nogomet. Nagrajeni so bili z medaljami in majicami.
Prav tako si omembo zaslužijo člani obeh veteranskih ekip v nogometu. Tako Dobrepoljci kot Radenci so pokazali, da nogomet ne pozna let. Enostavno Preprosto ga ima človek rad celo življenje.
Ura se je približevala četrti. Čakali smo na nove tekmovalce, in sicer v štafetnem duatlonu. Ta disciplina je bila na sporedu prvič, odkar poteka prireditev v Bruhanji vasi. V sklop športnega dne smo poskušali privabiti tudi tekače in kolesarje. Ideja pa se je porodila v glavah Bojana Novaka in Lojza Kuplenka, zagnani člani ŠD Dobrepolje in fantje iz Bruhanje vasi pa smo jo spravili v življenje. Na prvem tovrstnem tekmovanju v naši dolini se je nabralo devet dvojic. Najprej se je na progo podal tisti član ekipe, ki je bil zadolžen za tek. Po pretečenih 1500 metrih je šel na progo njegov kolega kolesar, ki je prevozil 3000 metrov po zanimivi makadamski poti. Nato še enkrat tekač in še enkrat kolesar in tekmovanje je bilo pri koncu. Gledalcev, ki so vneto spodbujali tekmovalce, je bilo vedno več. Res zanimiva in atraktivna disciplina.
Ura je odbila 18.00, tekmovanja so bi-
Miss in mister mivke
Dobro razpoloženi nogometni veterani Račne in Dobrepolja
la zaključena. Zadnje resno dejanje je bila podelitev zasluženih priznanj in pokalov. Letos je bila ta še za kanček slovesnejša, saj je bila to jubilejna, deseta, ponovitev prireditve. Lepo zagoreli od sonca smo si bili vsi udeleženci enotni - bilo je odlično, prireditev je ponudila za vsakogar nekaj. Bili smo sproščeni, bili smo športni in imeli smo se lepo. Po podelitvah je zaigral še lokalni bend in prešerno druženje ob petju in plesu se je nadaljevalo v večer.
Z mesta predsednika društva se vsem Bruhanjcem in njihovim prijateljem, mojim nepogrešljivim sodelavcem iz ŠD Do-brepolje - Bojanu, Andreji, Mihu in Janezu - iskreno zahvaljujem za njihov trud, vložen čas in dobro voljo pri organizaciji zahtevne športne prireditve. Pa se vidimo ponovno drugo leto.
Spremljajte nas na www.sd-dobrepolje. si in www.facebook.com/sddobrepolje.
Rezultati
NOGOMET
1.	ŠMARJE - SAP
2.	OUTSIDER (Suha kKrajina)
3.	LIMLNI (Velike Lašče)
4.	GALAKTIKI (Velike Lašče)
Naj strelec turnirja: Urban Modic (Klapa)
Naj vratar:
Andrej Štefančič (Šmarje - Sap)
Najbolj fair ekipa: Galaktiki (Velike Lašče)
VETERANI
BRUHANJA VAS : ŠD RAČNA 2:3 ODBOJKA
1.	DIGIMONI (Suha krajina)
2.	POKEMONI (Suha krajina)
3.	KUPLENKOVI
4.	ŠD CESTA
Miss mivke: Špela Zakrajšek Mister mivke: David Šenica
ŠTAFETNI DUATLON
1.	Jože Šuštar, Peter Žnidaršič
2.	Tomaž Perko, Jože Babič
3.	Tanja Novak, Bojan Novak
Vsi so člani ŠD Dobrepolje.
PODELJENA PRIZNANJA
Za pretečeni maraton Bruhanja vas- -Dol. Toplice (9. junij 2013):
Jože Šuštar (drugič) Petra Grandovec (drugič) Peter Žnidaršič (prvič) Gorazd Milavec (prvič)
Za večletno sodelovanje in pomoč pri organizaciji prireditve: Prostovoljno gasilsko društvo Videm
Za nesebično povezovalnost in večletni prispevek k organizaciji prireditve: Janez Hrovat
KINO DOBREPOLJE
KINOPROGRAM JULIJ - AVGUST 2013
V AVGUSTU BODO KINOPREDSTAVE IZJEMOMA OB SOBOTAH
SOBOTA, 3. AVGUST, ob 20. uri
ameriška uspešnica - akcijski film
HITRI IN DRZNI 6
KRATKA OZNAKA: Neustrašni Dom in njegova ekipa hitrih voznikov živijo v razkošju ukradenega denarja, toda zaradi kriminalne preteklosti se ne morejo vrniti v ZDA. Možnost novega začetka jim ponudi agent Luke, ki želi ujeti tolpo predrznih cestnih divjakov, odgovornih za rop vojaških transportov. V zameno za izbris kazenskih kartotek Dom pristane na sodelovanje in s prijatelji znova sede za volan hitrih dirkalnikov. Toda poleg vratolomnih cestnih obračunov, se mora Dom tokrat soočiti tudi z osebnimi duhovi iz preteklosti. DOLŽINA: 2 uri 5 MINUT.
SOBOTA, 31. AVGUST, ob 20. uri
ameriška uspešnica - romantična drama
VELIKI GATSBY
KRATKA OZNAKA: Adaptacija slavnega romana F. Scotta Fitzgeralda pod taktirko režiserja spektaklov Moulin Rouge in Avstralija nas popelje v divja 20. leta prejšnjega stoletja, čas velikega gospodarskega razcveta ZDA. Nadobudni borzni posrednik Nick s pomočjo sestrične Daisy in njenega vplivnega moža Toma spozna mogočnega Gatsbyja, premožnega vojnega veterana, ki slovi po divjih in razkošnih zabavah, namenjenih bogati eliti. Nick se z Gatsbyjem spoprijatelji, toda njegovo občudovanje kmalu preraste v neprijetno spoznanje, da Gatsbyjevo življenje sestavljajo številne nepričakovane skrivnosti iz zasebnega in poslovnega življenja. DOLŽINA: 2 uri 22 MINUT. (CENE VSTOPNIC ZVIŠANE)
PETEK, 6. SEPTEMBER, ob 18. uri
ameriški animirani film sinhroniziran v slov.
POŠASTI IZ UNIVERZE
KRATKA OZNAKA: Nepozabne Pošasti iz omare se vračajo na veliko platno, z zgodbo o študentskih letih enookega zelenca Mika in sinjega kosmatinca Sullyja. 17-letni Mike je navdušen, da se bo lahko na univerzi za strašenje začel učiti vseh skrivnosti pošastnega obnašanja, vendar njegove načrte prekriža zabavljaški in pri vseh priljubljeni Sully, ki postane njegove največji tekmec. Zaradi številnih zabavnih študentskih norčij se vedno znova znajdeta v težavah, med reševanjem iz zagat pa počasi spoznavata, da si nista tako zelo različna ter da se imenitno dopolnjujeta, če le uspeta pozabiti na večna nesoglasja in medsebojne potegavščine. DOLŽINA: 1 ura 42 MINUT.
ZAHVALA
Po desetletjih bivanja v tujini se je za vedno vrnila naša
ljuba sestra in teta Ančka Žgajnar, poročena Jerman, iz Kompolj. Pokopana je v družinskem grobu na Vidmu, kot je bila njena želja. Še mlada je odšla v tujino in delila usodo mnogih zdomcev, ki so iskali boljši zaslužek v razvitejših evropskih državah. Z bistro, delovno in celovito osebnostjo se je hitro uveljavila tudi pri delu, za katerega se je sicer zahtevalo popolnejšo izobrazbo. Nepopustljivo je ohranjala vrednote svojega rodu, toda vselej je bila prijateljska do tujih, drugačnih, zato so jo le-ti
cenili in spoštovali. Njeno široko srce, odprtost, njen izjemni socialni čut so ji narekovali nenehno skrb za pomoči potrebne, odrinjene,
nemočne, da je ob skrbi zanje pozabljala na sebe. Trdne vezi je vzdrževala z domačimi in rojstnim krajem, nadvse rada se je vračala, tudi še potem, ko sta si z možem, primorskim Slovencem, uredila dom v bližnjem zamejstvu.
Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste se od nje poslovili, hvala za darovano cvetje, sveče, da ste sejo spominjali v molitvi. Zahvaljujemo se župniku Francu Škulju za pogrebni obred, za
maše in molitev za pokojno in za tolažbo nam. Zahvala Cvetličarni Lilija za skrbno pogrebno organizacijo in lep cvetlični aranžma. Posebna zahvala pevcem za občuteno zapete žalostinke
ob odprtem grobu. In hvala vsem, ki ohranjate blag spomin na našo Ančko.
Vsi njeni
ZAHVALA
Star slovenski pregovor pravi: "Prijatelja spoznaš v nesreči."
Ko smo 3. julija zvečer že legli k počitku, nas je sredi noči zbudil telefonski klic, ki nam je povedal, da nam gori vikend hišica v Vrbovcu.
Kljub hitremu posredovanju kočevskih in struških gasilcev je hišica v celoti pogorela.
Iskreno se zahvaljujemo: sosedu Stanetu Veselu, sosedu Zuku, vsem gasilcem iz Kočevja in iz Strug za njihovo neizmerno pomoč.
HVALA VAM!
Družina Intihar s konca vasi
kontakt: t://031-647-188 t://051-334-826 e://lnfo@blesk2.si
tone pogorelec, bukovica 2, 1310 Ribnica
fl TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
-	z nami do subvencije EKOSKLADA (2400 €)
-	brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
A CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
-	z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)
-	izolacija podstrešja (celuloza, volna)
-	toplotno izolacijska fasada
-	dobava in montaža oken (ral montaža)
-	izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)
1 GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
-	adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)
-	zidarska dela
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
-	čistilni servis
zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost
QUTOUCQGTTUO J
DrunDiAo egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje egonbrundulai@hotmail.com
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h
Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo:
-	Servis računalniške opreme na domu
-	Prodaia, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme
-	Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij
-	Prodaia in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike
-	Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
Plačilo položnic sedaj že ugodneje!
za komitente le
0,69 EUR
PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si
HRANILNICA LON
www.lon.si
iti
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan

fototravnik
TABORSKA CESTA 4, GROSUPLJE Tel.: 01 786 33 58
SOKOLSKA ULICA 5, IVANČNA GORICA Tel.: 01 787 7241
Delovni čas: 9:00 - 12:00, 14:00 - 17:30, sobota: 9:00 - 12:00
Foto za dokumente TAKOJ
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.