:BIr OT£KA LJUDLJAKA unulicnU pKtfl V Trstu« v petek, 16. Jullla 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik U t M0 !t Hrokoeti 1 fit . ^looajka. NmUU: n 1 m Ll^ L 38.—, cdo leto L 75.—, v Inozemstvo neseCm Mike 30 aftot — O^oaoiiu za 1 m proatoa •m): ca tafONtat ta ofartat ogtme 75 Kot, s« «mrtnlce. sahva** postna, vabila L 1J0, oglaae denarnih aavodov L Z— Mali oglasi: 30 dot za besed* nafoMnJ L 3. EDINOST Urcdn&feo in npravniltvo: Trst (3), ulic« S. Francsco d* Aniti 20. T« Icfon 11-57. Dopisi naf se potil j a »o izključno uredništvu, ofiaai, reki* oucits in denar ps upramiJtTu. Rokopid a. ne vračajo. Nsirankirao* pisins se ne sprejemajo. — Last. založba In tisk Tiskarne „Edinosti PoduredniStvo t Gorici: ulica Giosut Cardued št. T, L o. — Telet IL M7 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. torja Avviana, češ da so v društvu komunisti, da ima prevratniške namene itd. Nič niso izdala najnatančnejša pojasnila z neoporečnimi dokazi, da temu ni tako, da nima društvo prav nič opraviti s komunizmom niti s prevratni-štvom itd. Ne pomaga — «informajcije» Položni o sežanskem okraju (Glej tudi včerajšnjo «Edtnost») V prvem svojem dopisu sem opisal (položaj v našem sežanskem okraju, kakršen se nam kaže s čisto našega domačega stališča. Orisal sem naše grebe, narodne grehe mlačnosti, zaspanosti, otopelosti, ki gredo v celoti na naš lastni rovaš, grehe, za katere smo sami več ali manj odgovorni pred svojo tu ^ kakQ M ^ dFfal vestjo in pred svojim narodom In od-K J < samih? govoru ost je velika in težka. Naj le ££ * * primer naj omenim tudi vsak med nami izpraša svojo ^ P" slučaje, k jer se taki ljudje ne plašijo se bo prav brez vsakega dvoma zavedal Tzr^biUti milice za svoje ovaduške svoje velike odgovornosti! namene. Za ves naš okraj bi bilo veli- Položaj, kakor so ga ustvarili in ga danske važnosti, Če bi si mogli prire-še ustvarjajo naši lastni grehi, pa je I ^iti tu pa tam kako predavanje, na pr. seveda le en del splošnega položaja v Q jetiki, o higijeni sploh, o gospodar-našem okraju. Poleg nas samih so še skih stvareh, o kakem poučnem ored-drugi činitelji, ki odločajo o naših raz- metu sploh. Praznota, ki jo čuti na?e merah. Tu so razna upravna oblastva prebivalstvo na deželi radi poman jka-od pod prefekture do zadnjega potešta- nja takih predavanj, je kakor zijajoč ta, državna milica, fašjo, šole, davki, prepad. Prav dobro vemo, da bi nam sindikati itd. Vse to vpliva povsem na- kulturne in gospodarske organiza- ravno na naše razmere. Vse te ustano- c|je zei0 ra(ie ustregle. Tofla kaj to po-ve se uveljavljajo med nami — ene, ka- maga, ko pa je pravi čudež, če se sploh kor oblastva, kot uradne državne usta- more vršiti tako predavanje. Imeli smo nove, druge, kakor na pr. fašjo, kot slučaje, da so morali požrtvovalni pre-strankarske ustanove itd. davatelji zbežati, kakor da bi bili kaki Če je položaj z našega narodnega sta- zločinci, lišča tako zek> žalosten, da je v vsakem Kako more priti do takih stvari, ki oziru podoben popolnemu mrtvilu, je v se zdijo že vnaprej neverjetne in iz-veliki meri krivo tudi dejstvo, da ni- ključene? Na zelo enostaven način: smo znali najti pravega razmerja ne najde se nopoštenjakovič, ki hoče izrado državnih oblastev ne do drugih usta- biti priliko, pa steče h karabinerjem ali nov, ki so tu in ki moramo računati z k poveljstvu milice ter «informiram, da njimi. No glede tega pa le imamo eno se tu in tu vrši «iredentistično» zboro-tolažbo, in sicer to, da je v tem oziru vanje s protiitalijansko propagando in pri na« v Sežani in v vsem okraju prav slično. Seveda so takoj na nogah ka-tako kakor povsod drugod po naših rabinerji in milica, kar je popolnoma krajih. Nekako prokletstvo nas vseh je naravno, saj jim je poverjena skrb za namreč, da smo sposobni le za skraj- vsestransko javno varnost! Milica in n ost i: ali smo skrajno nedostojanstveni karabinerji pridejo na mesto predarva-klečeplazniki, ali pa se vdajamo drugi nja, uvede se preiskava in najmanj, skrajnosti, v kateri figuriramo kot nar kar se more zgoditi, je to, da se preda-rodni abstinenti, kot ljudje, ki «se ne vanje onemogoči- Pa ne samo to! Čisto brigajo za stranke». Tako se izražajo ti nedolžna stvar se spremeni v iredenti-«diplomati». Tudi lastno narod, progi a- stično afero in ljudje, ki jim ni bilo šajo za stranko, samo da se lahko iz- nikdar niti na koncu pameti, da bi u prigovarja jo in opravičujejo svojo odsot- njali tako propagando, se morajo po-nost. Take tipe nahajamo v vseli slojih, tem zagovarjati pred sodiščem! Prav V glavnem so pošteni, ne bodo šli de- zadnje dni smo imeli en tak slučaj. Se-nuncirat svojega rojaka, toda če hočeš veda je sodnik obtožence oprostil, biti njih prijatelj, jih le moraš pustiti Posledice takih razmer so neznosne, pri miru, prav za nobeno stvar se ne Ljudstvo, ki hoče le delati in živeti, se bodo angažirali. Taki «narodni absti- brez potrebe trpinči. Oblastva se mu nenti* so seveda povsem negativni, ker brez potrebe zamerjajo, kar brezdvom-dajajo nevaren slab zgled. So tudi glas- bio ne more biti nikomur na korist. Pa ni in znajo «manevrirati» ter imajo na- Ltudi za oblastva kot taka niso slične vadno «vplivne prijatelje«. razmere naj prijetnejše. Naše kraško To sta dva,najmarkantnejša tipa na- prebivalstvo je bilo od nekdaj na glasih ljudi — tako pri nas kakor drugod. su> »e dela oblastvom nikakih skrbi. Naglašam še posebej «kakor drugod», I Vsakdo si je želel službe med nami. PofcnUlKB gospodarski sveti i mkifni pristaš mm telo M Večkrat se je sicer poskusilo prire-1 Pravilnik glad« ustanovitve teh • vetov I BEOGRAD, 15. (Izv.) Pristaši mini-diti kak nastop, toda vsa dobra volja,! rim, 14. Danes popioldne se je v mi-1stra dr. Nikiča, osem po številu, so do-kolikor je more biti v takih razmerah, I nistrstvu narodnega gospodarstva vrši-1 stavili ministrskemu predsedniku Uzuse je vedno razbila ob neusmiljeno od- ha konferenca glavnih ravnateljev iste-1 noviču pismo, v katerem izjavljajo, da klanjajočem stališču podprefekta dok- ga ministrstva Prisostvovala sta ji tudi 80 ustanovili poslanski klub HSS. Ta A xnri on r% o m m v f1i*llS4vi1 lr rk_ ' ^ »X-------±_ji__n _ li__•_ Ti__i -__I irllll-k tirnnSn. _______j_ m državna podtajnika Balbo in Peglion Zborovalci so proučevali pravilnik za izvršitev zakona glede ustanovitve pokrajinskih gospodarskih svetov. Načrt vsebuje nad 200 členov in bo v najkrajšem času predi »žen v proučeva-r je in v odobritev ministrskemu svetu Falsifikatom rožam listkov Enajst oseb aretiranih MILAN, 15. Sinoči je bil aretiran neki Antonio Pinto, ker se je vozil iz Barija v Milan s potvorjotrim listkom. Po dolgem zasliševanju je policija ugotovila, da gre za celo vrsto ljudi, ki na lastno roko izdelujejo in prodajajo železniške vozne listke v Bariju. Folicij-ski agenti so izvedli v Bariju več hišnih preiskav ter so zaplenili pri vlakovodji Biagiu Coroneju zaboj potvorjenih voznih listkov za vse italijanske železniške proge. Coroneo je bil z nekaterimi tovariši odveden v zapore. da bi ne mislil kdo, da imamo mi na Tukajšnja oblastva hi torej lahko ura-Sežanskem monopol takih specialitet, dovala povsem brez vsake skrbi. Name-kar ni res in bi bilo krivično to trditi. sto te£a P^ vidimo, da si sama ustvar-Najmarkantnejša pa sta ta dva tipa jajo take nepotrebne skrbi in sitnosti, naših ljudi zato, ker se ona edina uve- Na način umetno komplicirajo upra-1 j avl jata. Seveda so taki v ogromni vo naših krajev, dasi bi morala biti ena manjšini, toda kljub temu se vidijo le izmed najlažjih v celi deželi, oni. Vsa ona ogromna večina prebival- Rodi se napetost, ki dela oblastvom stva, ki ni ne klečeplazna ne abstinent- nepotrebne skrbi in obenem povzroča na. katera torej živi pošteno produk- prebivalstvu nepotrebno moralno trp-tivno pridno vsakdanje življenje, se ljenje ter je žal ena izmed karakteristik namreč ne vidi niti sliši, tiha je, mirna, položaja v našem okraju. Kdor jo hoče ponižna in pohlevna, kakor da bi je ugotoviti, jo mora iskati med širokimi «ploh ne bilo. Sem spadajo ne samo masami. Malokomu bo to svoje razpo-na*i kmetovalci in delavci, temveč tudi loženje naš človek priznal, ker je neza-vsa ona inteligenca, kolikor je je, ka- upanje splošno. Kdor pa more prodreti tera ne mara ne ene ne druge izmed v intimno notranjost tega molčečega omenjenih skrajnosti. To je z eno be- Kraševca, ta ga bo gotovo opazil. Ako sedo ono pošteno, solidno kraško ljud- si hoče g. prefekt Gasti trajno zadol--etvo, kaitero predstavlja zdravo jedro žiti prebivalstvo našega okraja, bo to lablfo Poslanec težko ranil konzul« faHstov-ske milice RIM, 15. «G4ornale d'Italia» pravi, da se je danes v neki vili pri mostu Milvio vršil dvoboj na sablje. Bojevala sta se poslanec on. Caradonna Gtaseppe in generalni konzul fašžstovske milice Luigi d'Alfonso. Poslednji je tekom dvoboja zadobil več ran na levi roki in obrazu. Nasprotnika se čista pobotala Pretep med socll •MMI'11! HI konralstooi radi demnetranja pil sovjetskih oblastih MILAN, 15. Na trgu Duom o se je nudil danes občinstvu nenavaden prizor. Bivši občinski svetnik v Anconi socijalist Amedeo Buticchi je napadel znanega komunističnega voditelja Umber-ta Terracinija ter ga pretepel s palico. Posredovali so mestni stražniki ter so odvedli oba na kvest»»ro. Socijalist Buticchi je izpovedal na kvesturi sledeče: Svoje dni sem se mudil v Moskvi na Ruskem. Tamkaj je bil kot zastopnik italijanskih komunistov tudi Terracini ki me je očrnil pri boljševiških oLla-stih. Radi tega so me aretirali ter odvedli v Sibirijo. Tu so sovjetski organi izdali nalog, da me ustrelijo.' Sele po posredovanju italijanskega konzula sem si rešil življenj*. Imam dokumente, iz katerih je razvidao, da me je Ter-racini obdolžil pri sovjetskih oblastih protiboljševiške propagand d. vsega prebivalstva, katero je narodno zavedno, ljubi svojo narodnost, a je daleč od vsake misli, da bi delalo komurkoli kakršnekoli neprilike ali preglavice. Te široke, zdrave ljudske mase živijo torej v pravem pomenu besede popolnoma privatno življenje, do skrajnost privatno, tako privatno, da ga človek nki ne opazi. Ono drugo življenje, ki bi se lahko imenovalo za razliko več ali •manj javno, pa je v posesti izključno le skrajnežev, klečeplaznikov in onih drugih. Predvsem pa velja seveda to glede prvih. Ia njihove srede se rekrutirajo ovaduhi, klevetniki in opravijivci svojega lastnega naroda, informatorji itd Pa naj bi bilo, če bi govorili resnico! Pa temu ni tako in tudi ne more biti tako in od tod vsa ona nesreča, ki tare brez potrebe široke mase našega prebivalstva in jih napolnjuje z grenkim občutkom, kakor da bi se nahajale v nekakih neizprosnih kleščah. Po zaslugi takih «informatorjev» je pri nas v Sežani in po vsem okraju izključeno predvsem vsako kulturno uveljavljanje vse one ogromne množi-e, ki ne mara nobene skrajnosti, kakor sem rekel, temveč bi si želelo le svobodnega razmaha v poštenih mejah, ki si jih je že samo določilo po svojem mirnem značaju. Naj navedem le par primerov. Pri nas v Sežani imamo mladinsko društvo, ki bi lahko bilo središče vsega našega kulturnega življenja. Mogli bi imeti pri nas takorekoč vsak mesec kako prireditev, ki bi nam lajšala in slajšala življenje ter nam bila v prav gotovo dosegel s tem, da preuredi naše splošne razmere na način, da se bodo mogle svobodno uveljavljati potom svojih ustanov v poštenih mejah predvsem one široke mase našega naroda, ki tvorijo resnični in trdni element miru in reda v sežanskem okraju. Po kateri poti se najlažje pride do tega, o tem ob drugi priliki. Sežanski. Psihiatrični Izvedenci za atentatorico Gibson RIM, 15. Glavni, državni pravdnik comra. Xarra in zasliševalni sodnik comm. Marciano sta imenovala psihiatrične izvedence, ki bodo proučili duševno stanje atentatorice Violette Gibson. Imenovani so bili: ravnatelj umobolnice Sant'Onofrio in uradni izvedenec prof. Giannelli in prof. De Sanctis. Pred Mo Mo i Maviii Stroge M prati dMini t Miki RIM, 15. Poslednje vesti iz Mehika pravijo, da mehikanska vlada ne bo v nobenem oziru popustila od dosedanjega postopanja napram duhovščini. Nekatere zakonske odredbe, ki so le na splošno omejevale delovanje duhovščine, se bodo celo poostrile. Na podlagi dopolnilnih ukrepv k tem zakonom se bo število duhovnikov določilo po številu prebivalstva, tako da bo vsakih de-settisoč prebivalcev imelo le enega duhovnika. Mellon pride v Italijo na oddih RIM, 14. Iz Washingtona javljajo, da se bo finančni minister Mellon ta teden vkrcal na neki parnik, ki ga bo popeljal v Italijo. Mellon bo prišel v Italijo na oddih. V Ameriko se) bo povrnil v septembru. _ Tudi na Romunskem Je smodniiniea zletela v zrak BUKAREŠT, 15. Neko skladišče municije v Barladu je zletelo v zrak. človeških žrtev n L Vojaštvo dela z vso silo, da se požar omeji. Kačrt za zniianfe draginj skih doklad državnim nslnžbencem BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila napovedana seja ministrskega sveta, na kateri so ministri izjavili, da sestavljajo velik načrt za splošno štednjo. Načrt bi obstojal v tem, da bi se zmanjšale draginj ake doklade vsem državnim nastavljencem in sicer počenši pri ministru pa do najnižjega uslužbenca. Štednja se izvrši radi finančne krize v razmerju, ki ga bo predlagal jutri finančni minisC;.". Naraščanje rodi Ministri, ki so obiskali poplavljene kraje, so na seji podali poročila o poplavah. Ministrski svet je sklenil, da se poljedelski minister Pucelj, vojni minister Trifunovič in prometni minister Jovanović v soboto ponovno podajo v ogrožene kraje. Tem preti 18., 19. in 20 t m. posebno velika nevarnost, ker javljajo z Dunaja o novem pritisku voda. Prometni minister Jovanović je zatrjeval, da se je v ogromnih krajih ukrenilo vse potrebno, da se nasipi zaščitijo. Baranja poplavljena Donava in Sava še vedno naraščata1. Na mnogih krajih je promet prekinjen. Ob 1. vvvnoldne j« voda poplavila cesto, ki vodi iz Belja v Osijek. Na ta način je prekinjena edina zveza med Slavonijo in Baranjo. Sedaj je mogoče priti v Ba-ranjo le po železniškem nasipu, kar pomeni, da se nahaja več ali manj vsa Baranja pod vodo. klub tvorijo naslednji radičevci: dr. Ni-kič, dr. Lončarevič, Stjepan Klaič, Zni-darič, Zimmer, Bačuraga, ColdareviČ in Kovačevič. Klub se ni še konstituiral, ker pričakuje pristop novih pristašev. Ni še gotovo, če se bo pridružil Superina temu klubu. S to ustanovitvijo je odpravljena nevarnost, da bi moral minister za šume in rude dr. Ni-kič izstopiti iz vlade. SmnljlTO Me zapikov mekedoDstrajničili v Južni Srbiji BEOGRAD, 15. (Izv.) Po vesteh, ki jiih dobiva notranje ministrstvo, se opaža v Južni Srbiji sumljivo gibanje zaupnikov makedonstvujuščih. Toda v notranjem ministrstvu so popolnoma prepričani, da se bo vsaka akcija izjalovila, ker je tamkajšnje prebivalstvo pripravljeno, da odbije sleherni napad make-donstvujuščih. Nemški poslanik v Beogradu se oprošča BEOGRAD, 15. (Izv.) Radi napadov nemških listov na Jugoslavijo in na kralja Aleksandra se je nemški poslanik v Beogradu danes oprostil v zunanjem ministrstvu. Novi ministri na Romunskem BUKAREŠT, 15. Zamenjali so nekatere ministre. Meisner je bil imenovan za ministra javnih del, Petroviči za pro-sveto, Berlesco za industrijo, general Rascano za Besarabijo. Nekatere spre-mmbe so se izvršile tudi v državnih podtajništvih. Zbornica je do 15. okt. zaključila svoje delo. Francoski finančni krogi za izboljšanje finančnega položaja PARIZ, 15. Na včerajšnjem posvetu finančnega ministra Caillauxa in zastopnikov glavnih denarnih zavodov je bilo s strani zadnjih soglasno sklenjeno, da bodo sodelovali za ozdravljenje sedanjih finančnih prilik. Caillaux se je odločil, da sestavi stalen odbor iz zastopnikov glavnih denarnih zavodov, ki se bodo shajali pod predsedstvom ravnatelja Francoske banke. Pzimo de Rivero ščitijo pred ponovnimi demonstracij ami PARIZ, 15. Primo de Rivera je včeraj posetil v spremstvu maršala Petaina vojašnico v Chantilljrju. Da se preprečijo neljube demonstracije, tega poseta niso naznanili in tako občinstvo ni doznalo o navzočnosti obeh obiskovalcev. Po vrnitvi je Primo de Rivera priredil na španskem poslaništvu čajanko na čast maroškemu sultanu. Potek narodnega praznika na Francoskem PARIZ, 15. Iz vseh okrožij javljajo, da je potekel včerajšnji narodni praznik zelQ sijajna, bolj nego v prejšnjih letih po premirju, tako tudi v koloni- jah. Ljudstvo je proslavljalo zlasti vojsko, ki se je borila proti Rifancem. Komuniste so pomagali manifestanti sami aretirati, kjer so skušali slavja motiti. _ člani bivše norveške vlade pridejo pred sodnika OSLO, 15. Ordesting (gosposka zbornica) je sprejela z večino glasov predlog, da se obtožijo bivši ministrski predsednik Berge in člani njegove vlade, ker so dali 1. 1923. Norveški trgovinski banki 25 milijonov kron, ne da bi vpra^ šali storting (poslansko zbornico) za dovoljenje. O sedanjem ministrskem predsedniku Lykkeju se je večina izrazila, da je bil poučen o tej zadevi, vendar je bil predlog o postopanju proti njemu odklonjen s 65 glasovi proti 47. Nemško-švicarska trgovinska pogodba BERLIN, 15. Včeraj je bila v Bernu podpisana trgovinska pogodba s Švicarsko, ki stopi v veljavo najbrže 1. jan. 1927. po odobritvi v nemškem državnem zboru. Pričakujejo, da bo pogodba znatno zvišala izvozni promet med oboma državama, ki je znašal lansko leto iz Nemčije v Švico 485 milijonov mark in iz Švice v Nemčijo 440 milijonov. škoda zavoljo neurij v Nemčiji BERLIN, 15. Škodo, ki jo je letošnje poletno neurje napravilo v Nemčiji, penijo na približno 150 milijonov zlatih mark. Ekshumacija v Nemčiji umrlih italijanskih vojakov BERLIN, 15. V Gemersheimu v Pala-ciji so ob navzočnosti nemških in italijanskih vojaških zastopnikov izkopali trupla 112 italijanskih vojakov, ki so umrli v ujetništvu med svetovno vojno. Trupla prepeljejo v domovino. Pred koncem maroške vojne RABAT, 15. Uradno poročilo javlja, da se operacije proti zadnjim vstašem v tazaškem ozemlju ugodno razvijajo. Hitrost napada je povzročila, da se mnoga plemena vdajajo brez odpora. Tujska legija je dosegla višino 2470 m. Najizdatnejšo podporo tvori v teh zadnjih bojih vojno letalstvo. MADRID, 15. Vdaja kaida Bakalija je povzročila vdajo celotnega plemena Beni Saidov in dela Ulad Manzurov. Običajni konec perzijske vstaje TEHERAN, 15. Vojno ministrstvo javlja, da se je vojaški upor v Azerbeidža^ nu in Kanosu končal z usmrtitvijo 56 upornikov. Tudi za Burynurd pričakujejo, da bo vstaje kmalu konec. —- Za ministra zunanjih zadev je bil imenovan perzijski poslanik v Moskvi. Usmrćeni zarotniki SMIRNA, 15. Včeraj zjutraj so obesili zarotnike, ki jih je sodišče obsodilo ua smrt. Za prijateljstvo med Jugoslavijo in Poljsko VARŠAVA, 15. Te dni se prično pogajanja, za sklenitev prijateljskega pakta med Poljsko in Jugoslavijo. D H EV Sovjetski poleti MOSKVA, 15. Letalec Hojsejev je poletel proti Teheranu, odkoder se vrne spet v Moskvo. To je prvi izmed štirih nameravanih velikih sovjetskih poletov preko zahodne Evrope in Orijenta. Obvezno zavarovanje proti boleznim v novih pokrajinah Kakor znano, so bili s kr. odlokom-zako-nom od 29. novembra 1925, št. 214G raztegnjene na nove pokrajine zakoni o socijal-nem zavarovanju. Uradni list «Gazzetta Ufficiale» od 7. aprila pa je objavila kr. odlok od 4. marca 1926. št. 528, s katerim se odobruje pravilnik h gornjemu zakonu, kolikor gre za zavarovanje proti bolezni. V pojasnilo na razna vprašanja naj podamo tu zopet kratko vsebino omanjenega pravilnika. V smislu teh določb so prenehala podporna društva v novih pokrajinah poslovati in vse zavarovanje je prešlo na okrajne bolniške blagajne. Vsi člani podpornih društev, katera niso bila priznana, so se morali s 1. julija vpisati v okrajne bolniške blagajne in podporna društva se ne smejo več pečati z obveznim zavarovanjem, Podporna društva, ki so bila obenem bolniške blagajne, a niso bila priznana, pa lahko obstajajo dalje v obliki delavskih podpornih društev (Societa di mutuo soccorso operaia) in vrši prostovoljno zavarovanje. Člani takih drudtev pa seveda niso oproščeni obveznega zavarovanja proti bolezni pri okrajni bolniški blagajni. III le Tolmin primiren krni za sedež srednjih iol ali nc? Pred kratkim smo priobčili v našem listu dopis, ki je obravnaval to vprašanje. Naš dopisnik je dokazoval, da Tolmin ni najprimernejše mesto za sedež srednje šole. V podkrepitev svojega mnenja je navajal draginjo stanovanj, podnebje, osamljenost kraja, t. j. njegovo oddaljenost od večjih središč, posebno pa še dejstvo, da se dijak v večjih središčih, kot je n. pr. Gorica ali Trst, brez dvoma mnogo bolj vsestransko izobrazi nego v podeželskem trgu. Pri tem gre seveda predvsem za izvenšolsko izobrazbo, ki jo nudi vsakdanje življenje s svojimi izkušnjami in z vsemi onimi zakladi, ki jih črpa mlad dijak iz komplici-. .ranega ustroja mestnega življenja (poseb-nuznjegajno v kultur, pogledu). Dopis je bil prežet skrbi za čim obsežnejšo izobrazbo mladine. Nikakor ni bil naperjen proti Tolminu ali pa proti tamkajšnjemu profesorskemu zboru. Cisto učni uspeli je seveda tudi v Tolminu lahko enak uspehu po večjih mestih. Niti od daleč ni v dopisu kakega nami-gavanja glede vrednosti italijanske kulture, kakor bi utegnil kdo sklepati po tozadevnem naglašanju v 4. točki popravka. In kar se tiče končno vzgoje, bo moraU vsak pedagog priznati, da je n. pr. v Trsti? ali v Kini u več pogojev za uspešno vzgojo nego v Tolminu. Po teh uvodnih besedah, ki so bile potrebne za razumevanje stvari, priobčuje-mo naslednji popravek, ki nam ga je poslal v zvezi z onim dopisom nadomestni ravnatelj tolminskege gimnazije dr. Greselin: «Slavnemu uredništvu «Edinosti». Podpisani dr. Mario Greselin, nadomestni predsednik kr. gimnazije v Tolminu, prosi z ozirom na dopis iz Tolmina v Časo* pisu «Edinost» z dne 6. tek. meseca, slavno uredništvo, naj objavi v istem časopisu «Edinost» sledeče: 1. Ni res, da bi bilo podnebje v Tolminu nezdravo. To dokazuje izvrstno zdravje vseh gojencev, ki niso bili nikdar odsotni radi bolezni, niti v najhujši zimi, dokazujejo tujci, ki so številni vsako poletje v Tolminu, radi njegovega izvrstnega podnebja. 2. Ni res, da tolminske hiše ne odgovarjajo zahtevam: razrušene so bile v času vojske, a so že popolnoma popravljene. Obnovljene napravijo izvrsten vtis na tujca in so higijenične, zračne, izpostavljene solncu. 3. Ni res, da bi bil Tolmin preveč osamljen za učenje; ampak v tihoti Tolmina, daleč od tolikih raztresenosti mesta, se delaven mladenič v resnici lahko uči in dobri uspeh državnih izpitov na gimnaziji dokazuje to dovolj tolažilno in pohvalno 4. Ni res, da bi v Tolminu vsega manjkalo in da bi se mlade duše zaprle v omejen prostor; latinska in italijanska izobrazba, izvir kulture narodov in resnično solnce, ki razsvetljuje in vodi, nudita vsem neizmerno polje učenja in v tem zmislu ne manjka ničesar v tolminski gimnaziji II. CEDIM OST* Nikdar ne bo manjkalo ničesar, kar bi slutilo razvoju razuma gojencev. 5. Ni res, da bi v tolminski gimnaziji manjkala resnična vzgoja; vsi prvfesorji jaa gimnaziji poznajo svojo dolžnost in so ^eutrudni delavci, gledajo ne samo na po-• uk, ampak tudi na vzgojo in po enoletnem šivljenju gimnazije starši gojencev, ki so spoznali resnost učenja, skrbno, šifoko dobrohotnost vseh profesorjev do njihovih einov, upajo na se boljšo vzgojo. Dr. Mario Greselin. nadomestni predsednik kr. gimnazije. SMRTNA KOSA. Včeraj je umrl v kapucinskem samostanu v Celju pater Metod Mišič. R. i. p. Bil je večleten gvardijan kapucinskega samostana v Sv. Križu pri Ajdovščini in v Gorici. Bil je jako priljubljen. Bil je dober govornik in velik dobrotnik ubogih. Blag mu epomin. V Trstu, dne 16. julija 1928. PROMOCIJA. S. D. Adria naznanja, da je bil nje dolgoletni zvesti član Petelin Alfred na tukajšnji visoki Soli promoviran za doktorja trgovskih ved in mu tem potom v imenu celokupnega članstva in vodstva iskreno Čestita. KDO BO Kak naš človek, ki je hišni posestnik ter ima kak skromen prostor-stanovanje, bi mogel priskočiti na pomoč 81-letnemu starčku Jajčiču. Bil si je našel stanovanje po truda polnem iskanju v podstrešnih prostorih neke hiše na Corso Garibaldi, katerega Brischi sprva ni hotel povedati, kje ga je dobil. Toda pozneje je pri zaslišanju namignil, da je kupil tobak od neznanih oseb, bivajočih v tržaški okolici. Bržkone je mož tekom zaslišanja priznal še kako drugo podrobnost, kajti te dni so policijski organi, ki jih je odposlal^ tržaška kvestura v okolico Nabrežine, od- šolski patronat In 500 L Italijanski Rdeči križ. Drzna tatvina. Prejšnje pokopalifiče v Gorici, ki je služilo kot tako do vojne z Italijo, in ki ga je bojna vihra popolnoma porufiila, so obiskali v torek neznanci, seveda ponoči, odprli irzasKa Kvesiura v osonco iNanrezme, oa- grobnico št. 32. in odnesli iz nje dve kovi-krih blizu Sempolaja tajno zalogo tatinske ; nasti krsti, kojih vsebino, človeške kosti, tolpe; v majhni jami, skrbno pokriti z ve-; so razmetali v bližini grobnice. Oblasti išlicelobalotoba- mrzuano preiskujejo zadevo, da izslede ka, težko kakih 400 kg. Dragoceno blago krivce, toda do sedaj še brez Vsakega uspe-je bilo seveda zaplenjeno in prepeljano v ha. In vendar sta dve kovinasti krsti taka naše mesto. Ker je bilo verjetno, da so imeli zlikovci še kako Idrugo skrivališče za ukradeno blago, so policijski organi skrbno preiskali predmeta, da se ne dasta tako zlepa skriti. Porotne razprave v Gorici. V pondeljek so prišle pred tukajšnjo po- vso tamkajšnjo okolico, zlasti zemljišče ob razprave, ki jih je bila «Edinost» že železniški progi, pri Nabrežini, a niso na- naznanila. Prva razprava proti Pompei-ju, šli ničesar. Policija nadaljuje poizvedbe in Je onečastil lastni hčeri, se je končala z baje je že aretirala več osumljenih oseb. obsodbo obdolženca in sicer je dobil dvanajst let, šest mesecev in petnajst dni ječe, stalna zabrana za javne službe, tri leta Nevaren padec vojnega Invalida. Ko se je 38-letni vojni invalid Ivan Kras- j nadzorstva in izgubil je tudi očetovsko ob-nik, stanujoč v čarboli zgornji Št. 24, pred-!last nad svojima hčerama, preteklo noč okoU U. ure vračal domov,1 Včerai se ** pričela razprava proti Pa-je radi hipne slabosti padel po stopnicah g?nu Antonu iz Raven (občina Cerkno), in se pri tem tako hudo udaril v glavo, da Obtožnica navaja dogodke, ki so se odigra-si je pretresel možgane in mu je najbrž 11 dne ^ decembra 1924. pred gostilno Go-______ tudi počila lobanja. Siromak je dobil prvo lobovo v Zakrižu. Pagonov pisatelj je bil napravit nnnnn min« pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki 2e precej vinjen in se je žalostil, ko je vi-rvai-havil DOBRO DEL07 SQ ga njegoyi domači poklicali na lice me- d?1* da ^ «<> njegovo dekle plesati z dru- sta, nato jt bil prepeljan v mestno bolniš- Odstranil se je iz gostilne, toda zunaj nico. Njegovo stanje je nevarno. pred gostilno ga je udaril neznanec po LfnheznJtv snanus »glavi. Vrnil se je izi pogledal, kaj se mu je __ _ soprog. (bilo pretilo, pagon se je zavzel za prija- 35-letna zasebnica Marija Mezinc, sta- tel j a, nastal je pred krčmo prepir, Pagon ^______________________ _________, nujoča na VrdeK — S. Cillno Št. 1815, ima se je oborožil s poleni in zabrusil ista v pa je nekdo našuntal gospodarja, da mu' moža, ki mu brezdvomno ni lahko najti! gručo fantov, stoječih pred hišo. Zadet je je takoj odpovedal in ga zopet vrgel na para, pa ne radi dobrote, ampak narobe.! bil Franc Obid na glavi tako močno, da je ulico. ! Te dni je Mezinčeva kupila svoji 13-letni umri dne 18. januarja 1925. v goriški bol- Mora se najti pri naših ljudeh kako do- j hčerki čevlje, ki jih je bila deklica zelo nišnici. bro srce, ki bo pripomoglo nesrečnemu j potrebna. Radi teh čevljev je bil zvečer Izvozni trg ▼ Gorici dne 14. In 15. julija 192$ i-----------------doma ogenj v strehi. Najprej je mož, ki je; Cene dne 14. t. m.: Vajni od 0.50—0.60; prišel — kakor je pozneje izjavila Mezin- kumare« od 0.90—1.00; hruške od 0.90 do čeva — vinjen domov, zapodil hčerko z do- 3.00; breskve od 4.00—6.00; marelice od ma, nato se je spravil na ženo, ki jo je bra- j 2.80 do 3.40; lige od 2.00—2.30; cimbarji od nila pred njegovo neupravičeno jezo. Snel i 1.00 do 1.20; jabolka od 0.80 do 1.00; krom-je s stene pri oknu medeno cev ter začel pir 0.40. z njo udrihati po ženi. Pretepel jo je tako Cene "dne 15. t. m.: Vajin od 0.40 do 0.50; kruto, da je morala revica včeraj iskati po- ~ moči v mestni bolnišnici, kjer je zdravnik ugotovil na njenem telesu številne poškodbe in bunke ozdravljive v kakih 8 dneh. starčku do bornega stanovanja. ZMEŠNJAVA S POŠTNIMI ZNAMKAMI. Tukajšnje poštno ravnateljstvo sporoča: Poštno ravnateljstvo je obveščeno, da občinstvo še nadalje rabi za ekspresna pisma znamke z natisom 70 nad 60 in navadne znamke po 30 stotink temno-pome-rančaste barve, dasi so bile omenjene vrste znamk vzete iz prometa Že s 1. junija. Občinstvo se radi tega opozarja, da se temno-pomerančaste znamke po 30 stotink premenjujejo na poštah, ako niso pokvarjene, do 31. decembra 1926, gori omenjene ekspresne znamke pa do 31. maja 1927. Druitvem vesti — Tržaška kmetijska družba v Trsta Jjna danes zvečer ob 7. uri odborovo sejo v običajnih prostorih, — S. D. Adria. Danes točno ob 8.30 zvečer izredno važen sestanek. Vsi Člani in Članke naj se ga brezpogojno udeleže. Vsi neudruženi člani naj prinesejo slike s seboj in legitimacije. Zvečer ob 6. uri training na igrišču. Prva četa, b), druga četa in boys brezpogojna! Proti manjkajočim bom disciplinarno postopali — Vodja. — — D. K. N. Tommaseo, Trst. Danes ob 19.30 predvajna seja. Navzoči morajo Wti ptari in novi odborniki! Predsednik SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Nedeljska prvenstvena tekma Magdalena-Pri-morfe, ki bi se imela vršiti aa igrišču «Obzora» ob 15. uri, se v nedeljo ne bo odigrala- — Tajnik II. Is !rlnikeg§ življenja POLICIJA NA SLEDU DRZNE TATINSKB TOLPE, KI JE KBAĐLA V VLAKIH. 400 kg tobaka zaplenjenih. Na železniški progi med Trstom in Na-brežino so se v zadnjem času dogajale drzne tatvine, radi katerih je železniška uprava trpela veliko škodo. Izrabljajoč okolščino, da morajo vlaki radi strmine voziti na tej progi zelo počasi, so taiovi v nočnih urah skakali na tovorne vozove in kradli iz njih razno dragoceno blago, zlasti tobak. Na pripravnem mestu so zlikovci pometali ukradeno blago iz vagonov ter ga nato spravili na varno. Železniška uprava je postrožila nadzorstvo na vlakih, a zaman. Tatovi so «dela-11» zelo previdno in policijski organi jim niso mogli do živega. Ker je bilo jasno, da so morali zlikovci imeti svoje odjemalce, ki so razpečavali ukradeno blago, je policija obrnila poizvedovanja v drugo smer; začela je nadzorovati in zalezovati osebe, ki so bile na sumu, da tajno trgujejo s tobakom, i Te poizvedbe so v razmeroma kratkem času dovedle do zaželjenega uspeha. Te dni je bil aretiran 41-letni Alojzij Brischi, ki ga je imela policija že delj časa na piki kot ta jnega razpečeval ca tobaka sumljive- V ulici T. Veeellio je neki kolesar včeraj popoldne podrl 27-fetno Marijo Klun, stiu-jočo v ulici Udine št. 7. Klunova, ki je k sreči zadobila le lahke poškodbe, je dobila potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z nekim javnim avtomobilom. — Pri igri v ulici Maiolica je 6-letni Emanuel Funda, stanujoč v isti ulici, padel tako nesrečno, da se je hudo pobil po glavi. Mati ga je prenesla v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Okreval bo v 10 dneh. Iz triaike pokrajina REPENTABOR. (Zakasnelo). 27. junija t. I. je bila lepa slovesnost na Repentabru, posvetili so kip srca Jezusa in Marije Udeležilo se je 23 duhovnikov iz okolice iz dekanije Opčine, Tomaja, Devina in Trsta, počaetil je slavnost tudi škof monsig. dr. Fogar. Ljudstva je bilo nad 4000. Govorila sta dr. Brumat iz Gorice in župnik Glaser iz Sežane. Slavnost in procesija, vse je bilo vzpodbudno: 13 duhovnikov je imelo pluvial, 4 so Imeli dalma-tike, trije so vodili procesijo eden je nosil križ, eden škofovo kapo, eden škofovo palico. Neki duhovnik je rekel: «Tako je bilo, ko so Šli patrijarhi v sveti sinodij». Končala se je slavnost z zahvalno pesmijo in blagoslovom Najsvetejšega, ki ga je podelil sam škof. Tržačani in drugi ljudje so rekli: «Kaj tacega se še ni videlo na deželi. __ Od tega časa obiskujejo Tržačani vsak dan kos* za kosom iz kurnika in takoj zavili ne- kumarce od 0.90 do 1.00; hruške od 1.00 do 3.20; breskve od 4.50 do 5.00; marelice od 3.00 do 3.70; fige od 1.70 do 2.00; cibarji od 1.10 do 1.20; jabolka od 0.80 do 1.20; krompir 0.40. Dne 15. t. m. (četrtek) je do&lo na trg vse polno blaga. Kupčija je bila precej dobra. Zaznamuje se porast cen vkljub množini blaga, to pa radi velikega povpraševanja iz inozemstva, kar se zopet pripisuje trenutno nizki valuti. Krompirja je Šlo precej vagonov v inozemstvo. Zadnje deževno vreme je krivo, da je izvoz nekoliko izostal. Sadje se izvaža po večini v Avstrijo. BRJE, Naše «tBralno in pevsko društvom priredi v soboto zvečer in v nedeljo dne 18. t. m. izlet na Goljaka (1495 m). Menda pridejo tudi Dobravci s svojimi »Kontrabasi«. — Rabljeni so vsi prijatelji dobrega zraka, bujne flore in veselega razpoloženja. — LOKAVEC. Požar. Pri nas je predvčerajšnjim gorela hiša posestnika Pavšiča Ivana. Kmalu potem, ko je legla družina k počitku jo je vzbudil dim. Vstali so takoj in se prepričali, da je streha že vsa v ognju. Poklicali so se sosedje, ki pa niso mogli mnogo rešiti, ker je bila hiša s slamo krita. Pogorela je cela stavba, škoda znaša več ko 5 tisoč lir, ki je pa krita z zavarovalnino. Ugotovilo se je, da je iskra povzročila požar. 6RNI6E. Dvonožne lisice. V torek ponoči so se priplazili do k urnika Koronke Kristine neznani zlikovci. Da bi jih kokoši in petelini ne izdali s svojim nesramnim vpitjem, so jemali posamič Bil j moram častita« Posebno «Vfjolkau je ugajala. «Mladina» je še zapela «Na gorah« In je morala ponoviti. Dobro je vplival skupni nastop obeh domačih društev »Mladine« in «Prešerna» z »Rožmarinom«, ki je lel obilo odobravanja. Nato se je je ulil vogrski «Lijak» ln poplavil ves o-der. Posna se mu, da napreduje od nastopa do nastopa. Pri igri «Mari» bi morala biti hčerka barona Živahnejša. Šminkanje se ni posrečilo, zato naj si društvo v prihodnje priskrbi drugega moskerja. Igra drugače dobro podana! Društvom pa kličemo: Le naprej po tej poti! * « • Izobr. društvo «cMladina» se iskreno zahvaljuje pevskim in izob. društvom: «Pre-šeren», «Napredek», Vrtojba, štandreške-mu, biljenskemu in vogrskemu za sodelovanje pri prireditvi dne 11. t. m. Posebej se še zahvaljuje slavnemu občinstvu za obilno udeležbo, dalje orkestru, gg. Mervicu, Kramarju, Danici, in sploh vsem, ki so pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela. Odbor. PLAVE. Ugledno družino Konjedičevo je zadela danes predpoldne huda nesreča. Srednji sin, nadepolni Zlatko je padel tako nesrečno, da si je prebil črepinjo in je smrt takoj nastopila. Družini izrekamo ob tej neutolažljivi izgubi najiskrenejše sožalje, nesrečnemu Zlatku pa naj sveti večna luč! SUŽID PRI KOBARIDU Ze drugič je, da moramo javljati v svet vest o žalostni smrti. Topot je ta vest tem žalostnejša, ker zadeva samomor, ki se širom dežele vedno bolj javlja. 30-1 etni fant Anton Volarič se je vrnil iz vojne v slabem duševnem stanju. Zgodilo se je, da je mnogokrat grozil svojemu očetu, da se bo obesil, če mu ne da denarja. Ko je potem običajno dosegel svoj namen, se je hvalil po va&i, da je ukanil svojega očeta. Zato nihče ni verjel njegovim grožnjam, ko je pred kratkim znova pretil in grozil, da si konča življenje. Toda to pot je bilo mišljeno resno. Ko ga zjutraj ni in ni hotelo biti iz sobe, so stopili pogledat v podstrešje. Našli so ga mrtvega, visečega na pasu. Njegova smrt je povzročila v vsej vasi nebroj komentarjev in obžalovanja. N. v m. p. čal se bo brez dvoma zelo hudo, ker Hiti Rak osi niti mnogo drugih obtožencev ne zanikuje namere, ki jih je spra^ vila na obtožno klop. Med tem poro* čajo, da se je začela obsežna akcija proti temu procesu v sovjetski Rusiji, kjei* se vršijo številni protestni shodi. Koliko bodo zalegli, se pokaže v nekaj dneh- — Kakšne opere Berlinčanom najbolj ugajajo? Na obeh državnih opernih gledališčih so uprizorili v pravkar zaključeni sezoni Verdijeve opere 66-krat, Wagnerjeve 63-krat in Puc cinije ve 59-krat. Največkrat, so peli med italijanskimi operami Pagliaccije in sicer 23-krat, med ostalimi italijanskimi deli Bohemo in Cavallerio Rusticano 18-krat, Rigoletta in Tosco 17-krat, Tra-viato 16 in Seviljskega brivca 14-kra£; DAROV9 V počastitev spomina blagopokojne Milice Schmidt so darovali za podr. šol. dr. pri Sv. Ivanu po L 10 družini Suban na višavi in PodbršČe. V spomin svojega prijatelja pok. Angela Prašelj darujejo kontoveljski fantje U. D. «Ladja» L 21. MALI O^JLAfS RPfHVTT.rrHnnrvia T°rre bfanca 21. pouk in DldfLl 1L d U K M U L prevodi v vseh jezikih. (1067 to cerkev, če bo tako dalje, postane ta cerkev romarska božja pot. Red so vzdrževali kr. karabinerji in miličniki. Vesti z Gorflikega Goriške mestne vesti Akađ. fer. druitvo «Adria» javlja vsem svojim Članom, da se bo vršil redni občni zbor v ponedeljek 19. t m. ob 6. uri zvečer. — Odbor. Velikodušnost goriškega monta, zastavljalnice ln z njo združene hranilnice. Doznajemo, da je upravni svet tega širom znanega denarnega zavoda razdelil sledeče zneske: 3000 L dobi Dobrodelno Udruženje; 1000 sirotišče Contavalle; 1000 L zavod sv. Jožefa; 1000 L civilni deški Pfl i7vnrn. ~ X - , zavod (civ. Collegio masehile); 1000 L Na- nTJvn\tri t™• q Ji Jstanova" cionalno podporno društvo «Italia reden-' SI iVJi ietf° §t' 1 Je.P?kazala,;ta»; 500 L nacionalno udruženje bojevni- - • neut,em« J™; policijski orga- kov; 500 L nacionalno udruženje pohab-so Rash m uplenili 6 kg tobaka, glede ! ljencev; 500 L goriški Zeleni križ; 500 L dolžnim živalicam vrat. Pri tem jih je pa moral kdo motiti, kajti odnesti so s seboj le ono, kar so že bili vrgli v vrečo, t. j. dve kokoši in dva piščanca. ŠEMPETER PRI GORICI. Crni oblaki so se zbirali na nebu, grozilo je k dežju. 2e so začele kapati prve kaplje in zdelo se je, d& je zastonj vabila «Mla-dina» na svojo veselico. Občinstvo ni vedelo, ali naj ostane, ali naj se vrne domov, i Na srečo je trajata, ta negotovost le malo ■ časa, ker se je Irmeiii ustanovilo lepo vre- : me. Na. veseUCnem prostoru zaigra orke- j s ter živahno koračnico in občinstvo pola-goma zaseda prostore. Zagrinjalo se dvig-' ne, deklica zapoje peeem s spcemljevanjem klavirja. «Mladina» je zapela «Na platani» zelo dobro. «PreSeren» je pokazal s pesmi- : jo «Po vodi plava», kaj zmore. «Napredek» j iz Vrlojbe je s pesmijo «Na nebu» ostal j ' zvest svojemu imenu. Standreški pevci so j lepo zapeli «Noč na Adriji» in «Lahko noč». ; Vidi se, da razpolagajo z dobrimi močmi, i Gospodični tamb. in pevsk. društva iz j Razne zanimivost! — Stavka pri newyorSkHi podzemeljskih Železnicah še vedno traja, postaja celo vedno bolj napeta. Do 15. t. m. so podjetniki postavili uslužbencem rok za povratek na delo, ker se pa ni nihče povrnil, so jih odpustili 1688. Sedaj nameravajo stavkujoče tožiti za 239.000 dolarjev, ki so jih zavoljo stavke izgubili. Tudi bi jim bilo zelo všeč, če bi vlada razpustila strokovne organizacije. — Čndna zgodba. Neki londonski trgovec je zapustil vse svoje premoženje neznanim sorodnikom. Vedel je, da ima sorodnike, toda poznal jih ni. Izvršitelj oporoke je našel trgovčeva nečaka Arhib&lda in Floro Cooper. Istočasno je odkril nenavadno dejstvo, da sta Arhibald in Flora mož in žena. Ko sta bila še otroka, so jima umrli stariši. Vzgojo sta prevzeli dve družini v oddaljenih krajih in kasneje je izginila vsaka sled o njunem poreklu. Po tridesetih letih sta se srečala kot popolna tujca in sta se poročila. Šele dedščina je odkrila, da sta brat in sestra. — Iz dežele političnih procesov. Ta teden so pričeli v Budimpešti velik politični proces, ki je vzbudil različne odmeve tudi drugod. Komunist Matija Rakosi je s 55 drugimi komunisti in socijalisti obtožen, da je hotel z nasilno akcijo spremeniti sedanji vladni sistem na Madžarskem. Proces bo trajal še nekaj dni, ker zaslišujejo 50 prič. Kon- KOZA z mladičem, tri mesece strrim, z mlekom, se proda. Rocol, Calaia št. 384, Peternel. 1101 POROČNE SOBE, masivne s psiho ali umivalnikom 1800; druge polna vrat?, psiha, po najnižjih cenah v Trstu. Tiirk, S. Lazzaro 10. 1102 KAMJON Fiat 18 Biele-Er ali 18 Biele se kupi. Naslov pri upravništyu. 1103 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 109€ GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. GlykoI je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu-liani 42. 1068 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kaš« lju in bronhiajalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5___Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trti. Via Giuliani 42. 1064 SIR, ov£)i, pomladni, v pinjah ima na prodaj Rafael 2amic, stara trgovina s siron, Deckle. 1099 TRI ali Štiri čevljarske pomočnike, dobro izvež-bane, sprejme takoj v sluibo Pahor Viktor v Postojni, 110Q 763 plačuje ALOJZIJ POOH, Piazza Garibaldi Z prvo nadstrople Pazite na naslov! Pazit« na naslovi KRONE po It 2.30 komad Zlato, firito, Ml ZC-Me zlalg Ms kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — tirarna Trstj Via Mazzinl 46 766 Inserircite v „Edinosti" Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš ljubljeni sin in brat ZLATKO d-nes ob 11. uri umrl hipne smrti v starosti 21 let. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 17. t. m. predpoldne izpred hiše žalosti v Plaveh 125. PLAVE, dne 15. julija 1926. Ednund Konjedlc, oče. Marija roj. Skrft, mati. Stano in idmund, brata. Kad£, sestra. PODLISTEK profe- JULES VERNE: Skrivnostni otok — O, že zdaj te prekaša, je odgovoril ▼ smehu mornar, ker ti govoriš, Nab, on pa molči 1» Razume se, da je Jup svojo službo vedno vestno vršil, Snažil je tudi obleke, obračal raženj, pometal sobe, nakladal drva, in kar je Pencroffu najbolj ugajalo, se ni nikoli vlegel, dokler ni mornarja zavil v posteljo. Vsi člani naselbine: dvor oki in dvo-nogi, četveroroki in četveronogi, so bili izvrstnega zdravja. Živeli so na prostem, zemlja je bila zdrava in je ležala v zmernem pasu, z glavo in z rokami so bili .vedno zaposleni, tako da splob niso imeli Časa misliti na bolezen. , Vsi so se izvrstno čutili; Harbert je v ©nem letu zraste! za dva palca. Bil je videti bolj moški in obetal je postati mo-iak v telesnem in dušenem oziru. Pro-atž čas med delom je uporabljal za učenje. Bral je različne knjige, ki so jih nažli v skrinji, a v Cir Smithu je imel praktičnega učitelja za znanosti, poročevalec pa pa je poučeval jezike. Oba učitelja sta z veseljem izobraževal^ jmladeničaj ; Inženir je imel skoraj fiksno idejo, da mora mladeniča vse naučiti, kar sam zna, z besedo in živim vzgledom, Har- Ibert pa je plačeval trud svojega sorja z izredno pridnostjo, j — Ce mi je umreti, si je mislil Cir Smith, tedaj bo mogel stopiti na moje mesto 1 Nevihta se je končno 9. marca polegla, toda Še ves marc je bilo nebo pokrito z oblaki, zdelo se je, kakor da so električne strele zblodile ozračje, ki ni prišlo do prejšnje jasnosti. Izvzemši tri ali štiri dni, ob katerih je bilo mogoče napraviti izlet, je bilo neprestano deževno in megleno. Ob tistem času je onagova samica skotila mladiča svojega plemena; ta se je lepo razvijal. Tudi ▼ staji se je čreda muflonov razmnožila in več jagnjet je meketalo v lopah v veliko Harbertovo in Nabovo veselje, ker sta imela med njimi svoje ljubljence. Zdaj so poskušali z rejo pekarijev, ki se jim je tudi imenitno obnesla. V bližini kurjega dvora so napravili hlev, ▼ katerem so se pitali mladiči.. Nabova skrb je bila zrediti jih. Mojster Jup jim je donašal vsak dan hrano, kakor pomije, kuhinjske odpadke itd. Tudi to delo je opravljal v splošno zadovoljnost. Včasih se je sicer na račun svojih malih gojencev pozabaval, da jih je potegoval za repke, toda to je delal le iz segavosti ne pa iz hudobije, zakaj ti majhni zaviti repki »o ga zanimali kakor igrače, a njegovi instinkti so bili pač otroški. V teku meseca je Peneroff opozoril Čira obljubo, ki mu jo je inženir nekoč dal. — Gospod Cir, nekoč ste govorili o neki pripravi, ki bi nam prihranila veliko Število stopnic v granitno hišo. Ali jo boste napravili? — Vi mislite na nekakšno dvigalo, je odgovoril Cir Smith. — Zaradi mene naj se imenuje tudi dvigalo, če ni drugače, je odgovoril mornar. Ime ne menja na stvari, glavno je, da nam pomaga priti v stanovanje brez napora. — To je prav lahko, Peneroff, toda ali pa je tudi koristno? — Seveda, gospod Cir, sedaj ko smo prišli do potrebnega, smemo misliti nekoliko tudi na udobnost. Glede oseb recimo, da bi bil to luksus, toda za vlačenje tovorov pa je dvigalo neobhodno potrebno. Ni posebno prijetno plezati po vrvni lestvi s težkim tovorom na hrbtu. — Ko dobro, Peneroff, poskušali vas bomo zadovoljiti. — Toda nimate primernega stroja. — Si ga pa napravimo. — Parni stroj? Ne, stroj na vodno silo. In resnično vodna sila, ki bi mogla goniti tako pripravo je bila na razpolago in inženir jo je mogel izrabiti brez težav. Treba je bilo najprej povečati mali vodovod, ki je preskrboval granitno hišo s vodo. Med kamenjem in rastlinami skrito luknjo so primerno razširili, nakar je nastal močan slap, ki se je iztekal v oni rov. Pod slapom je inženir postavil kolo na Smitha o priliki nekega pogovora na lopate, z valjem na zunanji strani; okrog valja je bila navita močna vrv, ki je imela na koncu privezan koš. Z dolgo vrvjo, ki je segala do tal, so mogli potegniti do vrat granitne hiše na ta način, da so spravili v vrtež valj. 17. marca je začelo dvigalo prvič delovati v splošno zadovoljnost. Od sedaj naprej so z njim vlekli gori bremena, drva, premog, živila in naseljence 1 Top se je posebno veselil te naprave, ker on ni bil tako spreten plezač kakor Jup in večkrat je prišel gori na Nabovih in celo na Jupo-vih ramenih. V tem času je Cir Smith skušal napraviti tudi steklo, zato je bilo treba staro lončeno peč v ta namen predelati. To delo je naletelo na nepričakovane težave, toda po večkratnih ponesrečenih poskusih, je napravil steklarnico, ki je Gedeon Spilett in Harbert kot zvesta inženir jeva sotrud-nika nista zapustila več dni. Snovi, iz katere sestoji steklo, so pesek, kreda in soda (ogljenokisli ali žvepleno-kisli natron) Na bregu je bilo dovolj peska vodne rastline so dale sodo, iz kresilnega kamna so napravili žvepleno kislino, a y zemlji je ležal premog za segrevanje peči. Pogoji za začetek operacije so bili dani. Najtežje je bilo napraviti cev za razpihovanje stekla. To je pet do šest čevljev dolga Železna cev, s katero se pobira raztopljena masa. Peneroff je zvil dolgo tanko železnato ploščo v nekakšno cev, ki je bila podobna puškini cevi, ln ki so jo takoj uporabili. 28. marca so močno razkurill peč. V topilnč lonce iz nepregorljive zemlje so vrgli zmes iz sto delov peska, 35 delov krede, 40 delov žveplenokislega natrona in 2 do 3 dele ogljenega prahu. Ko se je ta zmes vsled visoke topline raztopila ali prišla pravzaprav v testo, je Cir Smith azajel» s cevjo nekoliko tega testa, nato ga je obračal na neki kovinasti plošči toliko časa. da je dobilo primerno obliko; nato je izročil cev Harbertu in mu velel, naj od drugo strani notri piha — Prav tako, je odgovoril inženir. Harbert je napihnil lica in tako močno pihal v cev, ki jo je neprestano vrtel, da je njegova sapa steklasto snov razpLhala. Nato so pridejali še neko količino rax-stopljene snovi in končno je nastala krogla, ki je bila v premeru skoraj č«volJ debela. Cir Smith je vzel sedaj cov zopet iz Uai^ bertovih rok, je mahal z njo sem io tja kakor nihalo ter podaljšal kroglo v stoi-čast valj S pihanjem je nastal steklen cilinder a dvema kroglama na vsakem koncu. Z nožem, ki ga je prej pomočil z vodo, je inžs-nir z lahkoto odrezal kroglasta nastavka. Na isti način so razrezov al i po dolgosti, ga vnovič segreli ter ga razprostrli nfl ploščo s pomočjo lesenega valja. Tako je bila prva šipa končana. To dela je bilo treba petdesetkrat ponoviti u petdeset šip. Kmalu so se okna granitne hiSa zalesketala s svojimi prozornimi trpazzri. Dasiravno niso bile popolnoma bniMrr ne, so vendar puščale skoti n«Uohw žarke.