VENEC
Abbon*m«nti: Mm« 12 Lir«; Eatero, rae-«• 20 Lire, Edioone domenica, anno 34 Lir*. Estero 30 Lire. C. C Pj Lubiana 10.650 per glj »bbo-um en ti; 10.349 pej 1« inserzioni,
Izhaja T.ak dan ijntraf razen ponedeljka in dneva po praznika.	F i I i • 1 • l
§ Uredništvo in vpravai Kopitarjeva t, LJubljana. a	N°T0 me*ta
| Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. i Concessionaria esclusiva per la pubblicili di provenienza italiana |	Telefon 4001—4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inierate.
Podružnica!
Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo it. 448:
Junaško delo gondarske posadke
Glavni stan italijanskih oboroženih sil poroča:
Enote kr. letalstva so v pretekli noči bombardirale letališče Mikaha na Malti.
V	Severni Afriki je bila topniška delavnost na frontah pri Sollumu in Tobruku, kjer so bili ponovljeni poskusi približanja, katere je podvzel sovražnik, takoj ustavljeni.
Nemške formacije strmoglavcev so pod varstvom naših lovskih oddelkov zadele gospodarske objekte v trdnjavi Tobruk. Ladja 21100 ton ter pozicije protiletalskega topništva so bile zadete z bombami velikega kalibra.
Nov napad britanskih letal na Tripolis je povzročil nekaj žrtev med prebivalstvom in je poškodoval nekaj poslopij.
V	vzhodni Afriki so se naše pridne in vredne čete posadke Gondarja zopet enkrat posebno izkazale s tem, da so vzdržale 24. avgusta zmagovito bitko proti sovražnim formacijam, cenjenim na nekaj tisoč oboroženih mož. V tej akciji so en bataljon črnih srajc ter kolonialni od-
delki treh vrst orožja, ki so spremljali avtomobilsko kolono t živili za posadko Cul<|uaher-ta, tekmovale z odločnostjo in napadalnostjo v protinapadu na sovražnika, ki se je ob koncu hudega boja, ko je pretrpel znatne izgube, umaknil nazaj v neredu, pri tem pa ga je viharno zasledovala konjenica, podprta s topniškim streljanjem. Zajetega je bilo mnogo orožja, med njimi razne strojne puške in obilna mtinicija. Posebno so se odlikovali poleg nacionalnih čet tudi naslednji kolonialni oddelki: 14. eskadronska skupina, HI. in 77. bataljon, 44. baterija in skupina obmejnih čet.
Dne 25. avgusta so angleška letala napadla našo avtomobilsko kolono na pnvratku. Tri letala so zbile čete posadk iz C u I q u a b e r t a in For-caberja. Istega dne so druga britanska letala napadla mesto Gondar. Eno letalo je bilo zbito po protiletalskem topništvu.
V Sredozemlju ob obalah Cirenajkc so severno od Hollunta naša letala zadela s toroedom križarko razreda »Dido«.
Rim, 26. avg. AS. Današnšje italijansko vojno poročilo poroča o torpediranju križarke »Dido« v višini Solluma. Križarke te vrste imajo 5450 ton. Ob orožene so z desetimi topovi 133 mm, šestimi protiletalskimi topovi, štirimi torpednimi cevmi 533 mm. Na krovu imajo tudi eno letalo. Motorji razvijajo 62.000 konjskih sil, kar omogoča ladji hitrost 32.5 morskih milj.
Tanger, 26 avg. AS. V Gibraltar je prišlo šest močno poškodovanih angleških vojnih ladij. Gre za dva rušilca, od katerih je enemu letalska bomba poškodovala stroje in je smatrati, da je rušilec izgubljen, drugi pa ima manjše poškodbe, zato pa številnejše žrtve med svojo posadko. Nadalje sta prišli dve podmornici, med katerimi ima ena poškodovan periskop po letalski bombi, druga pa je hudo poškodovana. Hudo poškodovana je tudi letalonosilka »Ark Royal«. Devet letal je bilo uničenih na krovu te ladje. Nadalje je prispel v pristanišče tudi rušilec z manjšimi poškodbami.
Rim, 26. avgusta. AS. Operacijska cona. V zadnji noči so številni italijanski bombniki vrgli na stotine rušilnih in zažigalnih bomb na letališče Mikaba na otoku Malta. Cilji so bili uspešno zadeti. Projektorji in nočni lovci so zastonj poskušali preprečiti akcijo. Vsa letala 60 se vrnila v svoje baze.
Brutalni napad na nevtralno državo
Rim, 26. avg. AS. Napad na Perzijo je dejanje nezaslišanega nasilja, ki ga je moči opazovati le z angleško oblastnostjo. Za Sirijo in Irakom je prišla na vrsto Perzija kot podoba na angleški vojaški šahovnici. Ni mogoče več navajati razloga, da bi 700 nemških podanikov v Perziji ogražalo varnost angleškega imperija in Sovjetske Rusije. Zato angleški tisk odkrito priznava, da je Perzija bila napadena, ker so tako narekovale višje angleške koristi. To se pravi, da hoče Anglija ustvariti enotno rusko fronto na Kavkazu ter si zagotoviti perzijski petrolej, če bi morala izgubiti sovjetski petrolej iz Bakuja. Zato je treba odpraviti ali pa pohoditi nevtralnost Turčije, Perzije in Afganistana. Turška vojaška pripravljenost in nekaj poniževalnih vojaških dogodkov v Afganistanu, vse to je svetovalo napad na Perzijo. Njena nevtralnost je -bila oskrunjena na Cburcbillovo zapoved.
Berlin, 26. avg. AS. V nemških političnih kro-
fih ni novica o tem, da so angleške in sovjetske ete vdrle na perzijsko ozemlje, vzbudila nobenega presenečenja. Po spletkah in korakih zadnjih tednov je bilo jasno, da Anglija in Sovjeti iščejo kakršnokoli pretvezo, da uresničijo dobro znani načrt angleškega vrhovnega poveljstva. Spomenica, ki sta jo Anglija in Rusija poslali perzijski vladi, je izključevala sleherno nadaljnje diplomatsko razgovarjanje. Že sama spomenica je predstavljala silovito kršitev perzijske nevtralnosti. Perzija je odgorila vljudno, toda odločno. Odbila je izgon domnevne »pete kolonec, ki jo sestavlja okoli 600 Nemcev z ženami in otroki vred.
Na to odklonitev ,so Angleži in Sovjeti odgovorili z vojnim dejanjem, z odkritim in divjaškim napadom. Ta napad nima primere in prednika v svetovni zgodovini. Ni dovoljeno nobeno opravičevanje in ni sprejemljiv noben olajševalni razlog. Perzija je hotela samo braniti lastno neodvisnost in ni hotela sprejeti zahteve, ki je nasprotovala njeni odkriti nevtralnosti.
Višek nesramnosti je trditev, da je Perzija postajala nevarno nemško oporišče in da so Rusi prisiljeni poslati v Perzijo svojo vojsko, češ da je ta država ogrožena po tretji državi. Pripomniti je treba, daVje omenjena pogodba med Perzijo in Rusijo bila sklenjena za primer angleškega napada. Ni dvoma, da so jo potegnili iz zaprašenega predala na prigovarjanja angleškega zunanjega ministrstva. Napad na Perzijo priča, da je Anglija pripravljena vreči v boljševizem katero koli državo, če ji tako kaže.
Zemljevid Irana (Perzije) in okoliških držav
Ankara. 26. avg. AS. Brutalni angleško-sov-jetski napad na Iran, katerega je bilo že dolgo pričakovati, je povzročil povsod ogorčenje. Vojaško je bil ta napad že dalj časa pripravljen, kar je dokazovala prisotnost generala Wavella v Indiji. Zaradi tega napadajo angleške čete Iran s treh strani. Na vzhodu vdirajo v Iran iz Beludži-stana, na zahodu pa na jugu iz Basre, na severu pa iz Bagdada v Iraku, katerega so že prej z voino pritisnili na tla. Poleg tega pa uporabljajo tudi indijsko mornarico za napade na iranska pristanišča iz Perzijskega zaliva. Zlasli so naperjeni angleški napadi na transiransko železnico, ki je bila pred nedavnim dograjena in ki vodi od Kaspijskega morja do Perzijskega zaliva. V ospredju zanimanja pa so za Anglijo tudi petrolejski vrelci na jtigozapadti Perzijp. Ti vrelci so bili že prej last angleškega kapitala in pri njih je bilu zapo-
sleno veliko število Angležev, za katerih rešitev se je tudi treba pobrigati.
Rim, 26. avg. AS. Angleška uradna poročevalska agencija javlja, da so se angleški oddelki izkrcali v pristanišču Bender-Šahpur, od koder vodi nova, lani dodelana železnica v prestolnico Teheran. Angleške čete so tam menda naletele na odpor. Ni še znano, kakšen je bil odpor in kje je do njega prišlo. Angleške sile sestavljajo Angleži ter Indijci, ni pa v njih vojakov iz dominionov.
Stockholm, 26. avg. DNB. Kakor poroča list »Stockholms Tidningenc je ankarskj radio v torek zvečer sporočil številčno moč ruskih sil, ki napredujejo čez_ Tebris s 6—7 divizijami, dočim štejejo angleške čete, ki prodirajo čez Basro, 4—5 divizij, razen letalskih formacij. Po tem viru se nahaja general Wavell v Iranu.
Kabul, 26. avgusta. AS. V poslanici, sporočeni po radiu je iranska vlada sporočila prebivalstvu, naj ostane mirno in je zagotovila prebivalstvu, da so podvzeti vsi ukrepi za obrambo v odporu proti napadalcem.
Rim, 26. avg. AS. Londonski radio je včeraj zvečer povedal, da je general Wavell dolgo časa pripravljal operacije proti Iranu. Čete, ki so prestopile iransko mejo, so skoraj popolnoma sestavljene iz indijskih strelcev. Podpirane so z oklopnimi divizijami ter z znatnimi zračnimi silami. General Wavell je vzel pod svoje poveljstvo tudi enote indij, brodovja, ki operirajo v Perzijskem zalivu. Po poročilih dopisnikov londonskih listov je navodilo četam, ki so napadle Iran, naslednje: »Hitrost in brutalnost!«
Stockholm, 26. avgusta. AS. List »Dagens Nvheter« objavlja poročilo i,z Carigrada, da poveljuje iranskim četam general Alimed, ki je obiskoval turške vojaške šole. Isti list piše, da je zadržanje angleške vlade jasno kazalo, tla sta bila London in Moskva trdno odločena napasti, naj stane karkoli Iran.
Uradno iransko poročilo o vdoru Angležev in Rusov
Kabul, 26. avg. AS. Teheranski radio je včeraj objavil naslednje poročilo:
Iranska vlada mora z obžalovanjem naznaniti ljudstvu, da sta britanski minister in sovjetski poslanik v odgovoru, poslanem v London in Moskvo na korak teh dveh držav, danes zjutraj ob 4 informirala iransko zunanje ministrstvo o sklepu njihovih vlad začeti z vojaškimi ukrepi proti Iranu. Ob tej uri so sovjetske in britanske čete prestopile iransko mejo. Sovjetske čete so prišle v Azer-bejdžan, v zono, ki je bila smatrana za demilitarizirano ozemlje. Motorizirane angleške čete so prestopile iransko mejo pri Kasr Skirinu, prišedši iz Kanatine. Britansko brodovje je bombardiralo pristanišče in končno postajo transiranske železnice v Šahpurju in pristanišče Kronsah v Perzijskem zalivu ter povzročilo škodo. Britansko letalstvo je izvedlo napad na Teheran.
Sovjetska nota Iranu
Rim. 26. avg. AS. Sovjetska vlada je izročila iranskemu poslaniku naslednjo noto:
Sovjetska vlada je napram Iranu zasledovala vedno politiko prijateljstva, kakor izvira iz not 1. 1918 in 1. 1919. Vse sklenjene pogodbe temelje na spoštovanju iranske suverenitete. Sovjetska unija je tudi ponudila svoj prispevek blagostanju Irana, ne da bi zadajala udarce, ki jih je Iran dobil za časa carskega režima. Poučena o težavah, v katere je zašla država, je pogodba iz leta 1921. določala v Čl. 6, pravico Sovjetske unije, poslati čete v Iran v primeru, da bi moral Iran tvoriti napadalno bazo sovražnikov proti Sovjetski uniji in je določal naravno, da mora Sovjetska unija po prenehanju nevarnosti te čete potegniti nazaj. V dvajsetih letih SSSR ni imela potrebe zateči se k temu členu, razen v najnovejšem času in posebno od začetka operacij proli Sovjetom so fašistični in nemški agonije začeli zahrbtno akcijo, ki grozi Sovjetski uniji. V njihovi posesti se nahaja 50 ton razstreliv in na mnogih mejnih točkah obstajajo oborožene skupine, da bi bile vržene ob primernem trenutku proti Sovjetski uniji. V zadnjem času je sovjetska vlada trikrat opozorila iransko vlado na potrebo, uvesti primerne ukrepe proti tem fašističnim agentom in jih izgnati, toda iranska vlada je odbila sledili naši prošnji in je na ta način dajala poguma delavnosti teh agentov. Zato smaira Sovjeiska unija, da je prisiljena uve-
ljaviti potrebne ukrepe za svoje varstvo ter nedotakljivost s tem, da je začasno poslala svoje čete v rlan. Ta korali naravnost ni naperjen absolutno proti prebivalstvu in stremi edino ter izključno za tem, da odstrani nevarnost preteče prisotnosti nemških agentov. Ko bo nevarnost prenehala, bodo sovjetske čete takoj potegnjene nazaj.
Iranski vladar (šah) Riza Pahlevi
Stališče Nemčije
Berlin, 26. avg. AS. Nemški listi v današnjih jutranjih izdajah komentirajo angleško sovjetski napad proti Iranu in izvajajo, da Nemčija ne bo ostala ravnodušna napram razvoju političnih in vojaških akcij Anglije in da bo pozorno zasledovala vse njene faze.
Kopenhagen, 26. avgusta. DNB. Obenem s poročili o skupni angleško-sovjetski vojaški akciji proti Iranu objavljajo kodanjski jutranjiki vrsto berlinskih poročil o nemškem stališču, katerega povzročil jejo, da je zaseda j čakajoče. Nadalje poročajo o ostri nemški zavrnitvi angleških razlogov za te napade. Pri tem posebej žigosajo angleško krivdo, da je zopet bila izročena ena država boljševizmu.
Afganistan ostane nevtralen
Kabul, 26. avgusta. AS. Ob priliki proslave obletnice narodne neodvisnosti je afganistanski kralj Zahir Soja imel govor, v katerem je podčrtal potrebo ostati močan in v enotni fronti napram sedanji svetovni krizi. Spomnil je na to, da Afganci niso nikdar dopustili tujega gospodstva in da so trdno odločeni ohraniti neodvisnost in nacionalni interes. Nadalje je kralj potrdil nevtralnost Afganistana in izjavil, da bo ta politika vodena, dokler ne bo ogrožena neodvisnost države in dokler ne bodo v nevarnosti njene pravice ter interesi.
Kakšno stališče bo zavzela Turčija
Carigrad, 26. avgusta. AS. Turški zunanji minister Saradžoglu je sprejel angleškega, iranskega in sovjetskega poslanika v Ankari. V turških političnih krogih smatrajo, da bo turška vlada proglasila turško nevtralnost.
Berlin, 26. avg. DNB. V ponedeljek zvečer so iz Carigrada poročali, da je Turčija ukinila ves potniški civilni mednarodni promet. Ta ukrep je utemeljevan z izrednimi vojaškimi potrebami.
Ameriško mnenje
Washington. 26. avg. AS. Intervenistični tisk ne prikriva brutalnega angleško-sovjetskega napada na Iran. Brez nadaljnjega izjavlja, da se mora Anglija polastiti pelrolejsiiili vrelcev v Iranu zaradi boljševiškega bega in zaradi pretečega zavzetja kavkaškega ozemlja j>o silah osi. Zadržanje tega tiska, ki služi demoplutokraličnim interesom, je povzročilo obžalovanje v vrstah inter-venoionistov, ki hočejo rešiti vsaj videz, ker je angleško-sovjetski napad proti državi, ki je vedno vodila nevtralnostno politiko, bil preveč jasen in je povzročil najživahnejšo reakcijo na vsem svetu, ki je ogorčen zaradi tega rojiarskega sistema.
Knez Piemontski na obisku v počitniških kolonijah
Terni, 26. avg. AS. Knez Piemontski je obiskal dve počitniški koloniji, v katerih prebivajo libijske deklice. Knez se jo prisrčno pogovarjal z deklicami, potem pa je odšel t taborišče častnikov liktorske mladine, kjer je pregledal oddelke. Povsod je bil sprejet s toplimi manifestacijami, katerim so se pridružile tudi ljudske množice.
Zakaj je bila sedanja vojna potrebna
Bremen, 26. avg. AS. Pri neki manifestaciji narodno socialistične stranke je hitlerjevski ideolog Rosenberg imel govor, v katerem je razložil, zakaj je bila sedanja vojna potrebna in torej neizogibna. Hitler je hotel mir in je napenjal vse sile, da bi ga ohranil in branil, toda nasprotniki so po načrtu odbijali vse njegove plemenite ponudbe. Za vsako ceno so hoteli spraviti s poti nevarnega tekmeca in ga uničiti. Konec koncev se je nemško ljudstvo znašlo pred odločitvijo, kateri se ni moglo izogniti: ali braniti se ali poginili — in se je branilo.
Izmišljene vesti o italijanskem ultimatu Hrvatski
Zagreb, 26. avg. r. Tiskovni oddelek hrvaškega zunanjega ministrstva poroča:
Glavno ravnateljstvo za tuji tisk v Rimu je tujim časnikarjem sporočilo, da je zlobno izmišljena in brez podlage novica neke tuje poročevalske družbe, da bi bila kraljevina Italija Hrvaški poslala nekak ultimat, ki vsebuje zahteve o od-stopitvi nekaterih hrvaških pokrajin. Odnošaji med italijansko državo in med neodvisno Hrvaško so, kakor vedno, navdihovani po prisrčnem in prijateljskem sodelovanju.
Zastopnk nemškega zunanj. ministrstva poslanik Schmidt je pri sestanku z zastopniki tujega tiska izjavil o premikanju italijanskih čet vzdolž jadranske obale, da gre samo za ojačenje italijanskih posadk, kar naj služi skupni obrambi Hrvatske in Italije zoper skupnega sovražnika.
Možnosti iranske obrambe
Nekaj tednov po začetku vzhodne vojne, ko je bilo že videti, kakšen bo izhod konflikta, se je Stalin obrnil na Anglijo po pomoč, ki pa ni smela biti samo platonična in samo v pošiljanju voj.nega materiala. Zahteval je, da začne Velika Britanija na suhem efektivno akcijo v Evropi, da bi ustvarila novo fronto, ki bi pritegnila piozornost na nemške sile in tako olajšala pritisk, ki je jx>stujal vedno močnejši. Kakor danes, tuko je tudi tedaj bilo na izbiro Londonu le inalo poti: severna (v Ledenem morju), španska in v srednjem vzhodu. Severna cesta je kmalu prišla iz računa zaradi prisotnosti velike nemške posadke (general Dieti, branilec Narvika) in zaradi stalnih napadov Fincev proti železniški zvezi Murmansk—Leningrad. To jc bilo malo verjetno zaradi velikih razdalj od baze. Možnost ustvariti novo ognjišče vojne v Španiji je imelo svoje prednosti (prijateljstvo s Portugalsko in relativna možnost dajati hrano in orožje ekspediciji), vendar je zadela na nezlomljivo nasprotstvo 1'raiicovega režima, ni j>a s tein bilo rečeno, da je projekt popolnoma zavržen. Tako je ostala pot v srednjem vzhodu, kjer si je Anglija /. zasedbo Sirije in Iraka ustvarila dobro izhodno bazo.
Pogled na karto kaže, da se angleške čete generala VVavella, prejš. poveljnika v Egiptu, niso mogle drugače sestati z ruskimi kot na iranskem ozemlju. Brez ozira n« politična razmišljanja sta poti za obe vojski vse prej kot lahki, ker je treba iti čez velike gorske pokrajine, kjer je malo |>oti in kjer so sredstva zelo redka.
Turška pot skoji Armenijo je bolj dolga in je nekoliko Ix>lj preskrbljena s komunikacijami, iranska pa je bolj kratka in z zelo malo cestami. Po tem je moral izlior paziti na politične odnošaje in možne reakcije, ki bi jih po-kazala ena ali druga država napram anglcško-sovjetskemu projektu.
Odnošaji med Anglijo in Turčijo, ki 90 se začeli z zvezo, so sedaj postali nekoliko mrzli. Dva dogodka v zadnjih časih sta pa te odnošaje napravila še slabše; zmaga osi na Balkanu in objavljanje Molotovovih zahtev ter anglosaški načrt o razdelitvi Evrope po končani vojni. Edenova diplomacija Sedaj skuša podpirati nestalno zgradbo, toda sedaj ni čas, da bi zahtevali od ankarske vlade sodelovanje, ki bi jo tako kompromitiralo s tem, da dovoli prehod če/, svoje ozemlje.
Ni ostalo drugega, kot udariti na Iran, Zato se danes ni čuditi začetemu napadu na Iran. Angleži prihajajo iz Iraka, Rusi pa iz sovjetskega A/.erbejdžana.
Če je najmanjša razdalja med dvema mejama v zračni liniji samo 250 km, bodo naravne ovire ter pomanjkanje komunikacij povzročile povečanje težav 111 preprečile v prvem času porabo večjih sil. Tudi letalstvo ne more dati več kot zelo skromno pomoč.
Treba pa je upoštevati še en moment, to je reakcijo Irana. Ta država je petkrat večja kot Italija in ima samo I" milijonov prebivalcev. Od leta 1925 je čvrsta iu modra vlada šaha Riza Pahlevija opravila veliko delo v duhovnem oziru in materialni organizaciji. Iran je v mirnem času razpolagal z devetimi divizijami in petimi neodvisnimi brigadami, ki so imele znatno topništvo, oborožene vozove in konjenico. Imel je 100.000 ljudi s 4000 častniki in majhno letalstvo (200 aparatov v letu 1959). Ti podatki so samo splošni, ker se je država resno pripravljala na vojno, katere se je Iran imel vedno bati zaradi ambicij nevarnih sosedov. Corska dežela more. če hoče trdno, dolgo za\'p-či svoj odpor tudi proti bolj številnemu in lv>'j močnemu sovražniku in če se bodo uresn'r\le šaliove besede, invazija ne bo zelo lahka. (Gen. Cabiati v »1'iccolu«.)
Delovanje nemškega letalstva nad Anglijo in Tobrukom
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 26. avgusta. AS. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil poroča:
Na vsej vzhodni fronti potekajo operacije po načrtu in uspešno.
Na britanski vzhodni obali so bile včeraj bombardirane vojaške naprave. V pretekli noii so bojna letala v kanalu sv. Jurija potopila iz spremljave tovorno ladjo s 6000 tonami.
Kopenhagen, 26. avgusta. DNB. Pod naslovom »Pripravljalna pavza nn vzhodni fronti« piše »National Tidende« v poročilu svojega berlinskega dopisnika med drugim tole:
Poučeni opazovalci trdijo, tla je treba vojni položaj, gledano na veliko, smatrati kot o;l-počitveno pavzo za nemško vojsko, ki je z ozirom na ogromne razdalje, ki jih je niorula premagati, kar se posebej naglašuje, naravna in jc bilo že prej upoštevano v računu, da mora nastopiti laku pavza. O taki tvorni pavzi po dosegu spodnjega teka Dnjepra za pripravo nadaljnih sunkov, govori tudi poročilo berlinskega dopisnika lista »Berlingske Tidende«. List piše istočasno o velikem nemškem obko-ljevalnem manevru nu prostoru med (jo me lom in Kijevom.
Berlin. 26. avg. AS. Da bi zavrli napredo. vanje nemških odelkov, so Sovjeti zadnje dni izvedli na osrednjem delu bojiča silovite protinapade. Da bi podprli svoje potolčene polke, so vrgli v boj velike oklepne oddelke pod varstvom topniškega ognja proti postojankam nemške pehote. V dolgih in junaških bojih so nemški vojaki odbili vse sovražnikove napade ter prizadeli nasprotniku znatne izgube v ljudeh in orožju. V kratkem razdobju treh dni je pred nemškimi črtami obležalo 95 sovjetskih oboroženih voz, med njimi nekateri po 32 in 45 ton.
Tudi na osrednjem delu bojišča je uspešni odgovor izjalovil vsaj osem valov sovjetskih napadov. Pri nekem nemškem napadu je sovražnik imel številne izgube, ki pa še niso točno ugotovljene.
Berlin, 26. avg. AS. Uspešno se nadaljujejo boji vzdolž Dnjepia za osvojitev preostalih sovjetskih mostišč. Včeraj je bilo zajetih novih 5000 mož ter obsežen plen.
Romunija je Nemčiji hvaležna za sedanjo vojno
Bukarešta, 26. avg. AS. Podpredsednik romunske vlade in propagandni minister prof. An-tonescu je priredil včeraj kosilo nemškim časnikarjem, ki so na študijskem potovanju po Romuniji. Antonescu je imel pri tej priliki govor, v katerem je poudarjal, da obiskujejo nemški časnikarji Romunijo v težavni uri, da pa bodo imeli priliko opaziti bratstvo med romunskim in nemškim orožjem, bratstvo, ki je utrjeno po skupni krvavi žrtvi, Romunija je Nemčiii hvaležna za sveto vojno proti komunizmu Z navdušenimi besedami je poveličeval boj Osi proti komunizmu in izrazil radost romunske voiske. da se lahko udeležuje tega križarskega pohoda pod poveljstvom maršala Anlonesca.
Romunsko vojno poročilo
Bukarešta, 26. avg. AS. Romunska brzojavna agencija poroča, da je strašni pritisk romunsko-nemških čet na južni fronti že pred tem, da bo zlomil odpor boljševiške armade. Zavzetje velikih utrdb, ki so jih pripravili rdeči v tej zoni, ni
V Severni Afriki so nemška strinoglavska letala napadla dne 24. avgusta in v noči na 25. avg. pristanišče Tobruk. S popolnimi zadetki težkega kalibra so bile uničene pristaniške naprave, poškodovana večja trgovska ladja in britanske protiletalske baterije prisiljene k molku.
Britanska letala so v zadnji noči napadla za-padno in jugozapadno Nemčijo, no da bi dosegla omembe vrednih zadetkov. Protiletalsko topništvo jc sestrelilo sedem napadajočih bombnikov.
bilo v načrtu sovjetskega poveljstva. Romunske in nemške čete zasledujejo sovražnika in mu ne puste časa za reorganizacijo. Rdeči so pri svojem umiku pustili utrjene kraje s topništvom in protitankovske ovire, ki jih niso mogli uporabljati, ker je bil njih umik tako hiter. Rdeči na svojem begu skušajo uničiti vse, kar smatrajo, da je koristno za sovražnika. Vendar s tem ne škodujejo zaveznikom, ki so preskrbljeni z vsem, kar je potrebno za prehrano pri njih pohodu, pač pa trpi ukrajinsko prebivalstvo od lakote. Zelo pogosto se vidi, da prebivalci zavzetih mest prosijo kruha osvoboditelje, ki jim ga radi dajo.
Bukarešta, 26. avg. As. Kralj Mihael in maršal Antonescu 6ta včeraj obiskaia kraje v Besa-rabiji in ozemlje onstran Dnjestra. Povsod sta bila deležna toplih manifestacij.
Budimpešta, 26. avg. As. Madžarska brzojavna agencija poroča, da skupina zavezniških naglih sil, med katerimi so tudi brzi madžarski oddelki, naglo uničuje zadnji sovjetski odpor ob nekaterih mostovih čez Dnjeper in da se pripravlja za nadaljnje napredovanje. Madžarska letala so z uspehom zadevala sovjetske utrjene postojanke onstran Dnjepra. Navzlic siloviti vročini, je morala madžarskih čet kar najvišja.
Moskvo izpraznjujejo
Budimpešta, 26. avg. AS. Po informacijah, ki so prišle v nevtralne države, so vojaška oblastva v Moskvi odredila, da se morajo iz Moskve evakuirati ženske in otroci. Tudi del sovjetske vlade je zapustil prestolnico, da bi se zatekel v Kazan. Važni državni dokumenti so bili preneseni v druga mesta, katerih imena pa držijo v največji tajnosti. Tudi težkoranjene prevažajo iz Moskve v Sibirijo.
Delovanje nemškega letalstva na vzhodu
Berlin, 26. avg. AS. Dne 25. avgusta so nemški bojna in strmoglavska letala v zaporedoma si sledečih valovih uspešno bombardirala z bombami vseh kalibrov železniške linije , in prometne vode v severnem delu spodnje fronte, V revalskem sektorju so bile uničene z bombami zadete baterije in poljske topniške posadke sovražnika. Neka sovjetska trgovska ladja s 3000 tonami je bila hudo poškodovana. V centralnem sektorju vzhodne fronte so nemški bombniki na več točkah z uspehom prekinili železniške zveze in uničili razne spremljave. Neko skladišče goriva je bilo zažgano in uničene so bile številne kolone avtomobilov. Po dosedaj prispelih vesteh so se nemške letalske operacije v južnem delu fronte dne 25. avgusta nadaljevale z nespremenjeno močjo vzhodno od Dnjepropetrovska. Pri napadih na nazaj se pomikajoče sovražne kolone so bili uničeni nekateri topovi in številni avtomobili. Pri napadu na neko letališče vzhodno od Kijeva so bila na tleh uničena številna letala, v zračnih bojih je bilo zbitih devet sovražnih letal. Na Dnjepru je bil zadet nek sovjetski monitor ter se je potopil.
Angležem gre za
Rim, 26. avgusta. AS. Britanski napad na Iran ima čisto gotovo še drugo ozadje razen uradno navedenega po Angležih. V ozadju je gotovo tudi aspiracija britanske admiralitete za kontrolo perzijskega petroleja.
Perzijski petrolej so začeli izkoriščati v letu 1912 in od tedaj naprej se je proizvodnja petroleja razvila tako, da je Perzija postala ena najvažnejših proizvodnic nafte. V 1. 1936 je bila Perzija na petem mestu svetovne proizvodnje, 1. 1937 pa je prišla na 4. mesto zaradi povečanja proizvodnje od osem na nad 10 milijonov ton. Po 1. 1938 je družba »Anglo-Ira-nian Oil«, ki je imela koncesijo, smatrala, da ni potrebno povečavati proizvodnje, čeprav je teheranska vlad a protestirala na osnovi tehničnih izkustev, da je možno producirati trikrat več kot se je produciralo prej, tako da bi Iran prišel na drujro mesto za Zedinjenimi državami in bi v veliki meri prekosil rusko in venezuelsko proizvodnjo.
L. 1912 je znašala proizvodnja petroleja komaj 43.000 ton. Z začetkom svetovne vojne pa je skokoma začela naraščati. L. 1915 je znašala 375.000, 1916 499.000, 1917 644.000 in 1918 897.000 ton. Nato je proizvodnja tako narasla, da je v 1. 1937-38 in 1939 dosegla tO milijonov ton. Treba je pomisliti na to, da imajo perzijska petrolejska ležišča neko posebno značilnost, ki je edinstvena na svetu: dragocena tekočina teče v naravi iz vode, ne da bi bilo tre-
Zadružništvo v
Do fašistične ere je bilo tudi v Italiji zadružništvo precej razpredeno in porazdeljeno v večje število osrednjih zadružnih organizacij, ki so se razlikovale med seboj po vrsti včlanjenih zadrug, po stanovsko-politični pripadnosti članov ali pa po politični pripadnosti vodilnih zadružnih funkcionarjev.
Važen preobrat je nastal v italijanskem zadružništvu z nastopom fašizma. Tedaj se je tudi zadružništvo uvrstilo v nov sistem, kjer mu je bila določena važna naloga v okviru enotne narodne gospodarske ureditve. Današnje italijansko zadružništvo je organizirano približno kakor sledi.
Najvišja italijanska zadružna organizacija je Ente Nazionale Fascista della Cooperazione (E. N. F. C.), ki ima svoj sedež v Rimu. Njena v pravilih določena naloga je ščititi koristi italijanskega zadružništva, pospeševati in nadzirati njihovo delo, podpirati njihov razvoj in v skladu z narodnimi koristi po višjih splošnih navodilih preučevati gospodarska, tehnična in pravna vprašanja zadružništva. Njeni člani so zadružne zveze in zveze družb, slonečih na vzajemni pomoči ter sploh zdriižbe, ki jih je ustanovila glavna zadružna zveza.
Poleg glavne fašistične zadružne zveze je sedaj v Italiji osem nacionalnih zadružnih zvez. Te so: 1. Federazione Nazionale Fascista delle Co-operative di Lavoro Agricolo. To je nekaka zveza poljedelskih zadrug. V njej so včlanjene zadruge, ustanovljene od poljedelskih delavcev, ki sami. upravljajo podjetja, v katerih so zaposleni. V zvezi je sedaj včlanjenih 221 zadrug. 2. Federazione Nazionale Fascista delle Cooperative per la Trans-formazione dei Prodotti Agricoli. V njej so včlanjene kmetske produktivne zadruge. V tej zvezi je sedaj 3745 zadrug in sicer: 170 zadružnih kle: ti, 3225 mlekarn, sirarn in maslarn, 145 kmetijskih strojnih zadrug, ,46 tobačnih sušilnic, 21 mlinov, 26 oljarn, 14 žgalnic, 8 konzervnih tovarn, 66 sušilnic kokonov in 13 drugih različnih zadrug za izkoriščanje kmetskih pridelkov. 3. Federazione Nazionale Fascista delle Cooperative di produzione e lavoro. Združuje 1581 zadrug. Tudi v njej so včlanjene zadruge delavcev, ki sami upravljajo podjetja, v katerih so zaposleni. Od teh zadrug je tudi 151 ribiških in 154 zadrug za proizvajanje elektrike. 4. Federazione Nazionale Faseista
iranski petrolej
ba uporabljati posebne naprave. Iz tega izhaja, da so proizvajalni stroški zelo majhni, tako da bi koncesijska družba lahko prodajala ta petrolej na raznih svetovnih tržiščih po znatno nižjih cenah in tako delala hudo konkurenco vsem podjetjem te stroke. Znani viri B. ?, B. 17, B. 20 in B. 21 v zoni Masdiedi-Sulejman imajo svetoven sloves. Vsak od njih proizvaja dnevno 1.000 do 5.000 ton, ne da bi kazali kakršnokoli zmanjšanje. Od |. 1912 dalje so dali 84 milijonov ton.
Znane rezerve v Iranu znašajo 299 milijonov ton. Globokost vrelcev v tej zoni je od 200 do 1500 m, toda nekateri so še globlji v pro-učevalne svrlie. Raziskovanja so pokazala, da se nahajajo ležišča tudi še pod sedanjimi vrelci, ki se izkoriščajo.
Sedanje naprave so zadostne. Dolžina glavnega cevovoda Tomli, kjer je instalirana prva črpalka, do Abadana znaša 217 km. Razširjenost vseli daljnovodov, ki se končujejo v Aba-danu je 3.000 km (dolžina iraškega daljnovoda od Kirkuka do Haife je 990 km, od Kirkuka do Tripolisa pa 850 km. Skupno znaša dolžina obeh teh daljnovodov 1560 km). Letna proizvodnja 10 milijonov ton s sigurno rezervo 299 milijonov ton kažs prave namene Anglije v Iranu, ob katerih se vidi potreba zveze med sovjetskimi in britanskimi četami samo kot drugovrstna epizoda.
današnji Italiji
delle Cooperative Edilizie. To je zveza stavbnih zadrug, ki šteje po novejših podatkih 948 stavbnih zadrug z okoli 80.000 člani, ki so si že zgradili nepremičnin v vrednosti 1.164,000.000 lir. 5, Federazione Nazionale Fascista delle Cooperative di Transporto. Ta zveza združuje 286 prevozniških zadrug z 89.966 zadružniki. Te zadruge prevažajo blago v letni vrednosti 140 milijonov lir s prevoznimi sredstvi, ki so vredna okoli 33 milijonov lir (vozovi, avtomobili, ladje in podobno). 6. Federazione Nazionale Fascista delle Cooperative fra Produttori Agricoli per gli Acquisti e le Vendite colletUvL To je po naše zveza kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug. V njej je včlanjenih 325 kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug, ki imajo podoben namen kakor naše tovrstne zadruge. 7. Federazione Nazionale. Fascista delle Cooperative di Consumo, zveza konzumnih zadrug. V njej včlanjenih 3010 zadrug ima 4589 proda-jalen z okoli 600.000 zadružniki. Lani so te zadruge prodale za okoli 2 milijardi lir. Med njimi je posebno znana milanska zadruga, ki jo je ustanovil Luigi Buffoli, in pa »Cooperative Operaie di Trieste, Istriae e Friuli«. Ta zadruga ima poleg drugega v Trstu pekarno, ki je najmodernejša v celi državi. Ta zveza ima med drugim tudi nadzorstvo nad slovenskimi zadrugami. 8. Federazione Nazionale Fascista delle Matue agrarie Assicurazione Bestiame. V tej zvezi je včlanjenih 433 zadrug, ki po načelu vzajemne pomoči zavarujejo živino svojih zadružnikov tako, da priskočijo na pomoč onemu zadružniku, ki ga zadene nesreča pri živini. Deveta članica E. N. F. C. je še Federazione Nazionale Fascista delle Mutualita Volontaria, ki pa je še izven okviru zgoraj navedenih zvez. Delovanje v njej včlanjenih 4000 zadrug. temelji,|e na starem, zakonu od 15. aprila 1886. V teku je obsežna reorganizacija teh zadrug v tem smislu, da bodo tudi njih delovanje spravili v sklad z obstoječimi načeli.
Italijanske kreditne zadruge delujejo izven okvira glavne zadružne zveze E. N. F. C. in so združene v Federazione Nazionale Fascista delle Banc&e Popolari, ki šteje 440 članic, in v Federazione Nazionale Fascista delle Casse Agrarie ed enti ausiliari. ki ima tudi okoli 200 članic. Takšen bi bil približni pregled italijanskih zadrug in njihovih zvez. (Prim. »Zadrugar«, št. 8.)
342.000 ha madžarskih polj v judovskih rokah.
Po podatkih madžarskega poljedelskega ministrstva barona Banfyja se nahaja 342.000 ha madžarske zemlje v žjdovskih rokah. Doslej je bilo zaukazano, da se mora dve tretjini te zemlje prenesti v arijsko last. Ker pa so se številni judje pritožili na sodišče, je le del te zemlje prenesen v arijsko posest.
Določbe za pošiljanje blaga v Nemčijo ali preko meje. Nemški prometni minister je izdal na-redbo, ki je stopila takoj v veljavo in ki ureja prevoz blaga iz jugovzhodne Nemčije, kakor tudi blagovni tranzit preko Nemčije. Sedaj je točno določeno, katero blago se bo smelo prevažati po železnicah in katero po Donavi. Nova naredba velja za prevoz blaga v Nemčijo iz Bolgarije, Grčije, Irana, Hrvaške, Romunije, Srbije in Turčije v Nemčijo ali skozi Nemčijo v Belgijo, Dansko, zasedeno Francijo, Nizozemsko. Norveško, Finsko, Švedsko, Švico in Slovaško. Donavska plovidba sme sprejeti poleg vojaških transportov in petro-lejskih tankov drugo blago za prevoz le takrat, če imajo pošiljke potrebno dovoljenje urada za pošiljanje blaga (Frachtenleitstelle Šiid—Ost) iz Berlina.
Hrvaški konzulat v Ljubljani
V Ljubljani je pričel te dni poslovati konzulat države Hrvaške. Hrvaški konzul v Ljubljani je dr. Ivanič. Prostori hrvaškega konzulata so v Prešernovi ulici 54 (holel Slon, vhod iz pasaže). Tam bo hrvaški konzulat le začasno, ker se pozneje preseli v večje prostore. Novi hrvaški konzul in njegovo osebje bosta imela dovoli dela. zlasti glede izdaje potnih listov in prepustnic, ker so prometni, kakor ludi gospodarski stiki Ljubljanske pokrajine in ' države HrvaŠke še vedno dovolj živahni.
Angleški letalski napadi na Nemčijo
Berlin, 26. avgusta. AS. V zadnji noči so britanska letala izvršila napade na jugozahodno Nemčijo in so vrgla nekaj zažigalnih in rušilnih bomb. Noben vojaški cilj ni bil zadet. Bilo je nekaj majhne škode na stanovanjskih hišah. Protiletalsko topništvo je ^bilo 5 sovražnih letal.
Etomški spor z novimi ameriškimi državami
Berlin. 26 avgusta, AS. Nemška vlada je bila
prisilieiiH vzvti duvlienje ia poslovanje konzulom »merskih republik Haitija in licuadorja Konzulom m dan do "> septembra,- rok za končanje poslov Znprt ie bi| tudi častni konzulat republike Cube v Berlinu.	•
Pomen Leningrada za Rusijo
Helsinki, 26. avgusta. AS. Ko prihajajo s severa linske čete, z juga pa nemške in se približujejo carističnemu prejšnjemu glavnemu mestu, kjer je bila krvava oktobrska revolucija, je zanimivo opisati pomen Petrograda in njegove predstraže Kronstadta v okvirju sovjetske ofenzive na severu. Železniška zveza Leningrad—Moskva je pretrgana in rusko brodovje se je zateklo v trdnjavo Kron-stadt pred bombardiranjem nemških 6trmoglavcev. Sedaj pa se vsaka hiša tega mesta, kot pravi sovjetski radio, spreminja v oboroženo trdnjavo. To je razumljivo. Treba je namreč upoštevati pomen Leningrada za vse veliko tele Rusije. V Leningradu je 230 velikih industrij, ki trenutno zaposlujejo nad en milijon delavcev. Leningrajska industrija se je razvila v znatni meri v zadnjih letih za vojne potrebe, kar je v zvezi z napadalnimi nameni boljševizma. Leningrajske ladjedelnice, med katerimi je tudi stari arzenal Putilov, so nedavno dobavljale brodovja za Črno morje, Severno morje in Daljni vzhod, dobavljale 60 podmornice, rušilce in hitre motorne čolne. Železarske industrije so proizvedle ogromne količine tankov, protitankovskih topov, letal in municije za topništvo, v posebni meri pa torpeda in mine. Zato bo izoliranje prejšnjega glavnega mesta vplivalo pogubno na vso vojno industrijo v Rusiji. Ravno tako odločilna je važnost 1 eningrada in Kronstadta, katerega delavske mase -matrajo za največje kolone komunističnega sistema in boljševiškega režima. Leningrad je bil vedno bolj rdeč kot Moskva in bivši glavni tajnik cen-
tralnega odbora leningrajskega okrožja komunistične stranke 2danov je človek, ki je bil ob svojejn času poverjen od vrhovnega sveta z zasedbo baltskih držav in še prej v 1. 1939 z napadom proti Finski, vedno z namenom braniti Leningrad proti napadom z zapada. Zato je razumljiv apel Voro-šilova, Zdanova in Popova leningrajskemu prebivalstvu ob strani armade. Leningrad pa ima trenutno nad 3 milijone prebivalcev. L. 1916 je mesto imelo dva milijona 400.000 ljudi, fx> revoluciji leta 1917 1,700.000, v letu 1920 pa samo okoli 700.000. To zadnje število je bilo smatrano za normalno v Leningradu, kjer 60 bile v zadnjih 20 letih industrije umetno razvijane z ozirom na velike razdalje od surovin in premoga, ki je na tisoče kilometrov daleč. Iz lega se vidi kakšna bo končna usoda te umetne centralizacije industrije, ki kaže jasen dokaz eskpanzionističnih sovjetskih namenov, ki so hoteli izdelovati orožje in ladje za naval na civilno Evropo.
Helsinki, 26. avg. AS. Uradno poročajo, da so bile Sovjetom zadnje dni prizadete zelo hude izgube. V Finskem zalivu je bil uničen en rušilec, trije pobiralci min in šest prevoznih parnikov, med njimi dva petrolejska. Hudo je bil poškodovan en parnik in en pobiralec min. Zasedeni so bili otoki Virolflhti blizu finsko-sovjetske meje, pri čemer je bil potopljen sovjetski parnik, poln orožja in vozil. Zažganih je bilo več drugih sovjetskih ladij in vlačilcev.
Poseben vlak iz Gorice na ljubljanski velesejem
Za ljubljanski velesejem. ki bo od 4. do 13. oktobra je veliko zanimanje tudi v sosednih pokrajinah. Iz Gorice poročajo, da se organizira tam posrben vlak za obNk ljubljanskega velcsejma. Vlak bo odšel iz Gorice 5. oktobra nb 5 zjutraj in se bo vrnil še istega dne. Orlšel bo iz osrednje postaje. Vsak potnik mora imeli posebno dovoljenje za en Han in vstopnico za obisk velcsejma. Cena vožnje je določena na 67 lir za tja in nazaj v lil. razredu za vstopnico na velesejem ter za osebno dovoljenje. Prijave za ta posebni vlak se sprejnna.jo do 30. avgusta pri Železniški agenciji na Corso V. E. III št. 18, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije. — Goričani pa se lahko podajo tudi samo ali v skupinah na ljubljanski velesejem. Kupiti morajo velesejmsko karto, ki rlaie ugodnost 55 odst. vogne cene. Taka karta velja tudi kot dovolilnica.'* Lastnik karte lahko notuje že 3. oktobra in lahko ostane v Ljub-
ljani do 13. okt. Vse informacije daje že navedena agencija. Te velike ugodnosti bodo omogočile znatnemu številu obiskovalcev iz goriške pokrajine, da si bodo lahko ogledali ljubljanski velesejem in na njem življenje nove pokrajine.
Xova preureditev in novo vodstvo hrvaških vstašev
Zagreb, 26. avgusta. AS Poglavnik je podpisal odlok, s katerim je za vrhovnega poveljnika vsta-ške milice imenovan vrhovni vojskovodja vseh hrvaških oboroženih sil vojni minister maršal Kvaternik.
Drugi poglavnikov odlok določa ustanovitev »VstaŠke nadzorstvene službe«, ki bo imela tri oddelke: vstaško policijo, vstaško informacijsko službo in vstaško obrambo.
Z drugim odlokom poglavnika je za voditelja vstaške nadzorstvene službe imenovan Evg. Kvaternik.
Cene oljnatih semen, V uradnem listu so objavljene cene nekaterih oljnatih semen, namenjene za industrijsko predelavo v kampanji 1. 1941. Ricinovo seme najboljše vrste, oluščeno 580 lir za stot, neoluščeno 38(2.80 lir za stot, seme druge vrste 415 in 273.90 lir. Laneno seme S90 lir za stot. Pečke od grozdja 110 lir za stot.
Cene drv v julijskih pokrajinah. Ministrstvo za korporacije je določilo norme za cene drv. Najvišje cene za drva, dolžine 90 do 120 cm franco vagon nakladalna postaja, ki je najbližja kraju proizvodnje, so naslednje za julijske pokrajine: Reka 10 lir, Gorica 19, Pulj 19, Trst 21 in Videm 22 lir za stot. Te cene veljajo za trda drva, .dočim so za mehka drva cene nižje. K tem cenam je dodati v vsaki pokrajini prevozne stroške do železniške postaje namenjenega kraja. Tako se dobijo cene franco vagon namembna postaja. K tem cenam pa je dodati še morebitni razdelje-valni trošek, nato pa zaslužek veleprodajalcev in nadrobnih prodajalcev.
V Italiji prihaja vedno več grozdja na mizo. Ni treba posebej poudariti hranilne vrednosti in zdravilne moči grozdja, ki prihaja v Italiji vsako leto v vedno večji količini na mizo za prehrano prebivalstva. Agenzia d'Italia e dellTmpero poroča, da je lansko leto dosegla količina grozdja, določenega za nejx>sredni konzum v Italiji 2.935 tisočev kvintalov. Za to je bilo uporabljenega 1818 tisočev kvintalov grozdja za vino in 1.135 specialnega namiznega grozdja. Konzum posušenega grozdja je znašal 7000 kvintalov.
Pomnožite? narodne tobačne proizvodnje r Italiji. V zadnjih petih letih je izredno napredovala italijanska tobačna industrija, ki je, kakor je znano, državni monopol. Na osnovi statističnih podatkov je razvidno, da je znašala tobačna proizvodnja v letu 1935-36 277.202 kvintala, 1. 1938-39 že 219.158 kvintalov in leta 1989-40 366.528 kvintalov. Leta 1939-40 je produkcija tobaka za cigarete narasla od 10.933 kvintalov na 11.863 kvintalov, tobaka za pipo od 61.527 na 69.604 kvintale, proizvodnja cigaret pa je porasla najbolj, saj se je pomnožila od 199.570 do 239.149 kvintalov.
Začasna prepoved kupovanja in prodajanja tekstilnih proizvodov v Srbiji. Srbske »Službene novine« so pred dnevi objavile naredbo, s katero se do nadaljnjega prepoveduje nakup in prodaja cele vrste tekstilnih proizvodov, pletenin, vseh vrst tekstilnih vlaken rastlinskega in živalskega izvora v surovem ali že za tkanje pripravljenem stanju. Dovoljenje za zopetno prodajo bo dala Centrala za tekstil.
Letni zaslužek Belgrajske hranilnice. Iz letnega poročila Belgrajske hranilnice je razvidno, da je navzlic izrednim razmeram uspešno zaključila poslovno leto. Vloge so narasle od 54 7 no 81.4 milij. din. Čisti dobiček znaša 4.800.187 din iu bo po odtegnitvi 5% tantjeme za uradnih-' razdeljen na razne fonde.
Pripravljalni odmor na vzhodni fronti
Ljubljana pred sto leti
Stanovanjske ln zdravstvene razmere so bile slabe T ~ ___ bilo takrat okrog 400 pijancev
Me3 raznim! znamenitimi zdravniki v stari Ljubljani je deloval dr. Fr. Viljem Lipič (Lip-pich) kot mestni zdravnik v prvi polovici preteklega stoletja. Po njem se imenuje ulica med splošno bolnišnico ter staro šerapetrsko vojašnico in cerkvijo. Bil je strokovno izobražen in zelo vesten zdravnik. Mnogo se je bavil z izboljšanjem zdravstvenih razmer v Ljubljani in ie ostro nastopal proti raznim šušmarjem in laikom, ki so se bavili s takrat zelo razširjeno in priljubljeno homeopatijo. S tem pa si je nakopal" mnogo nasprotnikov, ki so mu zagrenili življenje v Ljubljani. Leta 1830 je bil imenovan za profesorja na medicinski fakulteti v Padovi, kjer je spisal knjigo o zdravstvenih in socialnih razmerah tedanje Ljubljane. (Topographie der k. k. Provinzialhauptstadt Laibach.)
Stavbne in stanovanjske razmere
Ljubljana je štela v njegovi dobi 13.230 prebivalcev in je bilo njeno središče še vedno na Mestnem in Starem trgu. Kot najprimernejši kraj za razširjanji mesta navaja dr. Lipič polje med Gradom in Golovcem ter polje med šempetrskim predmestjem in Dunajsko cesto. Hiše so bile zidane večinoma iz sivega apnenca, iz opeke jih je bilo le malo. V predmestjih so bile največ preproste kmetska liiše z majhnimi okenci, hlevi in ostalimi gosipodarskimi poslopji. Lesenih hiš je bilo takrat že malo, skrilaste an slamnate strehe so bile redke.
Najstarejše hiše v mestu so se nahajale na desnem bregu Ljubljanice. Skoraj vse so imele pretesne prostore in nobenega ali pa premajhno dvorišče. Hiše pod Gradom niso bile dovolj ,zračne. V teh in niže stoječih delih mesta so bila stanovanja mokra, temna in tesna.Kuhinje, v katerih so navadno spale služkinje, so se marsikje nahajale neposredno v veži; ker so bile večinoma temne, so bile zelo nesnažne. V nesnagi se je kotila razna golazen, zlasti ščurki, škorpijoni itd. Stenice so bile redke. Stanovanja so bila prenapolnjena, zlasti dijakov je stanovalo kar po 10—12 v eni sobi in spali po 2—3 v eni postelji. Stranišča so se nahajala na dvoriščih ali pa na koncu vež in hodnikov. Greznice so čistili le redko in površno, zato se je Siril povsod silen smrad. Podgan je bilo neverjetno mnogo.
V Liipičevem častt so bile ljubljanske ulice tlakovane skoraj izključeno z okroglimi gramoznimi kamni, mačjimi glavami, le tu in tam sta bila hodnik in ulica tlakovana z apnenčevimi ploščami. Prvi mestni tlak je bil iz leta 1818. Hišni in cestni kanali so bili ob bregovih Ljubljanice izpeljani naravnost vanjo, v ostalih delih mesta jih sploh ni bilo. Edino javno kopališče (Marijina kopel, Marienbad) se je nahajalo v južnem delu mesta ob Ljubljanici. Mesto je bilo razsvetljeno s 414 laternami. Za varnost meščanov proti ognju in požaru je skrbela gasilska komisija, ustanovljena 3. junija , 1825 z dvornim dekretom in gubernijskim odlokom.	t---------*fc
*	- Prehrana starih Ljubljančanov l«_____J
*	Ljubljansko prebivalstvo je živelo v tisti Hobi v splošnem prav varčno in skromno, saj ■je ohranilo kakor kmetje na deželi narodno nošo. Tudi življenje odličnih in imoviitih meščanov je bilo kaj preprosto, štedljivo in domače. 'In prav taka je bila tudi prehrana. Pač pa so si privoščili stari Ljubljančani kavo, in to pristno kavo. Z njo so zalagali mesto številni tihotapci, zato so se surogati le malo rabili. Revnejši ljudje so pili kavo enkrat na dan iz skled, imovitejši meščani pa po večkrat dnevno iz skodelic. Kavarn je bilo takrat v Ljubljani sedem.
Mesarjev je imela Ljubljana tik pred francosko okupacijo 1809 sedem. Med francosko zasedbo in tudi po njej pa je smel vsakdo klati živino in meso prodajati. V Ljubljeno so prihajali kirotski mesarji, ki so prodajali cenejše meso. V jeseni, ko je bila klavna živina cenejša, so uvažali v mesto toliko mesa in ga ponujali kar po hišah, da je magistrat nazadnje to prepovedal in napotil vse prodajalce mesa na določeni prostor za prodajo. Pravi ljubljanski j mesarji so propadli, cena mesa je kljub vsemu rastla. Zlasti občutno pa se je pokazala potreba rednega in strogega nadzorstva za klanje namenjene živine, ker je bila kakovost mesa pogosto popolnoma slaba. Tudi so tuji prodajalci imesa ponarejali živinske liste, s katerimi so se morali izkazati. Leta 1830 je izbruhnila v novomeškem okrožju velika živinska kuga, nato je bila prosta prodaja mesa v Ljubljani prepovedana. Vsak mesar je moral klati v mestni klavnici. Meso in klavnico je pregledovala posebna nadzorstvena komisija, v kateri sta bila tudi oba mestna ranocelnika (padarja). Klavnica se ,je nahajala na skrajnem koncu Poljanskega
Iiredmestja, tam je bila tudi tovarna za vžiga-ice, malo više pa dve sladkorni rafineriji. Edino ljubljansko pokopališče je bilo pri Sv. Krištofu. Med cerkvijo in grobokopovo Hišo je stala mrtvašnica za zasebne sekcije. Konjederec je bil daleč zunaj mesta v Trnovskem predmestju v Mestnem logu. Imel je nekaj hlevov za bolno živino in železne kletke za opazovanje stekline sumljivih psov.
Pekov je bilo takrat v Ljubljani 39, ki so dobivali moko od 13 mokarjev. Dr. Lipič omenja ljubljanske narodne jedi: ajdove žgance, ajdove štruklje in močnik. Cene kruha in mesa je določala za vsak mesec posebna komisija. Ribe so prodajali iz domačih vod, na leto se jih je prodalo okrog 9 dunajskih stotov. Zelenjavo so preskrbovali vrtovi v krakovskem in trnovskem predmestju. Sadje je bilo slabše vrste in se je prodajalo na Marijinem in Novem trgu, zelenjava pa na Mestnem trgu poleg ro-tovža. Živino in žito so prodajali na sjloanjih Poljanah. V predmestjih so pekli kruh v domačih pečeh. V Veliki noči so kuhale ljubljanske gospodinje Alelujo, t. j. suhe repne olupke v spomin na strašno lakoto v prejšnjih letin.
! Uživanje opojnih pijaS
Že v 17. stoletju ie bila' v Notranji Avstriji, h kateri je pripadala tudi Kranjska, nagnjenost k pijači tolikšna, da je ustanovil grof Žiga Dietrichstein leta 1517 proti pijančevanju bratovščino sv. Krištofa. Ta se je pa zaradi ohlaje-nja gorečnosti (»wegen Erkaltung des Eifers«); prekoračenja redovnih pravil in pomanjkanja članov razšla in se je nato ustanovilo kot nadomestilo društvo pijancev. Vendar omenja dr. Lipič, da je bil v njegovem času rod že mnogo boljši. Pijancev je bilo pred dobrimi sto leti v Ljubljani kakih 400. Razmerje med moškimi in ženskami v tem pogledu je bilo 3:1. Največ pijancev ie bilo med 30. in 40. letom starosti.
V Ljubljani je
Vina se je potočilo v Ljubljani nad 26.000 veder, največ cvička in spodnještajerca. Dolenjsko vino so dovažali iz Krškega, Leskovca, "Drnovega, Novega mesta, št. Janža itd. Ta vina so bila manj močna in svetla, bolj močna in temnordcča pa iz Mokric in Metlike. Vina so bila malo žveplana.
Pivo je bilo slabo, ker mu je manjkalo sladu in hmelja, zato je imelo malo hranilne vrednosti. Mešali so mu razne dodatke, da je bilo bolj grenko in omotljivo. Piva so zvarili v Ljubljani okrog 10.000 veder na leto v 6 pivovarnah. Ravno toliko je bilo tudi pivotočev na veliko in ena trgovina s hmeljem. O kuhanju žganja se par let prej še skoraj nič ni vedelo, v Lipičevi dobi pa je bilo že 8 žgalnic žganja, ki so skuhale do 4000 veder žganja na leto. Najbolj priljubljen je bil brinjevec. Alkoholne pijače, vino in žganje, se vobče niso ponarejale, kvečjemu da so vinu primešali sadjevca. Vino so točili v 154 gostilnah, žganje pa v 7 žganjarnah. Dr. Lipič je zelo pogrešal strogega nadzorstva nad temi obrati.
Zdravstvene razmere
Že stari Rimljani so odvajali vodo v Ljubljano z zahodnega gričevja (s Podutika), Odtod so se napajali vodnjaki pred rotovžem, nekaj vodnjakov v Gradišču, vodnjak pred reduto pa z Golovca. Toda lesene cevi so bile že slabe in trhle ter je prišel stari rimski vodovod ob veljavo. Ljubljanski meščani so imeli mnogo lastnih vodnjakov, izkopanih v prodovino. Ti pa so bili plitvi in prenasičeni z umazano vodo. Voda na levem bregu Ljubljanice je bila trda. Najboljša voda v Ljubljani je veljala iz vodnjaka na Kongresnem trgu. Mnogi Ljubljančani so trdili, da je najbolj zdrava pitna voda iz Ljubljanice, češ da tisti, ki pijejo samo to vodo, živijo do 100 let. Tudi Krakovčani in Trnovčani so rajši pili Gradaščico kakor vodo iz vodnjakov. Po dr. Lipičevem mnenju je bila močvirska voda v krakovskem in trnovskem predmestju in na Barju zelo nezdrava ter je povzročala mrzlico, vročinsko bolezen in vodenico.
Zdravstvene razmere so bile v Ljubljani pred dobrimi sto leti zelo slabe. Ljudje so zdravili najrazličnejše bolezni s puščanjem krvi, mandljevim mlekom, netreskovim sokom, miro, kafro, smodnikom, rožnim medom, tolče-nimi raki okoli vratu, trikraljevo vodo, slino, urinom in raznimi vraževernimi stvarmi. Obliže ... in mazila so uporabljali tudi proti notranjim ne pa po kakšni metodi..«
boleznim; proti garjam in raznim nečistim kožnim boleznim rjavo živosrebrno mazilo iz Idrije; proti šenu bele Elizabetne kroglice, plav papir, svinčeno rdcčico in črnino od svetilk; proti zaprtju kolomaz, pomešan s kamilčnimi cveti in gorčičnimi listi. Proti plistam so namazali otrokom teme s smrdljivimi rastlinami: proti driski so pili črno vino, pomešano s stol-ccnim pečatnim voskom, proti vodenici brinjevec in kuhan brinjev les. Proti zlatenici so uporabljali zlato, proti nahodu in kašlju mastna vtiranja in proti pljučnici pnsjo mast. O zdravniški praksi pa piše dr. Lipič, da je bil med 10 bolniki komaj en plačnik. Na takratnem medicinskem kirurgiškem oddelku Ijuhljanskega li-ceja je bil poseben predmet glede navidezne smrti.
Na čelu zdravstvenega skrbstva je stal protomedicus, gubernijski svetnik, obenem referent in direktor medicinsko kirurgiškega študija z letno plačo 2000 goldinarjev, ki je bila za tisto dobo naravnost sijajna, saj je prejemal okrožni zdravnik, ki je bil referent sanitetnega ljubljanskega okro/.ja, le 800 gold., sedem profesorjev na medicinski kirurgiški šoli pa 600 do 800 gold., dva mestna fizika po 300— 400 gold., policijski zdravnik 300 gold., sodni zdravnik 100 gold. in mrliški zdravnik 150 goldinarjev. V Ljubljani je bilo pred dobrimi 100 leti vsega 13 zdravnikov, 20 ranocel-nikov, 21 babic in v javni zdravstveni službi 27 oseb. Razen teh so se bavili z raznimi kirur-giškimi posli tudi brivci, katerih je bilo šest. Največ dela med vsemi pa so imeli homeopati. Konkurenca na zdravniškem polju je bila skrajna in razmere neznosne. V mestu so bile 4 lekarne. Na enega zdravnika je prišlo po 1000 prebivalcev, na ranocelnika po 600.
Civilna bolnišnica je imela 3 oddelke: t. državni zavod (porodnišnica, najdenišnica, klinika in umobolnica); 2. lokalni zavod (splošna bolnišnica in ubožnica) in 3. zasebni zavod (ustanove grofa Lamberga). — Vojaška bolnišnica v nekdanjem samostanu klasirinj je imela 211, za silo 300 postelj. — Umobolnica, ustanovljena leta 1827., je imela 24 majhnih sob z visoko zamreženimi okni in vrati. Od 1. 1828. do 1832. je bilo sprejetih 36 pacientov, od teh je bilo 12 odpuščenih, 8 pa je umrlo. — V porodnišnico je bilo od 1. 1820. do 1829. sprejetih 1242 nosečih žensk, od teh 1207 samskih. Porodna vročica je bila redka kljub vlažni dvorani in plesnobi po stenah. — Kaznilnica na Gradu je imela dobro urejeno bolniško sobo za 26 bolnikov, večjo sobo za moške, manjšo za ženske bolnike. Zdravnik in ranocelnik sta prihajala k njim po trikrat na teden.
Zdravstvene razmere v takratni Ljubljani so bile skrajno slabe. O visokem zvanju zdravniške službe se je izrazil dr. Lipič: »Zdravnik naj deluje po svoji vesti in svojem prepričanju,
Labacensis.
Marija na Barbani -Kraljica morja
t Komajf pol ure od Gradeža je na tihem otoku Barbani najstarejša Marijina božja pot v Gornji Italiji. Komur je do intimno globokega doživetja, naj napravi to kratko romanje sam in si najame jadrnico, ki ga po laguni, po kateri so posejane skromne in slikovite ribiške koče, ponese k Nebeški kraljici sredi morja. Čim bolj se ji bližaš, tem večja vstaja pred teboj. — Zdi se, da so angeli božji' prenesli brezjansko cerkev z gorenjskega polja na otok sredi voda. Tako podobni sta si obe cerkvi na zunaj, ln ko te na otoku pozdravijo očetje frančiškani, je podobnost .še večja.
Barbana je majhen in nestalen otoček v laguni, morski plitvini starodavnega in patriarhalnega mesta Gradeža. Samo 215 m je dolg in samo okrog 70 m širok. Stari vatikanski zapiski pričajo, da je bil otok včasih mnogo večji.
Že v davnih časih so mimo tega otoka plule ladje v oglejsko pristanišče. Že zgodaj je bila na otoku bolnišnica za kužne bolezni. Ko je leta 452 opustošil kralj Atila z divjimi četami Hunov veliki Oglej, so se ubogi prebivalci s patriarhom vred zatekli in rešili na bližnje otoke in tudi na Barbano. Malo več kakor sto let pozneje je divjal okrog otoka strašen vihar, ki je popolnoma uničil otok jn razdejal lazaret. Legenda pripoveduje, da je med nevihto priplaval na morskih valovih in se ustavil v vejah mogočnega bresta na otoku prekrasen Marijin kip. Medtem, ko so rešeni otočani prosili, naj stopi z drevesa in se nastani na otoku, se je Marija istočasno prikazala oglejskemu patriarhu Eliji in mu naročila, naj zgradi na otoku cerkev. Patriarh je ubogal in postavil majhno cerkev in samostan. Prvotni čuvarji te božje poti so bili benediktinci. Prvi opat je bil Barbano iz Trbiža, po njem je dobil otok ime. Kraljica morja je začela deliti dobrote in čudeže. Božja pot Marije z Bar-bane je zaslovela po vsej severni^ Italiji.
velikanska pmc e^j a ' .po' mo r j u. Te ta 31453 naj- j ZallteVajtO V VSOll lokalih »SIOVCMa«
Seja novomeškega občinskega sveta
Novo kopališče in vodovod — Razdejana šola bo še letos pod streho
Povišane plače
demo na otoku prvič frančiškane. Leta 16% je velik orkan uničil cerkev in stolp, potem je bil 1703 zgrajen veliki baročni oltar, 1749 oltar sv. Antona, pozneje, leta 1769, pa še oltar svetega Frančiška. Frančiškani, ki so bili tako zaslužni za to božjo pot, so morali leta 1769 prepustiti otok posvetaim duhovnikom. Med njimi je bil znan zlasti Don Leonardo Stagni, ki je bil od 1851 čuvar Barbane. 40 let je delal za čast Marije. Zgradil je nasipe, kanal, prenočišče za romarje in kapelico Marijinega pri-kazanja. Po njegovi zaslugi je bila leta 1863 barbanska Kraljica kronana. Leta 1901 so se po zaslugi kardinala Missie vrnili na otok zopet frančiškani. Do leta 1924 so bili tu frančiškani iz dalmatinske, pozneje pa iz beneške province. Dobri očetje so se z vsem zavzeli za svoj dragi otok. Sistematično so vse povečali. Zgradili so samostan, cerkev in zvonik. Izdajajo tudi cerkveni list »La Madonna di Barbana«. Na vsem otoku_ je električna razsvetljava. Zgradili so lepo pristanišče in romarski dom.
Po tolikih viharjih časa in zgodovine je Barbana obdržala svojo veliko slavo in poslanstvo voditi duše k Mariji.
Največji praznik je prva nedelja v juliju, ko gre veličastna procesija po morju iz Gradeža na Barbano. Ves Gradež je v praznični obleki. Iz bazilike sv. Evfemije se razvije procesija, v kateri neso lepo Marijino podobo, ki jo vsako leto pošlje Gradež Barbani. Že 700 let hodi ta procesija. V pristanišču pričakujejo procesijo predstavniki civilnih, političnih in vojaških oblasti. Potem se ukrcajo vsi v čolne, jadrnice in motorne čolne in se odpeljejo na otok. Čolni so vsi v cvetju, zastavah in bande-rih. Med petjem in godbo pristane procesija na otoku, kjer jo pričakuje že na tisoče romarjev. Po pontifikalni sveti maši se sprevod vrne v Gradež.
■■■■MMM
Novo mesto 25. avgusta.
V ponedeljek, 25. avgusta je bila ob 5 popoldne v občinski posvetovalnici redna seja občinskega odbora, ki jo je vodil mestni župan dr. Po-lenšek. Po uvodnih formalnostih je podal poročilo o stanju občinskih vprašanj, med katerimi so najvažnejša mestni vodovod, novo kopališče in popravilo razdejane šole.
Glede vodovoda je župan poročal, da je občina od Higienskega zavoda v Ljubljani prejela novo izdelan načrt za čistilno napravo, ki je mestni vodovod doslej ni imel. Proračuna k načrtu pa še ni, ker Higienski zavod doslej od v poštev prihajajočih italijanskih in nemških tvrdk še ni mo-gei dobiti poirebnih podatkov. Gotovo pa je, da bo proračun precej visok.
Za gradnjo novomeškega kopališča oziroma bazena je največja ovira dobava potrebnega želez-ja. Prav radi tega sedaj ni mogoče misliti na graditev kopalnega bazena. Zgraditi pa bi se dale kopalne kabine, za katere je nastopila v letošnji kopalni sezoni tako velika potreba Odbor za graditev kopališča je naprosil novomeškega rojaka arhitekta Mušiča. da sporoči svojo sodbo o dosedanjih načrtih za novo kopališče. Arhitekt MušiC misii, da kabin ne bi smeli graditi na Loki, kakor določa nrioravlieni načrt, ker bi bilo to arhitek-
tonsko nemogoče. Edino primerno mesto za kabine je na nasipu, kjer so sedaj igrišča za tenis. Odbor je sklenil, da bo povabil arhitekta Mušiča v Novo mesto, kjer naj da svoje dokončno mnenje o graditvi kabin.
Kleparska in zidarska dela na podrtem šolskem poslopju so že oddana, prav tako so krediti že odobreni. Gradbena dela je prevzela tvrdka Ziberna z zagotovilom, da bo stavba pri ugodnem vremenu do srede novembra že pod streho.
O občinskem prehranjevalnem uradu je župan poročal, da opravlja v polni meri svojo dolžnost in da so vsi Novomeščani prejeli toliko moke, riža in testenin, kolikor jih po predpisih gre. Vsa dela za ljudsko štetje so bila v torek končana in po zatrdilu pristojnega komisarja v polnem redu izvršena.
Nadalje je župan poročal o pregledu občinske blagajne. Pregled je izvršil sam in našel vse v redu. Poslovanje občinske blagajne v zadnjih treh mesecih je vestno pregledala tudi občinska uprava in našla prav tako vse v redu.
Občinski odbor je nato sklepal o izrednem kreditu za novo kopališče. Sprejet je bil sklep, naj se prenese znesek 6253 lir iz prejšnjega proračuna na nov kredit kot fond za kopališče. Župan je pojasnil, da so dosedanji stroški za novo kopa.
lišče, za razna preddela in za železo, ki ga u niče niso dobavile, znesli vsega skupaj 26.800 .
Občinski odbor je sklepal tudi o vprašanj, (višanja plač občinskih uslužbencev. Po tozadevni uredbi Visokega Komisarja, ki je povsem jasna glode na nekatera zvišanja plač, ki jih je občinski odbor sklenil 15. marca t. *., je bilo treba o tem vprašanju posebej sklepati in razpravljati. Sklenjeno je bilo, da se vsem občinskim nameščencem in delavcem, ki jim niso bile zvišane plače poleg 15% po v iška na dohodek z dne 1. aprila, dovoli še 20% povišek na plačo, ki jo je imel 15. aprila.
Ker je pogorelo poslopje meščanske šole, v kateri je imel šolski upravitelj naturalno stanovanje, je občina dolžna upravitelju meščanske šolo plačevati stanarino. Občinski odbor je sklenil, da se mu prizna mesečno 150 lir od 15. aprila dalje.
Prošnjo občinskega uslužbenca Franceta Prešerna, da se mu brezplačno odstopi les, ki je ostal od podrtega kopališča na Krki, je občinski odbor ugodno rešil.
Mestno županstvo je dobilo sporočilo, da je sodišče sporno parcelo št. 325 k. o. Novo mesto v izmeri 302 kvadr. metrov prisodilo posestniku Fr. Seidlu. Glede te parcele, o kateri ni bilo jasno, čigava last je, je nastal spor, ker jo je užival Seidl, davke pa je plačevala mestna občina. Odbor je sklenil, da razsodbo 1. stopnje sprejme, da pa vse potrebno uredi, da bo posestnik Seidl plačal mestni občini znesek, ki ga je ta plačala v zadnjih treh letih za davke te parcele.
Ugodno so bile rešene prošnje Ivana Žica za sprejem v občinsko zvezo in razne prošnje za zvišanje oziroma za podelitev podpore.
Po izčrpanem dnevnem redu je župan sejo zaključil.
Spoti
Italijanske plavalke so premagale Madžarke
24. avgusta so bile v velikem bazenu v San Remu mednarodne plavalne tekme med madžarskimi in italijanskimi plavalkami. Pričakovati je bilo ostre borbe, in ni bilo lahko premagati madžarskih plavalk. Toda Italijanke so imele v svojih vrstah dobre in mlade športnice, ki so se pridno pripravljale na to srečanje. Tekmovanje je bilo v popoldanskih urah in se je začelo ob 16.30. Prisostvoval mu je predsednik C. O. N. I. narodni svetnik Mangianiello, z njim pa tudi še drugo važne športne in oblastne osebnosti. Obe državni reprezentanci sta se predstavili velikemu številu občinstva. Madžarke so bile spremljane od gospe Benedict in dr. Bellisnyja, Italijanke pa je spremljal comm. Corbari in trener Usmiani. Kot predtekma plavalnih mednarodnih tekem je bila tekma v vaterpolu med G. U. F. Imperia in Spor-tiva Sanremese ter se je končala s 3 : 1 v korist prvega moštva. Nato je izročil narodni svetnik Mangianiello spomenico madžarskim plavalkam, italijanskim pa je izročil dar plavalk iz San Re-ma. Rezultati tekmovanj so: 100 m prosto: 1. San-toro (1) 1.12.4, 2. Kušnik (I) 1.12.5, 3. Novak (M) 1.13.21, 4. Tiszolozsy (M) 1.14.9. 400 m prosto: 1. Radivo (I) 5.55.5, 2. Crugnola (I) 5.58.9, 3. Novak (M) 6.04.6, 4. Lovacz (M) 6.54.4. 200 m prsno: 1. Rigoni (1) 3.29.2, 2. Prekop (I) 3.30.9, 3. Agoston (M) 3.34.1; 4. Acs (M) 3.56.7. 100 m hrbtno: 1. Novak (M) 1.19.9, 2. Lovacz (M) 1.26.8, 3. Ber-tuzzi (I) 1.27.5, 4. Scherl (1) 1.2. Skoki s 3 m:
1.	Czagot (M) 107.93 točk, 2. Ligeti (M) 95.70 točk, 3. Lanzi-Pertot (I) 90.80 točk, 4. Candi (I) 78.03 točk. Skoki s 5 in 10 m: 1. Ligeti (M) 37.07 točk,
2.	Lanzi-Pertot (I) 33.46, 3. Pantasso (I) 33.22. Štafeta 100X4: 1. Italija (Kušnik, Santoro, Stepan-čič, Figari) 4.54.4, 2. Madžarska (Acs, Raffael, Zsa-got, Tizsoly) 5.15. V teh tekmah so bili preseženi tudi nekateri dosedanji državni rekordi kakor: 400 m prosto: Radivo s časom 5.55.5 (dosedaj je bil italijanski državni rekord 6.02); 100 m hrbtno: Novak s časom 1.19.9 (dosedaj je bil madžarski državni rekord 1.20.4), v štafeti pa so Italijanke presegle tudi dosedaj najboljši čas kluba Triestina Nuoto, ki je bil 4.56.4, torej so presegle ta cas za dve sekundi. Končni rezultati so torej: Italija : Madžarska — 40 : 33.
*
Slovenska kolesarska zveza — Ljubljana.
Redna seja upravnega odbora Slovenske kolesarske zveze bo v četrtek 28. t. m. ob 19 v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg št. 34. Ker se bo na seji razpravljalo o nadaljnem delovanju v kolesarskem športu, se pozivajo vsi odborniki, da se te seje zanesljivo in točno udeleže. - Tajnik SKZ.
Novi italijanski prvaki v plavanju. V Milanu so bile plavalne tekme za državno prvenstvo, na katerih so zmagali: 100 m prosto Costa, 200 m prosto Arena, 1500 prosto Schipizza, 100 m hrbtno Bergamo, 200 m prsno Viardo, štafeta 3X100 m hrbtno Lazio, 3X200 m prsno Triestina, 4X200 m prosto Fiumana.
Maratonski tek v Švici. V Genevi je bil maratonski tek, na katerem je zmagal Adolf Aeber-sold, ki je pretekel 42-100 km v času 2 uri 52 minut 44 sekund. Drugi je bil Schmied s časom 3.03.15, tretji pa Zulian š časom 3.09.14.
Zagrebški Hašk bo igral na Koroškem. Celovški nogometni klub KAC se je dogovoril z zagrebškim Haškom za gostovanje v Celovcu. Haš-kovci bodo nastopili v Celovcu 7. septembra proti nogometni reprezentanci Celovca. Naslednji dan pa bodo igrali Haškovci še z Beljaškim športnim J klubom.
Temnosivi gozdni konji —. nova konjska pasma
V monakovskem zverinjaku Hallabrunnu so v zadnjem času dobili mladiča, katerega so željno pričakovali že nad 10 let. Znanstveno je ugotovljeno, da je v srednje-evropskih pragozdovih v zgodnji zgodovinski dobi živel temnosivi gozdni divji konj, začetnik vseh sedanjih evropskih konjskih pasem. Kakor vsi ostali gozdni sesalci je bil tudi on temnosive barve v nasprotju s pradivjimi konji odprtih step. Ti so bili rdeči in jih danes ni več, ker so že izumrli. S križanjem še preostalih žreb-cev rdečih stepskih divjih konj s kobilami nordijske domače konjske pasme, ki izhaja od gozdnih divjih konj. se je pred desetimi leti posrečilo zrediti kobilo. Nikakor pa niso mogli dobiti žrebca te pasme. Te dni je takšen žre-biček zagledal luč sveta v monakovskem zverinjaku, ki bo spet lahko postal ustanovitelj novega rodu temnosivih gozdnih divjih konj.
te novice
Koledar
Sreda. 27. avgusta: Jožef KalasanŠki, spozna-valec in ustanovitelj reda; Avfalija, devica in mu-čenica; Ruf, mučenec.
Četrtek, 28. avgusta: Avguštin, škof in cerkveni učenik; Herme6, mučenec; Vivijan, škof; Julijan, mučenec.
Osebne novice
= Pis. ravnatelj apelacije upokojen. S 16. t. m.
je bil upokojen nis. ravnatelj apelacijskega 60dišča v Ljubljani g. Josip Soban, ki se ie preteklo soboto na prijateljskem sestanku poslovil od svojih tovarišev, sodnijskih uradnikov in nameščencev, kakor tudi od drugih. O. Josip Soban je rodom iz Koprive pri Gradiški na Goriškem. Po maturi, ki jo ie napravil na goriški gimnaziji, je 1. 1905. vstopil kot pis. praktikant pri okrožnem sodišču v Gorici. Od tam je bil pozneje premeščen v Trst in nato znova nazaj v Gorico. Po končani prvi 6vetovni vojni je bil 1. 1920. imenovan za pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju, kmalu nato pa je bil kot višji pis. predstojnik premeščen k okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer je ostal do septembra 1934. ko je bil imenovan za pis. ravnatelja pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. G. Soban je bil splošno priljubljen tako v Novem mestu, kakor tudi v Ljubljani, ker je znal s svojim taktnim in koncilijantnim nastopom pridobiti vsakogar, ki je imel po službeni potrebi stike ž njim, bil pa je tudi dober družabnik. V pokoju mu želimo še mnogo zdravjal
Ljubljana
I Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učilišču »Chri-stofov nčni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15,
prične t. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte! Telefon 43-82.
1 Mestni trgovinski tečaj na liceju. Vpisovanje vsak delavnik od 10— lt v ravnateljevi pisarni, lam se dobe vse jjotrebne informacije.
1 Uršulinsko učiteljišče in otroški vrtec v Ljubljani. Vpisovanje v otroški vrtec bo 29. avgusta od 8—12, vpisovanje za prvi letnik in vadnico 30. avgusta od 8—12. Sprejemni izpiti za prvi letnik bodo 2. in 5. septembra ob 8. Sprejetih bo 35 učenk. Prošnje na ravnateljstvo naj se oddajo do 2?. avgusta; kolek u jejo naj se s 3.80 lire. Prošnji naj se priloži krstni list in originalno spričevalo o nižjem tečajnem oz. završnem izpitu. Ako krstni list ni kolekovan, mora biti kot priloga kolekovan z 1.52 lire. — Otvoritvena služba božja bo 22. septembra ob 8, redni pouk se prične 23. septembra.
1 Seznami osnov davčnih zavezancev so b:!i že včerajšnji torek razgrnjeni v vratarjevi 6obi na magistratu. Mestni trg št. 27. v pritličju, soba št. 2 med uradnimi urami. Seznami obratov dentistov in obrtnikov čevljarjev bodo razgrnjeni do 8. septembra, seznami obrtnikov krojačev in šivilj bodo pa razgrnjeni do 9. septembra, na kar opozarjamo vse interesirane.
Slovenskim pisateljem
V želji. da damo našim hudem » roke dobre in poceni knjige, bomo zaleli t prvim oktobrom izdajati „Sloven(evo knjižnico". Knjige bodo izhajale 1 takih 14 ini v obsegu pribliirio 200 tirani. • Vabimo vas, da nam predložite tvoje rokopise, ki bi bili primerni za natis. • Pred vtem želimo dobre in zanimive ljudske povesti, ki bi bile primerne za najširše stoje našega ljudttca. Biti pa morajo tudi leposlovno vredne. • Rokopise sprejemamo seveda neobvezno, ker bomo le tiste, ki bodo res dobri, uvrstili v našo zbirko. Rokopise pošljite do 31. decembra na naslov t
Slovcntcva knjižnica - ljubil ona - Kopilaeltua ulita G
—	Konec sodnih počitnic. Dober poldrugi mesec trajajoče oficielne sodne počitnice so končane in vsa sodišča sedaj normalno poslujejo. V ljubljanski justični palači je postalo po počitnicah živahnejše poslovanje in vrvenje strank. Malo sobo zraven znamenite sobe št. 28 na okrajnem sodišču je te dni doletela novost. Ker ie zadnji čas zmanjkalo raznih malih in velikih kolkov za sodne takse in prav tako »sodnih markic«, ki so določene kot poseben prispevek za vzdrževanje sodnih poslopij, je bilo odrejeno, da naj stranke pri svojih vlogah vse v kolkih predpisane sodne takse plačujejo v gotovini proti potrdilu V omenjeni mali sobi je nameščeno vložišče za okrajno in okrožno sodišče. Druge dneve je vložišče hitro in brez zamude poslovalo, ker je samo s štampiljko potrjevalo sprejem sodne vloge od stranke ali odvetnikov. Sedaj je drugače. Treba je predpisane takse plačati v gotovini in s tem se je poslovanje vložišča nekoliko kompliciralo m postalo zamud-nejše. Pravijo, da bodo te nevšečnosti kmalu odstranjene.
—	Učiteljišče v Ljubljani. Vpisovanje v vse razrede učiteljišča in obeh vadnic ter v otroški vrtec bo v petek, 5. septembra od 8 do 11 v lanskih učilnicah. Za vpis na učiteljišče je potrebno izpričevalo in potrdilo o višini davkov (za brezposelne in begunce nekolkovana iziava, da nimajo nobenega obdavčenega dohodka). Pri vpisu mora vsak učenec plačati poleg šolnine še takso za prijavo, prispevek za zdravstveni fond, za knjižnico in za učila lir 34.20. Slovenski učenci z drugih učiteljišč bivšega jugoslovanskega ozemlja morajo do 3. septembra vložiti prošnje za sprejem na ravnateljstvo učiteljišča. Prošnje je treba kol-kovati in jim poleg tega še priložiti dijaško knjižico. Učenci, ki so imeli v prvi konferenci drugega polletja slabo ali prav slabo oceno, morajo delati iz istega predmeta popravni izpit. Učenec, ki nima ne dijaške knjižice ne izpričevala, mora delati razredni izpit iz vseh predmetov. Popravni in razredni izpiti za te učence bodo v petek, dne 19. septembra ob 8. — Začetna služba božja bo v ponedeljek, 22. septembra ob 8 v cerkvi Srca Jezusovega, odkoder odidejo učenci v šolo. Redni pouk prične v torek, 23. septembra. Ravnateljstvo.
—	Zdravniška avtokolona v Hotedršici. Na praznik 15. t. m. je poslovala v llotederšici zdravniška avtokolona, za kar gre zahvala kraljevi vladi, gen. direktorju za ljudsko zdravje v Rimu Eksc. Petragnaniju, direktorju sanitetne kolone za Ljubljansko pokrajino Cav. dr. Duceju in gg. zdravnikom z drugim osebjem, ki so požrtvovalno delali dopoldne in popoldne. Pregledana je bila šolska mladina kakor tudi veliko število odraslih, vseh skupaj devet sto.
—	Pogrešan 17 letni mladenič. Dne 21. t. m.
zjutraj se je odpeljal proti Št. Vidu na Dolenjsko 17 let stari Rudolf Pečar 3 Kodeljevega, Zadružna ulica 17 v Ljubljani. Iz Št. Vida je hotel iti peš v Žužemberk po opravkih. S 6eboj je imel kakih 400 lir denarja. Oblečen je bil v svetlosivo obleko, svetel trenčkot, gologlav, lasje kostanjevi, postave srednje, krepak. Obut je bil v črne čevlje. Kakor so starši zvedeli, se mu je pridružil do 35 let stari moški neznanega imena. Fant se je nameraval vrniti v dveh dneh. Ker ga pa še doslej ni domov, 6tarši prosijo vse, ki bi zanj kaj vedeli, da bi jim sporočili na dom (gornji naslov) ali pa po telefonu št. 2690.
Poizvedovanja
Ušla je mala papigica, po vrhu modre bar-. da jc
ve. Najditelj se naproša nagradi v Krekovo ulico 2.
jo prinese proti
Bel otroški čeveljček je bil izgubljen v nedeljo
proti večeru na Tyrševi cesti do Sv. Krištoia. _
Najditelja prosim, da ga izroči v podružnici »Slovenca«, Miklošičeva 5.
Pozor, mehaniki! Dirkalno kolo »Biatichi«, zeleno s tov štev. 718949 s prestavami »Simplex« je bilo ukradeno; kdor ga izsledi, dobi pripadajočo nagrado. — Sporoči nai ooliciji, oziroma žandar-•nerijL
1 Lichtenturnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg 8 — Meščanska šola. Popravni izpiti bodo 30. avgusta t. 1. ob 9. uri. — Vpisovanje za šofeko leto 1941/42 bo 1., 2. in 3. septembra. — 22. septembra ob 9. uri bo uvodna služba božja, 23. septembra ob 8 uri pa 6e prične redni pouk.
1 Izlet SPD v Zupanovo jamo in na Polževo v nedeljo 31. avgusta. Zupanova jama pri Grosupljem ima obilico bleščečih kapnikov. Lepe so sigaste stene, še lepše so kapniške tvorbe najrazličnejših oblik. Najlepši del v prvem delu jame se imenuje »velika dvorana« ter ima stalaktitne in stalagmitne skupine kot" »Baldahin«, »Zavesa«, »Spomenik« itd. Kapniške dvorane so zvezane s tako zvano »Ledenico«, ki ima^ tudi svoje posebnosti. Sijaj Zupanove jame še poveča električna razsvetljava, ki osvetljuje najlepše skupine čarobnih kamnov/ Blizu Zupanove jame je šenturški Tabor s cerkvico v višini 492 m. UtrjeDa cerkev nam še sedaj nazorno kaže, kako si je svojčas pomagal naš narod na deželi pred napadi turške vojske. Po ogledu teh znamenitosti bodo izletniki nadaljevali pot po Dolenjskih hribih do Sv. Duha, kjer bodo na Polževem uživali razgled na naše planine. Z večernim vlakom se vrnejo v Ljubljano. Priglase sprejema društvena pisarna najkasneje do sobote opoldne.
1 Darovi Rdečemu križu. Namesto venca na grob ge. Grete bar. Lazzarinijeve sta darovala g. dr. Hubert Souvan in gospa soproga socialni akciji Rdečega križa 100 lir. Iskrena hvala! —« Socialni akciji Rdečega križa je daroval g. Miha Jazbec iz Ljubljane 50 lir. Za plemeniti dar izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
1 Glavno pošto prenavljajo. V torek 26. t. m. so postavili v Prešernovi ulici ob zidu glavne pošte velik oder. Začeli so močno osivelo poslopje prenavljati in popravljati. Odrejeno je, da bo glavno poštno poslopje popolnoma znotraj in zunaj pre-beljeno in popravljeno. Poslopje glavne pošte je bilo 1. 1896 po velikem potresu sezidano na prostoru, kjer je stala nizka Lukmanova hiša.
1 Vpisovanje v ljubljanske ljudske šole. Iz raznih vzrokov mnogo staršev ni že v mesecu juniju vpisalo svojih otrok v ljudsko šolo. Vse te in na novo priseljene opozarjamo, da je letos izjemoma še vpisovanje v vse ljubljanske ljudske šole in 6icer v ponedeljek 1. septembra za novince, dne 2. septembra pa za vse druge, ki so že bili na zavodu ali so se priselili iz drugih krajev. Za vpis novincev je potreben krstni list (ali družinska knjižica) ter izpričevalo o cepljenju koz, Za one, ki so že obiskovali šolo, pa zadostuje zadnje šolsko izpričevalo Šola se začne 22. septembra s šolsko mašo. Natančnejša pojasnila se dobe pri upravi-teljstvih šol.
1 Sprememba na Erjavčevi cesti. Pred spojem Erjavčeve ceste s cesto, ki gre skozi Gradišče, je stal do nedavnega prometni otok. Te dni pa so la otoček, ki naj bi uravnaval promet, odstranili. Otok je bil deloma iz lesenih robnikov in je že razpadal. Nadomestili ea bodo z novim otokom, ki bo imel granitne robnike in tudi dva odbijača iz betona.
1 Katraniziranje cest ob Vegovi ulici in Napoleonovem trgu se zaključuje. V torek so končali z valjanjem Turjaške ulice, ki vodi iz Vegove ulice mimo glavnega vhoda vseučiliške knjižnice na Turjaški trg. S tem je katraniziranje cest — lahko bi rekli v »univerzitetni četrti« Ljubljane — končano. Katranizirana j« bila tudi že Gosposka ulica ob vseučiliški knjižnici, dokončati pa bo treba le še del Napoleonovega trga ob Križankah. Vse ceste v tem delu mesta, ki imajo le količkaj prometa, so dobile katranizirano cestišče. S tem sta za vediio pregnana prah in blato s cest. Izjemo dela le kos Rimske ceste od Gradišča do Napoleonovega trga. Ta cesta je ostala nepopravljena in bo edini otok blata in prahu med vsemi drugimi v razmeroma razsežnem okolišu Saj je V6e Gradišče tlakovino, tlakovana je dalje Rimska cesta v smeri proti Tržaški cesti, sprameksirana je Oorupova ulica. Na nasprotni strani v smereh z Napoleonovega trga pa so bile kalranizirane sedaj vse druge ulice. Res te škoda, da ta kratki košček Rimske ceste ni prišel na vrelo. Razlog, da ima ta del ceste večji
nramftl it, /i, ...n.i; ,nrr- 1, «, l — n m .' — ! — - m — ---. ! - - _
... «U MI1UU1 »l&a nAURIlUliailU LC3II3LC
ne bi moglo dolgo vzdržati, najbrž ni bil mero-dajen, saj Di v tem primeru mogel vzdržati še mnogo manj Napoleonov ire, na katerega se poleg Rimske ceste stekajo še Vegova ulica, Emonska cesta in Gosposka ulica. V bližnji bodočnosti bo seveda tudi ta ostanek Rimske ceste prišel na vrsto.
I Selitev vseučiliške knjižnice končana. Pretekli teden je bila selitev vseučiliške knjižnice iz poljanske gimnazije v novo palačo ob ■\egovi in Gosposki ulici popolnoma končana. Italijanska kraljeva financa je dala za hitrejšo selitev na razpolago velik kamion, s kate« rim so zadnji teden vozili različne knjižne zbirke in najjosled ves inventar z« pisarne. Selitev je trajala dober poldrugi mesec. Zaposleni so bili vsi nameščenci in profesorji neprestano dopoldne in popoldne brez oddiha in niso mogli oditi niti na n jim po zakonu določene počitnice. Urejevanje knjižnice pa bo v novi palači trajalo še več tednov, da bo mogel potem knjižničar mirno in naglo poslovati. Finančno ravnateljstvo je dalo upravi knjižnice za prevoz knjig na razpolago 105 lesenih zabojev, ki so bili napravljeni za slučaj evakuacije Ljubljane. S temi zalx)ji so nosili knjige v novo palačo odnosno iih prepel|avali. Prepeljali so do 1000 zabojev knjig, težkih okoli 200 kg. Vse knjige so tehtale najmanj do 25 000 kg.
1 Mladina, poji Pesem je narodov in — tvoj zaklad. Pristopi v naše vrste. Vpisovanje se vrši v sredo 27., četrtek 28. in petek 29. t. m. med 18 in 20 v šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta.
—	Vabi odbor pevskega društva »Ljub. Zvon«.
1 Zaloška cesta bo kmalu vsa asfaltirana. 2e
nekaj tednov asfaltirajo oba obrobna pasova Zaloške ceste. Od trgovine Šarabon naprej dobiva sedaj Zaloška cesta ob vsaki strani pas asfaltnega cestišča, medtem, ko je v sredi med granitnim tlakom položen tramvajski tir. Ta rešitev je prav gotovo prav za Zaloško cesto najprimernejša. Ob njej se kar vrste bolniški zavodi, ki jih je leta in leta nadlegoval prah, ki se je v pravih oblakih dvigal s ce6te. Pa ne samo to, tudi ropot je hudo motil bolnike. Ker L>o sedaj ob vsaki strani ceste pas asfaltnega cestišča, bo večina vozi! mogla voziti prav tiho mimo bolniških zavodov. Verjetno je, da bo še najbolj razgrajal tramvaj, ki zlasti cez kretnice ne more priti brez ropota. V torek popoldne so dokončali asfaltiranje pred upravnim poslopjem in vhodom v splošno bolnišnico. Ta skromna malenkost je v veliki meri povzdignila ves vtis, ki ga napravlja bolnišnica na obiskovalca. Silno pa je bila s tem ustreženo vsem obiskovalcem bolnišnice. Pozimi je b;lo prav pred vhodom v bolnišnico, na širokem, s peskom posutem hodniku marsikdaj tako blato, da pri največji pazljivosti človek ni mogel priti čeden v bolnišnico. Posledica je seveda bila, da so kljub navodilom, naj si obrišejo čevlje, obiskovalci raznašali po bolniških dvoranah take množine blata in prahu, da ga je bilo komaj mogoče pospraviti. Kakšna bo Zaloška cesta, ko bo v celoti urejena, sedaj že lahko vsi vidijo, saj je en pas, ki teče na levi strani v smeri proti Mostam že popolnoma končan. Aslal-tiranje je bilo izvršeno s takoimenovanim valjanim asfaltom, ki se je doslej v Ljubljani povsod prav dobro obnesel. Ker zdrži tako cestišče tudi precejšno prometno obremenitev, bo prav zaleglo tudi na Zaloški cesti, ki je važna dovozna žila za Ljubljano. Cesto asfaltira podjetje Res in bo v dobrem tednu končalo z delom.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelcnburgova ulica 7.
*	Radio Ljubljana
Sreda, 27. avgusta. 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 7.45 Pisana glasba. — V presledku (8) časovni znak. — 8.15 Radijsko poročilo. — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini.
—	12.45 Lahka glasba. — 13 Časovni znak. — Radijsko poročilo. — 13.15 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna. — 13.45 Zborovo petje. — 14 Radijsko poročilo. — 14.15 Slovenske pesmi: Kvartet sester Stritar in harmonika solo Avgust Stanko.
—	14.45 Radijsko poročilo v slovenščini. — 17.15 Koncert gojencev Glasbene akademije Cliigia-na. — 19 »Parliamo 1'italiano«, j>ouk italijanščine prof. dr. Stauka Lebna. — Radijsko poročilo v slovenščini. — 19.45 Orkestralna glasba.
—	20 Časovni znak. — Radijsko poročilo. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani jkkI vodstvom mojstra Lucijana Marije Škerjanca. — 21.20 Koncert basista Toneta Petrovčiča in vokalnega kvarteta Lombar. — 22 Pomenek v slovenščini. — 22.10 Koncert pianistke Leteje Cifarelli. — 22.45 Radijsko poročilo v slovenščini.
Iz Hrvatske
Preosnova hrvatskega državnega arhiva. V
zadnjem času so začeli v Zagrebu pregledovati in nanovo urejati hrvatski državni arhiv, ki bo pozneje dostopen tudi občinstvu. Arhiv hrani med drugim tudi več važnih zgodovinskih listin in dokumentov. Tako med drugim zlato bulo, s katero je leta 1243 kralj Bela proglasil Zagreb za kraljevo svobodno riiesto.
Ustaška mladina na tekmovanju Hitlerjeve mladine v Vratislavi. Na povabilo Hitlerjeve mladine potuje prihodnje dni v Vratislavo večje zastopstvo ustaške mladine, ki bo prisostvovalo letnim teknf&m nemške mladine v omenjenem mestu.
Statistika ljudskega šolstva na Hrvatskem.
Prosvetno ministrstvo izdeluje statistiko vsega ljudskega šolstva v Neodvisni državi Hrvatski. Razen tega pripravlja tudi popolno preosnovo tega šolstva v smislu načel ustaške ustave.
Na svojem potovanju po Nemčiji se je na Dunaju ustavila skupina hrvatskih umetnikov.
Judovska podjetja v hrvatske roke. Posebna komisija ocenjuje sedaj v Zagrebu vsa judovska podjetja, katerih vrednost je večja kakor 200.000 kun. Kakor tudi ostala judovska podjetja bodo tudi te prevzeli hrvatski trgovci in obrtniki.
Hrvatska vlada hoče posvetiti kmetskemu vprašanju vso pozornost in mu vsestransko priskočiti na pomoč, samo, da bi obdržala ljudi na rodni grudi. Ta namen misli doseči z razbremenitvijo navala na delavska tržišča v mestih, na drugi strani bo pa deželi zagotovila zadostno število delovnih moči in jih bo pošiljala v kraje, v katerih takšnih moči primanjkuje. Hrvatska vlada misli prav tako spremeniti dosedanje šolstvo ter bo namesto nekaterih za kmetsko ljudstvo nepotrebnih šol, rajši odprla več novih kmetijskih šol.
Enotni napisi trgovskih in ostalih podjetij v Zagrebu. Zagrebški župan Werner je izdal odredbo, po kateri se bodo v Zagrebu uvedli enotni napisi za razna trgovska in druga podjetja. Pri izdelavi teh napisov in ostalih okrasku* Luiiu zaposleni priznani domači umetuiki.
Iz Spodnji Štajerske
Tovarna Čokolade in riflj ev »Sana« v Hočah je bila zaradi previsokih cen čokoladi kaznovana z denarno globo 20.000 mark.
Podporna akcija Staj. dom. iveia r celjskem
in mariborskem okrožju. »Marburger Zeitung« poroča, da so za 950 otiok v celjskem okrožju pred kratkim odprli 5 otroških vrtcev, 13 jih bodo pa odprli v najkrajšem času. Za otroške vrtce trenutno vkuhavajo sadje in zbirajo živila za prehrano otrok. V zvezi s tem je bilo v zadnjem času tudi več materinskih posvetov, na katerih so zdravniško pregledali 1051 otrok. V mariborskem okrožju so zaščitne sestre obiskale 200 družin ter so pri otrokih v največ primerih ugotovile rahitično bolezen in jetiko. 11 otroških vrtcev, ki so jih odprli dne 1. avgusta, obiskuje sedaj 672 otrok. Ustanovitev nadaljnjih 25 otroških vrtcev je v teku,
Učiteljstvo slovenjgraškega okraja je Imelo zadnje dni zborovanje, združeno s strokovnimi predavanji in poročili posameznih funkcionarjev o delovanju posameznih delovnih družin. Tako sta predvsem govorila Fink iz Šoštanja in pooblaščenec za šolstvo Senegačnik.
Michelangelo med svojimi sodobniki
Michelangelo, eden največjih umetnikov re-nesance, je imel zaradi svoje umetnosti precej težav z najuglednejšimi rimskimi in florentin-skimi družbami. Ko se je spomladi leta 1501. vrnil v Florenco. ie našel v mestu ogromen mramornat blok, ki so ga imenovali »dei katedrale«. V Florenco so ga bili pripeljali pred 40 leti za Agostina Duccioa, da bi naj iz njega izklesal preroka. Ta je res delo začel, nato ga je pa opustil. Nihče se tudi ni upal nadaljevati začetega dela. Michelangelo se ga je pa le lotil in je iz njega napravil prekrasnega Davida.
V zvezi s tem pripovedujejo, da je na povabilo umetnika prišel v Florenco tudi Gonfa-loniere Soderini. Ogledal si ie takoj umetnino in je mislil, da mora umetniku sporočiti tudi slabe strani na umetnini. Ker drugega ni našel, je Michelangelu očital, da je Davidu napravil predebel nos. Michelangelo se je takoj povzpel na oder ter ie z roko zagrabil pest mramor-natega prahu, v drugi roki je pa imel dleto. Pri nosu je začel spuščati z roke mramornat prah. z dletom ie pa ravnal tako. kakor, da bi umetnini odbijal predebeli nos. Pri tem ie seveda skrbno Dazil. da umetnine ni poškodoval. Nato se je obrnil h Gonfalonieru in mu svetoval: »Poglejte sedaj!« »Sedaj je Da mnogo boljši. Mnogo več življenja je v njem.«
Michelangelo se je od srca smejal. Soderini je bil z umetnino zadovoljen. Sedaj je nastopila druga težava: Kje bo stal ta kip. Umetnik ie zanj zahteval prostor pred palačo Signo-rijo. Za prenos te velikanske umetnine so poskrbeli arhitekti. Spomenik so odkrili 14. maja 1504 ob protestu ogorčenega meščanstva, ki je na Davida metalo kamenje. Zato so morali to umetnino zastražiti s policijo. Toda kljub temu so ga pozneje meščani še večkrat kamenjali. Je pa to še danes ena največjih umetnin, s katero se ponaša Italija.
POSTNI PILOT
V spremstvu pilotov in mehanikov je Mišek odkorakal k generalu.
»To sem jaz, Mišek, gospod general,< se je naznanil. »Potrebno je, da se naša pošta obvaruje nesreče.«
S kratkimi besedami je povedal svojo zgodbo osuplemu generalu, ki je bil od začudenja in ogorčenosti ves iz sebe.
Na letališču je začelo mrgoleti ko v mravlji, šču. Vsak pilot je dobil ukaz, da naj se postavi na svoje mesto.
»Na prostore, na prostore, letalci I« Je zavpil general Kihovec. »Ozračje moramo osvoboditi teh razbojnikov!«
»Zbogom, Mišek,« je dejal Suhec in ga po vojaško pozdravil. »Ne pozabi, kako moraš sedeti v letalu!«
»Zbogom, Suhec!«
Z Miškom na čelu, so odplula letala in se
dvigala . zmeraj više v nebo.

KULTURNI OBZORNIK
Operno gledališče v pretekli sezoni
Pogled na delovanje opernega gledališča v Ljubljani v pretekli sezoni nudi tole sliko: v rednem programu je bilo uprizorjenih 14 opernih del, štiri operete in en baletni večer, izven rednega programa pa pet oper, dve opereti in ena baletna prireditev. Poleg tega pa še dve mladinski opereti. Vseh predstav je bilo v Operi preteklo sezono po podatkih uprave Narodnega gledališča 220. Največ predstav je dosegel mesec januar (28), dalje november (27), maj (26), december, februar, marec (vsi po 24), junij (22), oktober (21), april (12), julij (11), september (1).
Prvotni program opernega gledališča je bil tako sestavljen, da je obsegal dela od klasičnih stvarjalcev (Mozart »Figarova svatba«, Beethoven »Fidelio«, Rossini »Seviljski brivec«), preko zgod-njeromantične (Nicolai »Vesele žene windsorske«, Glinka »Ruslan in Ljudmila«) in visokoromantične stvariteljnosti (Čajkovski »Pikova dama«, Dvofak »Rusalka«, Janaček »Jenufa«, Gounod »Faust«, Goldmark »Sabska kraljica«), verističnega (Bizet »Carmen«) in impresionističnega (Debussy »Peleas in Melisanda«) stvarjalnega pojmovanja do današnje moderne operne.umetnosti v Švarovi »Kleo-patri« ter v Bravničarjevem »Hlapcu Jerneju in njegovi pravici«. Program je bil torej smotrno sestavljen v smislu stilnih svojskostih in razvoja; obenem je vseboval najboljša dela iz svetovne literature ter dve domači najmlajši noviteti. Do uprizoritve pa nekaj del ni prišlo, bodisi zaradi pomanjkanja solističnih moči, ki bi prišle v poštev pri omenjenih delih in ki so bile že itak na drugi strani preobremenjene, bodisi ker vodstvo zaradi splošnih razmer ni dobilo notnega materiala. Izpadla so tale dela: Glinke »Ruslan in Ljudmila«, Cajkovskega »Pikova dama«, Debussyja »Peleas in Melisanda« ter Švarova »Kleopatra«.^Gledališ6e je ta štiri dela nadomestilo z Verdijevim »Plesom v maskah«, Massenetjevim »Don Kihotom«, Gotov-čevim »Ercm z onega sveta« in opereto »Pri treh mladenkah«.
V programu so bile tri operete: Leh&rjevi »Grof Luksemburški« in »Friderika« ter Nedbalova »Poljska kri«, dobili pa smo poleg prvih dveh že Kollovo »Tri stare škatle« in Schubert-Bertejevo »Pri treh mladenkah«.
Ob rednem programu je Opera nudila ponovitve pet opernili del: Puccinijevi »Madame But-terfly« in »Tosco«, Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«, Verdijevo »Traviato* in Čajkovskega »Evgenlja Onjegina«; med operetami pa je ponovila »Pri belem konjičku« in »Frasquito«.
Izven sta bili uprizorjeni tudi izvirni domači otroški opereti. Mavova »Angel z avtom« na besedilo Simončiča ter Gregorčeva »Princeska in zmaj« na tekst Golovina
Izven je bil tudi prvi baletni večer, dočim je bil drugi v rednem sporedu
Sezono je Opera otvorila koncem septembra z Beethovnovim »Fideliem« v interpretaciji dirigenta dr, Danila Švare, v zborovodstvu R. Simo-nitija in v režiji C. Debevca. Izvedena je bila na dostojni višini orkestra, zbora in solistov Betetta, Francla, Laboševe, Ribičeve in Sladoljeva, dočim i* g. Popov šele bil na poti zboljšanja. V kasnejših reprizah pa je dirigent vzel pri Roškem zboru nekoliko prehiter tempo, da ni zbor nudil tiste lepote kot ob premieri, nekoliko prehiter se mi zdi tempo tudi ob koncu. Pač pa je orkester bil izvrstno naštudiran.
Kar najlepše je šla čez oder Jandčkova »Jenufa« pod vodstvom N. Štritofa ter kasneje pod D. Žebretom in v režiji C. Debevca, čigar režija je prepojila delo z vso dano možnostjo prepričevalne gibalnosti v skladu med seboj povezane dejavnosti, prehajajoče ob dramatsko-muzikalnih poudarkih v orkestru do obojestransko povezanih estetskih učinkov. Delo je potekalo v silni napetosti tudi spričo dobre igre in petja posameznih solistov Heybalove, Karlovčeve, Janka, Gostiča ter dobro pripravljenega in tehnično dovršenega zbora. Zlasti dobro je vodil predstavo D. Žebre. Predstava je za zgled res dobrih uprizoritev visoke vrednosti in zasluži, da jo Opera ponovno vnese v bodoči program v isti zasedbi.
»Figarova svatba« je v celoti srednjevrstna predstava, ki ji manjka predvsem boljše režijske izdelanosti, boljšega baleta ter boljše inscenacije. Orkester je bil dober, prav tako pevci Betetto, Ribičeva, Hevbalova (izvrstna kot Kerubin), Janko, Kogejeva, Polajnarjeva, Marčec in Zupan. Skoraj gotovo je bila nekoliko prehitro postavljena na oder.
Iz prejinje sezone ponovljena »Carmen« je doživela največ predstav. Naslovno vlogo eo oblikovale tekom predstav štiri dame: Kogejeva, ki je ob koncu dala najboljše igralsko in pevsko, Kar-lovčeva, Jelačičeva iz Zagreba ter ob delavnem jubileju N. Štritofa Gjungjenčeva. To delo so uprizorili dirigent D. Švara, zborovodja Simoniti ter režiser C, Debevec. Tudi ta predstava spada med najboljše oblikovane. Proti koncu je sicer moški zbor v gorski sceni jel nekoliko popuščati v pažnji na dinamiko, vendar je bil v ostalem na višini. Dirigentova interpretacija je dobra, predvsem je tu privedel orkester do potrebne ritmične ostrine. Inscenacija prvega in zadnjega dejanja je zelo dobra kakor v ostalih dveh, a zlasti v prvem dejanju zavzema nekoliko preveč že itak tesnega prostora našega odra.
»Vesele žene windsorske« imajo svojo šibko stran v režiji; posamezniki so se sicer zelo potrudili igralsko, zato v malih ansamblih poteka gladko, dočim je gostilniška scena po gibalnosti prisiljeno učinkujoča, zato hladna in neprepriče-valna, kljub dobri igri Betetta. Nekoliko boljša je gozdna scena, nikakor pa ne učinkuje toplo vrtna scena. Predvsem ni dobro in niti pravilno v skladu s celoto oblikovan tip Trske, ki v svoji nepristni komični dejavnosti ne prepriča. Tudi osebnost dr. Cajusa ne odgovarja popolnoma postavljenemu tipu. Predstavo je vodil g. A. Neffat, kateremu je orkester v poznejših reprizah boljše igral. Zbor pripravil R. Simoniti, režiral D. Zupan. Solisti: Betetto, Heybalova, Janko, Polajnarjeva, Lupša dobri.
Lepo je uspela »Sabska kraljica« z Gosti-čem. Popovim in (v zadnjih reprizah) s Kogojevo, Ribičevo (Sulamit), ter Popovim (Salamon), ki je ob tej vlogi doživel krst vidnega zboljšanja v svojem petju. Tudi zbor je lepo oblikoval v tej operi. Dirigiral je N. štritof, režiral C. Debevec. Uprizoritev je bila dobra.
Z« tem je prišlo na oder že dolgo pričakovano delo Matije Bravničarja »Hlapec Jernej in njegova pravica«, na tekst, kakor ga je po Cankarju priredil režiser Ferdo Delak. Opera, ki im« nekak oratorialen značaj, je po muziki uspela. Lepo so pisani zbori, ki so osrednje gibalo notranjega poteka in razvoja dela. Opera je uprta v razglabljajoči svet človekovega jaza, zato ji je tudi avtor dal mnogo ekspresivnih mest. V celoti pa je zgrajena v slogu antičnih dal, razlika je le v tem, da je zbor tu aKtivni
činitelj. Režiser in inscenator sta to delo prikazala v stiliziranem slogu. Režija C. Debevca se mi zdi v smislu statike tega dela pravilna. Zanimiv pa bi bil poizkus v_ smislu realne gibalnosti, vendar se mi zdi, da bo ta problem težje rešljiv že z ozirom na muzikalne zahteve zbora. Jerneja je oblikoval v igri dovršeno basist Lupša, dočim ga je zanj previsoko pisani
fievski del glasovno preutrudil. To delo si že-imo še slišati.
»Ples v maskah« je trpel v režiji, ki je delo silila v previdno statiko. Pevsko estetskim kakor tehničnim zahtevam ni popolnoma zadostila Laboševa. ki je po natun mezzosopran-skega značaja. Boljša je bila španova, Franci in kasneje Manoševski kot gost, Janko in Lupša ter zt>or in orkester. Predstavo je vodil A. Neffat, režiral je D. Zupan.
»Rusalka« zasluži po svoji vsestranski upri-zoritveni vrednosti kakor po svojih danih vrednotah Dvorakove muzike, da pride ponovno v bodoči program. Muzikalno jo je oblikoval N. štritof, režijsko C. Debevec. Izvrstno je izpolnila glavno vlogo Hevbalova, dalje Gostič, Betetto, Sladoljev, Barbičeva.
»Fausta« so ostvarili Žebre, Simoniti in Debevec in dali visokovredno uprizoritev, s katero se je nivo reprodukcije znatno dvignil. Popov kot Mefisto je nudil najboljšo svojo vlogo vsestransko. Po igralski strani pa je Margareta Vidolijeve popolna; Franci se je v igri ob nadaljnih reprizah izpopolnil, isto tudi v pevskem pogledu. Tudi ostali so bili dobri: Janko kot Valentin, kasneje v isti vlogi Dolničar, v vlogi Margarete po pevski strani Heybalovp, dalje kot Siebel Polajnarjeva in Kogejeva kot Marta. Žebre je ob tej priliki pokazal svojo prvo ostvaritev opernega dela. Poudariti je tudi velik porast plesne produktivne in repro-duktivne plesne ravni pri nas v kompoziciji Golovina, po zamisli C. Debevca (Valpurgina noč). Izvedel je delo baletni zbor s solisti Bravničarjevo, Moharjevo, Remškarjevo, Pilatom in drugimi. Predstava zasluži ponovitve.
»Seviljski brivec« je dobro uspel in v celoti z gosti Manoševskim, Nonijevo in Šlehanovo, dalje z Jankom, izvrstnim Betettom in Delničarjem. Pole« Simonitija (zbor) jo je naštudiral dirigent D. Švara in režijsko postavil C. Debevec. Uprizoritev je dobra, vendar je bila postavljena v naglici zadnjih dni in bi zaslužila ponovne obdelave. Je pa še vedno na dostojnem nivoju.
Primožič je postavil »Don Kihota« režijsko vestno in ustrezno. Sam je tudi pel naslovno vlogo. K uspehu je največ pripomogel Betetto kot Sančo in Kogejeva kot Dulsineja. Dober je bil orkester; vodil je predstavo Žebre, ki je Massenetjevo glasbo doliro oblikoval. Uprizoritev je uspela predvsem po muzikalno oblikovalni strani.
Kot zadnja operna uprizoritev je bil »Ero z onega sveta«, ki je izvrstno uspel. Pravi blesk lepote dela sta nudila Heybalova in Franci v prepričevalni igralski in odgovarjajoči muzikalni interpretaciji. Ritmično bogastvo je v preciznosti izčrpal, kakor je tudi položil vso pažnjo na melodiko, dirigent Švara. Mogočni zoor ob koncu in balet sta dala najboljše. Režiral je Golo vin dovolj dobro, le nekatera mrtva mesta bi bilo dobro popraviti in smiselneje razgibati.
Med dvema baletnima večeroma je drugi izpričal močno hotenje in prizadevanje v zadnji sezoni za čim boljšimi deli in čimboljšo izvedbo. Oboje je rodilo uspehe. Kajti drugi plesni večer je nudil najboljša dela zadnjih let in tudi najboljše izvedena. Kakšna revščina je vladala zadnjih par let v primeri z zadnjimi nastopi.
Omenjene operete so dosegle srednjo izvajalsko vrednost v sicer dostojni režiji Fre-liha (Grof Luksemburški, Friderika) in Golovina (Tri stare škatle), dočim ni zadovoljila »Pri treh mladenkah« v Zupanovi režiji, katere površnost je v bodoče nedopustna.
Ostalo delo izven rednega programa pa potrebuje vsestranske predelave v režijskem in muzikalno-oblikovalnem, igralskem in insce-narijskem pogledu, da dosežejo ali se vsaj približajo nivoju najboljših uprizoritev zadnje sezone.
Poleg tega pa smo v Operi videli še dve mladinski opereti; prva (Angel z autom) je bila boljše uprizorjena od druge (Princeska in zmaj), ki pa predstavlja boljše delo od prvega bodisi v dramatski zasnovi bodisi po glasbi. Avtorji so s tem načeli problem otroških glasbenih del, čemur bo treba jx>svetiti več pažnje in zanimanja. Morda bomo dobili še novih tovrstnih stvaritev za mladino. Zadnjo bi kazalo ponoviti v boljši režiji. Obe deli je zrežirala M. Slavčeva. Prvo je dirigiral Simoniti, drugo Žebre.	_sil.
Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovenčev koledar« !
Na ukrajinski Ironti: Maskirano italijansko topništvo gre v prve črte.
Nehvaležnost je res plačilo sveta
reč močno prehladil in dobil pljučnico. V postelii je moral ostati več tednov in se je močno čudil, da so se mu zahvaljevali za rešitev neznanega človeka vsi mogoči ljudje, samo samomorilnega kandidata ni bilo od nikoder. Mislil si je že, da si je trdovratnež na kak drug način odvzel življenje. Zato je bil tembolj presenečen, ko se je . kmalu zatem vendarle pojavil samomorilni kandidat, toda ne z zahvalo za svojo rešitev, temveč I 7. odškodninsko tožhn
Tale resnični dogodek se je letos spomladi pripetil na enem donavskih mostov v Budimpešti. Po mostu se je sprehajal mlad mož. Nenadoma je opazil, kako se je moška postava pognala čez most in nekaj trenutkov zatem topo udarila ob vodno površino. Ne da bi samo trenutek po-mišljal, se je mladi mož pognal za samomorilcem v reko. Posrečilo se mu je, da ga je lahko še zagrabil, preden je izginil v valovih. Samomorilec je pa bil trdovraten in se ni dal za nobeno ceno rešiti. Rešilca se je otepal na vso moč, tako da mu je ta moral zadati močan udarec v tilnik, da ga je s tem spravil v nezavest. Nato je samomorilnega kandidata z lahkoto privlekel na obrežje.
Rešitelj je moral potem o sebi dati na policiji vse mogoče podatke. Naslednjega dne je bu-dimpeštansko časopisje v dolgih člankih poveličevalo neustrašenega in požrtvovalnega mladeniča, ki je od vseh strani prejemal za svoje plemenito dejanje tople čestitke. Sprejemati jih je pa moral, žal, v postelji. V hladni donavski vodi se je nam-
Iz Belgrada
Maksimirane cene za češplje. Komisar za cene je določil najvišje dovoljene cene za letošnje češplje. Po tej odredbi se smejo prodajati obrane najboljše češplje kg 4.25 dinarjev, stresene najboljše vrste 3.25. Češplje za marmelado pa po 2 dinarja.
Krajevni vojaški poveljnik v Kraljevo je zopet podaljšal policijsko uro do devete ure zvečer.
Zborovanje proti saboterjem v Kraljeva. V
Kraljevu je bilo pred dnevi veliko zborovanje, na katerem je več govornikov ostro obsojalo razna saboterska dejanja in zločine komunistov.
Zadnja žrtev komunistov, menih Mitrofan Matič se je močno udejstvoval v »Zboru« ter je bil krajevni voditelj tega političnega in narodnega pokreta.
Razglas nemškega vojaškega poveljnika v Užicah. V zvezi z raznimi zločini, ki so se^ v zadnjem času zgodili v okolici Užic, je nemški vojaški poveljnik v tem mestu izdal naslednji proglas: »Srbit Neznatna manjšina^ hujskačev naroda, zločincev in nezadovoljnežev, se je, sledeč komunističnim geslom, umaknila v gozdove, odkoder s svojimi nedeli sabotaže in napadi škodujejo nemškim vojaškim oblastem in terorizirajo od nemških oblasti postavljene srbske policijske oblasti. Ti ljudje se ne boje umorov, ropa in požigov. Zmagoslavna nemška vojaška sila si je postavila za cilj iztrebljenje teh banditov in bo odslej nastopala z najstrožjimi sredstvi. Da bi pa stroga kazen zadela res samo
Erave zločince, se pozivajo vsi moški, ki so po-egnili v gozdove, da se takoj vrnejo na svoje domove in se lotijo dela v miru, da se lojalno obnašajo, ker se jim ne bo nič zgodilo. Kdor bi pa kljub temu še ostal pri komunističnih hajdukih in rdečih zlikovcih, bo njegova hiša zažgana, sam bo pa, kadar bo prišel v roke oblastem, takoj ustreljen. Oni se sami stavljajo izven zakona in naj nikar ne računajo na usmiljenje. Sovjetska Rusija, posebno Moskva s Kremljem drhti pod udarci nemškega letalstva, njene armade so smrtno zadete od nemških vojaških sil,'ki jih ali uničujejo ali pa ujemajo. Od te strani, pa tudi od Anglije, naj srbski narod nikar ne pričakuje pomoči. Srbski narod! Pomagaj si sam! Pojdi na svoje mirno delo, drži se reda in mira in zaupaj nemškim vojaškim oblastem in srbski upravi! Pomagaj si sam tudi v tej borbi proti komunističnemu vragu U>
; z odškodninsko tožbo. ■ V njej navaja, da mu je rešitelj z udarcem j v tilnik povzročil otrpnjenost tega važnega dela človeškega telesa, ki ga je za dalj časa onesposobila za vsako delo. To nesrečo mu je povzročil človek, ki mu je nenaprošen rešil življenje. Toži-telj se nadalje opira na okolnost, da je hotel za vsako ceno umreti in zato ni klical po pomoč. Rešitelj se je čisto nenaprošen vmešal v njegove strogo privatne zadeve. Nadalje tožitelj predvsem opozarja, da je njegov rešitelj postopal zelo za-nikerno, ko mu je zadal udarec v tilnik. In končno tožitelj še navaja, da je bilo posredovanje rešitelja čisto odveč, ker je on sam izvrsten plavač, ki se je v mlajših letih udeleževal celo plavalnih tekem. Če bi se bil hotel rešiti, bi bil tudi sam brez nadaljnjega lahko priplaval na obrežje.
Sodišče te zapletene zadeve še ni rešilo, ker je moralo razpravo radi ponovne bolezni rešitelja preložiti na poznejši čas. Rešitelj neznanca je namreč dobil pri čitanju obtožnice močan živčni napad in ga sedaj zdravijo v sanatoriju.
Napredovanje italijanskih is! v Ukrajini.
		N	
»DOMOLJUBA«			»SLOVENCA«
»SLOV.DOM« in			»BOGOLJUBA«
LAHKO	NARO		ČATE ALI PLA-
ČA1E V NAŠI			PODRUŽN1C1 V,
			OVEN MESTU
V Obrenovcu so uvedli hišne listine za kontrolo prebivalstva. Zaradi kontrole prebivalstva so v Obrenovcu uvedli posebne hišne listine, ki morajo biti nabite na vežnih vratih. Listino mora izpolniti vsak hišni posestnik ter na njej točno navesti imena ljudi, ki stanujejo v do-tični hiši. Kogar orožniška kontrola ponoči ne bi našla v stanovanju, ga bo smatrala za poma-galca komunistov in ostalih saboterjev.
Uredba o pravicah in odgovornosti organov javne oblasti. Svet komisarjev je sprejel in podpisal uredbo o pravicah in odgovornosti organov javne oblasti. Uredba določa višino plače, nagrad, pokojnine in priznanja v orožnjštvu.
Srbska nogometna zveza obsoja akcijo komunistov. Zaradi povečane akcije komunističnih družin je tudi srbska nogometna zveza poslala vsem svojim klubom razpis, s katerim najod-ločnejše obsoja pobijanje, požiganje in rope po srbskih vaseh in krajih.
Obvezna delovna služba v Srbiji. Radi pobijanja brezposelnosti, zaposlitve številnih beguncev in zboljšanja domače proizvodnje, je 6vet komisarjev v sporazumu z nemško vojaško oblastjo najel posojilo ene milijarde dinarjev za izvajanje javnih del.,V zvezi s tem je imel po poročilu »Donau-zeitung« višji vojaški upravni svetnik Sparkuhle predavanje na belgrajskem radiu o potrebi poja-canja delovne službe in delavnosti sploh v Srbiji. Povdarjal je, da ima seda| Srbija priliko, da si 6 povečano delavnostjo zagotovi mesto v novi Evropi. Srbija pač ne more pričakovati, da ji bo Nemčija še odvzemala 6krbi za prehrano. Prehrano ljudstva je treba doseči s povečano delavnostjo. Bilo bi pač malo čudno, da bi vaško prebivalstvo že dopoldne posedalo po krčmah, po mestih bi se pa ljudje v dolgih vrstah drenjali pred peki in mesarijami. Po mnenju govornika je mogoče še izdatno dvigniti poljedelsko proizvodnjo. Isto velja za rudarstvo. Obžalovati je. da je tako malo veselja do dela, ne oziraje se na veliko pomanjkanje delovnih moči, kar je zopet tembolj čudno, ker vlada po mestih velika brezposelnost. Ce se hoče Srbija izogniti gosfKHlarekemu polomu, je organiziranje delovnih moči prvi predpogoj. Zato govornik piozdravlja odredbo sveta srbskih komisarjev, s katero so uvedli obvezno delovno službo za vse moške od 17.—45. leta.
Srbsko delavstvo odhaja na delo r Nemčijo. Dne 5. avgusta je odšel na delo v Nemčijo večji transport srbskega delavstva. Drugi transport za delo v nemških tovarnah je odšel z belgrajske postaje 7. avgusta. Prijave za delo v Nemčiji sprejema Borza dela.
— Naročite »Slovenčev koledar« takoj, dokler je še časi Obsegal bo nM 220 strani formata
nolrtvir.« alranl 1 rvupnra.
Begnslar Kne«yr5skl:	8
RIM
»Takojl< mu odgovori mladi moški, ki se ta hip prikaže izza sosednje staje. Kapo ima pomaknjeno prav na tilnik, suknjič pa nosi v rokah. Srečata se pod drevesom in skupaj stopata v klanec nazgor. Tu srečata moškega in žensko, ki pehata 6voj voziček, se ustavita pri njima, spregovorita par besed, ustavita se za hip še pri novem vozičku, v katerega je vprežen majhen črn osel, in zavijeta za vogal, da se pokažeta še za hip za mejo pri večji hiši v vasi: šepasti mož v črni obleki in črnem klobuku ter mladi sosed s kapo, potisnjeno na tilnik in suknjičem na roki.
Pri stolpu sem, skozi katerega je šel oni šepasti človek, ki je nekdaj moral biti utrjena mestna vrata; 6edaj stanuje v njih starec, ki ves dan žuli pipo ter njegova stara žena, dobra ženska, podobna Mariji Semprini, samo da je starejša. Sram jo je uboštva in preprostosti svojega življenja. Kosilo kuha na ognjišču, ki je nameščeno v kotlini zidovja. Veje in suhljad za to ognjišče prinaša s polja, trske razsekanih desk pa so vzete iz nekega zaboja, najdenega na poti. Namesto lesenega tla je sam kamen, namesto stropa les, ki deli ta 6tari stolp v dve nadstropji. Na stropu visi deska, na kateri visi preko noči hrana, da je varna pred mišmi. Lestvica pelje navzgor v spalnico, v kateri je železna postelja edini predmet pohištva. Na vrvi, napeti od okna do okna, se suši perilo,
»Jaz sem samo dninar,« je rekel starec o sebi, »pa sva se že oba z ženo postarala. Vse življenje 6va stanovala tu, tudi na svet sem prišel v tem stolpu. Otroci so že odšli in žive ob svojem kruhu, sama sva ostala in sama zase živiva tu.<
Starka govori s ponosom o svojih otrokih.
»Trije delajo v tovarnah, vsi lepi fantjfe. Ne tukaj. V drugih mestih. Dve hčerki sta že poročeni. Najmlajša ima komaj 20 let. Šele pred kratkim se je poročila in ima sedaj prvega otroka. Danes naju so prišli obiskat.«
Starec je pogledal po sobi in nekaj zamrn^ral, ker mu ni bilo všeč, da je toliko ljudi vtaknilo nos v njegov dom ter rekel: »Oni žive drugače kakor midva. Tu je še vse po starem.«
Po poti prihaja vprav sedaj njuna hčerka, uboga in mlada ženska. Stopa počasi kakor tu sploh vsi ljudje. Ustavi se pred starim stolpom, zakrije prsi, kjer je dojila dete, in stopi v hišo.
»Pojdimo dalje,« je rekla Marija Semprimi. In stopi naprej s 6vojo majhno hčerko ter Anto-nijem Espositom.
Ob poti je vse polno starega zidovja na obeh straneh, mnogo je starih ritavb, tudi stara in inajh-
-■Mč&fimimZ^žm?' • „	, ,, „ J
pllliliSg^S
Pogled v družinsko grobnico v katakombah.
Kotliček, v katerem se kuha obed, visi od stropa na žici. Je precej velik in ves črn. V njem je malo riža, malo drobnih makaronov, nekaj zelenjave, krompirja in vode. Na zidu pri ognjiiču je videti črn madež velike roke z razprtimi prsti. Pa ni to samo roka njegove žene, ki se je oprla z od saj omazanimi dlanmi ob steno.
Brazilija ustanovila letalsko ministrstvo
Zadnja poročila iz Brazilije pravijo, da je ta ogromna južnoameriška država ndapravila v svojem stremljenju, da čimprej postane velesila, zopet velik korak dalje. Pred kratkim je v svojem obnovitvenem programu ustanovila novo letalsko ministrstvo ter je v tem pogledu sledila raznim modernim državam, ki so že davno prej uvidele važnost tega najuspešnejšega orožja za državno obrambo.
Brazilsko letalsko ministrstvo, pod katerega spada suhozemsko in mornariško letalstvo, kakor tudi civilno letalstvo, vodi Salrjado Filho. Za uspešnejše vodstvo resora ima ob strani po Vi tehnične pomočnike za suhozemno in mornariško letalstvo in dva za civilno letalstvo.
Novi letalski minister je prav tako, kakor predsednik republike Vargas in zunanji minister Aranha in še mnogo drugih uglednih osebnosti, doma v Rio Grande do Sul v južni brazilski zvezni državi brazilske Unije. Je torej obmejni Brazilijanec z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi. V svojem privatnem poklicu je bil prav tako, kakor predsednik republike in zunanji minister, odvetnik. V politiko je zabredel še zelo mlad in je bil tudi zvezni poslanec. Nato je zavzemal še druge važne položaje, kakor mesto policijskega prefejita. v Rio de Janeiro, položaj, ministra za delo in končno predsedniško hiesto najvišjega vojaškega sodišča. Poleg tega je bil tudi predsednik Jockev kluba, ki v brazilskem družabnem pogledu prav nič ne zaostaja za prej imenovanima položajema. Novi brazilski letalski minister ima za seboj vsekakor vsestransko in precej pestro življenjsko pot in je .na glasu kot zelo dober organizator. Dinamična osebnost, kakor ga večkrat imenujejo v Braziliji.
Na ustanovitev letalskega ministrstva je Brazilija čakala razmeroma precej dolgo. Iz tega pa še nikakor ne sledi, da bi bilo brazilsko letalstvo zadnja leta prespalo. Prav narobe. Brezmejno državno področje, ki je po prostornini večje, kakor pa Združene ameriške države brez Alaske. redka naseljenost prebivalstva, prostrana močvirja, neprehodni pragozdovi, je naravnost zahtevalo razvoj letalstva in vposta-vitev novih letalskih zvez. Razv.oj zadnjega desetletja je v tem pogledu presenetljiv. Leta 1930. je imela Brazilija komaj 31 letališč, danes jih je že 512. V letu 1930. je brazilsko letalstvo napravilo 1767 poletov, leta 1940. že 7900. In število preletenih kilometrov v letu 1930. se je od 1.077.977 dvignilo na 6,939.682 v letu 1940.
Še zanimivejša je primerjava, če upoštevamo dviganje zanimanja za letalstvo pri brazilskem ljudstvu. Medtem ko je bilo v I. 1930. samo 4567 potnikov, jih je bilo v preteklem letu že 70.734. Prav tako se je zvišala težina
z letali prevoženega blaga od 23.864 kg v 1. 19&0. na 999.894 kg lansko leto. Število civilnih letalskih klubov je od dveh narastlo na 71, število poklicnih letalcev od 27 na 160, športnih letalcev pa celo od 135 na 1012, letalskih mehanikov od 64 na 297 in število letalskih radiobrzojavčev od 0 na 114.
Že ti podatki jasno kažejo, da ie Salgado Filho stopil na dobro pripravljeno polje, ha katerem bo lahko nemoteno razvijal svoje orifa-nizatorične sposobnosti. Ob svojem nastopu je sprejel časnikarje in jim dal izjavo o svojih načrtih za čimvečji razvoj brazilskega letalstva.
V	izjavi je poudarjal, da hoče v prvi vrsti dati svoji državi čimveč novih letalcev. To misli doseči s povečano izobrazbo suhozemnih in mornariških letalcev, kakor tudi s pospeševanjem civilnega letalstva sploh. V vseh zveznih državah brazilske unije bo odprl letalske šole. Na 'ta način bo Brazilija dobila v kratkem tisoč novih letalcev. Na vso moč bo tudi podpiral civilne letalske klube. Prav tako, kakor to dela sam predsednik republike, ki je tem klubom pred kratkim podaril tisoč novih letal. Ravno tako bodo pospeševali še večji razvoj tamošnje originalne ustanove, vojaške letalske poštne službe. S temi letali bodo v bodoče lahko potovali ttldi civilisti. Na ta način misli Brazilijo preplesti -z novimi letalskimi zvezami. Važnosti tega vpta-šanja za tesnejšo združitev mlade brazilske narodnosti, zatem za upravo in obrambo prostranega državnega področja, ni treba še posebej poudarjati.	-7
Predvsem bo pa Brazilija — in to je najvažnejša točka v programu novega letalskega ministra — delala na zgraditvi lastnih letalskih tovarn. Takšnih podjetij je sicer že neka i v državi, kakor n. pr. Narodna letalska družba (Companhia Nacional de Navigacao Aerea), ki izdeluje letala za potrebe brazilske armade. Trenutno podjetje izdeluje 1000 letal, ki jih je predsednik zvezne republike podaril civilnim letalskim klubom. Razen tega podjetja ima tlidi sama vojska že nekaj manjših tovarn. Toda letalskih motorjev ti obrati niso mogli izdelovati, temveč so jih morali uvažati iz drugih držav.
V	tem pogledu je letalski minister že poslal v Združene ameriške države posebno komisijo, ki ima vsa pooblastila za nakup potrebnih strojev za izdelavo letalskih motorjev.
na cerkev. V njem stoji s posebno častjo menihov kip sv. Sebastijana, belo moško telo, prebito s štirimi strelicami. Njegov grob je bil nekoč na tem mestu.
Vrata vodijo po stopnicah navzdol. Po ozkem hodniku in po desetih stopnicah se pride v katakombe. Takoj se začenjajo grobovi, vsekani v ska-
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
PmblsT« ob 16.. 18. tn 20. mri
Dva fjolenca znane vojaške Sole morata na zapo" ved cesarice za kazen poročiti dve gojenki iz penzionijta . . . Lahko ni mislite, kaka odlična
Gojenke iz St. Cyra
_ V»n« Vani, Kilo Steiner, Silvnna Iachitio KINO MATICA . TEL. 22-41
Dvoje napetih pnstolovskih filmnv v okrutni in divji borbi za posest petroleja in zlata
canosierjl iz Teksasa m Razbojniki zapada
KINO SLOGA . TEL. 27-30
Filmska kiraedita s popularnim komikom OLIVEB HAEDT-jem
ZENOB1A
Mnoiro zdravega smeha! Odlična zabava za vse
tiste, ki so potrebni veselja in razvelrila! KINO UNION. T E L. 22-21
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri rsefi ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek s* računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.
1 Službe j
Jttcfc:
Brezposelna učiteljica
po stli razmer, išče kakršno koli zaposlitev bodisi kot otroška varuhinja, otroška vzgojiteljica, učiteljica ročnih del ali pa podobno v kaki pisarni samo da se preživi. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Učiteljica« 10629.
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodamo. Vprašati na Sv. Petra ce-(sti št. 62.
Pohištvo
Moderno pohištvo
za eno samsko sobo — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pohištvo«. št. 10630.
Naročajte io širite »Slovenca« !
le, v steno, ki se da mehko kopati in dolbsti, ker je iz vulkanske zemlje. Najprej so majhni grobovi, otroški, zelo plitki, prazni, po sedem, po osem, eden nad drugim. Po zidovih hodnikov, ki tu gredo nekaj kilometrov daleč, pa tudi po trideset in več metrov v globino, so obešeni ostanki starih tablic tistih, ki so zidali grobove, vsaka ima »tovarniški« znak delavnice. So iz terracote, žgane gline. Ena izmed njih je ohranjena v celoti ter ima v sredi znak v obliki polmeseca ter napis:
»IMR CAES AUG EX FIG DOL G GAL FAVO«.
Več ljudi je v katakombah. Kar v trumah krožijo po hodnikih ter se drže svojih spremljevalcev in izletniških skupin. Od druge strani prihajajo zopet one ženske iz verske organizacije. Vsaka izmed njih ima prižgano svečo. Velik in bradat menih razlaga: »Kilometer naokoli in več metrov v jsodzemlju so tla prepojena z mučeniško krvjo.«
Ciceron ob strani pa Je nadaljeval: »Papeži, svetniki, sv. Cecilija in sveti mučenci Gospodovi so semkaj položili svoje glave.«
Tu je tudi veliko družinskih grobov. Izkopani so v polkrogu v zid. V njih leže razbiti vrči ter razni ostanki človeških lobanj, ki so jih sedaj dekorativno razstavili, človeške kosti, rebra, koščice, vretenca itd. Pa so tudi grobovi, ki se jih še nihče ni dotaknil. Eden izmed njih je videti kot soba, nizka in udobna. Obok je rahlo zaokrožen, pa je mestoma že malo načet. Na njegovih stenah so ohranjene še stare podobe in ornameuti. Ponavlja se simbol goloba, razne rdeče rože, ribe, vaze z ovcami in vaze, polne rož, kljukasti križi in zavese cvetov. Na tleh iz belo črnih mozaikov zloženih, so podobe golobov, v kotu stoji nekaj kakor škatlica iz marmorja. Tam je shranjen pepel sežganih mrličev. Stilizirano cvetje je na stenah groba, v katerega se stopi po nekaj stopnicah. V tretjem grobu, ki je videti kakor lepa dvorana z globokimi izdolbinami v zidu, je tudi obok pokrit z ornamenti, v kamen pa so vklesani simboli vinske trte in grozdja.
11 r A i U M •
za živali
Pomagati hočem lastniku
kobile fukse, visoka 155, obseg 174, žig št. 1515; je široka, močna, precej velika; na glavi ima dolgo liso. Občinske urade prosim, da blagovolijo obvestiti lastnika o tem oglasu proti nagradi ln povrnitvi stroškov na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 10641.
Rabljeno športno kolo
ter novo žensko in moško po 6S0 lir — prodam. — Fantini, mehanikj Celovška cesta 42.
Posestva
Stavbno parcelo
3000 m', v Črnomlju — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10646.
B SlužIle t
Dobe:
Postrežnico
pošteno, vajeno snažnega dela, za dvakrat tedensko — sprejm.em. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10645.

Dva (lijaka
v vso oskrbo, sprejme za zmerno mesečnlno, najraje v živilih, židovska ulica 6/1.
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Matek & Mikeš
Ljubljana, FranHIkanska ulica
nasproti hotela Union
Vino
Vino
C H I A IV T I
Marto Piccini, Poggibonsi (Siena, Italia)
II mi gli o re! II Najboljše! — Zahtevajte Preferitelo! || ga na p r v e m mestu I
L I 0 U 0 R E
T0NIC0 DIGESTIV0
TRect
LIKER
JE KREPCILEN IN VAM URAVNA .PREBAVO
6
Dolarske hijene
»Dobro, gospodje. Po zaključku borze se bom razgovar.jal z ravnateljstvom Western banke.« Grill okleva. »Je morda kdo od vas dobil še kakšne zaupne informacije, zakotna poročila z borze, ki bi nam...«
Mlajši ravnatelj je prikimal in ker je Grill obstal, pove: »Mislim, da sem zvedel po zanesljivi poti, da borzni mešetarji Južne unije in Pacifiškega trusta nastopajo na borzi sporazumno in...«
»Jasno,« mu skoči Grill v besedo. »Južna unija in Pacifiški trust sta se to pot pobotala med seboj in se z združenimi močmi lotila našega podjetja.« Kratko se jjokloni ravnateljem in odide v svojo sobo. Takoj mu obstane pogled na steni, kjer žarijo številke borzne tečajnice. Delnice družbe Grill so medtem padle že na 53. Rudniki bakra na 36!
Ves strt se sesede Grill za pisalno mizo. Podzavestno strmi ves čas na žareči številki borzne tečajnice. Deset minut sedi šele, ko že ugasne številka 53. Ob imenu njegove družbe se kmalu nato zasveti le še 52. Delnice rudnikov bakra sledijo slabemu zgledu, od 36 skočijo na 33. Lahek šum na vratih opozori Grilla. Ozre se proti vratom in začuden vidi: vstopila je skromno oblečena deklica. Zdi se mu, da je ta obraz že videl. Seveda, saj je ta strojepiska in stenografinja nekajkrat pisala tudi že njemu.
»Oprostite, gospod Grill...« Plaho obstane dekle pri vratih.
»Saj ste gospodična Ellen Counter, kajne,« zmučeno spravi iz sebe Grill. »Kaj bi pa radi?«
»Hotela sem...«, že obstane fn ne upa naprej. Kakor vsi drugi uslužbenci, je nevajena videti v Grillu edinega in tako mogočnega gospodarja družbe. »Dovolila sem si, ker bi...«
»Za zlomka, kaj hočete?« se obregne Grill nestrpno. Nato pa se nasmehne, ko vidi, kako se je Ellen Counter ustrašila in da ne spravi niti besede iz ust. Dvigne se in stopi k njej: »No, gospodična Counter, kar povejte mi, kaj vas je prignalo.«
Ljubezniva kretnja in lepa beseda opogumita Ellen: »Imam nekaj prihrankov, gosjiod Grill, za kasneje. Pa sem jih hotela dobro naložiti. Pred dvema letoma sem kupila delnice družbe Grill. Njihov tečaj je bil tedaj 83 in ves ta čas je bil celo višji.«
»No, in kaj potem?«
»Sedaj ne vem, gospod Grill... Delnice so hudo padle.«
Odkrito ga gleda in iz njenih modrih oči sije otroško zaupanje: »Prepričana sem, da je vse skupaj le dobro premišljena jx>teza z vaše strani... Najbrž ste nalašč povzročili padec tečajev vaših papirjev, zato da bi še druge delnice dobili po nizki ceni v svoje roke. Kaj takega se na borzi zgodi marsikaj... Prav zato še dosedaj nisem hotela prodati delnic. Misljm, da bodo delnice čez dva ali tri dni zopet dosegle stari tečaji«
Obžalovaje zmaje Grill z glavo: »Zmotili ste se, gospodična Counter... Tp ni nobena špekulacija z moje strani!«
Nehote položi roko na njeno ramo. »Prodajte, kakor hitro morete vse delnice družbe Grill... Sicer boste izgtibiil vse!« Ko vidi solze v njenih svetlih očeh, se ganjen hitro obrne vstran.
Mala strojepiska družbe Grill, pridna Ellen Counter se ne more otresti zadnjega po-leda, s katerim se je ozrl nanjo Jones Grill. H je pretreslo le to, da so v nevarnosti njeni prihranki, še nekaj drugega je videla: pod krinko mogočnega in nedostopnega gospodarja bogate delniške družbe je zagledala obraz obupanega, zapuščenega in preganjanegj človeka. Tega ne more pozabiti. Zadnje njegove besede ji se ves čas zvene v ušesu. Toda kljub temu
S
skromna in varčna Ellen zamišljeno sloni ob pisalnem stroju in ne ve, kaj naj stori. Zdi se ji kakor izdajstvo, če bi hotela sedaj prodati še svoje delnice.
Toda Ellen Counter je tudi praktična in samostojna. Od štirinajstega leta si sama služi kruh v velemestu. Ve, da metropola nima usmiljenja s tistimi, ki so prišli ob vse. Zato ne odlaša več. Hitro si izprosi dopust pri vodji pisarne. Nato pohiti po Pearlstreetu in zavije v Wallstreet. Pred borzo se je zbrala množica razburjenih ljudi, ki z divjimi kretnjami vpijejo drug čez drugega in si dopovedujejo, kaj se godi na borzi.
Starejši borzni mešetar pozna Ellen. Prav rad ima samostojno dekle in ji rad pomaga. Ellen si dela pot skozi valujočo množico. Medtem ji lete na ušesa drobci rezbur.jenih izgo-
vorov: »Pravijo, da je vse skupaj prevejana Grillova poteza« meni nekdo. Druf " »Harley Morton sploh nj odfiotoval!« — Tretja
skupina pa se meni: »Jones Grill je odigral. Južna unija že previdno kupuje delnice njegove družbe!«
Ellen hiti, kar Ie more. Vsaka minuta, ki jo zamudi, gre na račun njenih prihrankov. Ko pride v veliko preddverje, takoj poišče sobo starega mešetarja. Srečo ima, mešetar Shetter se je pravkar vrnil v sobo. Oddahniti se je hotel za trenotek, saj mu je šel divji borzni vrvež že na živce.
»O, dober dan, Ellen,« jo pozdravi. »Mislil sem si že, da boste prišli... Veste, davi sem hotel že kar na svojo pest prodati vaše delnice. Vendar tega nisem storil, ker sem vedel, da tudi v takih stvareh vedno odločate po svoji glavi!«
Ellen skomigne z rameni. »Prodajte, gospod Shetter. Bo bolje tako, sicer utegnem zgubiti vse.«
Prestrašen jo pogleda meSetar: »Prav nič ne vemo, prav nič... Pred dobro uro je bilo vsem popolnoma jasno, da je Grill na tleh.
Pred desetimi minutami pa so se raznesle druge govorice, pravijo, da je vse skupaj prebrisana poteza, ki jo je zastavil Grill. Tudi Morton je menda še v mestu.«
Žalostno odkima Ellen: »Sama sem govorila z Grillom — pravkar! Svetoval mi je, naj čimprej prodam!«
»Hm — to je lahko prebrisana potegavščina! Saj ne veste nikdar, kdaj smete takim ti-čem verjeti!«
Ellen so spomni na zadnji Grillov pogled, ki ga je ujela in pravi: »Tako ne izgleda človek, ki je začel le borzno špekulacijo — bil je popolnoma strt!«
Shetter dvigne telefonsko slušalko. »Vsekakor hočeva povprašati, kaj je s tečaji. V zadnjih desetih minutah so se tečaji ustavili. Najbrž zaradi govoric.« Nato zakliče v slušalko: »Halo, tu, Shetter. Kako je z Grillovo družbo? Kako? 56 pravite? In rudniki?... 42!« Z nejevoljno kretnjo zapre Shetter telefon. »Sedaj ste slišali, Ellen! še sedaj ne vemo, pri čem smo.«
»Kaj pravite, ali naj še počakam?« vpraša Ellen negotovo.
. »Seveda, kar počakajte! Najboljše bo, če mi daste pooblastilo, da lahko prodam, kadar se mi bo ztlelo primerno. Za sedaj se tečaji popravljajo. Kakor hitro bodo pa začeli zopet padati, bom vaše delnice prodal.«
Ellen je s tem zadovoljna in odide v veliko borzno dvorano, v kateri doni besno kričanje borznih mešetarjev. Dvorana ima danes svoj budi dan, ves čas ugašajo in se zopet prižigajo številke na veliki transparenti tečajaA-ci. Joda vstop v dvorano je dovoljen le tistim, ki imajo posebne izkaznice. Zato se Ellen prej vrati poslovi, že hoče zapustiti vežo. Nenadoma obstane. Prav poleg sebe zasliši preseneča« vzklik: »Grill... Glej ga no, Grill prihaja!« Neznani sosed poleg nje kaže svojemu tovarišu proti vhodu. Ellen se ozre tja in vidi, kako prihaja Jones Grill počasi po stopnicah. Množica pred borzo je utihnila, vsi strme za njim.
Za Ljudsko uškarni v Ljubljani; toži Kflmafii
izuajiieij: iniilži Siriji
vetinik: Vikior Cenili