St. 74.                                                  V Gorici, v soboto dne 16. septembra 1905.                                 Tečaj XXiiV.
lzLaja dvakrat na teden, in .sicer v sredo in soboto
ob 11. -uri predpoldno tov stane z izrednimi prilogami ter h »Kažipotom« ob novom lotu vred po posti pre-jomaiia ali v Gorici na dom poSHjana:
vse leto    .......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........O   • 80   »   »     »    3-30
četrt leta.......3   * 40   ». .»     »    1*70
Posamične številke stanejo 10 vin. '~*': " *" '¦'•Soj'-Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 1. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na roCnine srn ne oziramo.
Oglasi in poslanice se  ra&tnijo  po  petit-vrstoh~*ft>' •' tiskano  1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.,  3-krat 6 kr. vsake* vrsta. Večkrat  po dogodbi. — Večjo črke po prostor*
—  Reklame in  spisi v uredniškem  delu  15 kr. vrsta
—  Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in. napredek U Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno  ter od 2. do 5. popoldne;  ob  nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravni i? t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. .   Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drago reči, katere ne spadajo  v  delokrog   uredništva,   naj  so   pošiljajo   le upravništvu.                _____
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od  »Soče«  vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni S okvara v'Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici St. 22; — v Trstu v tobakarni L a v r e n 5 i ž na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
I. shod narodno-radikalnega
v Trst«.
(Konec.) V odseku za dijaško izobrazbo, ki je zboroval koj na to, je razpravljal prvi phil. Grošelj o življenju slovenskega dijaka. Vse, kar je med nami slabega, imamo od nemških visokih šol, kar dobrega, pa iz sebe. Življenje dijaka stremi za smotrom, postati Član človeške družbo. V to svrho si mora staviti nekake ideale. Kakovost teh idealov in veličina energije nam dajeta nekak kriterij na roko, s katerim merimo dijaško življenje. Nekdaj je bilo slovensko dijaštvo brez ciljev, brez idealov. Le posamezniki so delali v tem oziru izjemo. Kakovost dijaka se je merila po cma piva, hrabrost pa po sabljah. Ponašalo se je dijaštvo s spolnimi boleznimi. Vse to je dedščina nemških buršev. Danes je to drugače, in to je ona glavnih zaslug narodno-radikalne struje. Danes stoje slovenski dijaki visoko nad svojimi nemškimi kolegi.
Phil. Ipavec je poročal temeljito o stanju današnjih šol ter o stremljenjih, ki zadevajo reformo istih v modernem smislu. Velik del svojega predavanja je posvetil gojitvi humanističnih predmetov (latinščine in grščine). V debati k tej točki je prvi govoril iur. Premrl. Povdarjal je, da so danes slovenski profesorji na naših srednjih šolah najslabši, da so prave mašine. Edina izjema v tem oziru so kateheti, ki se dobro zavedajo svojega ugodnega stališča pri takih razmerah. Slovenski profesorji zamore pri dijaštvu vsako veselje do študij. Dijaštvo pa tudi nima nobenega stika z našo inteligenco. Klerikalci se vse bolj zanimajo za svoje dijaštvo. Phil. Grošelj je polemizo-val proti predavatelju, ki je bil vzel v zaščito humanistične predmete, ter dejal, da leksikon ni prava pot, po kateri   pridejo   do  kulture.   Gimnazija
mora odpreti oči za sodobno kulturo. Iz nas izidejo profesorji, in če država ne reformira šol, reformirajmo jih mi. Ostro je kriti kov al slovenske profesorje, katerih ideal sta danes le viržinka in otroški voziček. Kritikoval je nadalje okoliščino, da je po današnjem učnem načrtu možno, da se srednješolskemu dijaku predavajo pri veronaukii stvari, katere so znanstveno že popolnoma o vržene in nasprotne drugemu predmetu : naravoslovju. Navel je v to voe -dokazov. Končno je protestiral proti temu, da so še v sedanjem veku mogoči taki zavodi, kakor je Škofova gimnazija v Št. Vidu. Navzoči bogoslovee Vodopivec je skušal nekaj reagirati na izvajanja phil. Grošelj-a glede pouka veronauka, pa tudi na njegove nazore o etiki ter je rekel, da verska vprašanja ne tičejo v program narodnoradi-kalnega dijaštva. Odgovarjala sta mu phil. Rostohar in phil. Grošelj, ki sta oba s celo vrsto dokazov pobila njegova izvajanja. Dr. Turna je rekel, da je najboljši dokaz o lenobi naših profesorjev, da še niso napisali učnih knjig za srednje šole ter je priporočal dijakom-filozofom, naj slede besedam phil. Grošelja, ki je vskliknil: Če vlada no reformira srednjih šol, re-formujmo jih mi.
Jur. Leskovec (^radec), jur. Rekar (Praga) in vet. R ib ni k a r (Dunaj) so nato poroča': o vseučiliških mestih, kjer študirajo slovenski dijaki, in o tem, kaj jim ta mesta in njihova vseučilišča nudijo. Bilo bi preobširno spuščati so podrobnejše v posamezna predavanja. Omenjamo le, da je našel poziv iur. Rekarja, ki vabi vse slovensko dijaštvo v Prago, vsestransko odobravanje. Telm. Z a l a r je na to ostro kritikoval sedanje razmere med sloven-. skimi dijaki v Pragi, katerih je tam mnogo vpisanih na nemški univerzi, in kateri so pravi čehofobi. Takim razmeram se mora napraviti energičen konec.
Phil. Rostohar je priporočal češko univerzo v Pragi posebno  s stali-
šča, da je edino ta univerza pripravna, I da se na njej habilitirajo bodoči profe- I sorji slovenskega vseučilišča.
Phil. Grošelj pa je ostro kritikoval avstrijska vseučilišča, ki so danes daleč zaostala za drugimi vseučilišči, tako da danes iz Nemčije že nobeden boljši profesor ne mara sprejeti kakega mesta na istih. Phil. K r a m e r je na to obširno in temeljito razpravljal o nalogah akademičnih društev, na kar se je sklenilo predložiti po kratki debati o sabljaštvu plenarnemu zborovanju že priobčeno resolucijo.
Predno poročamo o k o m e r z u, ki se je vršil 7. zvečer, zaključujemo poročilo o zborovanju samem, ki se je zaključilo s plenarnim zborovanjem 8. dopoldne. Pri tem zborovanju so se najprej prečitale brzojavke ter pismo dr. G r e g o r i n a in vodstva hrvatske demokratske stranke v Dalmaciji. Sprejele so se vse predlagane resolucije, in zraven tega resolucija organizačnega odseka, čegar seja se je vršila tajno.
Sklenilo se je dalje objaviti ste-nografiški zapisnik o vsem zborovanju. Glede udeležbe pri Prešernovi slav-nosti se je sklenilo, da nastopi narodno-radikalno dijaštvo pod enotno firmo ter da se položi pred Prešernov spomenik navaden lovorjev venec, kojemu pa naj se pridenejo po Češkem vzorcu karte, ki naj se med dijaštvom prodajajo po 10 kr. Čisti dobiček iz teh kart naj se uporabi za dijaška podporna društva. Nato je predsednik iur. Žerjav zaključil zborovanju z daljšim nagovorom. v katerem je rekel med drugim: Zmagala je idea pozitivnega dela. Na našem zborovanju se ni mnogo zabavljalo in skoro bi rekel, da je to malo nenaravno, da se je na shodu culo tako malo negativnega ; kajti naša struja ima toliko nasprotnikov, da je treba dosti reagirati. Ako pa se je govorilo pri nas samo pozitivno, izhaja to iz tega, da v časih, ko vlada na Slovenskem nega-tivizem, je treba vršiti kolikor mogoče pozitivnega. Vrhutega pa smo postali,
ker sami delamo, objektivni proti drugim, ki delajo. Naša struja si šteje v ponos, da je vedno napredna. Ako je sprejela cel kompleks idej, ni jih sprejela za vedno. Struja naj se poglablja na dalje, naj se popolnuje na znotraj in zunaj. Ako smo na shodu delali v prvem smislu, delajmo po shodu na zunaj z agitacijo.
S tem je končalo to prvo zborovanje narodno - radikalnega dijaštva. Žal, da se v navadnem časnikarskem poročilu ne moremo posebno z nekaterimi točkami obširneje baviti. Iz teoretskih predavanj smo priobčili le par stavkov, s katerimi pa nikakor ni mogoče dovolj no reproducirati predavatelj evih izvajanj. Le s priobčenjem predavanj v celoti jv mogoče, da dobe" Či-tatelji o njih pravo sliko. -— Splošen vtis shoda je bil nad vse zadovoljiv, in to kaže zlasti tudi
komerz 7. zvečer,
V  dvorani »Narodnega doma« se je ta večer zbralo veliko število izbranega tržaškega slovanskega občinstva, da počasti zbrano dijaštvo. Pevsko društvo »Kolo« pa je prihitelo tja, da s svojim izbornim pevskim zborom pove-liča ta slavnostni večer.
Govorili so pri komerzu iur. Žerjav, iur. Premrl, dr. Rvbai1, iur. Ko-derman, dr. Tuma, Čeh Hofman, Hrvat Valter, Srb Oaričevič, posl. dr. Smo-dlaka, phil. Rostohar, čeh Fiala, phil. Grošelj in urednik Cotič.
V    podrobnejša poročila o posameznih govorih se ne moremo spuščati. Omejujemo se le na nekatere markant-nejše stvari. Iur. Žerj a v je slavil narodno zavest tržaških slovenskih mas. Narodno-radikalno dijaštvo, dejal je, je vseskozi demokratično in ve, da je le v demokraciji rešitev Slovenstva in posebno Slovenstva v Trstu. Kaj pomaga trgovina, veleobrt in bogastvo, če ne stoji za njim, da pred njim masa slovenskega ljudstva. Uverjen je, da se bodo mase tega slovenskega  ljudstva
Grof Monte Cristo.
,   napisal fllexandre Dumas. (Dalje.)
„ Torej ta vaš izvanredni človek potrebuje vsaj hrane?"
„Potrebuje, toda tako malo, da skoraj ni vredno govora."
„Vi se bojite, da je vampir."
»Smejte se, če hočete. To je bilo mnenje grofice G ..., ki je, kakor veste, poznala lorda Rutvvena.''
„Ali vas ni nikdar spremil za nekaj časa v kolozejske razvaline, da bi vam izpii kri, Morcerf?"  vpraša Beauchamp.
»Zabavljajte, gospodje, zabavljajte, kolikor vam je drago !u pran Morcerf, nekoliko užaljen. „Če pogledam vas druge lepe Parižane, navajene na boulevard de Gand in na izprehode v Boulogneskero lesu, in če se spomnim tega človeka, se mi zdi, rta nismo ljudje iste vrste."
*To mi je v čast P pravi Beauchamp.
r>Vsekakor,'' pravi Chateau-llenaud, „je vaš grof Monte-Cristo čisto galanten človek, razun da ima čisto gotovo majhne zveze z italijanskimi banditi.*
»Ej/ saj italijanskih banditov sploh ni," meni Debrav.
„In ne vampirjev/ pristavi Beauchamp.
„Niti grofa Monte-Cristo/ pristavi Debrav. „Čujte, ljubi Albert, ura bije poljednajstih."
»Priznajte, da je vse to bajka, in pojdimo zajutrekovat/ Pfavi Beauchamp.
Toda zvenenje ure še ne poneha, ko se odpro vrata in »aznani Germain:
iva Ekscelenca grof Monte-Cristo."
Vsi poslušalci se zganejo, izdajdje s tem predsodek, ki| ga je vzbudila v njihovih dušah Morcerfova povest. Albert sam i se ne more ubraniti nakratnega razburjenja.
Slišali niso niti voza na cesti, niti korakov v prednji sobi, celo vrata so se odprla čisto tiho.
Grof se prikaže na pragu, oblečen v najbolj priprosto obleko, toda najpopolnejši modni gospodek bi ne bil našel na tej obleki ničesar, kar bi mogel grajati. Vse je pričalo o izvrstnem okusu; vsemu, obleki, klobuku in perilu se je poznalo, da prihaja iz najelegantnejših prodajalcu teh predmetov.
Grof pride v sredo sobe in stopi hitro k Alberta, ki mu je prišel naproti ter mu prijazno ponudi roko.
»Točnost/ pravi Monte-Cristo, „je uljudnost kraljev, kakor je rekel, če se ne motim, jeden vaših vladarjev; toda pri najboljši volji ona ne more biti vedno uljudnost popotnikov. Vendar upam, moj ljubi grof, da mi oprostite z ozirom na mojo dobro voljo dva ali-tri trenotke zamude, ki sem jo zagrešil glede najinega svidenja. Pot, ki znaša petsto milj, ne mine brez ovir, zlasti na Francoskem, kjer, kakor se mi zdi, ni dovoljeno, da bi tepel postiljone."
»Gospod grof/ odvrne Albert, »baŠ sem hotel naznaniti vaš obisk svojim prijateljem, ki sem jih povabil vsled vaše ob-ljube na današnji dan in katere vam predstavljam: to je gospod Chateau-llenaud, katerega plemstvo sega v dobo dvanajstih pai-rov in katerega pradedje so bili člani Omizja; potem gospod Lucien Debrav, tajnik ministerstva za notranje zadeve; gospod Beauchamp, častitljiv žumalist/ strah francoske vlade, o katerem pa vendar kljub njegovi nacijonalni slavi niste culi v Italiji nikdar govoriti, ker njegovo glasilo tja ne prihaja; končno gospod Maksimilijan Morrel, kapitan spabijev."
Pri tem imenu se grof, ki je pozdravljal doslej uljudno, toda s čisto angleško  hladnostjo  in  ravnodušnostjo,  nehote I Chateau-Renaudu."
zgane naprej, in na njegovih bledih licih se pokaže kakor blisk lahka rdečica.                                                                            *
»Gospod ima uniformo francoskih zmagovalčev/ pravi: to je lepa uniforma."
Nemogoče je bilo uganiti, kaj je dalo grofovemu glasu tak polet in njegovemu očesu, dasi nehote", tako lep svit, temu očesu, ki je gledalo tako jasno in mirno, če ni imelo vzroka, da se je zastrlo.
„Ali še niste  videli naših  AMkancev, gospod?"  pravi t Albert.
„Še nikdar/ odvrne grof; zopet popolnoma obvladajo samega sebe.
„Torej, gospod, pod to uniformo bije jedno najvrlejših in najplemenitejših src naše armade."
„0 gospod grof..." ga prekine Morrel.
»Dovolite mi, da govorim,  kapitan... In pravkar/   nadaljuje Albert, „smo culi pripovedovati o tako junaškem činu tega gospoda, da ga, dasi ga vidim danes prvič, prosim, naj mi do- ^ voli, da ga predstavim za svojega prijatelja."
Zopet je bilo na Monte-Cristu opaziti oni nenavadni svitli pogled, ono begotno rdečico, ono lahko trepetanje trepalnic, kar je javljalo pri njem notranje razburjenje.
„0, gospod ima plemenito srce," pravi grof; „tem bolje."
Ta vsklik, ki je bil bolj odgovor ua lastne grofove misli kakor pa na to, kar je-govoril Aibert, preseneti vse in zlasti Morrela, ki se začudeno ozre v Monte-Crista. Toda ton teh besed je bil tako nežen in tako ljubezniv, da kljub pozornosti; ki sojo vzbudile, ne čuti, da bi imel vzrok čutiti se> s tem razžaljenega.
„Zakaj naj bi vendar o tem dvomil?"  pravi  Beauchamp
vedno Širile, in da pridemo tako do zmage; kajti demokracija v politiki raste, in ž njo si bode pripomogla do zmage tudi splošna in enaka volilna pravica« Napil je na to tržaškim voditeljem mas slovenskega ljudstva v Trstu. Iur. Premrl je napil starešinam »Slovenije« in v prvi vrsti dr. RvbaJu in dr. Turni. Dr. Rybaf je napil na-rodno-radikalnemu dijaBtvu. Rekel je, da krasno vspelo zborovanje je dokazalo, da ima slovenski narod mladino, s katero bi se lahko ponašal pred svetom vsak drugi srečnejši narod. Taknil se je nekaterih točk zborovanja ter posebno z ozirom na predavanje o narodnostnem vprašanju pobijal neko vrsto akademikov, ki vidijo svoj ideal v mednarodnosti. Dokazoval je, da so narodnostni boji socijalen pojav, da m-iogo-krat celo zavzemajo gospodarski značaj. Stavil je za to primere v domovini. Konečno je vskliknil: »Od Vas, akademiki, pričakuje narod rešitve. Velike so nadeje, ki jih si a vi j a v Vas, da jih uresničite. In Vi jih uresničite, ako bo-dete idealni.« — Iur. Koderman je napil Čehom, iur. Žerjav Jugoslovanom. Nato je imel dr. T um a daljši vzne&en govor, ki je vzbudil vseobče navdušenje. Glavne misli govora so sledeče: Prišel sem na shod s tesnim čustvom; toda doživel sem razočaranje, in danes se mi takorekoč izpolnujejo besede pesnika: »Jugend ist Wiedervergeltung«. Ako bi bil kak dijak pred 25 leti izražal te krasne visoke misli, ki so se izražale na shodu, bi ga bili drugi izključili iz svoje srede. Iz teh krogov je izšla današnja inteligenca. In lahko rečem, da mi je bila duša bolna od tistih časov. Danes pa ste vstali in govorite prosto, kar takrat nisem mogel govoriti. Danes držite visoko zastavo in stopate pred slovensko javnost kakor sodniki. Ibsenov stavbenik Solnes je zidal le male hišice in krtine. In ko je prišla mlada Hilda in mu je velela nesti zastavo na visok stolp, zlomil si je pri tem vrat.. Islo velja za slovensko inteligenco. Radi tega mora stopiti mladina na njeno mesto. Temelj narodnemu Življenju pa je ekonomično vprašanje, in največji greh naše današnje inteligence je ta, da na pragu ekonomičnega prevrata v Evropi ni genila z mezincem. Naš denar, ki ga imamo okoli 100,000.000 E, leži po hranilnicah in skrinjah. Tudi naša mladina mora v svet, da pride potem nazaj poročat kam naj se Slovenec obrne po Adriji. Popolnoma zanemarjeno pa je tudi vprašanje vzajemnosti. Slovani se ne poznamo med seboj. Balkan, ki bi moral biti naša last, študirajo Prusaki. Na jugu je naša prihodnjost, naša moč. Adrija teče navzdol ob Balkanu in tje dol je treba
poslati tudi »ogleduhe«, ne le v Prago. Slovan mora postati »antemurale« Evrope v gospodarskem oziru. Na to morate misliti, ako hočete graditi stavbo. Na to je napil predsedniku Žerjavu in prvemu govorniku Grošelju. Po napit-nioah Ceha Hofmana, Srba Oaričeviča in Hrvatov Valterja in dr. Smodlake je napil phil. Rostohar narodnemu žen-stvu, vet. Ribnikar navzočnim žurna-listom,phil. Kramer »Kolu«, phil. Grošelj pa slovenski prosveti in kulturi, našim idealom. Zadnji je še napil urednik Gotič onemu demokratizmu, ki spaja delavce z rokami in delavce z glavo, v kojem načelu je edina srečna rešitev socijalnega dela.S tem se je za-vršil komerz, ki se ga more, dasi je bil posvečen v prvi vrsti le zabavi, po vsej pravici uvrščati glede na njegovo vsebino kot vrednega sodruga med ostale točke shodovega programa.
Veliki javni ljudski shod 8. t. m.
Popoldan 8. t. m. se je vršil v »Narodnem domu« velik javen shod. Udeležilo se ga je okoli 900 oseb. Predsednikom je bil izvoljen g. Ivan Gor-j up, podpredsednikoma gg. dr. S lavi k in phil. Lov še; zapisnikarjema pa iur. Premrl in iur. Šorli. K prvi točki: Slovensko šolstvo, je govoril dr. Vladimir Ravnikar v Ljubljani. Naslikal je v živih barvah stanje našega ljudskega in srednjega Šolstva ter našega vseučiliškega vprašanja. Pri poslednjem je zavzemal stališče, ki so ga bili svojčas zavzeli primorski slovanski poslanci. Zlasti temeljito pa se je pečal s slovensko ljudsko šolo v Trstu.
Dr. Rvbaf je govoril o točki: Vseslovenstvo in Trst. Rekel je, da so slovenske stranke čisto pozabile na Vseslovenstvo ter potem kritiku je program klerikalne in narodno-napredne stranke, izjavil je, zakaj ne morejo Trža-čani ni z eno ni z drugo. O prvi je rekel, da ista zahteva brezpogojno pokorščino višjim cerkvenim poglavarjem tudi v političnih stvareh, o drugi pa, da je njen program napadati vse duhovnike brez razlike Razložil je nato na poljuden način pojm »avtonomija« ter dokazoval, da je za Slovence edina rešitev narodna avtonomija. Omenil je tudi važnost Trsta za vso Slovenijo ter povdarjal, da bi se morale v, njem združiti vse naše gospodarske sile.
Za njim je govoril dalmatinski poslanec dr. Smodlaka, ki je ostro ožigosal indolenco Hrvatov in Srbov v Trstu, ki se tu za narodne boje Slovencev še zmenijo ne. Rekel je, da ves današnji promet iz Dalmacije teži v Trst. Dalmacija pa ne dobiva od Trsta ničesar. Vsledtega je le v interesu Dal-matincev, da tudi oni delajo na to, da
postane Trst naš t. j. slovenski; kajti Trst more postati edino le slovenski ne pa morda hrvatski ali srbski. Obljubil je, da iz Dalmacije napno vse moči, da spravijo tržaške Srbe in Hrvate na drugo pot.
Do sem se je vrSil shod v redu. Nastopil pa je tudi sodrug Kopač, ki je pričel zopet pogrevati vse ono, kar je že pogreval na vseh shodih, na katerih je nastopil. Drugega menda sploh ne zna povedati. Grmel je s kanoni, za katere je glasoval dr. Šusteršič, govoričil o zvezah klerikalcev in liberalcev, o vladnih hlapcih. Rogal se je stremljenju za osvojitev Trsta, kakor tudi izraženemu mnenju, da silijo Nemci v naše kraje, češ on se Nemcev ne boji. Pravil je zopet,- da kapitalisti mednarodno odirajo delavce, in da bodo delavci narodni še le takrat, ko bodo siti. Da, celo svojih šest otrok ni pozabil tudi na tem shodu omeniti. O šolah pa skoro ni črhnil. Občinstvo ga je le z težka poslušalo, tako da je nastajal vedno večji nemir v dvorani, dokler ni slednjič nastal tak nemir, da jo je moral Kopač s svojimi sodrugi odkuriti. Izborno je ožigosal Kopačev nastop vet. Ribnikar, ki je opravičeno vskliknil: »Takih socijalnih demokratov še nismo videli, da-si smo se vedno zanimali za njihova stremljenja teoretično in praktično.« Označil je Kopača vrlo dobro, češ, iz njega ne govori ne razum, ne srce, ampak edinole trebuh. Po kratkem odgovoru dr. Ravnikarja na Kopačeve napade, so bile sprejete že objavljene resolucije.
K prvi o slov. šoli v Trstu se je sprejel tudi predlog g. dr. Ravnikarja, naj isto predsednik osebno izroči namestniku.
Med viharnimi »Živio« klici in petjem himne »Hej Slovani« se je na to množica mirno razšla s tega shoda, ki ga je narodno-radikalna mladina priredila tržaškemu ljudstvu v znamenje, da se po vsej Sloveniji spremlja narodni boj tržaškega Slovenstva z zanimanjem, ki more dati temu Slovenstvu le novih sil za v s trajanje v težavnem boju proti laški premoči.
DOPISI.
Z Ollice. — Zadnjič sem pisal o novi šoli. Povedal sem, kako se repenčljo nekateri proti temu kulturnemu zavodu in kako tudi občinski svet zidanje zavira, mesto da bi isto podpiral. Dobili so se celo taki, ki so z anonimnimi pismi blatili pri c. kr. okr. šolskem svetu podjetnike in gos. nadučiterja na Dolu, Češ, da se zidanje ne vrši po načrtu in se rabi slu-bejši materijal. Seveda je bilo to klevetanje in blatenje brez podlage in tudi  brezuspešno,
kajti gos. c. kr. inžiner se je osebno prepričal o pravilnosti in solidnosti stavbe.
Za danes bi rad omenil še eno dejstvo, ki stavi gos. župana v dokaj čudno Ing. Občinski dac na pivo bi bil moral priti, kakor je to bilo določeno, na dražbo, in župan je bil dolžan o tem obvestiti tudi druge krčinarje. Seveda on v svoji krščanski vestnosti tega ni storil, ampak stvar lepo opustil, ker se je tako u!vjejal večjega dobička za svoj žep — za občino mu je bilo prekleto malo mari. Pri seji, na kateri bi moral priti dac na dražbo, je gos, župan seveda izjavil, cla je on poslal vsem drugim krčmarjem vabila ter pristavil, da se nikdo dražbe noče udeležiti. To je dejstvo, katero sem slišal iz ust dveh občinskih mož, ki sta se jezila nad tem, da jih župan koče imeti kar tako na celem za osla. Na drugi strani pa vem tudi za gotovo, da- se povabila za dražbo niso razposlala — torej nikdo* za dražbo ni vedel. Gosp. županček trdi, da ni nikdo priti hotel, a faktično za dan dražbe drugi niso vedeli, torej tudi niso mogli priti. In tako je ta za občino ves skrbni mož dobil dac na pivo za 55 kron, katere dobi občina, a plačalo se je že gotovo še več kot enkrat toliko.
Ali se to pravi skrbeti za občino, gospod župan? Vam je seveda prav, da je šel dac tako pod ceno, a občina je pri tem izgubila lepe kronice, katerih je potrebna na vseh koncih in krajih. Če bomo tako gospodarili, 'potoni se bo res poznala skrb teh modrih možakov na katoliški podlagi, poznale se bodo povsod posledice tako zabutane ekonomije. To je pravcato „bukovo" županstvo I
Domače in razne nouice.
Učiteljska test, — Voditeljem c. kr. pripravnice za učiteljišče v Tolminu je imenovan g. Anton Kutin, doslej učitelj v Št. Mavru pri Gorici.
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici vabi gg.
pevce vseh slojev k pristopu v možki zbor. Zborove vaje prično dne .3. oktobra t. 1. v društvenih prostorih v »Trgovskem domu". Dohod od strani ljudskega vrta. Vršile se bodo redno vsak torek in petek od 8. do 9. zvečer, dokler zbor sporazumno s pevovodjo g. Josipom Michlom drugače ne določi.
Pomen in namen društva je začrtan v dosedanjem delovanju, na katero se društvo sme s ponosom ozirati, hoteč postati središče slovenske glasbene umetnosti na Gorjem.
Napreduje" od leta do leta se bode na VII. koncertu meseca decembra ob zadostni udeležbi pevskih otočij izvajala opera „V vodnjaku" češkega skladatelja Blodeka. Možki zbor se odloči, ali se bodo prirejali tekom zimske sezone .pevski večeri in tekom poletja pevski izleti v goriško okolico, budeč in razširjajoč slovensko pesem, '
Vpisavanje v šolo „Pevsk. in glasbenega društva"
za klavir in gosli se vrši vsak delavnik dop. od 11.—r273 in od 2—3 pop. v društvenih prostorih.              (Dalje o prilogi.)
BResnično," pravi ta, ki je videl mnogo sveta in preiskal s svojim aristokratskim pogledom na Monte-Cristu vse, kar se je dalo na njem preiskati, „resnično, Albert nas ni varal, in ta grofje nenavaden človek; kaj menite vi, Morrel?"
„Pri moji duši," pravi ta, „tako prosto oko in tako simpatičen glas ima, da mi ugaja kljub čudni opazki, ki jo je napravil glede moje osebe.*
»Gospodje," pravi Albert, „Germain mi naznanja, da je vse pripravljeno. Dovolite, moj ljubi grof, da vam pokažem pot i"
Molče odidejo v obednico; vsak sede na svoj stol.
»Gospodje/ pravi grof, ko sede, „dovolite, da vam priznam nekaj, kar naj bode zajedno oproščenje za vse nedostatke, ki jih morda zagrešim. Tujec sem in sicer tako popolnoma, da "sem danes prvič v Parisu. Pariški način življenja mi je torej čisto neznan, in doslej sem se seznanil pred vsem z orientalskim načinom življenja, ki je gotovo francoskemu najbolj nasproten. Prosim vas torej oproščenja, če se vam bodo zdele moje šege nekoliko preturške, preneapolitanske ali prearabske. Tako, gospodje, zdaj pa zajutrekujmo."
„Kako pove vse to i" zamrmra Beauchamp. „Gotovo je velik gospod."
»Velik gospod," pristavi Debrav.
,,Velik gospod v vseh deželah, gospod Debrav," pravi Chateau-Eenaud.
H. Zajutrek.
Grof je bil, kakor se čitatelj pač spominja, jako zmeren gost. Kq Albert to opazi, izrazi skrb, da-popotniku pariško življenje v sicer najmaterijelnejSi, a zajedno najpotrebnejši točki ne ugaja.
»Moj ljubi grof," pravi, „zdi se mi, da vam prrja kuhinja v ulici Helder manj kakor ona na Španskem trgu. Poizvedeti
bi bil moral za vaš okus in dati pripraviti nekaj skled po njem."
„Če bi me poznali natančneje, gospod," odvrne grof smehljaje, „bi ne izražali skrbi, ki je za popotnika, kakoršen sem jaz, skoro poniževalna, kajti po vrsti sem užival v Neapolju makarone, v Milanu polento, v Valenciji olla potrida. v Carigradu pilan, v Indiji karrick in lastavičja gnezda na Kitajskem. Za človeka, ki je doma povsodi kakor jaz, ni nobene posebne kuhinje. Jem vse in povsodi, a vedno malo, in danes, ko mi očitate zmernost, imam celo jako dober tek, ker od včer«u zjutraj nisem nič jedel."
„Kako, od včeraj zjutraj!" vskliknejo gostje. „Že štiriindvajset ur niste ničesar jedli V"
„Ne," odvrne Monte-Cristo, „moral sem napraviti velik ovinek, ker sem imel poizvedeti za nekatere stvari v Niraesu, na ta način sem se zakasnil in se torej nisem hotel ustavljati."
„ Torej ste jedli v svojem vozit ?" vpraša Morceif.
„Ne, spal sem, kakor vedno, če se dolgočasim in se mi ne^ ljubi, da bi se poskusil raztresti, ali če sem lačen in se mi ne \jubi jesti."
„Torej lahko zapovedujete spanju, gospod ?" vpraša Morrel.
„Skoro popolnoma."
„Ali rabite za to kako sredstvo?"
»Sredstvo, ki pomaga gotovo."
„To bi bilo krasno za nas Afriknnce, ki pogosto nimamo ničesar jesti in zelo redko kaj piti," pravi Morrel.
„Da," pravi Monte-Cristo, „žalibog bi bilo moje sredstvo, ki je zolo primerno za moža, kateri živ? kair.or jaz čisto sam za se, zelo nevarno, če bi je rabila armada, ki bi se ae mogla naenkrat zbuditi, če bi bilo to potrebno."
„In ali smemo vedeti, kakšno je to sredstvo?" vpraša Debrav.
„0 moj Bog, da," pravi Monte-Cristo; „tego ne skrivam, to sredstvo je zmes najizvrstnejšega opija, ki sem si ga kupil sam v Kantonu in sem si torej lahko svest, da je čist, in naj-
boljšega hašiša, ki ga je dobiti v Orientu, to fc pravi med Tigrisom in Evfratom; te dve substanci se zmešata v jednakem razmerju, in to zmes zavžije človek, kadar jo potrebuje. V desetih minutah deiuje gotovo. Vprašajte gospoda barona Franca d'Epinav, ki je, če se ne motim, to sredstvo nekoč pokusil."
„I)a,' odvrne Morcerf, ,.rekel mi je nekaj o tem, in spomin na to mu je celo prijeten."
„Toda," pravi Beauchamp, ki je kot žurnalist verjel zelo nerad, „ali nosite to sredstvo vedno s seboj V"
„Vedno," odvrne Monte-Cristo.
„Ali se vam zdi predrzno, " vas prosim, da vam poka-žete to dragoceno sredstvo?" nadaljuje Beauchamp, upaje, da zasači tujca pri neresnici.
„Ne, gospod," odvrne grof.
S temi besedami potegne iz žepa čudovito bonbonijero, obstoječo iz jeduega samega smaragda in zaklenjeno z zlato ključavnico, jo odpre in pokaže strmečim gostom štiri ali pet krogljic velikih kakor grah, katerih je imelo v smaragdovi iz-tblbini prostora kakih dvanajst. Bile so zelenkaste barve in iiiif> so odter duh.
Honbonijora napravi pot okoli mize, toda mladi ljudje jo opazujejo mnogo bolj samo in občudujejo neprecenljivi smaragd kakor pa znamenite krogljice.
„AU vam napravlja te krogljice vaš kuhar?" vpra&i Beauchamp.
„Ne, gMK»>ud," pravi Moiito-Cristo, „vžitka kakor je ta, ne izročam nevrednim rokam, Ker precej dobro razumem kemijo, si delam svoje krogljice sam."
„To je občudovanja vreden smaragd in največji, kar sem jih videl, dasi je imela moja mati precejšen rodbinski nakit." pravi Ckatean-Renaud.
(Dalje pride.)
Pevsko In glasbeno društvo vabi rodoljube in i
ljubitelje petja in glasbe k'1 pristopu. Članarina znaša 1 ali 2 K na mesec, ter se pobira v Gorici po društvenem slugi, po deželi potom poštnih čekov, ki se dopošiljajo na željo. Društvo nastopa svoje šesto leto. Ustanovljeno z namenom in cilji, kakor „Glasbena matica" v Ljubljani, je vzdrževalo poleg močnega pevskega zbora Šolo za klavir in/gosli;, V.tečajuj 1904./05. je pohajalo šolo GO—6r učencev in učenk, ki so bili razvrščeni na tri oddelke. Z nastopajočim tetoin pridobi društvo dobro učiteljico za klavir1 poleg dosedanjega učitelja g. E. Koinela tako, da se bode pouk'za deklice in dečke vršil posebej. Ker dosedanji* prostori ne zadoščajo za večje Število učencev, je ino-Talo dništvo* tekom leta 1904./05. odklanjati sprejem novih učencev. Treba bo torej zavod razširiti. Da se ogromni stroški pokrijejo, rao- J rajo narodni krogi storiti svojo dolžnost s pristopom v društvo in rednim plačevanjem članarine!
Društvo apeluje radi tega na rodoljub-nost razuumištva' in posebno onih krogov, ki se ne Čutijo vezane doprinašati prispevke zadruge zavode.
V St. Andrežu se bo vršila jutri lepa veselica
z  bogatim  vsporedom.   Nastopi  tamkajšnjega simpatičnega bralnega in pevskega društva so j privabili vselej obilo občinstva v   Št. Andrež. j Tako bo brez dvoma tudi to pot. Društvo pa j tudi res zasluži podpore, ker se resno trudi izpolnjevati   nelahko   nalogo   izobraževalnega društva.   Čisti   dobiček  je   namenjen   — za knjižnico. To pač dosti  vabi  na vesejico^ še toliko bolj, ker je znano, da pevci in pevke tega društva se pridno vežbajo ter daje društvo udeležnikom vedno na to stran'dober užitek. Jutri torej v Št. Andiež!
K veselici „ Bralnega in pevskega društva v Št. Andrežu" bodo vozili tramvajski vozovi jutri od 2l/, pop. naprej, in sicer so na razpolago občinstvu na Korenskem trgu. Po končani veselici pridejo vozovi po goriške goste ob 83/4 zvečer.
Volitev župana v Mirnu. — v torek se je
vršila volitev župana v Mirnu. Ou 1H glasov jih je dobil 10 starešina g. Iv. Scnlettftri, je-dini Lah v občini, ki je tako izvoljen županom. Sicer je bil njegov oče tudi župan v Mirnu ob svojem Času, ali to seveda ne opravičuje volitve sina županom v slovenski občini mirenski, toliko manj, Ker je znano; da je Scalettari trd Lah, dasi je zrastid med ini-rfeimkiro^Slovenci, da je Lah goriške mestne barve "in Legovec. Drugače je lahko vsega spoštovanja vreden mož, dober občinar — ali na častno mesto župana v čisti slovenski Občini ne tiče. Toliko manj v Mirnu, kjer je na razpolago po!no mož za županski stolec, mož sposobnih in vrednih.
Volitev Laha v takih okoliščinah je velik naroden škandal. In taki škandali še utegnejo britko maščevati! Sovodnje, Itenče, sedaj še Miren — to so tri občine, v katerih žu-pauujejo Nesloveuci! Pri volitvah v dež, zbor in državni zbor utegnejo biti vse te občine pod uplivom tujcev in vlade, take župane pridobijo lahko Lahi in vlada, rezultat pa je pomoč — klerikalcem, da toHfco : lažje' zopet zlezejo na vrh! — Če pojde tako naprej, potem ne bo drugače nego reči-bo treba: Pajer in vlada, prav imata, da tako 'tepeta te neumne Slovence, ki si sami kopljejo grob t — Kdor zaničuje ne sam, podlaga je tujčevi poti! Ta izrek drži trdm>.
POUČOR kmetijski Izlet, — Goriško kmetijsko društvo priredi pod vodstvom potovalnega učitelja g. Ant. Štreklja prihodnji četrtek fine 21. t. m. poučen izlet na uzorno posestvo gospoda bftrftfta Evg. IfiUer-ZftboEy-ja v M o-n as ter o pri Ogleju. Oni gospodje, ki "se hočejo vdeležiti tega ?zleta, prijavijo naj se gornjemu g. učitelju vsaj do srede v jutro.
Odhod iz Gorice z brzovlakom ob 6-40 *jntraj do VUIe Vicontinc. Vlak ima tudi s Sežano in z Nabrežino ugodno zvezo. Po-vratek zvečer ob 5-20.
Proslava Prešerna v "Tolminu je bila posebno
^Pa. Mnogo zastav je bilo po trgu. No dveh »iftah sta bili ozalšani Prešernovi sliki. V soboto zvečer je bila splošna razsvetljava, ba kijada, j:a bakljado se šli pevci in pevke v narodnih kostumih; na glavnem trgu so zapeli „Luna *ye"; zbralo se je mno^o občinstva. Po petju je govoril jurisi, /osp. Pavliček navdušeno o Prešernu; po govoru so zadrili nZivio" in „31avau-kliri Prešernu. Pevci in pevke so se potem zbrali pri »Modrijanu" ter se razveseljevali ob prijetnem petju.
Slično je bilo tudi pri Sv.  Luciji, balada, razsvetljava, petje, le javni govor je . odpadel. Tudi tuji inženirji so aerdeMHi rov s«g» slavij*.                                               I
IH     IHUUi
lirednl obfinl ibor pokola" v Gorici se bo. vršil dne 19 t. m. v hotelu  „Pri zlatem jelenu" ob 8 uri zvečer. Dnevni red: 1. volitev delegatov za ustanovni občni zbor  »Sokolske ( Zveze" in 2. raznoterosti.  Ako bi   ta občni \ zbor .-a bil sklepčen, se vrši drugi uro pozneje, j
>l(Ol" V Gorici se vdeleži korporativno z zastavo narodne slavnosti v Podgori 24. tm. K.er namerava prirediti „Sokol"ne-kaj posebnega, prosimo, clarso vde-leže vsi člani, ki imajo" društvene cbleke in da pohajajo redovne vaje, ki bodo v četrtek in soboto ob 81/, zvečer v društveni, telovadnici, Vpamd;:dn bode 2 uri vsakdo rad temu žrtvoval !
Molska veselica v Načini. -- Jutri se bo
Vršila v PrvaČini naznanjena Sokolska veselica. Pripravljali so se za veselico prvaški Sokoli precej časa ter si dali dosti truda za vežba-hje, tako, da zasluži veselica, da se sponese prav dobro. Sokolska postojanka  v  Vipavski
j dolini je velike važnosti, zato je prav, da se podpre jutrišnjo veselico' kar najizdatneje z bbilo udeležbo!
Umrla Je gospa Ana J u g, rojena Brezi-gar, v 47. letu svoje starosti. Zemske ostanke prepeljejo danes pop. v Pevmo.
DrttŠtVO „LadiJa" Y Clevinu priredi jutri že naznanjeno veselico. Sokol iz Trsta napravi jutri korporativen izlet z zastavo v Devin. Važnost 'društva „Ladija" v devinski postojanki je taka, da je nikdar ne moremo zadostno povdariti. Kadi tega pa je tipati, da bo veselica jutri'dobro obiskana' ter se obnese kar^Vnogoče' povoljno v "korist slovenstva v Devinu.
„La Voce deli' AsinO". — Zadeli sme/ ko srno tako označili najnovejši „poluresni" laški listič v Gorici, ki! je pa poln hujskanja in zabavljanja Slovencem. V 'drugi številki je v tej „Voce" že zlezel na dan osel. V četrtem predalu ga imajo' na prvi strani, precej visoko. V tretji številki utegne zlezti že pod naslov,
I kamor 'edino tiče.
Komel — Comelll; Jug — Juchl. -- „La
Voce deli" Asino" pravi, da bi se moral nje urednik pisati pravzaprav (J o m o 11 i ter da ni Komel. Pričakujemo, da povedo prihodnjič, da bi se tudi gospodar-tiskar Jug, po takem razlaganju, sedaj ko piše Jiich, moral pisati J u c h i. Ta Jinihi, pri katerem'se tisknjo razne nesramnosti in lumparije v omenjenem listu proti Slovencem, pa kaj rad lovi slovenske odjemalce. Slovenci, le podpirajte ga!
Žrtvi mavevroi na' Goffštiem. — Pri 07. peš-
polku v Trstu sta umrla dva vojaka vsled naporov pri manevrih. Eden je bil rešervist, družinski oče, drugi aktivno služeč Dalmatincc, največji vojak pri regimentu. — K 97. peš-polku dajejo vedno nekoliko Dalmatincev. Ali podnebje v Trstu jim tako malo ugaja, da umirajo. Čemu jih torej sploh pridevajo 97. pešpolkti?
Goriška mestna učiteljica — glavna sotrudnica
pri M^onleru". - »Cornere" je v zadnjem času proti Slovencem ves poln strupa, katerega vliva v njegove nečedne predale mestna učiteljica V. Tisti „molti cittadini" pod hujska-jočimi noticami ni nihče drugi nego omenjena učiteljica, ki sovraži Slovence iz dnu srca. Kaj tako ženšče naj bo mestna učiteljica? Kaj ni to strašanski škandal, da še drzne mestna učiteljica h u j s k a t i meščana na meščana ? Kaj zato je v Gorici 't Kaj pravi k temu župan V Kaj pravi druga šolska oblast?
Narodnostne ooje v Gorici napoveduje od dne
do dne „C6rrierea *n sedaj še „La Voce deli' Asino." Hujskanje se vrši sistematično; kdor ve še, kako še drugače nagaja potrpežljivim Slovencem v lfleštu, ve, da prva prilika utegne privesti zopet do pouličnih napadov. — če jih hočejo imeti Lahi, naj jih le izzovejo; povemo jim, da bodo še malce dražji kakor pa tam okoli leta 1897 !!
Od kompetentne strani še seveda ne stori nič, da bi se zatrlo v kalu tako prodirajoče narodnostno hujskanje od laške strani!
Ko] ris irtMajo drtsgega posla? — Laški žnr-
nalisti in žurnalhtnjeokoli „Cofrierau in „La Voce deli' Asino" (lepa družba!) se zaletavajo v vsaki številki v  Slovence.  Kaj  res nimajo ¦drugega posla? O, da, imajo ga!  Naj se brigajo rajši za Furlane, tam doli naj razganjajo „temou, da bodo vsaj varni med njimi. Te naj i pridobivajo zase, ker drugače  izginejo danes I ali jutri Lahi z Goriškega!  Slovencu se med I Furlani ne 2godi nič, ali laški hujskači iz Go-| riče, Červinjana in Gradišča ne   smejo med i nje! — O  tem noj   pišejo  po   svojih listih, ne pa zaletavati se celo v  slovenske lepake pt> mestu te grditi ob vsiliti priliki Slovenca, od kurili ^ivi m*ftto!                                '
Kdo J4 toreJMnarod(iostnil hujskač na Goriškem ? 1
— Vedno bolj se kaže odpor Furliinov proti Lahom v deželi, zlasti, odkar so zaceli strašiti z „Legou poFurlaidji! Furlani spoznavajo laške hujskače s slovenskimi priimki iz Gorice ter jim dajajo to čutiti prav na občuten način. Ker Slovenci sploh ne gojijo narodnostnega sovraštva in ker Furlani nočejo Slovencem nič, je jasno, da so hujskačlUa. goriški bastardi, radi katerih so morali Slovenci, s privoljenjem c. kr. oblasti, že toliko pretrpeti. In ta zanikerni živelj naj bi dražil naprej s pomočjo vlade in --' slovenskih klerikalcev, ki tavajo s svojo neumno politiko za petami Pajerjeve prefriganosti!!
Nune Kadenaro. — Srečna Dol. Trebuša ima znanega slovitega nunca Kadenara, ki ima pač vse talente za kravjerejo, za pastirja in mešetarja, nikakor pa ne za duhovnika. On ne pase duš, ampak krave v Trebuši, in se tudi sploh malo meni za svoje „ovčice". Tam pred časom je bil umrl nekdo, katerega j ni pokopal. Mrlič je ležal, določen je bil čas pogreba, ali nune Kadenaro je šel rajši na Vipavsko, kjer mu je dišala neka dedščina, doma paje pustil mrliča, katoliškega kristjana, spravljenega z Bogom, brez cerkve nega pogreba! Rekel je, da naj ga le pokopljejo, že opravi on potem, ko se vrne, molitve na grobu! Vrnil se je res, ali molitev ni opravil nikdar. Umrli je bil dober kristjan, ali revež. Brez dobrega plačila pa katoliški duhovnik ne zmoli niti očenaša, ka-moli da bi opravil pogreb!
Ta Kadenaro je neusmiljen. Nekega botra je držal dve uri pri krstu ter ga sekiral in izpraševal razne reči. Slednjič se je boter naveličal sitnosti farjeve ter se mu je odločno uprl. Kadenaro pa je hitro pokazal svojo ljubezen do bližnjega, rekoč, da mu bo škodoval, kjer le mogoče!
Kaj pravi nadškof in knez k takim*,,pastirjem" ?!
taki »pastirji" so — tiloksora v vinogradu Gospodovem!
Pomanjkanje učiteljev.   - v Joanizu v Fur-
laniji je šola zaprta, dasi so drugodi v gra-diščanskem okraju že pričeli s šolskim podukom. Ni učitelja, ni učiteljice. Jih ni dobiti! Otroci letajo po vasi ter igrajo nMarco o Ma-douna".
V Gorici je polno za prosveto navdušenih laških fantičev, ki premišljujejo v kako slovensko vas ob jezikovni meji bi utaknili knjige svoje ljudske knjižnice! Namesto tega nepotrebnega premišljevanja naj se rajši tir dijo, da se bodo učili njihovi »rojaki" pisa in brati! Bo boljše delo! j         Katabrežl odšli. — Kai jih je bilo pri delu
j na bohinjski železnici, so odšli domov, ko soiz-| vedeli za strašno nesrečo, katera je zadela I njihovo domovino.
Volitev župana v 'Ji|dovšfilnl. — županom v
I Ajdovščini je izvoljen dosedanji g. župan Ignacij Kovač; prvi namestnik je g. J:>s. Krtel, drugi g. notar Artur L o k a r.
Domobranski pešpolk št. 5. je premeščen vPtsij,
in sicer z vsemi oddelki in dopolnilnim okrajnim poveljstvom. Odhod iz Trsta bo dne 30 t. m.
I z državnega kolodvora. Drugi batalijon tega polka ostane začasno še v Gorici, ker primanj-
1 kuje prostorov v Pulju.
Tržaški škof Nagi v Klancu. — v soboto 9. t. m. je prišel Škof Nagi v Klanec. Sprejel ga hi nihče, ljudstva ni bilo blizu. Ena sama slov. zastava je vihrala v Klancu, in Še ta menda
I v čast Prešerna. Drugi dan pa je pridigal škof, kolikor se je naučil v to svrho slovensko, o mini, ljubezni in  slogi, pa da se mo-
j rajo pokoriti papežu, Škofu in  njegovim za-
[ stopnikom! Besede pa so padle na nerodovitna tla, ker ljudstvo nič več ne verjame takemu škofu, kakor je Nagi! Pridiguje naj sam sebi o miru in ljubezni, ker on dela nemir, on je sejalec sovraštva.  Ljudstvo ima zanj le
I — hrbet!
I        ' titiRncil Je V Lfoilljfanl pri stavbi vojašnice
I. Voddpivec iz Kehč. Pogreoa v Ljubljani se je udeležilo kakih 300 oseb, tudi mati ponesrečenca. Položenih je bilo na krsto več vencev.
Plesna Veselica V KasoVlJall je odnesena zaradi tamkajšnjega razdrtega mosta. Tako nam sporoča bralno in pevsko društvo v:BrJah.
dbiitl ifibr goriškega kmetijskega fara, ki 'še
je vršil v četrtek v veliki dvorani liofcela npri zlatem jelenu", je pokazal, da se ntfsl kmetovalci za to društvo jako zanimajo. Vdeležilb se i& je okoli 150 članov. Vlado je zastopal vfedkorOdni g. dvorni svetnik grof A'tt e in s. Predsedoval je zborovanju dež. p'6sl. J a konci č ki je kot član ustanovnega o"dbora poro-I čal  o dosedanjih  korakih. Pri volitvi ;je bil
izvoljen predsednikom društva Jakbnčič s 164 glasovi, a prvim podpredsednikom dr, \ Fran ko. Za drugega podpredsednika ni dobil nikdo absolutne večine, zato se je vršila popoldne med dež. posl. BI. Grčo in Ern. Klavžarjem ožja volitev.'. Ker se je izjavil prvi, da sprejme volitev samo, če bo izvoljen enoglasno (J) in je pri tem vstrajal, priporočil je drugi radi ljubega miru, da se izvoli dragim podpredsednikom Viljem Domin k o, vodja na kmet. šoli, kar se je tudi zgodilo, tajnikom je izvorjen Fr. K o c j a n č i č, za odbornike pa A. Klančič, Josip Pavletič, j Ernest K lav ž ar, Josip Mervic, Ivan Saunig, Rud. Fiegl, Anton Mozetič, Maks Ličen, Fr. Obljubek, Ant. Zuc-chiati, Maks Ukmar, Ign. Kovač, Ant. Koz e m, Andrej V r t o v e c in Anton K 0-smač. Jutranje zborovanje nadaljevalo se jo popoldne. Po ožji volitvi drugega podpredsednika stavil je gosp. nadučitelj Medvešček predlog, naj se zaprosi vlado, da bo dajala svoje podpore, namenjene slov, strani dežele, v bodoče potom goriškega kmet. društva in ne potom c. kr. Gospod Klavžar stavil je nujni predlog, naj se zaprosi c. kr. kmet. niinister-stvo, da deluje na to, da finančno ministerstvo prekliče novo odredbo, s katero takorekoč prepoveduje kmetovalcem žgati smokve. Priti točki unelase je precejšnja debata. Predlog sprejel se je enoglasno, na kar je predsednik zaključil zborovanje.
V pfednaznanilO 1 — Veliko število veselic v naši goriški okolici zaključi za letošnje poletje veselica „pevskega in tamburaškega društva „Podgora" v Podgori". Vas je tekmovala z Vasjo, izbrano petje se je razlegalo iz pri-prostih grl daleč okrog in s svojimi nastopi se je izkazala naša vrla okolica, da tvori jeklen obroč okrog goriškega mesta. In ravno na'onem mestu, kjer se je bilo bati, da poči ta jeklen obroč, v Podgori namreč, bode sedaj velika narodna veselica. S tem so more obroč tako utrditi, da mu ne bodo škodile nobene pile.
Na krasnem prostoru visokorodnega g. grofa Attemsa se bode vršilo  dno 24.  t. m. veliko narodno slavje, pri katerem bodo sodelovala tri sokolska društva, pet okoličanskih pevskih zborov, en tamburaški zbor in en pevski zbor v  stari narodni noši.  Takega praznika dosedaj še ni doživela Podgora. Pevsko in tam-buraškb društvo „Podgora" se je,  kakor kažejo znamenja, zopet vzbudilo k življenju, katero ne pozna počitka, ne pozna počitnic pri vspodbtiji   narodne samozavesti.   Kdor pozna stališče takega narodnega društva v Podgori, pohiti gotovo na to veselico. Okolica podpira, j kjer le možno, meščane, in ob takih prilikah I naj vračajo tudi meščani okolici to,  kar jim je ona dobrega storila. Podgora je pa tudi potrebna podpore. Zaključek si fahko vsak sam J napravi, in najbolje je, da si ga napravi 24. I t. m. v Podgori pri veselici.   Več prihodnjič! I         Vipavska Čitalnica je priredila dne 8. t. m.
naznanjeno veselico, katera ie bila res velika j ljudska veselica, kakoršnih je malo videla Vipava. Ples po goriški šegi je pričel ob 1. uri pop. Ob 7. uri zvečer je pričel koncert „Pod skalo", in po tem predatava šaloigre „Ne kliči vraga!" Nastopila je tudi znanaizborhapevka g.čna HrOvatiuova ter žela mnogo priznanja. Lep je bil tudi pevski zbor bralnega društva „Lipatt s Slapa.
Na: glavno Skupščino dražbe sv. Cirila In Heroda
v Št. Juriju ob južni železnici je došlo okoli 1000 oseb. Take udeležbe še ni bilo na nobeni skupščini. Navdušenje je bilo veliko. Zborovanje se je izvršilo kakor običajno.
Društveni dohodki znašajo 64!328 K 11 v, troški 61.096 K 67 v.
tlScInSlie Vulitie V fjelfnfcfeir$u. — Pri občinskih volitvah v tJornbergu so zmagali v vseh treh razredih klerikalci s pomočjo vlade, ki jim je pustila časa celo leto za'agitiranje ter je odredila volitev pred trgatvijo, vpo&evaje.. da so klerikalci bolj sredi občine, pa dohro pripravljeni. Volitve pa so se vršile v strahu pred' naprednjaki, kajti vzeli so v svojo listo tudi hočeš nočeš 4 neklerikaice in prejšnjega svojega župana so tudi volili, dasi ga še vedno napadajo po farovških listih. Do zmage je pomagala klerikalcem vlada! Več še spregovorimo.
trgovina'(L Bfeall. — Kakor 'naznanja in-serat, je prevzel gospod Avreiij ( Bisail znano dobro trgovino M. Musihe v Gosposki ulici v Golici. G. BisaUje ižvežban in izuijentrgovec, ki žna pdstreči dobro, za kar je v dobrem sporniAu pri vseh, ki šb kupovali v prodajalnah, kjer je bil nastavljen. Njegovo trgovino prrporb'5'amo to* rej k:ar najto^tejb p. n. ob-l čiiistvu v mefitu m na deželi.
Ljubljanski škof in Prešerno* spomenik. — Vse
se je smejalo pri nas pozivu \jubljanskega Škofa na župana, da mora poskrbeti, da dobi muza na spomenika, to je po škofu »nesramno odgaljena ženska podoba" — obleko! Škof Tone Bonaventura mora pač vedeti, po kolikih cerkvah, zlasti v Italiji, v Vatikanu, je vse polno „odgaijenih ženskih podob", nad katerimi se spodobni ljudje prav. nič ne škan-dalizujejo, ker umejo umetnost; maše se berejo pod njimi.
Zato je le bedarija, če se spodtika škof nad Prešernovim spomenikom ter govori o pohujšanju! Če mu je že toliko pohujšanje pri srcu, naj skrbi rajši, da se no bodo spoštovale tako, kakor doslej »nesramno odgaljene ženske podobe V pa žive! — po družbah.Marijinih hčera in po farovžih! Hic salta!... _ Sicer: pa smočitali tedni, da mislijo razširiti „ Studenec" pri Ljubljani. . .
Radi beračenja so zaprli mestni redarji 58 letnega Andreja Blazetiča iz Kneze.
Pobil SO ]e nevarno pri železniškem delu v Dolginjivi 39-letni delavec B. Pavičevič iz Črnegore. Prinesli so ga v Gorico k usmiljenim bratom.
Ker le tepel svojo mater je ba obsojen 30
letni Iv. Goljevšček iz Vipolž na 6 tednom težke ječe s postom. Prav toliko je dobil Ivan Trpin iz Št, Terjana, ker je pretepel očeta. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner.
Ponočna služba 1 lekarnah. — v času od 17. do 24. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kiirner.
PovojBiiOnJapici.
Še vedno boji.
Dne 31. t. m. so napadli trije ruski polki Sušan, ali bili so odbiti. Kakor se vidi, mir še ni znan na celem bojišču.
Odpotovali.
Ruski mirovni pooblaščenci so odpotovali domov na ladji „Kaiser Wilhelm II." Ko so se poslavljali od japonskih tovarišev, je rekel Komura "Vitejn, da obžaluje, da ne more ysled bolezni spremiti svojega cenjega prijatelja na ladjo.
Premirje sklenjeno,
Premirje med rusko in japonsko vojsko je sklenjeno. Pogodbo sta podpisala za Japonce Vukušima, za Ruse Oranovslri.
Razgled po suetu.
Zadnje vesti. — Potres v Kalabriji se ponavlja dan na dan ter provzroča vedno večjo škodo. — Norveška se mobilizuje. Preti torej vojna na severu. — Premirje v Mandžuriji je stopilo v veljavo z današnjim dnem.
Država! Zbor je sklican na dan 26. t. m. Takoj prvi dan se predloži državni proračun za leto 1906. Temu sledi predloga o laški pravni fakulteti v Roveretu. Za tem začne debata o ogrski krizi, potem pride na vrsto volitev v delegacije. Zasedanje bo trajalo do 13. okt.
OgrsSd državni Zbor. — Včeraj se je sešel ogrski državni zbor, pa je bil takoj odgoden do 15. oktobra. Fejervarv ie naznanil demi-sijo ministerstva. Izjavil je. da krona je še vedno pripravljena sestaviti ministerstvo iz koaliranih strank, če predložijo sprejemljiv program. Zbornica je sprejela Košutov predlog, da protestuje proti zopetnemu odgodenju zbornica —
Socij*alni demokratje so priredili impo-zantno demonstracijo za splošno in jednako volilno pravico. Bilo jih je pred parlamentom kakih 50.000.
Brošura „Zeyslgu. — Izšla je bila brošura, na kateri je bilo zapisano, da jo je izdal dr. Zevsig. V tej brošuri seje kazalo na potrebo, da se Ogrska odcepi od Avstrije; nekateri ogrski politiki so se pogovarjali z nemškim cesarjem, da bi postavil jednega svojih sinov na madjarski prestol. Sedaj se je doznalcr, da je pisal to brošuro neki Ziganv, katerega so zaprli radi veleizdajstva. Ziganv je član uredništva Banffvjevega „Pesti Hirlap". Sokriv je na tej brošuri baje tudi bivši ogrski mini-sterski predsednik, baron Baafiv, cesarjev svetovalec.
Lahi za vseučilišče. —Laški parlamentarni, klub je obelodanil manifest „na laški narod v Trstu, v Trentinu, na Goriškem in v Istri", v katerem se slika razvoj vprašanja glede laškega vseučilišča v Avstriji .in se označuje stališče, ki ga zavzema v tej zadevi klub v državnem zboru, Klub izjavlja, da vztraja, kakor celokupni narod na stališču, da se ima laška univerza ustanoviti v Trstu ali nikjer in da se bo za te zahtevo boril do zadnjega, do-
kler ne zmaga. Shoda laških poslancev v Trstu, kjor se je sklenil ta manifest, sa je udeležilo 10 poslancev. Malfatti in Tambosi se ga nista udeležila, ker sta odložila svoje mandate, poslanec Combi je bil zadržan, poslanca Delu-gan in Conci pa sta izstopila iz kluba, ker sta mnenja, da je sprejemljiva vladna ponudba, da se ustanovi italijansko vsevseučilišče na južnem Tirolskem.
Kolera. — V Podgorcih pri Krakovu sta zbolela dva gimnazijca za kolero. Na Pruskem je zbolelo nanovo za kolero od 12. do 13. t. m. 15 oseb, umrle so 4 osebe. Skupno je dose-daj zbolelo 179, umrlo pa »35 oseb.
Književnost
JOSip Regali, Reliefi. — Tiskal in založil Dragotin Hribar v Ljubljani. 1905. Pod tem izborno pogojenim naslovom je zbral Adam Sever nekaj že prej natisnjenih in nekaj novih Črtic ter stopil ž njimi zdaj s svojim pravim imenom pred slovensko občinstvo. Res pravi — reliefi, izsekani z resno, zamišljeno, skoraj teško roko iz trdega, preprostega granita. Zato je na vsej tej knjigi nekaj prav posebnega: samosvojega in markantnega. Svojim čitateljem toplo priporočamo to zanimivo, zelo okusno opremljeno knjigo.
Žrte» jezuitou.
(Dalje.)
Jezuit Mih. Ga t ti n izpove, da se mu z d i, da ga je prašal Keler za novce za pot v Ameriko ali pred vratmi samostana ali na hodniku. Na vprašanje, če se samostanska vrata, katerih je troje, dobro zapirajo, pravi, da se mu zdi, da se ne zapirajo dobro.
P red s. Ali se more kasneje, ko se vrata zapro, priti v samostan brez rektorjeve vednosti ?
Priča. Ni mogoče, mora se zvoniti. Takoj pa, kakor se vrata zapro, se mora odnesti ključe v rektorjevo sobo.
Pr eds. Carlo Beretta pravi, da je videl obtoženca 12. jan. ob 8/49. v samostanu, naznanil pa je to šele na 15. Zakaj je odlašal toliko časa?
Priča. Kleriki so oddaljeni od duhovnikov ter ne smejo ne z nami ne z lajiki, toliko manj s tujci brez dovoljenja govoriti. Kleriki ne vedo nič, kaj se godi v hiši.
Preds. Ali je mogel Beretta storiti tatvino ?
Priča. Ne. On nas je stregel pri večerji. Jed se prinese iz kuhinje, in on jo je nosil nam. Za tatvino bi bilo potreba najmanj 10 minut, moral bi se odstraniti po večerji, ali tega bi ne bil storil neopazen. Po večerji odide vsa skupina v svojo rekreacijo. Beretta je šel zadnji ter srječal na stopnicah obtoženca.
Svetnik D osen. Kako mislite, daje prišel obtoženec v samostan?
Priča. Kakor jaz mislim, je moral imeti odpiralo, ali pa je posnel v vosku odtis ključavnice ter si napravil ključ. To je 10-liko lažje, ker sem bil tudi jaz s prof esorjem fi zike napravil tako odpiralo, ter smo s tem odprli vrata rektorjeve sobe in vrata na vrt. —
Svetnik Dimov i 6. Ali so nad vratmi posameznih sob kaki znaki, da se ve, kdo ali kaj je notri?
Priča. Da, nad vsakimi vratmi je napis z oznakom, nad vratmi rektorja stoji napis „ pater reetor".
Svetnik Dimovič. Potem pa je mogel tatvino izvršiti vsakdo, ki zna citat L ter ni bilo treba, da posebno pozna samostanske prostore,
Rektor Giampietro Bettini pove v bitstvu isto kakor v preiskavi. Pravi, da se ne spominja, da bi bil poskušal, da so vrata njegove sobe zaprta; ve pa, da je bil jako presenečen, ko je dobil odprta. On da jih je bil gotovo zaklenil. — Zadnjikrat je skontriral blagajne 1. jan. in 9. jan. Slednji dan je vzel tisočak ter ga zmenjal na Reki Ne ve, ali je pri povratku preštel denar ali ne. Soba njegova se pospravlja dvakrat na teden, v sredo in soboto; takrat jemlje ključ s seboj, ko se pospravlja, bere mašo. V njegovi odsotnosti, pravi, ne more nikdo v njegovo sobo, ker ima ključ pri sebi. Pove, da je sobo pospravil 12, lajik Spetti, kaša je bila zaprta. Tisti dan je bil v samostanu neki tuji dejavec, ki je delal na vrtu.
. Carlo Beretta, glavna priča proti Ke-lerju, izpove: 12. jan. zvečer ob *V49. sem šel iz refektorija v kapelo. Na stopnicah sem srečal obtoženca, ki jo bil na prvih gorenjih stopnicah.
Preds. Poznate Kelerja od prej ?
Priča. Poznam ga jako dobro. Bil sem tudi v njegovi hiši, kjer sem gledal njegove fotografije.
Preds. Pa kaj je storil Keler, ko ste ga opazili.
Prič a. Ne spominjam se, ali je rekel Keler prej »Hvaljen Jezus in Marija", ali jaz: ,.na veke" 1 Ko me je opazil, se je stresel, ter se pomaknil na levo, kar mi je bilo malce sumljivo. Z druge strani Kelerjeve je gorela svetilka. Prišedši v kapelico, kjer sem sedel poleg vratarjevega pomočnika, hotel sem opozoriti tega na Kelerja, ali sem se zdržal. Drugi dan, ko sem zvedel za tatvino, nisem hotel nič reči, ker nisem sumil Kelerja. Šele na dan 14., ko sem zvedel, da je zaprt, sem začel sumiti nanj. 15. sem šel k spiritualu, da mu vse povem.
P r c d s. Ali morete Vi vzeti na svojo dušo, da je oni človek, katerega ste srečali ith :V.t9. zvečer, bil Keler, in po čem veste, da je bila ura prav toliko?
Priča: Morem vzeti na dušo. Daje bila ura toliko, vem po uri, ki visi nad stopnicami.
Sodnik Bauer. Pa kako, da Kelerja ni srečal niti j eden onih, ki so šli pred Vami.
P r i Č a. Oni so šli vsi hratu, vsak v svojo rekreacijo. Keler je mogel čakati, da so vsi odšli, potem je šel. Branitelj je stavil nekaj vprašanj, pa je odgovore zabranil predsednik.
Zaslišan je bil še vratar Josip Mene-ghetti, nakar je bilo konec zaslišavanja.
Državni pravdnik Aleksander Strohal je pel na to slavo jezuitom, katerim se mora brezpogojno verjeti!
Po govoru branitelja gre sodni dvor v posvetovalnico, in ko pride zopet v razpravno dvorano, proglasi sodbo:
N a z arij Kele r jo kriv z loči n-stvatatvine v svoti0545 K 70 v ter se ga obsoja na 3 leta v težko ječo; 12. jan. vsakega leta se mora postiti ter se ga zapre v posebno temnico; plačati ima troške in vrniti gorenji znesek.
(Pride še.)
0®
Na prodaj je
več sto
kraških hrastovih dog
po znižani ceni.
I Za pojasnila se je obrniti na gosp. Ant I Gerbec-a, Via Morelli št. 31, T. nadstr.
Ogrska
cvetlična paprika
Iz Seg-edlna
I. vrste, sladka, garantir. pristna, priznano izvrstne vrste. Lastni pridelofc kg za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 leg dalje franko. Nadaijne posebnosti: slanina, OgTSki salami Ud se zaračunajo najceneja-
Razpoilljafoici vsakovrstnih deželnih prMalkar Haupt A. RudolI
Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovodagasse 22
iz Srbije
iz hrastovega lesa z Železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. StemU, na tekališču Jos. Verdi v hiši Med/edove konfekcijske trgovine v II. nadst*. (nasproti kavarne Schwarz).
V bližini bodoče postaje
Sv. Lucija-Tolmin
(Bohinjska železnica) se proda po nizki ceni hiša - sezidana pred 2 leti — z d verni stanovanji in pripadajočimi prostori in vrtom. Resni ponudniki si lahko oglodajo hišo ter opozorijo prej gradbeno podjelje bratov Redlich in Berger v Tolminu. Na željo se pošlje tudi obris in ločen opis poslopja.
BožjastL
Kdor trpi na boŽjasti, krčih, in drugih -nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Scuwatmcn • Apoteke, Mnkfart a. M,
Ceniki zahtevano brezplačno.
C. kr. krojaški kroji, vsakteromii razumljivi, raznih velikoBti. (!cn» za pelo obleko 18 K, samo telovnik in jopa 10 K.
M. POVERAJ
v Gorici, na Travniku.
Vojaška in uradniška krojačmea. Trgovina 7. iimnitfakturnim bla»oni i» gotovih oblek. Nizke poiie brez konkurenco. Vse pripravo xn vojaštvo, Častniške i» uradniške uniforme z orožjem.
5 kron in še več zaslužka na dan.
Družba za domača dela in strojev za pletenje.
Iščejo se osebe obojega
spola za pletenje na našem
stroju. Lahko in hitro delo
skozi  celo  leto.   Ni  treba
nobenih   znanosiij.  Se  ne
gleda n? oddaljenost in delo
prodajamo mi.
Družba Jza domača dela in strojeu za
pletenje Tomaž H. Whittick 4 Cf.q — Praga
trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, uj. Campa-
nile 13—434.
naznanilo.
Podpisanee si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da zopet deluje ajdovski valjčni mlin, kateri je moral pred 3 meseci radi obnovitve iti povečanja prenehati z delom. Mlin se sedaj ne boji nobene konkurence vsled svoje autoniatične oprave in opreme z najnovejšimi invnajboljšimi stroji in siti. On laliko izdela 200 do 250 meterskih centov na dan. Ž njim je združena tudi elektrarna.
Mlin bo izdeloval pšenično moko v dosedaj splošno priznani kakovosti in pri tem tudi bolj pazil na izdelovanje turšičnih izdelkov na ta način, da se spravi na trg 3 številke turšične moke in 2 številki turšičnega zdroba. Izdelovala se bode tudi rženamoka.
Pri tej priliki prosi svoje cenj. gg. odjemalce, da bi mu oprostil j, ako so se pojavila v zadnjih tednih vsled dolgo trajajoče nedelavnosti mlina kakoršnakoli motenja v pravilni oddaji blaga. Zahvaljujem se za dosedaj izkazano mi zaupanje ter prosim, da me slavno občinstvo blagovoli počastiti z mnogimi naročbami, tudi v bodoče, pri čemur zagotavljam najtočnejšo postrežbo in bilježim
spoštovanjem
»aljfini mlin «. IISIIHS i Ajdovščini
(lastnik ANDRE JOCHMANN)
Zastopstvo in zalogo za Gorico in deželo ima JOSIP ROVAN v Gorici, Stolni trg 9.
Veliki prazni sadovi
Prva
prta maiiiMtra i lina trprin
PREGRAD = CERNETiG
......Gorica - -—
TRGOVSKI DOM"
tazone.
Priporočata
svojo novourejeno zalogo:
Volneno Map
Popelin, ci belin, Žensko sukno v vseli kakovostih in barvali.
idm telei
flnnclL berkalrni, ce~ fuji, batisti i. t. d. najnovejše vrste,
»intežii
/ax bluze, kakor tudi za okraske^ vsakovrstne čipke, brodenje, čipkaste ovratnike, gumbe i. t. d.
Pasovi, rofcavica šerpe
otroške in ženske nogavice in trikot srajce.
liriUo perilo
za dame in gospode*.
Omiliti in tavate
vedno  najnovejše
Salonste preproge
posteljne in namizne garniture, zastore, (zanese), flanelaste in šivane odeje.
Za Ms nnfifice
raznovrstna platna, cvilhe, žima in volna za postelje itd.
Pfaff-ovi šivalni stroji
BW"~ so najStoljl. ^MH
To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti živa, toda mi smo po biifii več kot 20-lolni poskušaj i raznih tovarniških strojev so prepri<5ftU, da so res Pfatta«! šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uvedli d&ae ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Platform
tlalovi Šivalni stroji KŠ,mt1""0"le",i,"":'s°..*dnc Pfaffovi šivalni stroji 3Lf22E! " t™*10"*«*
tffeffnui iimlni (traii s° posolmo pripravni utmului t*«ie PltlllUVI Slfallll MIUJI   (recami«!iqe)tersepout!^ebrezpl»euo,
ffaffoviŠivalni stroji j2str«akL* "*•***•
- ..    -.»Nikar naj se ne zamudipred nakupom ogledati Pfaflove Šivalne stroje.
laloga FfaiTovih šivalnih io drugih stroje? v Gorici via lunicipio štev 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravi] alnlca Šivalnih strojev. dvokolesNunsk* alie* 14
i
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
--------   Priporoča--------
se slavnemu občinstvu za bližajoči so vseh vernih duš dan
z= svojo bogato zalogo zzzzz
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više.
•dcarc^ «qui8feu aftppzc ai eorafsztfs
I          qBU90 iipizju ui uaqzi iiffleA a         I
I  BfiB|(| BfiailJIUPIIIUEllI  I
I               bSo|bz e>|!ieA               I
1    BDIJO*) - 9 ')$ BDlin BJJSOdSOO - BO{JOL)    I
¦                             *BUi?nw *H 'iseu                             I
I    O « I!BS!9 "V    I
h 99.
učitelje!
Izšel je lično vezan, jako praktičen
JE učiteljski koledar...3.
z imenikom ljudskih Sol in učiteljskega osobjana Kranjskem, južnem Štajerskem in Primorskem, zosohnim s t a 1 o ž e m kranjskega ljudsko -šolskega učiteljstva in z ročnim zapisnikom za šolsko leto 1905/06. Sestavil učitelj v Ljubljani.
. I ** ^ MČg!lcev 7Q V- ža 10D UČeflCeV 8D V'
" I u 125 %tmm m V- *a 15° UČEnCeV ' * Naroča se pri založniku in tiskarju Iv. Pr. Lampretu v Kranju.
Odlikovana pekarija in sladčičarrfo
HapoI JDiaašč%
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v(lastni hišu)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolača aa birraancc, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za ftafto-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
RAZGLAS
Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljeno koncesije od obrtna oblasti — sprejemati vsa naroČila
električne luči feife 9k «# Ji in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko.
Sprejemata cenj, naročila, ter dajata. raisna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potočnik & A.
Mehanična delavnica.
Vpeljava plina, vode in električne luči.
V Gorici, za vojašnico štev. 13.
Prva kansnmna zaloga olja
Henrik Curiel
TekališSe Jos. Verdi t2. GOHiCA Tekališče Jas. Verdi 42.
Spscialiteia o^kinega olja
Razglas.
Da se napravi potrebni red na tukajšnjem pokopališču, je sklenilo podpisano občinsko starešinstvo v seji dne 9. decembra 1904. da se morajo odpraviti do konca tega Ista vsi nagrobni spomeniki in vse ograje iz grobišč, katera so nad 10 let. stara in za katera ni bil odkupljen prostor.
To v znanje in ravnanje vsem prizadetim domačinom in p tujcem. Po pretoku določenega časa »31. dec. 1905.« izvr&i to občina Solkan, dotični pa izgube pravico do spomenikov in ograj.
Županstvo v Solkanu
dne 28. avgusta 1905.
Župan :
Hib. pl. Batistič.
Gorica   -**-   Gorica
KlimatiCno zrtravišfie.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. —¦ V hotelu in dependanei nad 70 sob in salonov. — Lastna električna mzsvečava. — Električni avtoniobibomnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mimo preživeti nekaj Časa v Gorici. -— tzborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
B
I V zalogi ima tudi razne kamenite ploiC I      umivalnike za kuhinje, žlebe itd.
Jedilno olje
po 28 kr.
Srednje vrste  a  32  kr.  liter
fine           „      »  36    „      „
h Istre           n  40    „      „
„ Corfu           „  48    „      „
„ Bari            „  56    „      „
„ Molfette      »  64    „     „.
„ Provence     „  72    „      „ „ Monte
S. Angelo    „  80    „      „
„ Luke            H  96    „      „
•31« ejemuju ho naročim v puKouuu ou u, 10,15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi,
Bre«plafino pošiljanje na dom.
Or HENRIK TUMA, odvetnik v Gorici
naznanja, da je
preselil svojo pisarno
iz ulice Treh Kraljev (Via Tre Re) št. 9 =-==== v isto ulieo št. 16. =====
i
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo '                              najstarejšo firmo                 -
Zwilchenbart, Basel (Švica) Centraitelmplah 9.
Za dobro in hitro ekspedlcijo se garantira.
i
KAM t (M
: Y Gorici
Stolni trg it.9 (PiaizaDuomo)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica  konec Raštelja št. 4 sprejema vsako; popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Šivalno stroja In poprovo jamčiva od 5-10 let.
,,Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
¦atolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne X nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po &%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 57»%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5%%,
Staa|a 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113382. — Hranilne vloge 1,554.98913. — Posojilal,570 81039 — Vrednost hiš 110.675*— (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 75.10101.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Telefon št. 79.
o*« Mizarska zadruga <*«<
v Gorici ~ Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojcvnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. :
Podružnica v Trsta Via dl Plazza vecciila 1. Podružnica v Spljetn. Zastopstvo v Orljontu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlraberikega li drobnega  , blaga ter tkanin, preje ia nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnine, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in Čevljarje.
SrettnJIce. — Rožni t one I. — Masne knjižice.
tišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po (sejmih in trgih ter na deželi.    2     35   8
Namizno orodje in posodje vseh vrst
Priznano težko posrebrnjeno
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj> namizni podstavki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-=s=bbs      dinjstvo itd.     =====
C. kr. dvorni založniki
Christofle & C.ie - Du.-aj
I. Opernring 5 (Heinrichsliof).
—  Ilustrovan cenik na zahtevanje. —
V  vseh mestih zastopano po prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle.
Lekarnarja A. THIERRY-jev
BALZAM priste»lci,
»m»i.H*»wm varstveno |
znamko zelena nuna. Najstarejo ljudsko sredstvo piuri I prsnim in pljučnim boleznim, kaSiju, , rigauju, želodčnemu krču, slabi-mi teku, kisolici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, vmU- | bolu itd. Franko na vsako poSr-i z zabojem vred: 1L malih ali 6 dvoj- I natih steklenic 5 K, 60 malih alt 30 dvoj natih steklenic 15 S.
PS Centifolijno mazilo.
(Mazilo iz cvetlic tavientrož.)
Najmot: »jše čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pr» zastarelih bolečinah in ranah. Stane s spi.-m-nico in poštnino vrod: 2 lončka K 3'60. Pri tno ji-lii-.o h lekarne pri aagelju varuhu A. THIERRY-Ja v Pregradi
?iri Rogatcu-Slatini kamor naj se naslavljajo naročila. )a ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomosina. pričuje brošurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki jo pridjana zastonj balzamu, ali so isto dopošljo posel ' na zalrtevo.
Gorica
priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin h lastnih in drugih priznanih vinogradov: plzenjskega piva „prazdroj" k sloveče češke „ Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči.
Zaloga ledu, kateri  se oddaja le w» debelo od 50 kg naprej.
Vino dostavlja na  dom in razpošilja p železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države j v sodih oč 56 litrov naprej.  Na zahtevo po- I šilja tndi nzorce.                                               I
Gene zmerne. Postrežba poštena in točna, i
BATJELU
Zahteuajle pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
"¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i            x znamko ..JELEN". -#«
Varstvena znamka.
Ono I« BNr* zajamčeno ČlStO ~^H la bra« vsaka »Vodljiva prlaissl. Para Izvrstno. Kdor hoes dobiti zaras Jamčano pristno, porllu aoikodljlvo aillo aa| dobro pozi da bo laiol vaak kaaiad lois „SCHICHT" la varslvaao zaosiku 0mrs SffklaM AaSSlg ¦- B. — Ba?vai|a tovora« to vrst« aa avrapajskaai azanrijat
•
•
• •
Zastopnik: Umberto Bozzinl - Gorica, Magistratna ulica.
Dobiua se pousodž
y Gorici, Via Dnomo št. 3,            |
Zastopstvo dveh tovaren I
Najceneja poprava dvokoles
ANT11VANUV mM«