narodskih v f reci t Odgovorni vrednik JPr. Hieitceis. Tečaj sredo 12. maja (poznoživna) 1852 List JSk r- I 5ř »Vi r < fail i r scSS J J IDJ Sreće dom. Jadri nasiga življenja Se razpnó za dolgo pot, Ki je polna hrepenenja, Kjer proti nam mnogo zmot T^ii se coin prerad razbije Med skalovjem ko letí Zefir hlađen redko díje Le vihár strašno bučí ? > brez vsega živeža tako dolgo v globoki zemlji osta nejo, dokler jih spomiadanska toplota na dan ne privabi. Kakor veči narašajo, so tudi požrešniši. Najdejo se v zemlji červiči razne velikosti, mešički, jajčka in tudi že zgotovljeni kebri. Zato vsako spomlad nekoliko kebrov na svitlo pride. Ti červi svitlobo in dan sovražijo. Zrak in sonce sta jim zoperna, ker sta jim, kakor velika moča in dolgo deževje, gotova smert. Zato je do bro Ki od brega nas poganja Med valov sovražni šum 5 jih pokončati, ako se v kraje, s takimi červi napolnjene, voda napeljati zamore. Tudi pepél ? apno ? V zrelu zopet se priklanja Sreca vname nam pogum in zlasti človečjek jih pokončá. Kakor vsaka žival imajo tudi kebri dovelj so vražnikov. Topirji, kerti, poljske misi, vrane, srake i Tak se člověk sreče nadja Up ogreva mu sercé, K bregu Da obraz bi vgledal njé. Brez obstanka tak jadramo > krokarji, kavke, kokosi in druge živali jih pokon čujejo in zobljejo. Vsak orač vé, kako gladovi so ga ne pelje ladja Cez nezmerni pian morja In za srečo zmir veslamo Ki na svetu ni domá. y r imenovani ptiči po červili v rozorih. Tudi presičem in nekterim psam so priležna jed. Škoda, ktero červ pod zemljo, in keber nad zemljo napravljata, je grozno velika. Komaj červic iz jajčka izleze, začne koj koreninice spodjedati, in — ruša za rušo se suší. Travné korenine tudi drugo leto ne obzelenijo; zakaj, če se červi bolj narašajo, požrešniši so. Mtoeiopis in pohoncanje Uebrov. tako ogulijo, da Tudi drevesne koreninice začne drevo bolehati in sušiti se. Majski keber 5 olj velike škode, ktero po Keber pokončá cvetje in listje sadnih dreves 5 travnikam, gojzdnimu, posebno pa sadnímu revju napravi, vsakimu kmetovavcu znan merčes takrat, ko so nar bolj sočne. Ilira. Sok okrení, in drevo Od taciga drevesa ne pričakaj sadja ? ne sto, in tudi ne prihodnje leto; zakaj ? ako ni o vel večidel mêsca maja, včasih tudi,kakor je spomlad kim serpanu prav topliga in lepiga vremena, da bi « vv.vmv. ^^^^ "'J * VUOI1I iMWIj l\ U1VV1 J OJ. topla ali hladna, poprej ali pozneje iz zemlj in kakor popred pod zemljo z objedanj pri nje nih koreninic, tako posebno zdaj, ko na svitlo pride veliko škodo delà, da še živi. sadunosne mladičice odgnale, bo drevo cez zimo pozeblo. Tudi mlado drevjiče, od červa enkrat 5 oglodano, v svoji vsahne. PBHP rasti zaostane , ali pa do dobriga Kebru nar Ijubši hrana je drevesno cvetje in Ker je ta merčes tolikanj škodljiv, ga je po mlado berstje. Kader tega primankuje, tudi kebri treba z vso močjo pokončavati. O pervih stir zginejo, pa še le po tem, ko so si bogato zalego najstih dnéh, ko kebri letati začnejo, naj bi se & J 5 fJ** 1 ^ j^v ivin ^ AU ou MU^aiu /irtit^u 7 "v napravili. Celi čas maja se družijo in plemenijo, srenja za srenjo združila, jih pokončati*)- Ker in kakih štirnajst dni pozneje jajčka ležejo. Kmalo kebri zvečer letajo, čez dan pa, zlasti od dese potem sé kaciga pol čevlja globoko v * „ ' _ • • 1 I • V • J • • e m 1 j zari tih do treh popoldan, na drevji mirno sedijo in jejo 5 pa nar raj reninicam, kamor svoje jajčka na shranijo. k travnim , žitnim in drugim ko- omamljeni spijo, je ta čas nar bolj pripraven po ali kraj loviti jih, ako je zavetno vreme. Dobro je, drevo belo in Kebrove jajčka so podolgovaste podobe, rumenkaste barve. Vsaka babica jih kakih T .»« J ... , J- *** V/ . — - ~ ? z vso močjo in naglo potresti, kebre na razpete rjuhe prestreči, jih v dovelj prostorno posodo stresti, potem pa z vrelim kropam popariti, z lesam (štokov šestdeset do osemdeset izleže. Iz jajčkov izlezejo nikam) zmečkati in vso zmešanico po travnikih raz večidel o do kteri navadno tednih belorumenkasti čki metati, ker je prav dober gnoj , in z večletno bo leta pod emlj se v iz mesičkev v kebre ne spremenijo. Zato je VSak" ^vf ía i rr: 'z____: a : „ „ „ . j nrva^n tcj utni j y J, r ----irt' J 7 ostanejo, dokler gato travo ves trud obilno poplaća. lz kebrov dné do dné veči t ret je leto kebrovo leto Ti se vsako leto enkrat levij UJJU * L/Vl , (3C voatvu ictu c se ob hudim mrazu tako globoko v JeJ° 5 da jim tudi nar huj emlj 5 od in z em smo slišali přetečen deljo po pridigi v poskri cerkvi pri Marii Devici v Polji opomin farmanam okli cati: naj bi pridno pokonćavali škod To nic zaliga ne ston prava pot b ? keb g 1 a s potrebnih podukov Vred. — 150 — se da tudi dobra kolomáz napraviti. V ta namen se velik pražen lone do verba v zemljo zakoplje in z gosto drateno mrežico pokrije; drugi manjši lonec se napolne s kebri in povezne nad uniga v zemlji; potem se zakuri okoli kebroviga lonca; oginj umori kebre in obilo masti iz njih v spodnji lonec izleče. Koliko tisuč in tisuč kebrov bi se na tako vižo v enim dnevu pokončalo! Koliko milionov pr ih o d-njih ćervov bi se zatèrlo! Koliko sadd bi se obranilo, ako bi se vsi kmetovavci zedinjeni tega delà loti li ! Le tii in tarn en priden si ne more pomagati. Zanikernost v pokončanji kebrov je kriva, da nam ta merčes tolikokrat toliko škode napravlja! i * ; é * Anton Namre. Poskusnja noviga v naših krajih cela mala znani g a poljskiga in drufiga ktnelovavskiga orodja. Silno napredvanje učenost, umetnost in kup-čije vleče za sabo tudi kmetijstvo, ga podpíraje v njega neokorni terdi hoji, in mu ponujevaje pripomočke k vedno veči povzdigi. Kdor še ne vé, koliko kemia pripomore k povzdigi kmetijstva, naj bere Vertovcovo ,,ke-mio", naj bere njega „vinorejo". Kdor ne izume, kaj umnost zamore, naj se ozrè na delo železne ceste, zlasti kodar mos to ve zidajo, bo vidil kako lahko in urno teške kamne prekladajo, prepeljujejo in vzdigujejo; — naj se ozrè na izdelano železnico, in vidil bo, kako en sam parovoz vleče za sabo do 5000 centov s tako naglostjo, da 5 do 6 urhodá v eni uri opravi, kar je sicer 300 moćnih konj po ravni cesti z dolgo zamudo komaj zamoglo prepe-ljati ; — naj pogleda na morji parobrode, kako hodijo svojo pot vsim vetrovam in viharjem nasprot; — naj se ozrè na naglo knjižno natisnilo, s kterim dva člověka zdaj več natisneta, kakor nekdaj 8; naj pomisli, kako delječ je prišlo pisanje, da se zamore tako naglo pisati, kakor se govori ; — naj pogleda v nove popirnice, kjer zeno mašino na dan iz 35 centov cunj 20 centov popirja naredéî ali v olarijo, kjer z eno prešo na dan do 60centov ogeršičniga semena sprešajo, in 30 pa tudi še več centov olja napravijo; — naj pomisli, da so mašine znajdene, s kterimi se lanéno in konopno predivo s silno naglostjo lično, tanko, in v enako nit izprede, kakoršne nar boljši predica izdelatine more; — naj pomisli šekrono vsih znaj db — naglost, s ktero se misli in djanja po telegrafu naznanujejo. Iz daljnih krajev in tudi čez morje zvémo v malo minutah, kaj se tam godi. Vsaki dan opoldne zvéjo iz Prage v eni minuti po celi železni cesti cesarstva, koliko je tam ura, da se po nji vse ure na vsih kolodvorih enako popravijo. Iz vsih teh prenaredb zamore kmetovavec soditi, da bi se tudi dalo popraviti in zboljšati marsikaj v njega ravnanji, polajšati obdelo-vanje zemlje, pomnožiti gnoj, zboljšati pridelke, živinorejo, sado- in lesorejo. Obilno st prebivavcov v nekterih krajih, sitnost v pridobljenji z věstili dobrih in urni h poslov in delavcov po spodobni ceni je že v većih krajih Europe in Amerike kmetovavce prisililo misliti, kako bi bilo mogoče z majhnimi potroški iz zemlje veliko in dobrih pridelkov pridobiti. Prehiteli so umni kmetovavci mnogih deželá z zboljšanim orodjem, z umno izvolitvijo vsakteri zemlji prilič- niga sada, z umnim pomnoženjem gnoja itd. druge kraje, ki se stariga kopita deržé, takó da zamorejo svoje pridelke po nižjih cenah koristno spe-čati, starokopitneže treti in lepe denarce iz njih dežel na-se vleči. (Dalje sledi.) © gojzdnih zadevah. V 26. delu „deržavnega zakonika" je raz-glašen ukaz c. k. ministra kmetijstva in rudnarstva od 24. aprila t. I. veljaven za Stajarsko, Krajnsko in Koroško deželo, ki se takole glasi: „Dvomijo se je, kdo ima po obstoječih gojzdnih postavah za Stajarsko, Koroško in Krajnsko predpisano odkazovanje (zaznamvanje) lesa, brez kterega od-kazovanja nihče, ki ima zavolj služnosti ali sicer pravico ali dervašino v gojzdu, lesa, derv ali druzih gojzdnih pridelkov za se jemati ne smé , sedaj opravljati, odkar so nehale biti grajsinske gosposke, ktere so to opravilo vsled njim izročenega policijnega nadčuvanja nad gojzdi oskerbovale. Da se ta dvomba odpravi, se po dogovoru z ministerstvoma pravosodja in notranjih opravil izreče, da imajo odslej tam, kjer je der-žavna uprava opravilnike za varovanje gojzdov postavila, le-ti les odkazovati, — kjer pa tacih ni, pa vlastnik gojzda ali pa tišti« kogar je on za varovanje gojzda pooblastil." „Ako bi se le-ti tistemu, ki za les prosi, ga odka-zati branili, ali odi ašali, ali sicer zaderžke dělali, se smé vsak, ki misli, da to njegove pravica krati, pri politični oblastnii (okrajnem glavarstvu) pritožiti. Opomni se pa, da gré po gori omenjenih gojzdnih postavah in gojzdnih predpisih, ki sicer svojo postavno moč tudi naprej popolnoma obderžé, vsakte-rega, ki bi si les ali druge gojzdne pridelke brez omenjenega odkazovanja vzel, kakor pregrešnika zoper gojzdne postave kaznovati (štrafovati)." Pogled v Bosno. (Konec.) Ohraniti si svoje pravíce so se plemenitniki fžlaht-niki Izlamu (turski véri) podvergli in kmalo ni bilo v Bosni nobeniga druziga, kot gospodovavci in sužní, Turki in kristiani. Přišel je sicer močni ogerski kralj Matija Kor vin v deželo, ogerski kralji in nemški cesarji so zaporedoma gospodovali, cesarski vojskovođi so v 17. stoletji marsikako zmago obhajali in slavni Eugen je pervi turško moč v Banatu vničil. Se stoje v Belgradu terdnjave iz časov tega srečnega vojsko-vodja. V letu 1699 se je mir etoril in meja odločila, kakor je še dandanašnji. Tudi primerje v Pasarovicu ni bilo srečno. V letu 1737 je vojvoda Hildburgshau-eki celô Banjaluko posedel, pa tudi ni sreče imel. Od miru v S isto vu sklenjenem je vse pri starem ostalo. Kaj se je od tistiga časa v Bosni zgodilo in kakošne bo razmere sedanje, je, bodi Bogu milo ! predobro znano. Vsi veziri, ki so v Bosni bili , so bolj ali manj Ie za svojo mavho skerbeli. Koliko so morali kristiani davkov plačevati, koliko terpeti, tudi ni neznano. Ko se je Omer paša zoper vstajnike dvignul in jih lanskega leta vpokojil, so kristiani boljših dni pričakovali. Kako grozno so se goljufali, vé zdaj celi svet! Cernogorci so pokazali, da naj večja stiska je mati naj večje svobodě. Oni so se resili presilnega turškega jarma, tako, da Turčii do zdaj ni bilo več mogoče Cer-nogoro spet pod svojo oblast dobiti. Cernagora je živ izgled, kaj da se zamore zgoditi, ako v Bosni prena-pete strune ne odjenjajo. Zaporedoma so se gorski okraji Berda Černigori pridružili, in Grahovo se bolj na Cer- nogoro naslanja kakor na Turčijo. Serdito gledajo Cer- 151 negorci iz svojih gor na ljuto poćenjanje Tarkov, vedno pripravljeni v nižavc stopiti in se ondi vseliti. Prosti Bošnjak ni vseslavén , kar tudi mogočniki v Sarajevem dobro vedó, čeravno od vseslavenstva govoré, da zamorejo kristiane terpfnéiti ; pa spomniti bi se vunder utegnul Bošnjak, da je Slaven,— kristiana se že davno čuti. Na kakošno pripomoć kristianov se zamore Tur-čija po poslednjih dogodbah v Bosni zanesti , ako bi je kdaj spet potřebovala? Bo mar kristian za Turčina kri prelival? Bo znabiti tako hitro pozabil, kaj se je njegovim duhovnom, kaj njegovim knezom godilo? Se bo zanesel na nove obljube, ker se stare niso spolnile? Naj bi turska vlada ne pozabila, da tako ravnanje, kakor v Bosni v poslednjih časih, ne bo nikdar Ijubezni do vlade vterdilo! Naj bi prizanesljivosti, ktero ji kri-stianski vladarji skazujejo in kterim ima le svoj obstoj zahvaliti, ne plačevala s tacim preganjanjem kristianov, ki ga nima para v zgodovini 19. véka! Početje v Bosni in Hercegovini je dospělo nar višjo stopnjo. Ne moremo zapopasti, kaj da poveljni-kom k tacemu ravnanju pogum dajè? Jeli zaupanje v lastno moč? Javalne! Pri takem početji je komaj potreba, da bi se mu ptuje vlade zoperstavile ; se bo samo splačalo. Obupni boj kristianov bi imel kaj več pomeniti, kakor vojska vstajnikov preteklega leta; ob« upnemu kristianu bi puhla Turčia ne mogla zoperstati, in nobena omikana Europejska vlada bi ji o tacih okolj-sinah na pomoč ne prišla. Naj bi tisti, kterih dolžnost je v Carigradu čuti nad početjem oblastnikov po deželi, to reč resno prevdarili ! Potoranje po nekterih jugoslavenskih krajih. Spisal M. Verne. 7. pismo. Dragi prijatel ! Verhnika ima več prav lepih his. Poseben kinč pa ji je velika in krasna, še le letos sozidana cerkev ev. Pavla. Poprejšna farna cerkev je bila že davno pre- majhna, in častiti g. tehant Pečár je verle Verhničane napravil, si z lastnimi stroški novo sozidati. Stroškov pa je bilo veliko, in nabirati jih, je opomnjenimu te-hantu mnogo skerbi napravilo. Za svoj trud, za svoje goreče prizadevanje in velike skerbi ima pa zdaj veselje, de je fara s krasno, dovolj prostorno cerkvijo previđena kakor gré. Ker sim bil več dní na Verhniki, sim imel čas, tudi Verhniško okolico ogledati. Narprej sim šel na eeverno stran po lepi, skoraj dve uri dolgi, pa ne široki dolini v Podli po, kjer sim se soznanil z ondašnjim g. fajmoštram Hicinger-jem, iskrenim rodolju-bam in posebno pridnim pisateljem slovenskim, ki verh mnogo druziga tudi cerkveno zgodovino, mende pervi v slovenskim narečji, piše. Drugikrat sim šel še nekoliko dalje bolj proti izhodu v Hor ju I. Tu ine je g. fajmošter Je râla, ki ga ljudjé zastran njegove pohlevnosti in miloserčnosti visoko spostujejo, prav prijazno sprejel. Vselej sim vesel, kader se 8 kakošnim takim verlim možem sni-