Šlev. is. Posamezna Številka stane 1 Din. V Hdï'W, v пеВД № 21. lamaria 1323. Leto U. Naročnina вн za državo SHSi do prekllcat a) re роШ neteBi/O Din 11 V doBt«Tl]«Bi nt dom mesečni...... „ IX za inozemstvoi a«'«J00.......Ш M S! Sobotna izdaja: s v Jagosls«l|l.....D n 20 v mo?siEstva.......M SLOVENEC os Con« lnsoratom:« Saostolpaa netiiaa ?r»veleagrarno in bankarsko maffio« in ji očita njene ^neizmerne zaslužke*. Ljudstvu hoče natveziti, da se demokrati zdaj pripravljajo na junaški mejdan, da »zrušijo velekapitak. Zgražajo se nad ka- tastrofalnim padcem dinarja ter obžalujejo naraščanja draginje. Najhujše pa jim je — v kakšni zvezi je neki to s padanjem dinarja? — da je penzioniran gospod Adolf Ribnikar. Zato se seveda mora zrušiti sedanji radikalni režim, da se vsedejo k vladni mizi zopet — demokrati v družb i z radikali ter potem začno svoj neizprosni »boj zoper kapitalizem .. .< To je tista demoralizacija, ki se na ta način kakor strup razliva po našem javnem življenju. Če stranka, ki je vedno in dosledno z dušo in telesflni zastopala interese velepridobitnih krogov, zdaj naenkrat udarja na proletarski boben, če meče krivdo za svoje grehe na drug«, če v volivno namene zataji vso svojo ideologijo, začasno namreč, potem je to politična ne-moralnost prve vrste. Kdo pa je, da samo eno reč omenimo, poglavitni krivec padanja dinarja? Ali ne demokratska stranka? Saj je pod njeno sovlado z radikali konstantno padal in sicer vsled njihove gospodarske, notranje in zunanje politike. Kako se hočejo zdaj demokrati svoje odgovornosti za svojo bivšo sovlado otresti? In ali ni sedanji katastrofalni padec naray-nost rezultat znane šjiekulacije demokrata Plavšiča z amerikanskimi dolarji? Ta Plavšić, ki je pri tem mnogo zaslužil, sedaj celô na demokratski listi kandidira! Dolarje so zapravili, novih pa nam Ameri-kanci več ne dajo — lepa politika, ki jo je inavguriral veledemokrat Kumanudil Zdaj pa je seveda vaega kriv Stojadinovič... To je potem zgled, po katerem se ravnajo drugi taki špekulanti, ki mečejo raz sebe svojo preteklost, zatajijo svoj življenjski program in oblečejo novega, katerega so preje za žive in mrtve pobijali. Tako se porajajo iz vladoželjnosti in osebnega ko-ristoljubja nove stranke in novi »programih. Ljudstvo se smatra za tako neumno, da bo vse verjelo. Zagrizeni reakcionarji prodajajo »socialne* programe, pa tudi narobe se godi, kakor kaže. Za vsem pa stoji stisti koruptni Belgrad, ki kakor Cičikov kupuje povsod mrtve duše. Čimbolj se širi politična mlakuža, temveč si upa žeti vladajoča gospoda. To je slika razmer, ki jih skušajo ustvariti sovražniki slovenskega ljudstva in njega krščanske kulture. Toda čičikovi pri nas ne bodo uspeli. Zgodilo se Jim bo kakor Gogoljevemu čičikovu, ki je, pokrit s sramoto, moral od poštenih ljudi bežati. Vsem čičikovom se je na Slovenskem tako godilo, počenši od Dežmana. Zgodi se tako tudi modernim, bodisi demokratskim, »kmetijskim« ali radikalnim. Pokazalo se bo 18. marca. Fašizem ln Italijanska ljudska stranka. Rim, 20. januarja. Pred dvema dnevoma so se pri ministrskem predsedniku Museoliniju vršili pogovori o odnoSaJih med fašizmom In ljudsko stranko. Poročala sta podtajnik v ministrstvu za javna dela Gay in ravnatelj lista »Corriere d' Italia« Gentili. Kakor poročajo, se ti odnošaji razvijajo zelo ugodno. Na vsak način treba ljudsko stranko prištevati med stranke, s katerimi mora fašizem povsodi sporazumno delovati. Temu mnenju se je pridružil tudi Mussolini in prosil oba poročevalca, naj nadaljujeta svoje delo za čim izkrenejše zbliianje obeh strank v Markah. Dalje objavljajo listi o istem predmetu izjavo bivšega ministra za šolstvo Anila, ki je naglasiil, da temelji program ljudske stranke na treh točkah: 1. Krščanska podlaga v zakonih. 2. Upravna preosnova države. 3. Novo razmerje med delom in kapitalom. Vse to je pa v bistvu tudi program fašizma, dasi v nlem ne manjka elementov, ki stranki ločijo. Ljudska stranka smatra za svojo dolžnost, da ne ovira fašizma v njegovem prizadevanju za obnovo najvišjih domovinskih vrednot. Zelo važne izjave je podal te dni tudi politični tajnik ljudske stranke don Stur-zo. Govoril je v Neaplju o takoimenovanem »južnem vprašanju« in naglasil, da med južnimi pokrajinami in državo še danes, 50 let po ujedinjenju, obstoja razkol. Rim Južnih pokrajin notranje ni znal ujediniti, a vlade so v parlamentarnih spletkah izrabljale zaostalost juga na korist industriji gornjih in srednjih pokrajin. Tudi zunanja politika Italije je bila zgrešena. Zamudil se je Tunis, a tudi sedaj strmi Italija kakor začarana v severni Jadran, kjer bi bila mogla v splošnem položaju doseči srečnejšo rešitev, nego jo je našla v Rapallu in St. Margheriti. Južne pokrajine neobhodno potrebujejo ozadje, segajoče od severne Afrike do Albanije in od Španijo do Male Azije. Južne pokrajine morajo tvoriti sredozemsko središče, v to pa je treba ustvariti tudi notrannje pogoje: rešiti se mora delavsko vprašanje, dvigniti zdravstveno in moralne razmere, izboljšati kmetijstvo in odpraviti nepismenost. Jug r.e da rešiti le z južno miselnostjo. Po govoru don Sturze so fašisti priredili proti njemu nekoliko demonstracije. V političnih krogih ugibajo, da se ljudska in fašistična stranka pogodita tako, da bo prva imela svoj delokrog na jugu, druga pa na severu. -f G. Pncelj — »nacionalni borac ! Dva narodna borca sta g. Pucelj, mesar iz Vel. Lašč in g. Rosulek, prekajevalec mesa v Belgradu, Terazije, hiša g. Pašića. O teh dveh mesarjih in »narodnih borcih* poroča belgrajska »Politika« sledeče: >G. Ivan Pucelj, poljedelski minister na rr-zimlože-nju in mesar iz Slovenije, je vlažil na vlado prošnjo, da so mu vštejejo v pokojnino kot službena leta vsa leta od 1896. 1. dalje pa do danes (torej 25 let). Svojo prošnjo opira na okolnost, da je bil »nacionalni borac«, ki je pripomogel k temu, da so ee Slovenci obdržali, ne samo materijelno z izdelovanjem klobas >prima kvaliteta«, ampak tudi z duševno hrano, namreč s novelami, poslužujoč ee enkrat noža, enkrat peresa, enkrat pa škarij. — Kakor izvemo, bo ravno tako prošnjo vložil na vlado tudi g. Rosulek, ki ima poleg zaslug, ki dičijo njegovega tovariša iz Slovenije, ie sledeče: »Nad 20 let že dela v hiši g. Pašiča in Je poleg tega vzdrževal skozi desetletja srčno vezi med dvema bratskima narodoma (g. Rosulek je Čeh), med našim in če-hoslovaškim, tako da je končno prišlo do zvezne pogodbe med Belgradom in Prago.« -f G. Pncelj se pritožuje. »Vreme« Javlja, da je g. Pucelj obiskal te dni ministra notranjih zadev Vujičiča, da potesti-ra proti zlorabam uri volitvah od strc.nl velikih županov v Sloveniji. Zlorabe se še niso pričele vršiti v polnem jeku, toda g, Pucelj ve, da gotovi strankarji pritiskajo na velike župane in na okrajne glavarje, naj jim gredo na roko pri agitaciji in pri sklicevanju shodov. — Za to »prijaznost« se bo g. Hribar oziroma g. dr. Baltič g. Puclju gotovo prav lepo zahvalil. -r Oboroževanjo v Italiji. Minister za mornarico zahteva za vzdrževanje vojnega brodovja letno 50 milijonov lir. To zahtevo utemeljuje s potrebo izdatno zaščite italijanske obale v Tirenskem morju, ki je najbolj izpostavljena sovražnim akcijam, potem pa z možnostjo blokade cele Italije, kar bi imelo za posledico splošno lakoto v Italiji._ Volivna borba. VOLIVNO GIBANJE V PREKMURJU, Shod v Križevcih. Dne 6. jan. se je vršil pomenljiv shod Kleklove stranke v Križevcih, kjer je sedež velike evangelijske župnije. Prišlo je na stotine evangeli čancev. Shod Je otvoril evangelijski bogo-sloveč Leopold Ilari iz Panovec, ki se Je izjavil za krščansko stranko Josipa Klekla. Razen strankinega tajnika je govoril Jožef Horvat, mladenič iz Bogojine. S svojim domačim vljudnim govorom je navdušil vse zborovalce. Zborovalci so govornike pogostili, jih povabili zopet na shod, križev-ske mladenke pa so spremljale govornike prihodnji dan na zborovanje v Gornje Pe-trovce. Kukovec-sokol-mažaron. Kukovčov tiskani prigaujač »Morszka Krajina« piše v mažarščini, da bo njim ime madjaron enkrat najlepše ime in da bodo na to ponosni. Upajo še seveda, da pridejo kdaj pod Ogrsko. List o poslancu Kleklu ne piše drugega ko nupade. Priobčil pa je vest, da se jo g. Klekl zahvalil ministru Ninčičti, da se je brigal za prekmuske meje. To je priobčil le radi tega, da bi se prikupil mažaronom. Urednika tega lista ima zdaj Kukovec na verigi, da ga vodi po shodih, kakor so ga prej imeli kot mažarona v mariborskem zaporu isti demokrati. Demokrati, kje je vaš »Sokol«, kje je vaše ï'Orjuna«? Minister Zupauič kortešira. Pripeljal se je h Kukovčevemu kandidatu, Štefanu Kuharju sam minister Župan ič, da bi ga pregovoril, naj pusti denokratsko kandidaturo in naj kandidira za radikalsko stranko. Za Kukovcem še gre razgaljat sam gospod minister SHS svoje »čiste Jugoslovan-Scine* v Prekmurje. »Jutrovo voril le vsled tega, k«ïr so čitali člnnek ljudje dvojne vrste. Oni, ki eo se pridružili mnenju in mM i članka, so na hinavski način že davno oznanjevali smrt našega izmučenega in križanega nereda, z visoko tiesedo so jo opravičili in spoznali, da je potrebna, oni pa, ki so hlapci svoje straho-petnosti, so v svojem boječem srcu verjeli, a na glas niso priznali, se menj oznanjevali smrt. Bili so še tretji, ki ho čitali ta članek; čitali so ga, razumeti ga niso znali, ker ga niso hoteli, ali čutili so udarec v obraz, ki vpije do neba. Beseda »simpatičen« In molk vseh onih, ki so čitali to besedo s člankom vred, vse to dokazuje, da ljudi prve in druge vrste ni malo. In članek je čitala slovenska inteligenca. Pa ce tudi ni čitala slovenska inteligenca tistega članka, da ga je kdo javno oznanil, bi molčala, deloma celo pritrjevala. Prijatelji, smo že in še doživljamo! In iz nje so izšli oni, ki so z lepo-donečo besedo oznanjali smrt našega naroda že tisoč let ter šli poslednjo čase prodajat svoje pokorno drzavoljublje v ime besede brat narodu majke Jugovićev. Posebni oddelek tega poglavja je slovenska kultura Kako in kaj da je ž njo, ne bom pravil, saj vemo že vs , rajnemu Cankarju je prinesla celo raztrgane čevlje. Da jo ne upa zatajiti nobeden od njenih sladkih prijateljev, ni krivo dejstvo, da je nakopičenega v njej toliko bognstva, ampak le resnica, ki se ž« мша naglas oznanja, da nas zavida za njo tujec, ki sodi pravičneje od sinov lastnega naroda. Tudi že ve- mo vsi, da le iz strahu in sramežljivega spoštovanja pred glasom tujine ne upajo hinavski njeni sovražniki prisoditi ji težko ali lahko smrt. Vendar po zaslugi teh ne-odkribcerčnih sovražnikov in po zaslugi njihovih hlapcev — in to eo vsi, ki ee je ne zavedajo — je postavljena bogata naša kultura za plot in na ognjišče. Treba je torej, da si pogledamo iz oči v oči brez malodušncsti in se vprašamo: Ali je res že do kraja dopolnjena useda tega naroda, od pamtiveka danega pod palico mačehe, tega otroka, ki je prejel kamen, še predno je vedel, kaj je ljubezen in sovraštva? Ali je res vse, kar se še godi, le komedija, in da ta narod zakriva pod lehkomiselnim smehom težke, krvave solze, zato da ne vidi smrti, ki mu diha v obraz? Če so zatajili oni, ki naj vodijo usodo tega naroda, pravo lice njegovo, ali ni že čas, da se zavali kamen na grob živega mrtveca? In če to moramo priznati, kaj potem? Vsi, ki se tako vprašujejo, nimajo tiste vere, kakor Jo ima oni, ki se mu je razode-lo: Glej, moje ljudstvo! Ta je videl ljudstvo, ki strmi kakor otrok v svet že tisoč in več let Videl je, kako so se vozili venčani vozovi z napisnimi tablicami mimo njega, strmel je otrok v tiste tablice in jih ni razumel, — kvečjemu one, ki so mu otrusko govorile, saj ta otrok, to ljudstvo ni živelo kakor ljudstvo drugih narodov, ker bič je bila njegova hrana, na koncu posladkan z besedo, ki je nedolžno skrivala škorpijona. In to ljudstvo je bilo narod, ko je shranilo bolečino v dragoceno posodo srca: ustvarilo si je sen v kraljestvo pravičnega kralja Matjaža. Da ni živel narod z vero v Matjaževo kraljestvo, v tej ali oni obliki, ne bi prenesel tisočletnega ponižanja in noči. Strašno je bilo romanje skozi pustinjo pra« vioe. Pričajo nam pesmi o lepi Vidi, mladi Bredi in mladi Zori. Ali ni hrepenela lepa Vida iz nizke bajte, trohnobe in trpljenja daleč tja črez morje, pa je umrla od tuge na dvom španske kraljice? ln ti, kraljevič, ki te je volila naša kraljica, mlada Zora, kod si hodil, ko sta ti jo ropala hudobna brata? Kaj ni bila tujina tista hudobna mačeha, ki ti je zasadila než v srce, oj Breda? Tako je točil narod svojo kri, ki so mn jo sesali brez usmiljenja. In čudo: в vsako kapljo krvi in ljubezni, ki so mu jo vzeli, je rastla njegova žeja po ljubezni in pravici. Globoko je skril to svojo žejo, združil jo i vero v kraljestvo pravice. Da mu ne vzamejo te vere, je skril to svoje izsaniano kraljestvo globoko pod zemljo. Po tisočero labirintih je potoval k njemu, po neštetih prepadih vedno iznova iskal poti do njega, da ga dvigne na dan, kadar pride čas. In to je dedščina vseh njegovih prerokov, če je že strašna pot celega naroda, ki je posuta a trupli in prepojena s krvjo, Je pot njegovih prerokov, Û so šli prod njim, ka- Stev. 18. SLOVENEC, dne 21. Januarja 1928 Stran 8. v Tudi g. DuSan PlavSIC blagega valut-nega in deviznega spomina kandidira in sicer nastopa kot demokratski kandidat v Selcih. Selce leže blizu laško-hrvatske meje, kjer so ljudje za časa Plavšičeve kandidature baje mnogo zaslužili z valutnimi operacijami preko meje. Demokratska stranka je torej dobro uganila, ko je določila g. Dušana Plavšića za kandidata bas v onih krajih, kjer bi le utegnil najti kal<* Sijo hvaležno srce. v Nu lov Z!i mandati so krenili v Dal-rnacij gg. dr. Trurabić, dr. Drinkovlć in dr. Smofllaka, kjer širijo idejo zagrebškega kongresa. Upanje na uspeh je pa jako majhno, ker imajo dalmatinski kmetje mnogo več gospodarskih in socialnih skrbi kakor pa čisto narodnostnih. Pucka stranka, zemljoradniki in težaki se bodo torej {>rav težko odločili za zajednlčarsko tro-ico. v Nacionalistični blok v Vojvodini. V Vojvodini sklepajo »nacionalistični« blok demokratje, orjunci, dobrovoljci m invalidi. v loj za Južno Srbijo. Radikalci na-glašajo v svojem časopisju, da bodo čisto gotovo zmagali v Južni Srbiji. Bcmofr.atje trde, da bo zmaga v Juž. Srbiji brez dvoma njihova. Republikanci (srbijanski) upajo dobiti vse mandate v Jui. Srbiji s pomočjo nezadovoljnih elementov, ki jih je tam doli največ. Zemljoradniki računajo na glasove kmetov, ki so v Južni Srbiji v ogromni večini. Muslimani se zanašajo trdno na zmago muslimanov. Zmagali pa ne bodo ne eni, ne drugi, ampak »makodonstvu-juSïi...« Taka je slika, kakoršno dobimo o volivnem gibanju na jugu naše države iz — časnikov. Volitve v Pokojninski zavod za nameščence. Ob volitvah v Pokojninski zavod za nameščence se je razvil prav interetianten boj. Svoječasno je namreč ministrstvo za socialno politiko imenovalo v ta zavod po veliki večini pristaše lastne klike, za predsednika zavoda pa je bil določen iuti-mus ministra Žerjava ravuatelj Slavenske banke g. Praprotnik. Za nameščence je bil imenovan v sosvet uradnik Slavenske banke g. Lovšin in njegov pomagač Urbančič. Koncept je bil narejen in banki so bili zasigurani mlljončkL Toda prišle so neizogibne volitve. Zasebni nameščenci so uvideli namero klike in se združili na skupno listo pod imenom »Združeni zasebni nameščenci*, da tako obvarujejo svoje lastno premoženje pred izkorišče-valnimi nameni. Gospodje okoli Slavenske banke so kar divji, izdajali »o list za zasebne nameščence, piačevaii organizatorja ln jim že a conto dobička že ustanovili lastne lirrne, sedaj pa da jim vse uide iz rok? Nikakor! Sestavili so lastno listo ter jo krstili »Strokovno in nadstrankarekoc. Volivcem so razposlali okrožnico z imeni kandidatov, imeli pa uiso korajže, da bi navedli tudi zaposienje teh kandidatov. Kako bi tudi? Stvar bi bila preočitna, ako bi volivci zvedeli, da kandidira n. pr. v I. skupini delodajalcev na njih listi sedem nameščencev Slavenske in Slovenske banke, recte kandidatov g. A. Praprotnika, v I. skupini nameščencev pa osem nameščencev istih bank. V drugi skupini nameščencev kandidirajo na-meščenke podjetja, >E. Lovšin, Rude in kovine«, ki Je last Slavenske banke. Dalje solastnika tvrdke Aloma Company, katere upravni svetnik in solastnik Je v imenu Slavenske banke zopet g. E. Lovšin. V III. skupini nameščencev so pod pritiskom največje delničarke Trboveljske premogokopne družbe, Slavenske banke postavili nameščenci Trbov-Ije svojo oportunistično listo, na katero so na podlagi napačnih informacij ujeli tudi Jeseničane, nameščence Kranj, industrijske družbe, ki stoji pod dlrekti.im vplivom Slavenske banke. V IV. skupini nameščencev so postavili nič manj kot pet uslužbencev Praprotnikovega glasila »Jutra«. Tako izgleda >nadstrankarska in strokov- menjani za vsako besedo obljube cd malo-rlušnih in zastrupljenih src, še desetkrat strašnejša. Ko je prišel Jakob v stisko pred bratom Ezavom, je pristopil k njemu Gospod vojnih trum v nevidni podobi in se boril ž njiin vso noč, in glej, Jakcb ga je sunil v stegno. Zakaj kdor se bori za kraljestvo pravice in ljubezni, se bori s samim Bogom, da mu izpolni pravično terjatev; in izpolni ee mu, v pravici bo gledal božje veličastvo. Konča vanj. Težko je pisati časopisne članke o slovenskem narodu sedaj, ko so nam ga razodeli njegovi preroki cd Prešerna do Cankarja na vseh njegovih poiih. Ali potrebno je. Potrebno zaradi slovenske inteligence, ki izdaja ta narod sedaj, ko so mu Cankar, Župančič, Jakopič in drugi njegovi glasniki dali veselo oznanilo iz vsega trpljenja njegovega. Ta inteligenca jih re mara poznati, kar razodeva na glas vsaki dan iznova. AJi komu jo bilo dano znamenje borlw na celo že v zibelki, bo oznanjal in bojeval ta boj tudi Še nad grobom, zakaj to je delež vsakega glasnika njegovega in oetano. In nad tem grobom nasilja, sirupa in hlapčevstva eo in bodo glasniki njegovi kazali pot v kraljestvo pravice in ljubezni ne sumo narodu svojemu, ampak tudi drugim narodom. To je moja trdna vera in vera vseh, ki so mladi v svojem srcu. na Hita« ln rtrl tem ne apremenl na »tvarl prav ničesar, ako »o na svoje liste vjeli nekaj nelnforml-ranih in par nameščenk, ki odkrito priznavajo, da so podpisale, ne da bi vedele, kaj so pravzaprav podpisale. Nasprotno pa se jo sestavila lista »Združenih zasebnih nameščencev« iz nameščencev raznih podjetij brez ozira na njih strankarsko pripadnost, tem еб se jo oziralo le na to, kdo bo v stanu najbolj« zastopati koristi zasebnih nameščencev. Kdor bo pregledal do dobra obe listi, mu odločitev ne bo teživa, na eni strani štreberstvo na drugi poštenost. Trdno smo uverjenl, da ne bo hotel nihče biti lestvica, po kateri bodo posamezniki lezli do svojih korit in da bo vsak oddal svoj glas listi »Združeni zasebni nameščenci«. Zasebni nameščeno!. p Zupljani sv. Antona novega v Trstu pri škofu. »Edinost« poroča, da se je pri tržaškem škofu Bartolomasiju oglasila deputacija slovenskih župljanov sv. Antona novega v Trstu, ki jo je vodil poslanec dr. Wilfan. Deputacija se je pritožila zaradi odprave slovenske pridige in službe božje. Škof je zagotovil, da se je slovenska služba božja opustila samo za preteklo nedeljo, slovenske pridige pa da so se morale začasno ustaviti, ker ako tega ne bi bila storila cerkvena oblast, bi bila posegla vmes posvetna. V ostalem je škof pripomnil, da slovenske pridige niso nujno potrebne, ker kakor so mu rekli, znajo vsi mestni Slovenci in celo služkinjo čisto dobro italijanski. Deputacija je ugovarjala, da dialektičnega žlobudranja ni moči smatrati za tolikšno znanje jezika, da bi mogel kdo s pridom poslušati pridige v književni italijanščini. Deputacija je proti odpravi slovenskih pridig vložila protest. Drugače pa ie potekel pogovor s škofom na prisrčen način. p Influenra v Vipavski dolini. Iz Vipavske doline nam poročajo, da razsaja fam influença. š Loterija mariborske gradbene akcije. Kakor znano je vsled popolne gradbene pasivnosti v Mariboru še hujša stanovanjska beda kakor drugod. Ker so ostali vsi obupni klici na vlado brezuspešni, si je društvo Mariborska Gradbena akcija zasnovalo razne načrte samopomoči. Tako se je tudi med drugim odločilo tudi za loterijo, ki ima predvsem namen zbuditi Maribor iz gradbenega mrtvila in vladi nuditi prvo priliko, da počne resno razmišljati tudi o podpori za rešitev stanovanjskega vprašanja v Mariboru. Tozadevni načrt je i delal poseben odbor in bo te dni potrjen. Kolikor doznamo, obsega loterija 15.000 srečk po ?5 Din. — Dobitki: 1, Lepa, solidno izdelana hiša s stanovanjem parter in z enim stanovanjem v polna dstropju s pri-tiklinami in vrtom, popolnoma izgotovlje-na kar za naselitev. Ta hiša je glavni dobitek. 2. Popolnoma slična hiša, le da do-bitelj prevzame 30% hipoteke. Kot 3. dobitek se nudi st.avbišče okrn^ 500 m5 obsega. Vsi trije objekti se nahajajo na mestnem ozemlju. Hiša, kakor je v idealnem načrtu približno že izdelana, je tako vabljiva, da je žc sedaj za ta načrt Mariborske Gradbene akcije vsesplošno zanimanje. Zgradba hiš se razpiše takoj v natečaju. Hiša mora predstavljati sedanjo vrednost od 150.000—175.000 Din. Najboljši načrt izbere za to posebno določena komisija. — Srečke se bodo prodajale tudi po drugih mestih. š Umrl јл v Ljutome-u trgovec in posestnik Mihael Cimerman. N. v m. p.' Stoletnica Louis Fasteurja. Sinoči ob pol osmih je priredila šefinja bakteriološke &1ал1се, ga. dr, Amalija Šimec v »Mestnem domu« predavanje o Luisu Pasteuriu v proslavo njegove stoletnice, — Dvorano je zasedlo izbrano občinstvo. Prisoten je bil tudi francoski konzul. Predavateljica se je v svoj referat poglobila in podala občinstvu v lepi obiiki in na razumljiv način popolnoma jasno sliko o velikem znanstvenem delu ter o ogromnem pomenu Luisa Pasteurja za človeštvo. Iz predavanja posnemamo glavne momente: Luis Pasteur se je rodil 27. decembra 1822 kot sin revnega usnjarja. Njegov oče in mati sta bila mirna, tiha, marljiva in globoko verna. Vsa ta svojstva, posebno pa vernost so spremljala Pasteurjev značaj skozi celo življenje. Kot dijak ni kazal posebne nadarjenosti. Zibal se je nekako v sredi. L. 1838 je odšel v Pariz, da se pripravi za univerzo; 1. 1842. je maturiral in dobil izmed 23 maturantov — 19. mesto. To ga je tako potrlo, da je sam sebe kaznoval, prostovoljno ponavljajoč zadnje leto srednje šole. Prihodnje leto je odnesel 4. mesto in s korajžo je šel .na univerzo. — L. 1844. se je pričelo njegovo znanstveno delovanje, V glasniku akademije znanosti je dokazal, da je za naravo telesa enakovredna z notranjim ustrojem njegova prostornost. Tako je dal podlago novi znanstveni vedi: prostorni kemiji. Po ab-solutoriju je učil tri mesece na gimnaziji v Dijonu, nakar je bil poklican kot izredni profesor na strasburško univerzo, Tu se je oženil z rektorjevo hčerko, ki mu je bila vredna krščanska žena in družica pri njegovem znanstvenem delu. Leta 1854. je bil odpoklican v Lille. Tiste dni je Francija silno trpela na vinski bolezni. Ogromne količine vina, namenjene za izvoz, so se pokvarjale in prizadevale francoskemu narodnemu gospodarstvu silno Škodo. Pasteur je poiskal povzročitelja bolezni: stensko plesen (glivo kvasivko). Dognal je, da se tc glive nahajajo v zraku in da kot nevidni živi organizmi prehajajo v vino, kjer povzročajo vrenje in bolezen. Iznašel je tudi lek, ki je znan pod pasterizacijo vina, piva, mleka itd. V tem času je dokazal, da se iz mrtve tvarine nikdar ne more poroditi ižvljenje. S tem je ovrgel hipotezo eksaktne vede o spontani generaciji in iz-podmaknil tla tajivcem vsega metafizičnega. Odpor proti njemu je bil silen. Ovreči njegovega dokaza ni mogel nihče. Pasteur pa se za strele ni zmenil, marveč je deloval dalje. Leta 1866, ga je napotil njegov bivši profesor Dumas na južno Francosko, kjer je razsajala kuga med sviloprejkami, ki je grozila uničiti to panogo gospodarstva. Pasteur jo dognal, da povzročajo pegavico na sviloprejkah glivice. Z Izolacijo obolelih sviloprejk je odpravil zlo, in svilopreja se je začela sijajno razvijati po Franciji in Italiji. Pasteur je zaslovel, L. 1868, ga )e zadel mrtvoud po eni strani telesa, vendar jc delno okreval in nadaljeval znanstvena raziskovanja. Poraz, ki ga je Franciji zadala 1, 1871. mlada Nemčija, je velikega genija prvič potrl. Odšel je na svoj dom. Angleški kirurg Lister je med tem časom na podlagi Pasteurjevih zaključkov dognal, da povzročajo vnetje ran bakterije, • katerimi je prenasičeno ozračje. Začel je iz- Eirati okolico in rane same a karbolovo islino, prekuhaval je inštrumente, obveze itd., in naenkrat so prenehala vnetja ln zastrupljenja. Tako je prišla do veljave moderna kirurgija. Pasteur je vi nasprotniki pa niso mirovali tako, da je bil ta veliki mož U z enim glasom večine proglaien članom medicinske akademije. Ko se je na Francoskem pojavila ob« čutna živinska kuga, ki je ponekod zahtevala po dve tretjini goveje živine, konj in drobnice, je vlada pozvala Pasteurja, naj dožene vzroke obolenja. Pasteur je ugotovil vranični prisad po glivicah in je iznašel lek po cepljenju. Na podlagi tega so se razvila cepljenja zoper vse bolezni, — uspehe vidimo danes vsepovsod. Razvila se je nova znanstvena panoga: mikrobiologija. Po teh uspehih je začel Pasteur preiskovati pasjo steklino. Uspehe dokazujejo danes brezštevilni Pasteurjevi zavodi, katerih imamo v Jugoslaviji četvero: v Nišu, Novem Sadu, Zagrebu ter filialo v Veliki gorici. Leta 1888. je zadel Pasteurja drugiC mrtvoud. Bil je sicer ohromel, a bodril je svoje učence neprestano, Dne 28. septembra 1895 je poklical Bog svojega zvestega služabnika na obračun, ki je bil lahik. Pokopan je v lastnem Pasteurjevem zavodu v Parizu. Predavateljica je dosegla popoln uspeh. Čestitke, ki so bile izrečene, so bile iskrene. Referat mora v javnost v tisku ln po predavanjih v prosvetah. Na koncu referata se je oglasil k besedi francoski konzul. Občinstvo je imelo dober užitek in je bilo prav zadovoljno. Naš nov! listek. V prihodnji številki začnemo objavljati romantično povest znanega angleškega pisatelja H. G. Wellsa »Prvi zemljani na mescu«. Pisatelj je položil v to svoje delo precej ironije s socialno tendenco. Listek je po svoji vsebini in vsled naravnost občudovanja vredne bogate fantazije pisatelja tako mikaven, da bode čitatelje v izredni meri zadovolji. Lansko leto smo seznanili uaročnike z dvema odličnima deloma iz francoske leposlovne literature, letos bomo objavili dve večji deli iz angleške. — Duhovni svetnik Ivan V'dergar f. Y soboto, dne 20. t. m. ob 5. uri zjutraj je v Radomljah pri Kamniku umrl gosp. Ivan Vidergar, škof. svetovalec in nadžupnik v pokoju. Pokojni se je rodil na Kolovratu 23. maja 1844, v mašnika je bil posvečen 27. julija 1873. Bil je dolgo vrsto let nadžupnik v Št. Vidu pri Stični Zadnji čas se je kot vpokojenec naselil v Radomljah. Pogreb bo jutri v ponedeljek ob 10. uri dopoldne. Svetila mu večna luč! — Gg. katehetom! Prijav za nagrade v smislu tozadevne notice v včerajšnjem »Slovencu« nI treba prej vlagati, dokler ne izide v : Uradnem listu« vzorec prijave, katerega naj se gg. katehetje poslužujejo. — Volitev zastopnikov učiteljeva v višji šolski svet. Naproša se nas od шего-dajnô strani za objav'o sledečega : Ker uradne glasovnico se niso dospele vsem šolskim vodstvom v roke, je pokrajinska uprava odredila, da se oddaj an je glasovnic šolskim vodstvom podaljša do 30. januarja ob 12 .uri opoldne, rok za predložitev glasovnic volivnim odborom pri prosvetnem oddelku pokrajinske upra. e v Ljubljani se pa podaljša do 10. februarja ob 12. uri opoldne. Razglae o tem izide v prihodnji številki »Uradnega listam. — Še drugi Prokmuree v ogrski ječi. Štefan Krčman iz Murske Sobote je šel brez vizuma obiskat svojo bolno sestro v Budimpešto, ker ni vedel, kako bi vizum hitro dobil. V Budimpešti so ga redarji zgrabili in zaprli v ječo kot špijona že meseca marca 1922. Poslanec Klekl je vložil prošnjo na zunanje ministrstvo, naj vendar naredi konec tem mažarskim krutostim. — Vprašanje na sSIovenski Narod«. »Narod« imenuje ; Slovenca« »izmed strupenih klerikalnih listov v Jugoslaviji gotovo najstruponejše in najstarejše trobilo.« — Da smo »strupeni«, nas nič ne žali; vprašamo pa »Narod«: Katero »najstarejše trobilo« v Sloveniji pa je najbolj otročje in najbolj zaspano? — Valutna melanholijo. Pod tem naslovom jo objavil sinočnji »Narod« taku-zvani vgospodarskir članek, za katerega bi ga lahko zavidal sam prerok Jeremija. Naj prej stoka in tarna kakor so stokale in jokale za jok m stok najele ženske pri starorimskih pogrebih in tantiguje uad nesrečo, ki jo zadela uboge konsumente vsled »valutne melanholije«, potem pa ga kar nekaj prime. Trenutno se mu namreč vrine misel na svojo slavno proslost junaškega na-pomoč-klicanja policije proti »protidržav-nim elementom«. In pravi: Jc že res, da je dinar padel, ampak mi, državotvorni, tega no smemo povedati ljudem 1 Mi sicer objavljamo med borznimi poročili, da je dinar «tal včeraj v Ztirichu na 3.99, danes pa le še na 3.75, ampak tega ne sme vedeti vsa*. Kdo pa naj širi taka »protidržavnat: poročila? Mi nikoli, mi tega ne smemol Mi moramo ljudem povedati, da številke, ki jih objavljamo, niso obupne, ampak da so to številke, !.i vzbujajo najlepšo nado na krasno bodočnost, llogoče sicer samo na kra- ! sno bodočnost g. finančnega ministra, ampak to nič ne de — ljudje tega ne smejo vedeti in bi tudi ne vedeli, če ne bi ti »črnovestni »Slovenčevi« komunisti in valutni bankirji nad dinarjem izrekali svojega prekega ali kratkega suda.« Tako pa se predrznejo ti »črnovestni komunisti in valutni bankirji« povedati ljudem resnico j Kako pa pridejo navadni in priprosti ljudje do tega, da Izvedo tudi oni, kako stvari stoje? To sme vedeti samo »Jadranska« ali pa mogoče še g. pokrajinski namostnik! Torej lop po klerikalcih 1 Doli ž njimi, il-vela polici-, ne, država! Živela! — Iz »valutne melanholije« »Slov. Naroda«: »...iskrica lahko užge in razpali zopet velikanski evropski plamen... V takih napetih časih in razmerah je težko živeti, še težjo pa mirno in preudarno delati.« — Se vidi čisto jasno na »Slov. Na- j rodu«. — Protest. Pravoslavni sv. sined je protestiral proti naredbi ministrstva za prosveto, po kateri bi smeli tudi katoliški duhovniki poučevati pravoslavne učence v verouku — Križ in kraljeva podoba v italijanskih šolali v Inozemstvu. Italijansko zunanje ministrstvo je poslalo vsem italijanskim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, v kateri opozarja, da morata biti po vseh kolonialnih in drugih italijanskih šolab križ in kraljeva podoba. — Razburjenje radi novega stanovanjskega odloka v Italiji. Kakor smo že porcv čali, je italijanska vlada izdala cdlok, s katerim načelno odpravlja dosedanje varstvo najemnikov in prepušča le-tem in hišnim lastnikom, da se med seboj sporazumejo. Ta cdlok je vzbudil med najemniki silno razburjenje in vsi listi pozivajo hišne gospodarje, naj bodo zmerni v svojih zahtevah. Organizacija hišnih posestnikov je že sklenila, da se najemnine zvišajo le toliko, da ne bodo presegale 2 do 8krafne predvojne najemnine. — Tržič. Prosvetni odbor društva sv. Jožefa je po božičnem odmoru zopet pričel z rednimi tedenskimi predavanji. Drugo predavanje bo zopet v torek, 23. jan. ob osmih zvečer v Našem domu. Glavno predavanje bo »o prvem vstajenju slovenskega naroda.« Mod raznoterostmi bodo zanimivosti izza tržiških plank ter proračun tržiške občine. Vabljeni vsi l — Tržič. Majhen kraj je Tržič, a velika novega se zgodi skoro vsak dan, gotovo pa vsak teden. Preteklo nedeljo ponoči so se vršili po gl. trgu v Tržiču prizori kot nekdaj na Kosovom polju. To bil je vihar, to bil je vihar, do zora vso noč. Še prejšnf dim junak krepak bil je vsak, prepoln zdaj je ran. V noči med nedeljo in ponedeljkom 14.—15. jun. bila je, kot rečeno, na gl. trgu krvava bitka. Imena junakov povemo javnosti, ko bodo prejeli vsak svoje odlikovanje od prist jnega mesta. Silno veliko palic ie bilo videti drugI dan zdrobljenih po bojnem polju. Odkar je tudi v Tržiču ustanovljena organizacija »Orjuncev«, se nam obeta še več Jakih noči. Res, srečni smo Tržačani, poetîbno tisti, ki stanujemo Stran 4 SLOVENEC, rfoè 2f. Јвћпаф 1628. Stev. na trgu I Vsi znaki kažejo, da vlada trflško občino liberalna koalicija rdeče našminka-na. S lno bi bili hvaležni g. županu, ko bi nam hotel povedati, kdaj je policijska ura v hotelu »Lcnčar«? Po drugih gostilnah je policijska ura navadno ob 10. uri. Ponovno prosimo g. župana, da bi po svoji moči in vplivu preprečil na kak način te krvave b je na gl. trgu, ker je za državo nevarnoet, da bodo vsi tržiški državotvorni elementi izkrvaveli v medsebojnem boju. — Še ena težka izguba je zadela zadnji Čas naš Tržič. Zapustil nas je znani g. kapet-n in odšel v Niš. Kdor ga je poznal, ta dobro ve, kaj smo izgubili v Tržiču, ko smo izgubili njega. V stanovanju, kjer je stanoval, so dobili dvoje vrat prestreljenih in štiri stole razbite. Pravijo, da pride g. kapetan še v Tržič, najbrže šele takrat, ko bodo stali zopet popravljeni. — Dir.ar se dviga. Cene sladkorju so se dvignile v dneh padanja valute od 76 na 9J kron. Vsled »Narodove« » alutne melanholije« bo sladkor veljal jutri le še 40 kron kilo. Dobil se bo v »Narodni tiskarni«. — Zakon za zaščito republike so sklenili na Češkem. Ta zakon јз silno oodoben našemu zakonu za zaščito države. Zanimivo je, da so za ta zakon glasovali tudi narodni socialisti. Iz potrebe po takih zakonih pa sklepa javnost navadno, da zavarovani objekt ni premočan, kajti kar je trdnega, ne potrebuje varstvenega zakona. — Visoka starost. V Črni gori je nedavno umrl Bogdan Gjurošević v visoki starosti 116 let. Udeležil se je skoro vseh bojev, ki so jih v prošlem stoletju bojevali Črnogorci s T. rkL — Velike prometne ovire zaradi snega, Zadnje dni v jugovzhodnih pokrajinah naše države silovito sneži. Iz Slovenije v dveh dneh ni došcl v Zagreb noben vlak. Do včeraj na zagrebškem ravnateljstvu ni bilo znano, kje so obtičali vlaki, ki so bili na poti. Tudi na liški železnici se je ustavil ves promet V Zagorju se promet vzdržuje t največjim trudom in velikimi zamudami. Prebivalstvu Like in Zagorja preti velika stiska. — V okolici Zagreba še ni snega. — Ježii'« pri Ljubljani. Kakor je bilo že objavljeno, se vrši prihodnjo nedeljo, dne 28. t m. ob pol osmih zvečer v društveni dvorani telovadna akademija. Spored je izredno lepo izbran, zato prijazno vabimo vse orlovske prijatelje, da v obilnem številu prihite k tej prireditvi, ki bo poka7ala, da ježensko Orlovetvo tudi v tehničnem oziru lepo uapreduje. — Zahvala. Radi soglasnega sklepa občinskega odbora se vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je tukajšnje županstvo obdarovalorza Božič nad 100 šolskih otrok z obleko in obuvalom, najlepše zahvaljujemo. — Županstvo občine Vič. — V. scstauek znanstvenega odseka Sloven. frtravniškega društva se vrši v sredo, dne 24. L m, ob 17. uri na int oddelku. Spored: g. primarij dr. Fr. Derganc: Itesekcija debelega črevesa z demonstracijami; g. dr. Fr. Minaf demonstrira dve redki poškodbi medenice (Lymphyseolysis tramnatica et lractura Malgaine). -- Razpis slnžbe. Generalna Inšpekcija voda v Ljuhljani razpisuje mesto gradbenega nadkomisar-ja v Vili. činovnem razredu in službo kanclijskega praktikanta. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu. — Silen »neg na Zg. Štajerskem. Na Zg. Sta-Jersken je toliko snega, da eo nekatere vasi ostale popolnoma odrezane od ostalega sveta. Po dolinah je snega do dva metra, po hribih pa tri metre. Ker bo ljudje lani vsled suše le malo pridelali in je lu-na bolezen uničila mnogo živine, je nevarnost, da nastane v zasneženih vaseh lal'-ta. — Ogenj v Preski. V podstrešju gostilničarja Jožefa Jesiha v Preski je pričelo goreU. Domačini eo ogenj še pravočasno zapazili in pogasili. Je&ih ima 2000 K škode. — Velik primnnjkljaj zagrebškega krožnega tramvaja. Zagrebška cestna železnica, ki vozi ua krožni progi, je imela v zadnjih šest mesecih štiri milijon« kron izgube. Vožnjo na tej progi do na-daljnega ustavijo. — Roparski napad. Ko je šel 8. januarja ob pol 12. uri ponoči 22 letni mizar Ivan Maiavašič z Vrhnike v Podlipo domov, je skočil ua cesti pod Staro Vrhniko proti njemu neznani mož, kateri je nad njim zakričal: >Stoj! Kam greš? Imaš U kaj denarja?« »Nimum denarja!« ee je glasil Malava-ličev odgovor. Ropar je nato sunil z nožr.m proti Malavašiču, ki je napad odbil in pograbil roparja ic prsi. Oba sta padla na tla in se borila z noži Ropar je bil najbrže ranjen in je odšel proti Stari Vrhniki, tudi Maiavašič ima več lahkih ran V vrhniški okolici sta bila zadnje čase še napadena na podoben način France Traven la Ivan Jurca Iz Podllpe. — Poslcdtra prepira. V restavraciji Domlcelja ua Rakeku sta se sprla Stanislav Arko in carinik Josip Povalj, na katerega je Arko ščuval psa. Po-valj je potegnil samokres, ga nameril na Arkota tn izprožiL Kroglja je zadela Arkota v prsi. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — 2" letnic» avstrijskega rlvllnepravdnnga reda. Profesorski zbor graške univerze je povodom 25 letnice avstrijskega clvllnopravdnega reda Izrekel njegovemu stvaritelju bivšemu Justičnemu ministru prof. dr. Francu Klelnu svoje spoštovanje. — Čevlje kupujte od domačih tovarec tvrdke Peter Kozina z znamko Peko. ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 Gospodarstvo. Naše valutne skrbt. Že tri leta se trudi finančno ministrstvo z vsemi mogočimi sredstvi ustaviti padanje mednarodne vrednosti našega denarja. Vse naredbe, vsi pravilniki, vse stroge carinske odredbe proti tihotapstvu z valutami, vse kontrole denarnih zavodov so se izkazale kot brezuspešne Intervencije na domačih in tujih borzah so imele le trenotni navidezni uspeh in kot posledico izdatne koristi za srečne trgovce, ki so mogli nabaviti si v teh trenutkih večje množine tujih valut, ogromno škodo pa za vse ostale in pa za državno blagajno, ki je zastonj žrtvovala velike zneske tujih valut pod tržno vrednostjo. Enako kolebanje glede deviznih odredb opažamo pri vseh ostalih državah z devalvirano valuto. Pri čvrsti tendenci ublažijo devizne predpise, pri padajoči pa jih ponovno poostrujejo. Toda tudi brez vidnega uspeha. iz teh razlogov moramo,, sklepati, da so edino le merodajni za stanje valute posamezne države oni činitelji, ki jih poznamo iz splošne gospodarske literature. Ko je koalicijska vlada odstopila in ž njo tudi g. Dušan Plavšić, je izgledalo, kakor da se Je vrednost dinarja stabilizirala in da je inozemstvo z odstranitvijo celokupni promet ovirajočih odredb gosp. Plavšića dobilo do našega dinarja večje zaupanje. Tako je notiral dinar v Curihu od prvega do desetega t. m. med 5-50 do 5-65. Toda tudi v tem pogledu smo se varali. Od 10. t m. naprej je notiral le okoli 5-30, 17. t m. je padel na 4-95, 18. t. m. na 4-40, 19. t. m. celo na 3'60. Posledica tega padca v Curihu je bila neverjetna hausse vseh tujih veljav na domačem denarnem trgu in obupno razpoloženje vseh gospodarskih krogov in konsumentov. Včeraj se je dinar v Curihu dvignil na predborzi na 3-85, popoldne pa zopet nekoliko znižal in sicer na 3-75. Ce vpoštevamo, da so glavne komponente za mednarodno presojevanje vrednosti denarja: 1. Stanje inflacije. 2. Razmerje med uvozom in izvozom in plačilna bilanca sploh. 3. Državno gospodarstvo. 4. Zunanjepolitični položaj. 5. Splošno zaupanje inozemstva do države in njenega denarja, moramo ugotoviti, da se v prvi in drugi točki v zadnjih mesecih ni ničesar spremenilo. O inflaciji v naši državi no more biti govora in smo v tem pogledu na boljšem, kakor skoraj vse države s slabo valuto. Tudi glede trgovske in plačilne bilance ne moremo konstatirati bistvenih sprememb. Glede državnega gospodarstva vplivajo gotovo vo'aški krediti, ki so se etavili v zadnjem času vojnemu ministru na razpolago, neugodno na valutno presojevanje. Znpleteni zunanje politični položaj Je pa brez dvoma največ doprinesel do nepričakovanega padca našega denarja. Ce se mednarodni položaj naše države in grozeči konflikt na Balkanu v kratkem razčisti, moramo iz teh razlogov pričakovati ponovno izboljšanje naše valute, ker se ham nagli padec v zadnjem tednu ne zdi opravičen iz čisto gospodarskih razlogov. Glavno vprašanje pa, ki ga moramo razmotrivati iu ki bi ga morali merodajni faktorji v prvi vrsti vpoštevati, je zaupanje inozemstva do našega gospodarstva in naše državne uprave. Dokler ee ne odstranijo pri nas dosedanje navade, da smatra državna uprava pogodbe z lastnimi državljani, kakor tudi z inozemci obvezne le za drugega kontrahenta, ki jih državna uprava lahko poljubno razveljavi, ne moremo pričakovati zaupanja od strani inozemskega kapitala. In brez t~ga zaupanja je izključeno, da bi se mednarodni kapital zanimal za naše naravno gospoetaroko bogastvo in da bi kupoval v velikih množimh dinarsko valuto, ki bi jo uporabljal za Л-voz naših poljedelskih proizvodov in za trajno udeležbo pri naših industrijskih in denarnih pod jat ib. Brez absolutne sigurnosti je zaupanje nemogoče, brez zaupanja pa si ne moremo pridobiti bainih koristnih gospodarskih stikov z inozemstvom. PaVE POSLEDICE KATASTROFALNEGA PADCA DINARJA. Katastrofalen padoc dinarja zadnje dni na Ziiriški borzi je izzval veliko paniko med občinstvom, ki so je z mrzlično ner-voznostjo vrglo na nakupovanje vsakovrstnih živil in življenjskih potrebščin za vsa razpoložljiva denarna sredstva. Naval v detajlnih trgovinah od včeraj vedno narašča in so v večini trgovin stare zaloge, ki so bile kupljene še za razmeroma dobre cene, razprodane. Sedaj prihaja na vrsto blago, ki je bilo kupljeno zadnji čas že po mnogo dražjih cenah odnosno, ki Je bilo dobavljeno na kredit in ki še ni plačano. Naša trgovina išče zadnje dni po bankah zastonj devize, da bi plačala vsaj deloma svoje dolgove. banke «o v stanju, da povejo sicer kurz tujih valut, vendar ne razpolagajo z ' nikakimi zadostnimi zalogami deviz odno- j eno vsaj jih ne dajo trgovini na razpolago. Ker zadnje dva dni niso poslovale domače borze, nimamo tudi nikake prave orientacije, kakšna bo situacija v ponedeljek, ali se bodo izravnali naši tečaji Ztlriški pariteti ali ne. Da praktično pojasnimo, kakšne cene morajo nastati, ako bi obveljali zadnji Ziiriški tečaji, za naša najvažnejša živila, navajamo kot primer nove cene in ki so veljale v nadrobni trgovini začetkom novembra v Ljubljani: Predmet mast, amer. , moka 0 . . , sladkor, kocke sladkor, kristal olje ..... riž, glaziran boljše vrste . kava santos . začetkom novembra 1922 detajlne ceue K K K K K 92 za kg 20 za kg 68 za kg 58 za kg 76 za kg K 82 za kg K 140 za kg po stanjn danes en gros cene K 160 za kg K 82 za kg K 108 za kg K 100 za kg K 160 za kg K 68 za kg K 248 za kg Jasno je, da večina konsumentskih krogov tako ogromne podražitve blaga ne more prenesti in pričakovati je, ko poidejo v par dneh zadnje zaloge sorazmerno cenenega blaga in se bodo pojavile v trgovini nove cene, da se je bati najhujšega. Trgovstvo samo je najbolje interesîra-no na tem, da se panični nakupi občinstva ustavijo in nervoznost poleže, da bi sedanje zaloge v detajlni trgovini ostale še nekoliko časa, na drugi strani pa Ј8 samo v nesigurnosti, kako naj postopa glede kritja svojih dolgov in pri nabavi nadaljnjih zalog. Ako naj se veruje izjavam gospoda finančnega ministra, je padec naše valute v Ziirichu izzvan vsled nepravilnih informacij in s špekulativnimi nameni, ter ni gospodarsko n'I:akor utemeljen. Ta izjava daja trgovcam nade, da mora nastopiti prihodnji teden reakcija, da se notacija naše valute v Ziirichu zopet zboljša in da se dobe tuje devize po ugodnejši ceni kakor pa danes na razpolago. Dokler se pa ta situacija ne pojasni, nimajo trgovci sploh nobene baze kako kalkulirati blago, ki ga še niso plačali. Sedanje izgube s prodajo in nakupom bodo pa brez dvoma povzročile veliko abstinenco v trgovskih krogih pred nadaljnjimi nakupi, kar bi lahko povzročilo, da nastane pri mnogih važnih življenjskih potrebščinah v kratkem pomanjkanje blaga. Sigurno pa je tudi, da vlada, ki nosi moralno odgovornost za svojo gospodarsko politiko in dobrobit vsega prebivalstva, ne more pasivno gledati sedanjega špekulativ-nega početja bank in borz na škodo celokupne javnosti in se mora odločiti za energično intervencijo v prid konsumentov in zasiguranje domače prehrane kakor tudi za efektivnejšo kontrolo poslovanja bank in borz. Posledice podražitve živil za naš državni proračun, ki je kronično pasiven, lahko postanejo, ako se nadaljuje sedanja gospodarska politika naprej, katastrofalne in danes vsak konsument že jasno vidi, da se s policijskimi odredbami proti detajlnim trgovcem draginja ne da odstranitL Trgovstvo smatra za svojo dolžnost, opozoriti vso javnost na neizbežne posledice sedanje gospodarske politike in aora odklanjati vsako odgovornost glede bodočih dogodkov. Gremij trgovcev. * * * g Ljubljar'u trg. Goveje I. vrste 56 do BO K, II. vrste i'o 52 K, 111. vrste 36 K, loj 70 K, teletiu- 64 do 68 K, svinjsko meso I. vrste 04 K, Г r ste 8-1 K, Uebušna slanina 110 do 116 K, riba Ln sol 128 do 135 K, mešana slanina 120 do 126 K, n- ' 145 do 150 K, drobnica -tO K. Piščanec 60 do 90 K, kokoš 120 do 150 K, jajce 7.50 do 8 K. Perutnine in ja^e-c ne'":'.iki primanjkuje. Ribe se do-važajo v večji množini na trg; ščuke ln karpi 80 K kg. Micko 14 K liter, surovo mr.slo 200 K, čajno 230 K. Kruh: kg belega 28 K, črnega 24 K, žemelj 04 K. Špecerijsko blago: kava od 1(10 do 220 K po kvaliteti, kristalni sladkor 88 K, v kockah 90 K, riž I. vrste 52 K, II. vrste 36 K, liter namiznega olja 128 K, jedilnega 06 K. Moka štev. 0 30 K, bela krušna 24 K, črna 22 K, kaša 26 K, ješprenj 36 K, otrobi 12 K, koruzna moka 18 K. ajdova moka 40 K, q pšenice 2000 K, rži 1800 K, ječmena 1500 kron, ovsa 1450 K, prosa 1500 K, koruze 1400 K, fižola ribničuna 1700 K, prepeličarja 1800 K, kubični meter Udih drv 600 do 700 K, q premoga 140 do 150 K. — Glede zelenjave je potreba krita. Zeljnate g .ve 0 do 8 K kg, kislo zelje 10 do 12 K kg, ohrovt 12 do 14 K, karfijole 40 do 44 K, kolerabe 20 do 25 K, čebula 20 do 22 K, češenj 40 K, krompir 7 K, repa 3 do 4 K, kisla repa 8 K. Prog-noza za razvoj cen v bližnji bodočnosti je neugodna. g Zagrebški velesemenj. Drugi zagrebški vele-semenj se vrši od 22. aprila do 1. majnika. I tMvîce. lj Občinske volitve potrjene. Ugovor proti občinskim volitvam v Ljubljani, ki so se vršile dne 3. decembra 1922 v Ljubljani, jo vlada zavrnila kot neutemeljene ter potrdila volitve v celem obsegu. Prva seja občinskega sveta se bo vršila najbrže v soboto 27. januarja. Na dnevnem redu bo volitev župana in podžupana. lj Gosp. Ribnlkar vpokojen. Kakor smo poročal i je bil šef oddelka za socialno politiko pri pokrajinski upravi za Slovenijo g. Adolf Ribnikar premeščen v Zagreb. Preden pa je g. Ribnikar nastopil svoje novo mesto, je prišla iz Belgrada brzojavka, da mora v zaslužen pokoj. Ljudje, o katerih pravijo, da so poučeni, govore, da stoji ta vpokojitev v zvezi z nedavnim bivanjem pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja in velikega župana g. dr. Baltiča v Belgradu, kar pa skoraj gotovo ne bo točno, ako pomislimo, da sta oba imenovana gospoda pri nastopu svojih služb svečano prisegla čuvati pravico, kakor jo je branil in ščitil vedno tudi gosp. Adolf Ribnikar. lj PrcJ.,anje dr. Josipa Volavška o jetiki. Danes v nedeljo dne 21. t. m. predava v »Kino-Matica« (dvorana Filharmo-nične družbe), ztlravnik dr. Josip Volavšek 0 temi: »Kako se ubranimo jetike.« Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike in pa poseben kinematografični film. katerega je dalo na razpolago ministrstvo zdravja, odnosno njega oddelek v Ljubljani. Ker je predavanje za sedanje čase zelo aktualno in ker predava zdravnik-spe-cialist, ki vživa vseobči sloves, vabimo občinstvo, da se tega predavanja v velikem številu rdeleži. Začetek točno ob 10. uri dopol^ie. Ij Predavanje v Rokodelskem domn. Jutri bo predaval v dvorani Rokodelskega doma č. g. Jernej Hafner. Predavnnje se prične točno ob osmih zveč. — V Stolni prosveti predava jutri v ponedeljek zvečer g. prof. V. fearabon o Najnovejših dogodkih. Predavanje v društveni- dvorani v Križankah in se prične loJ.io ob osmih zvečer. Člani In somišljeniki, posetite tudi to predavanje kar naj-številneje. lj Predavanje frančiškanske prosvete se vr8i т torek kakor običajno. Predava g. msgr. Steska >0 starem kršč;;nstvu< s skioptičnimi slikami. Vsi prijazno vabljeni — Odborova seja frančiškanske prosvete je v sredo, dne 24. t. m. ob osmih zvečer. Odborniki, pridite! lj Scntpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek 22. t. m. ob pol osmih zvečer v svojih prostorih skioptično predavanje o planinah. Predava g. profesor Mlakar. Vstopnina 1 Din za odrasle, 25 p za otroke. lj Skioptično predavanje o zvezdah in drugib prikaznih na nebu priredi danes, v nedeljo 21. t m. ob petih popoldne v samostanski dvorani šišensko prosvetno društvo. Predava g. kanonik Sušnik. — Vstopnina za sedež 2 Din, za stojišče pa 1 Din. lj Gosposvetskl zvon ima občni zbor v petek, dne 26. januarja v mestni posvetovalnici na magistratu ob osmih zvečer. lj Obč"i 7 r Slovenskega rib rskega drnštva v Ljubljani se vrši dne 30. januarja 1923 ob 20. url v hotelu Union v >Rožcah<- Dnevni red običajen. lj Konrert ▼ hotelu Tivoli v nedeljo dne 21. januarja 1923 od 16. do 20. ure. Domače jetrne in krvave klobase. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar. 399 lj Družba mitniških hišic. Mestni magistrat razpisuje prostovoljno javno dražbo opuščenih mitniških hišic in sicer: na Vidovdanski cesti, nasproti hiše št 24; na Taboru, nasproti cerkve srca Jezusovega; na vogalu Lipičeve ulice za šentpeter-sko vojašnico; nasproti Trubarjevega spomenika ob Aleksandrovi cesti; poleg mestne drevesnice ob Cesti na Rožnik; poleg skladišča za s"l na državnem kolodvoru in one koncem Kolizejske ulice. Dražba se vr"i v sredo, dne 24. januarja 1923 ob devetih dopoldne v mestnem gospodarskem uradu. Interesenti se vabijo, da se dražbe udeleže in zgoraj omenjene opuščene mitniške hišice poprej ogledajo na licu mesta. Kupnino bo plačati takoj po z',_ažitvi. Zdražitelji bodo morali opuščene mitniške hiši-e tekom deset dni po izvršeni dražbi odstraniti. Drugi pogoji se naznanijo rellektantoro preJ pričetkom dražbe. lj Izložbena okna. Urad za pospeševanje obrti kraljevine SMS v Ljubljani, Dunajska cesta 22 ima v svojih lo'calib pa Izložbena okna, v katera bi vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako ?eli kate Î obrtnikov razstaviti v teh oknih svoje izdelke, naj se obrne ust^eno ali pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel podrobnejše Informacije. Ij Pnlirij ka kronika. G. Kordiševi v Kladeznl ulici št. 9 je bilo ukradenih 800 K. — Trgovcu Iv. Samcu je bilo ukradenega cigaretnega papirja v vrednosti 6000 K. — Heleni Cergolj v Dravljah je bilo pred dnevi ukradenih 9000 K. Poizvedbe policije so ugotovile, da je Cergoljevo okradla Ivana Pečnik, katera je sicer na policiji tatvino dolgo časa tajila, toda je končno priznala svojo krivdo in povedala, da je skrila denar v na podstrešju spravljeni fižol. Denar Je policija res tam našla ln ga vrnila Cergoljevi. Prosveta. pr Spored koncerta Muzike Dravske Divizij ke Oblasti, ki se vrši v ponedeljek dne 22. L m. ob osmih zvečer v uninskl dvorani je sledeči: 1. W. A. Mozart: Sere-nada za godalni orkester. (Kôch v. 525). 1 Allegro. II. Romanca. Andante. III. Me-nuetto. Allegretto. IV. Rondo. All ^ro. 2. a) Borodin: Prizor iz srednjeazijske stepe, b) Sv. Stancič: Sinfoničen Scherzo. 3. K. B. Jirak: Sinfonija c-mol, op. 10. I. Molto mo-d,.-ato. Allegro deciso,- Presto. II. Intermezzo. Adagio. III. Scherzo. Vivace. IV. Sosten :to. Allegro marciale. — Dirigent kapelnik dr. Josip Cerin. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sedeži po 20, 18, 15, 12, 10, 8 ln 6 Din, stojišča 3 in 2 Din. Občinstvo opozarjamo, da je začetek točno ob osmih zvečer in da je sedežev vseh vrst dovolj na razpolago. Stov. 18. gtCKHENEC, dna ti. ЏхгшеЏ 1928, Sfran 5. Narodno gledišče. OPERA. Nedelja, 31. januarja: »Sevilski hriv«r«. Izven. Ponedeljek, 22. januarja: Zaprto. Torek, 38. januarja: >Lakm«x. Red EL Sreda, 24. januarja: »Mefistofelee«. Red B. DRAMA. Nedelja, 21 januarja: »Peterčkove poslednje m-nje«. Ob treh popoldne. Izven. »Živi mrtvec « Ob osmih zvečer. Izven. Ponedeljek. 22. jannarja: >Voji«ek<. Red C. Torek, 2& januarja: Zaprto. Sredo, 24. Januarja: »Madame San« Gene«. iiven. Is gledališke pisarne. V nedeljo, dne 21. t. m. nastopi prvi? v naši operi novoangažirani bariton g. Bolaban, dozdnj Slan raznih velikih ruskih gledališč. Pole vlogo Figara v >S<>viljekem brivcu«. Opérai repertoar se Je moral zadnji teden dvakrat spremeniti, ker je vec opernih članov bolnih. Zarodi bolezni ne morejo nastopati ga Thierry-Кат-Čnlkovo, go Lewandoweka in g. Levar. Ljudski oder. Cerkveni vestnik. e Skupni shod ljubljanskih kongreganjj v nedeljo 28. januarja ob 4. uri popoldne v veliki dvoren! Uniona. Dnevni red: 1. Pesem Ave Mariai (Jereb). 3. Uvodni govor. S. Pesem: Otrok sem tvoj. (Foer-ster). 4. Govor. 6. »Venčarira«, prizor s petjem, в. »Magnifikat«, en verz pojo pevci na odru, drugi ostala dvorana. — Shod je za člane vseh kongrega-cij obvezen. Udeležba naj bo točna! Med govori «e ne sme na sedeže. Sedeži po 7 Din (prvih pet vret in galerijo, po 6 Din (drugih sedem vrst) In po 6 Din (tretjih devet vr»t). Predprodaja v četrtek, petek in coboto pri Ničmann. e Udje krllanekn Moške in mladenlske Mor. itroibe naj ne pozabijo na današnji sestanek v družbeni dvorani. Pričetek točno ob šestih zvečer. r Marijina kougregarija ia može ia mladeniče pri sv. Jožefu ima danes ob pol štirih popoldne pri oo. jezuitih svoj redni shod. Polnoštevllno! Ljudski oder uprizori danes, v nedeljo 21. t. m. ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu veleko-mično burko v štirih dejanjih Ulico ? št. 1B. ~ Vstopnice ee dobe v predprodaj! danes dopoldne od в. do 12. v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu in popoldne od 8. ure dalje do pričetka predstave v Rokodelskem doma. Pevski vestnik.. ОрогагЈ-ir.o vso pevce in pevske zbore, zlasti po deželi, <'л 2e imamo v zalogi nekaj »Pevčevih pesmaric: Î. letnik. Po'vsebini je knjiga zelo živa, j zato nudi hidi precej olajšave posameznim pevo-; vodjem pri »«stavi pevskega programa. Cena рек-! maricl je po pošt! 42 K. Pri večji poëiljatvi in p« naročnikom Pevca • znaten popust Naroča «e pri Pevski zvezi, Ljudski dom II. —• Upravništvo Pevca. Vse pri nas vétanjcre zbore odnosno naše dopisovalce vljudno prosimo, du pri »dresiranju pl- •em ločijo naš noslov: Pevskn zveza, Ljudski dom, II. nadatr. od naslova Zveze slovenskih pevskih zborov, Id araduj« v poslopju Glasbene Matic«. — Pevsko zvezo. Pevske ivezo (Ljudski dom ti) Ima uradne ure meeto od 9. do 4. ure popoldne kakor dosedaj, od Jutri naprej, razen sobote ln nedelje, dnevno od pol d voh do J)ol treh popoldne. Zo vse eventu-elne želje in poročila izven uradnih ur Je ua razpolago nabiralnik, oziroma beležna knjiga pri Slov. krlč. eoe. zvezi. — Tajnik. Orlovski vestnik. Mladost, letnik XVI. - 102R. 8tev. 1. (januar) Je izšla. Prvi številki so prldejanc fine platnice za celo leto (kot mapa za shranjevanje celega letnika). Pepir je 1 vred no fin ln omogoča točno prlobčevanje ellk, ki jih bo list tudi letos prinašal. Uprava jo ostala v Ljubljani (Ljudski dom), tiska jo pa Tiskovno društvo v Kranju. Uredništvo vodi še J. Hafner, Ljubljana, Sv. Petra c- 80. Stane za člane (ob enem s članarino) mesečno 2.50 Din, letno (na zasebni ruielovi 40 Din. — Vsebinsko se Mladost letos spremeni z ozirom na delokrog norih orlovskih tiskovin, ki so prevzele mnogo dM<*danje naloge Mladosti nase. V glavnem postane Mladost bolj poljudno, splošno izobraževalen in vzgojen list za fanto. Tvarino nekaterih strok bodo objavljali že anani in priljubljeni strokovnjaki. V J. številki pričenja dr. Ivan Pregelj izvirno povest: Virgo vietri* (Deva zmagovita) iz življenja današnje mladine ua vasi. Zanimiva »o tudi poročila n mladin- skem gibanju med Hrvati, Čehoelovaki in Francozi. Prihodnja Številka izide v račetku februarja « pestro vsebino. Turlstika in sport. \ SK Slovan. V redni občni zbor m vrši v neđe* Ijo 4. februarja ob pol desetih dopoldne v Prešerno« vf eobl restavracije -Novi svet« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkcijonarjev, J. Volitev nove« ga odbora. S. Slučajnosti. BOLEČINE? V obreza7 V udih? Poskusilo pravi Fçllerjev Elzefluidl Vi se boste čudih! Do-brodejen pri drgneniu celega telesa iri kot ko-» smetikum za kožo, zobe in negovanje usti Veliko močnejši in boljši l-.skor francosko žganje ter mid 25 let priljubljeni Z omotom in poštnino 3 dvoi-note ali t specialna steklenica 24 Din; 36 dvoj-natih ali 12 Jpecialnih steklenic 208 Din s 5 % doplačilom razpošilja: lekarnar EUGIiN V FEL-1ER, STIIBICA DON1A. Klzatrg št. 134, Hrvalsko. Meîeoroiogiéno poročilo. Ljubljane 306 m n. m. viš. Ca« Ордво-vauia Haiu-mtjfcot t mm l.ruto-tnotoi v O f.l.ruui 'llteieno. v O Nat>o, v etru v fnmime v ton» i», i. at h 7801 — o-i lfl jaïno 8. VZD. I-0./1 7 h 737 07 l-s ob!. Izab. - 1. U n 733 4 - t -3 t obl. Podpsana trdita naznanja» đa li ^ressSfla «ooje prostore s Poganske »sli m ОплшјзЗш f&sio 2f вЈаопо zastopati» xa Slovenlio: trgoolna z Szđs fci lastna hidraoliCna slishalitica za montiranja polnili obročen ла no ooraa аошшгаћНв. Iščem stanovanje ove lepi sobi j ženitna ponudba. S 2—4 sobotni. Najemnino plagoa neko| jevent. ■ prltiklmami, se poceni oddista j јз (е1п; obrtnik, stalna služba, želi v svt-let naprej. — Naslov pove «pravo U»to j v STIČNI. — Pojasnila: «POŠTNO LE-j ho ženitve znanja z dobro gospodično ali i ŽEČE STIČNA ŠT. 3669». pod U«vilko 397. Duhovnim sobralom, sorodnikom, prijateljem in bivšim njegovim župljanom naznanjam, da jc prečastiti gospod loan Ifiitriir kn. Skof. svétnik in nadžupnik v pokopi danes, v soboto, ob 5. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti, v 79. letu svoje starosti, v Radomljah mirno v Oospodu zaspal. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 22. t. m., ob 10. uri dopoldne. Preblagega pokojnike priporočam v molitev. KAMNIK, dne 30. januarja 1933. IVAN LAVRENČ1Č, dekan. vdovo, ki je dobra gospodinja. — Ponud bc na upravnlitvo «Slovenca« pod šifro: «OBRTNIK«._____ 4,8 IŠČEM SLUŽBE kot skladiščar ali pri kaki tesni trgovini ali kaj stičnega- Star sem 49 let, velč slovenskega, hrvatskega, italijanskega in nemikega jezika v govoru ln pisavi, — Naslov pove uprava lista pod Itev. 409. маннннмнвм! KUHARICO za TAKOJ sprejmo v Spod. Miki ». 91, П. nadstropje, levo. 406 giSBSilinHfllBBP KUHARICO ii dosedaj uslulben kot glavni knjigovodja pri raznih velcindustrijskih podjetjih, IŠČE SLUŽBE, tudi izven Ljubljane. — CenJ. ponudbe pod «KNJIGOVODJA« B Ич ИАМГ? i™ wSwj ZAHVALA. Vsem, ki so spremili našo mater JERO PRAVHAR posestnico v Voklem na zadnji poti, vsem, ki so izrekli soSalje in se spominjali pokojnice v molitvi, se tem potom toplo zahvaljujemo z iskreno željo, naj povrne Bog stotero vsemi Voklo —Loiki potok, dne 30. januufja 1923. 2ALUJOĆI OSTAU- UČENEC Sole, poltenih rtariev, teD kol «eoneo vstopiti v kako trgovino, ie. mofoče. « hrano in stanovanjem Ceni. ponudbe na i upravo Usta pod »UČENEC 411«._ Izkušen oskrbnik ' želi premenlt) «cdanjo mesto na kako ' veleposeztvo ali gratčina Izkirfen je ▼ Boljedclstvu, žh-inorrii ie gozdarstvu. — 'opise prosi na: L R 2000 poitno ležeč« | Се1Ц-______•_3R5 Mal LOKAL' I ODDAM V NA JEM na Laverci, ob glav-I ni cesti, par minul od kolodvora. Naslov I pove uprava tista pod itevilko Jtft. Snhno za promenadne in športne obleke v bogati izbiri 1.8 E. Shaberné «Гј» „ Zajamčeno popravljen*" Lokomobile t 1 večjo sobo In event. le 1 manjlo s kuhinjo ter pritiklinami v parterju ali I. nadstropju, ISĆE mirno stronko brez otrak zo mesec funlf. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod «Junij« na anončno dnilbo ALOMA COMPANY, L|ablfana, Kongresni trg liev. 3. Dvalljaka sprejmem na hrano in stanovanje. Kje, pove uprava lista pod številko 415. Službo išče trgovsko noobraženo gospodično, vešča korespondence, strojepisja in stenogralije v hrvatskem jeziku. Sprejela bi mesto KOMPTOARISTINJE ali blaga|ni£axke v kakem večjem podjetju ali trgovini. Naslov pri upravi lista pod "Marljiva 412«. Izurjena strojna pletilka se sprejme takoj. — Naslov v npravpj. itvu «Slovenca* pod številko 416. točno iz skladiSč Zagreb in Ljubljana Wolf-Lwtx vsake velikosti. Stabilne in vozeče lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniiko jamstvo Prvorazredno generalno popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom BraćaFischer ZAGREB Pantovčok 5 ZAHVALA. Ob smrti naše iskrenoljublierie mame, ozirom« stare mame, gospe ' Î perleklno, popolnoma nemostojno, zdravo lu snažno ifSemo r.a trgov. hi*o proti ; I dobri plači. Noalov pove oprav» -Slovenca- pod Itevilko 395. železniški uradnik, 30 let star, samski, želi v avrho ïenitve гпапја s simpatično, resno, dobro silul- rano gospieo 20—26 let • Ponudbo pod eŽELEZN. URADNIK« na upravo listo. Na anonimne ponudbo se ne ozira. Klijigovodja-bilanclsf trgovke in posestni ce na Jesenicah smo prejeli toliko dokazov odkritega sočutja, da se nikakor ne moremo vsakemu posamezniku po-seboj zahvaliti. Zato izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sočutje, ali pa ki so drago pokojnico spremili nd njeni zadnji poti. Na Jesenicah, dne 20. januarja 192Л žalujoči rodbini Batah-Arnejc. ft^l-vf m Zahvala. \ ser,i tistim, ki .o spremili RUDOLFA «ш njegovi zadnji zemeljski poti v tako čestnem itevihs, kakor tudi vsem, ki so ga med boleznijo toUlUi, bodi {zr«2*se паНккглпејЛа zabvals. Tem potom se I«, posebej zahvaljujemo ie]«znlCor«kt godbi zz ganljive ioloslmke In pevcem za v srce itegajo«« ««-grobne pesmic«. Ljubljeno -Vit, dn« 20. lanuarjo 1923, RODBINA LOJKOVA -, Vrt v • '■•J' ' ' ' Л •. Stran в. SLÔVEMEC, dne 21. Januarja 1923. (tov. 1«. Nosile zaradi ti) i hovih velikih Îr e d n o s i i 3 V boll$o restavraci|n na deželo i S c e j o izučeno KUHARICO pridno in požteno, če mogoče iz boljSe družine. — Naslove sprejema upravnico .Slovenca, pod: «KUHARICA 363- . Dekoracijski divan NAPRODAJ po ngodni ceni, — Naslov pove uprava lista pod številko 396. se klavir dobro ohranjen. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 413. ~.„ilni stroj št 8 posodim pletilji, kî £na plcsti maje, bluie, oblekcG i. dr. — Naslov v upravi «Slovenca* pod Stev. 382. Travnik naprodaj v Črni vasi. — Več povedo v Stožicah št. 27. 391 Travnik naprodaj v Ljubljani. — Naslov «ove upravniltvo "Slovenca pod Meviîko 389. ,V večjih tn manjSih parlijah je naprodaj VINO lelnika 1922. Po~ bližja pojasnila daje: Revraielj-sivo nadbiskupskih dobaro, Zagreb, Vlaška ulica 75. m ) dobite proti potrdilu Jupanetva pri; tvrdki FR. STUPICA, zaloga želczoine in poljedelskih ulrojev v LJUBLJANI, GospcKvetska cesta ït. 1, poleg «Figovea . 370 NAPRODAJ JE fil v Gornjem Vrapču, 8 oralov vinograda, t oral vrta in 4 irali gozda. Hiša ima 3 sobe t verando in pritiklinami ter gospodarska poslopja in inventar. Vprašanja pri lastnici, BOŠKO-VA UL. 12, X nadstr.. levo, ZAGREB. кавпшчриимимвазжиг ' {6 oktav) in PIAN1NO-HARMON1KA. — OsUeda sc lahko pri: LAK. meh. delav- i nita, Sp. Šiika, Ceioviika c«>U 13. PROSTOVOLJNA DRAŽBA™ celokupne opreme Kdor želi kopiti izvrstnega vina pu j zmerni ceni. naj vpraS-: za naslov ari opravniStvu «Slovenca' pod Stev. 404. j ш^шж-ааЈаиЕЗЕЕббЈЕСЈЖ ; v Ljutomerskih goricah naprodaj. Dve novi viniCariji, približno 10 oralov vinograda, 6 oralov gozda 1er 3 orale njiv. — Ponudbe na upravništvo -Slovenca« pod Ste.v. Л40. dobro idožo v letni in xitns>:i dobi, želim KUPITI ali v NAJEM vzeti v večjem kraju t Sloveniji. — Ponudbe pod HOTTER BETR1FS 10«?. na KIEN- REICHS AnzEtganvevnittluns!» Ges., GRAZ, Sackstrasse 4. 251 iik isrne ccrkve, je naprodaj. Obstoji iz dveh /.idanih hiš z gospodarskimi poslopji. zraven velik nadni vrt, 3 njive, travniki, gozd; primerno za vsako obrt. V hiši je bila dolgo trgovina in gostilna. Pripravno je tudi za pekarijo, ker daleč «m .okoli ne obetoji. Oddaljeno je tričetri ГМПЈРУЛ ГШГ^ ure od oostaie Sv. Peter v Savinjski do- иСЈШ^*« UKSHTHl llini. Naslov, FRANJO KORUN, Sv. Obfrtoji iz spalnice, Jedilnico ia kutinje Jurij ob Tabora, samo osebno. Prodat» pri M, GOGALU, mizar'o no Bled", /a tudi sarao HlfrO z vrtom. V biSah jo pi?m«vr,i odgovor priložiti znanko. električna rar;,v»>tljava. NAPRODAJ JE , . . i« ШМ iv. ui:(ev 145. UNITED STATES UNES r"—-K BEIORBO, Trarnlthe ulico 1. f ® in V3e večje potne pisarne. № a"/ Poravnajte naročnino! Ц Svila u Шп n rs II v DRAVOGRADU (Benzinagreg.it. Pro-jbktionsapparat, sedeži, pianino itd.) se vrši dne 26. januaria 1023 ob 12. nri v kino dvorani. 187 Formšene obleke KUPI upokojeni uradnik z veliko iru-kino. — Ponudbe prosi na upravo lieta nod «HVALEŽNOST«. m га ш in josifis Niim za damo it mé En tc:i8ii!i m\ LJUBLJANA Mestni trg 10 1 Premog in = cement «m stalno v zalogi pri H. Petrit, Ljubljana Dur.a,sha cesta 33. Tel. 366. Skladišče »Baikan". Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30, KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Flortianske nI 13 Produktivno zadruna kleparjev, inšinla-•eriev, koiltjriev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulice štev 28 Kom T, Poljnnska ccsta šicv 8. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari Ira Stev 10. KONFEKCIISKA TROOVINA: Olnp losip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne in dru-ge pisarn, »troje popravlja in pri-navlja Lodrrvik Baraga, fielenburgova ulica 6/1. 4 dinarje.) PARNA PEKARNA: ran Sctneya nasl |akob Kavčič, Ora- diJCe àtev 5 STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirie itev. 2. SPEDICIISKA PODIETIA: ^Orient» d d. Sodno ulica S, Tel 465 Ranzinger R., C «-sin na iuž žeirzn 7—9. TROOVINA Z 2ELEZNINO! SušSnik A, Zaloika ccsta St 21. Ljubliana TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCN1KJ: MikuS L, Mesini irg 15 TRGOV Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Ttirk pri »Zlati lopaii«, Valva- zorjev irg štev 7. ZALOGA POHIŠTVA: iF Fajdiga sin, Sv Peira cesta štev 17. JETIKA! Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in pelka vsaki dan v Št. J ur ju ob južni žel. pri Celju. Citâjte njegove 3 knjige o jetiki. Dve posestvi srednje veliki, večje in malo, naprodaj blizu Konjic. — Osebno pojasni Ivan Jurca, Konjice 35. Naprodaj je enonadstropna hiša v Celju, 10 minut od kolodvora z moderno opravljeno prodajalno, delavnico, dvoriščem in vrtom. Električna razsvetljava, parketira-ne sobe itd., vse v najboljšem stanju. Reflektira se samo na resne kupce. Dopisi na POSTNI PREDAL 31, CELJE. Cvetlične čebule hijacint in tulipanov iz Holandake чо prispele. 341 Cenik raznih semen je pravkar Ijanu, Woîiova alica 12. i * g e ! z a b t e v o - SEVER in ga pogljemo ~ in KOMP n a Ljub-342 ERILO za in po zmernih cenah pri A. SINKOVIC nasl. K. SOSS UUBU N *, M««tnl Ira Stav. 1« ! ï ! AUTO ! I ! BENCIN PNEUMAT1KA Ol IE VSA POPRAVILA MAST IN VOZNE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. napravil za ledenico in hladilnice dobavlja takoj Josip Milkovii Telefon 11- 93. Zagreb Mošin?koga 2. Naznanilo □asiro cetij. odjemalcem Dolenjske ln Belokranjske, katerim rta ljubo amo odprli v Novem mestu podružnico naših amerikanskih Singer šivalnih strojev ter nudimo cenj. občinstvu vse za šivalne stroje potrebno kot: Singer oi.e» Singer Igle, Singer svilo» Singer sukanec, Singer nadomestne dele etc. S spoštovanjem Singer Šivalni strofl, Bourne & Co. Novo mesto, Glavni trg 45. Iščem izšolano - odgojiteljico - k enoletnemu otroku. — Prijazne ponudbe z označbo zahtevkov nat DR IGNJO FIRST, OSIJEK HL Zelo PES čistokrvne volčje pasme, že nekoliko dre-siran, dober čuvaj, star 11 mesecev, je po ugodni ceni naprodaj. Naslov pri Шоша Company .Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. niiiaim Ako še niste, pošljite naročnino! ЖРТГ lili družba za ellktrečno ЈСјЛјАГЧ; Industrijo d. z o. m. gradi električne centrale. HJN Flliy Protzvsm in dobavlja vse električne stroje in elektrotehnične LLIfl aparate in itdelke. fl IM projektira bretplačno vse naprave in obrate, ki eo » zveri ULII1 t eieKtrotebnlko. Tehnične pisarne lajobljaaa, Dunajska cesta palača Ljub-an m^K» Ijensue kreditne banke, iS £Gaw«4#. 9ШГ ^at bor, Veutriojska ulica 1L Tzdaja konzorcij >SIovencnt. Odgovorni urednik; Mihael Moikerc r Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.