St. %. V Mariboru, vtorek 20. avgusta. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Iihaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velia po poiti prejeman, za avstrs ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 gold., za po) leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tele dežele za celo loto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od ^etiristopne petit-Trntfl 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo su tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ae plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. —- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O p r a v n i s t v «». na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v tiskarnici: F. S k a z a in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 HrvtttMkia narodnu Ntrmikti porodila rc je pred kakimi četirdcsetimi leti. S tem, da so Magjari začeli nemagjarake narode o- gerske krone raznorodovati in potem iuagjarizaeije svojemu bitju in življu animilovati, k tem so jih tudi probudili! Prvi med njimi probudili so se Hrvati: s prva peodini možje, potem poedini društveni stani, in na zadnje eela narodna masa. S prva imenovali so se „llircc", ter pod „llirijo" razumevali ne samo trojedino kraljevino, ampak celo zapadno jugoslovanstvo. Zakaj so se llirce imenovali V to pustimo nastran, dostaje, da kon-statujemo, da je denašnja hrvatska narodna stranka iz ilirske izrasla, ter de d niča. zastopnica in raz-širjateljica ideje ilirizma pod drugim imenom in drugo obliko. Prvo delovanje ilirske, ali recimo raje, narodne stranke bilo je na to namcrjeuo, da v hrvatskem narodu zavednost narodnosti obudi. Sredstvo v dosego tega je bilo zlasti negovanje narodnega jezika in preiskave narodne zgodovine. Stvorila sta se v ta namen zavoda: matica ilirska in društvo za jugoslovansko zgodovino. Magjar-s k e iu u j e z i k u postavila jc hrvatska narodna stranka hrvatski jezik nasproti. Od leta 1835. do 1845. je doba borbe za obve-ljavo narodnega jezika proti latinščini in magjar-ščiui. Mož, kije bil vodjaeolega tega gibanja, je bil dr. Ljudevit Gaj. Narodni jezik še ni j bil zagotovljen , iti že jc narodna stranka velevažen korak naprej storila : od literarnega polja prestopila je na polje politike. Ogcrskej kraljevini postavila je hrvatsko kraljevino kot ravnopravno n a-sproti. Due 2i). julija 1845. je palo 18 Hrvatov na Markovem trgu v Zagrebu od magjarskih kro-gelj. To je bil krvav političen krst za Hrvate. Tri leta pozneje marširalo jc 5().(MX) Hrvatov črez Dravo proti Magjarom za obrambo svoje svobode iu samostalnosti. Magjarskim sabljam postavili so se hrvatski handjari nasproti. Načelnik narodne stranke na Hrvatskem od 1845 do 1850 je bil ban Jelačič. _*.o~«^ Že je mislila narodna stranka, da se je Magjarov za zmerom odkrizala, iu to dosegla, po čemu je težila: uarodni jezik namreč in samostalno kraljevino v okviru habsburške monarhije, kar je — duobus litigantibns tertius gaudet — prišel „Švaba" ter oba prepirujods se naroda.podjarmil. Reakcija leta 1852. bila je nezaslužena in nezakrivljena kazen če že ne za Magjare, za Hrvate gotovo. Desetletni absolutizem pod Bachom preskočimo. Politično gibanje v tej žalostuej iu nc-srečnej dobi, če se je kje skromno in skrivno javljalo, je bilo proti „Švabiobrnjeno« Narodna stranka ua Hrvatskem je bila v tej dobi v toliko zaveznica Magjarov, v kolikor so Magjari in Hrvati istega protivnika imeli. Oktoberski diplom poklical je narodno stranko iz njenega zakotnega životarjenja spet pa pogorišče javne delavnosti. Od IMUO. do lHo'7. je bila politična situvaeija ua Hrvatskem precej motna in zmedena. Narodna stranka se nij mogla odvažiti: ali bi se z Magjari proti Nemcem zvezala , ali z Nemci proti Magjarom V Ni j se dalo spozuati, od katere strani večja uevarnost žuga i ali od Magjarov, ali od Nemcev. Nasproti obema delovati, za to so pa bili Hrvati preslabi. Kot pravi refleks te situvacije pojavile so se tri politične stranke: ena gledajoča v Fešto imagjaroui i. druga gledajoča na Dunaj (samostalci), in tretja gledajoča ue sem ne tam nego v Zagreb (narodna, in glede cele monarhije federalistična.) Po uvedenji duvalizma zaprli so Magjari Hrvatom pot ua Dunaj. Nasledek tega je bil razpad tako imenovane samostalne iu rajhsratske stranke. Do sedaj motna iu zmedena politična situvaeija očistila se jc vsaj v toliko, da je hrv. strankarstvo se cnostalneje vpodobilo, in da so Hrvati vsaj vedli, čegavi so in pri čem da so! Kakor povsod drugod v habsburškoj monarhiji, je tudi na Hrvatskem duvalizem svojo ost zlasti proti federalistične) narodne j stranki obrnil. V prvem naskoku: v volitvah za Kauchov sabor, je bila narodna stranka nadvladana. S kakšnimi sredstvi so magjaroni proti njej volitven boj bili in zmagali, to je vsemu svetu poznano. V Kan ehu našel se je mož, imajoe vse tiste sposobnosti, ki so potrebne za izvedenje take politične akcije, kakorino bo Magjari po uvedenji duvalizma na Hrvatskem izpeljati nameravali in res tudi izpe Ijali: potlačenje narodne stranke! Pri saborskih volitvah je narodna stranka samo 18 svojih kandidatov proturala, in še ti ho pozneje sabornico zapustili. Magjaroni so kričali, da narodne stranke uij nikjer več, in celo njeni najiskrenejši prijatelji so rekli, da je vsaj za deset let ua tla vržena. Nu hvala bogu, ona se je prej vzdignila, uego se je mislilo. Omotica Itauchovcga vdara je naglo zginila. V treh letih hude borbe podrla je narodna stranka Uauctia in vso njegovo kliko. V volilnih borbah pod Bedekovičem in Vakanovičem je svojo moč sijajno manifestirala. Denes se more reči, da je na volišči nepremagljiva. Dasiravno še zmerom magjaroni vladno krmilo v rokah drže je vendar narodna stranka edina in prava vladarica v deželi. Politično stanje, v katero so magjaroni z nagodbo leta 1888; deželo zagreznili. zahtevalo je od narodne stranke, da ga ali pripozna kot zakonitega, ali pa da ga ne pripozna. Narodna stranka odločila se je iz razlogov oportunitete za pri poznanje zakonitosti taktično obstoječega stanja. Narod s prva te politike nij odobraval. Videvši pa. da je vendar nekoliko vspcba doseženega, začel se je počasi sprijateljevati s to politiko svojih vodjev. Mož okoli kterega se politično življenje denes na Hrvatskem obrača je S t r o s s m a v e r. Daj, Jelačič in Strossmaver: literat, vojnik in duhoveu so do sedaj stali na čelu hrvatske narodne stranke. Gajeva parola je bila: narodni jezik: Jelačičcvn: stamostalna kraljevina v okviru habsburške monarhi je; Strossmaverjeva je pa: državno ptavb trojedino kraljevine. Listek. 1 *rv i Ž£riirij.u,i*. Pravljica. (Ituski opisal Pogo.skv, poslovenil Karel Maser. V starodavnih časih so bili ljudje odkritega srca, iu brez zvijače. Živeli so mirno iu zložno ; niJNo znali grešiti dokler .jih nij grda sila do greha dovela. Razprostirale so se neomejene pokra j ine, grda sila pa se je tam potepala iu moje delala med ljudmi, nudeča se osnovati razne napake in izvršiti hudobna dela; samo človek še uij mislil na greh. V tem starem času je živol delaven . skušen in skrben vrag, človek pa je bil dober pa vendar vsled svoje gluposti pripravljen za vsak greli. Kaj pa ''-daj? Zdaj je človek prevaril vraga in ga je sov-sem norca učinil: sam ob sobi je izvrševal vsako vrstna grešna dela v spoštovanje vragovo. Nij se pokazal zdaj vrag več med ljudmi i sesedal je nemiren iu v skrbi vtopljon v globini. Knkrat — temu je zdaj že tisoč let — je bil iz pekla ua zemljo v čisln drugih edeu mlad v razor komandirao: bil je poslan, da bi med ljudmi raznovrstne neumnosti zasejal in človeški rod grešna dela učil. Vsled svoje mladosti iu neizskušenosti je blodil ta vratno DO različnih mestih in nij mogel primernega prostora najti ; skušal je po gozdih ulje razdirati, ptičja gnjezda uničevati , skorjo lupiti drevju. Pregnali so ga iz lesa in rekli I v tuje delo sc ne vtikaj j mahali BO po njem in re-kali: poberi se vragova piščalka. Stisnil je rep med noge in planil iz lesa. V skrbeh iu straheh jo taval po gozda. žalostno je premišljeval kako bo vrnivši se v pekel svojemu starosti satanu račun dajal o svojih opravkih. Bilo je že opoldne, pa še vendar uij nobene! prav velike škode napravil, čeravno je bil odposlan ravno o polnoči kakor zapovedujejo hudičev ske postavi-: konečno zagleda za grmovjem njivo in na njivi moža. ki je oral svoj kos zemlje. Vraže«- se je skril za germovje: pogledati čem. — si misli — morda se tu kaj dobi V Možieelj je oral od bele zore. sam 80 je trudil iu konj njegov se je potil. Pride čas, da si svoje moči okrepča, se oddahne in konja na pašo zažene Izprogši sivca se je usel v grmovje k ručaju, razvezal svojo mavho iz brezovega lubja, vzel iz nje kos kruha in ga hotel poskusiti, ko se premisli: ,,otrok imam celo deseterico in vsi prosijo kruha in kruha je pri nas sovsern tnalou. Pogleda na kruh vzdihne iu misli: če ga zdaj pojem . — na večer se mi zopet zljubi j hočem se rajši do večera premagati: bolje je. da moji deci ostane. Iu še enkrat je vzdihnil. kruh v mavho vtaknil, sam se vode napil, malenko oddahnil in hajd zopet ua delo. Vražec je izza grmovja vse to delo vidil in vse te misli slišal. Veselja se je zvijal in djal : to je delo, zdaj bode greh ! Zatrepetalo je grmovje z vsem listjem in začelo veneti iu trava je na tri sežnje orumenela. ('as teče, solnce zahaja. 0-molknili *o ptiči v grmovju . zvonček je v tišini zapel iu po vseh globinah se jc siva megla razprostrla večer prihaja. Orač nij zapazil, da mu je vrag iz mavlie kruli ukral. ('as je, da pojdem večerjal, si misli m< /irclj pogledavši ua zapadno stran vsede se v grmovje, da bi povečerja! svoj kruh: ko pa v mavho iz brezovega lubja pogleda pa še koščeka ue najde Narodna, stranka prip« »znala jfl zakonitost nagodbe leta 1868. s tem pridržkom ali bolje rekoč s tem pogojem. da naj se ustanove tega pakta še eukrat pretresejo, in kolikor mogoče v prid deželi preiueue. V ta namen izbral je brv. sabor reguikolarno deputacijo. V njej leži denes rešitev hrvatskega drž. prava. Cela narodna stranka pa uij zakonitost ua godbe leta 1868. pripozna!a. En del se je odcepil od nje, postavši se ua stališče negacije. Ta del narodne stranke se je postavil pod vodstvo dr. Makanca, ter predstavlja mladohrvatsko ali jugoslovansko stranko. 0 leguikolarnej deputaciji in o Makančevcih rekli bodemo v prihodnje ktcro. Wa% ruvno|»r»i«iio«t. Mi Slovenci se deu denes potegujemo za svoj obstanek, za staro pravdo, za svobodo, za svoje pravice, za narodnost, za politično neodvisnost, za Slovenijo , za narodno ravnopravnost. Vse to SO različna imena, reč je ena in ista. Kar pomnimo, že teče ta borba, iu še nij končana. K »daj bo ji konec, kedaj si priborimo, kar želimo — zlato svobodo i častno mesto iste veljave med vsemi drugimi uarodi? Onda kedar vzroki našemu tlačenju nehajo, onda kedar je moč naša tolika, da se nas nikdor tlačiti več ne upa, onda kedar smo svobode želni, da nam je smrt od suženjstva ljubša. Pred več nego tisoči leti je slovenski kralj Samo Slovene izbavi! jarma in podložništva po-bivši Obre, Longobarde, Franke. Takrat od leta 62o skoz 36 let so bili naši pradedovi svobodui in Častni iu imeli so svojo lastno državo združeni z drugimi Slovani v okrogu blizo dnešnjega avstrijskega cesarstva, koja zemlja še je bila takrat celo slovanska. Po Sainovi smrti se je v toku časovem slovanska samostalnost ponovila v Velikomoravski državi iu v deželskih zvezah češkega kralja Oto-karja 11. Premisla, — samo za kratek čas. Kajti nemško cesarstvo od ene strani in navali divjih ljudstev od drugih strani so Slovane podjedali in opropastili. Hoji proti Magjaroni, proti Mongolom, proti Turkom se vsaj štejejo Slovanom v prid in prizna se deloma, da so Slovani ubranili Evropo Azijske divjosti. A naopak boji Slovanov proti Germanom se štejejo «Jermanom v prid in reče se, da so Germani kulturo rešili pred divjostjo slovansko. O tem bo še zgodovina svojo zadnjo besedo ob svojem času izrekla. Zgodovina teče naprej. Poleg velikega uein-škega — rimskonemškega cesarstva se je ustanovilo že zgodaj Uurik - Varjegovsko slovansko cesarstvo na sigurnem temelja, ki se krepi krepi — širi širi v obrambo slovanske samostalnosti. Rimskonemško cesarstvo, ki je v teku Časovem svoje prcstolno mesto v srediuo razklanih Slovanov za nekoliko časa položilo, je svojo osodo spolnilo in sedajno novo nemško cesarstvo se je umekuobi na svojo nemško zemljo, — ali vsaj sedaj nemško zemljo. Sredi med nemškim in slovanskim orlom Še živi neutralna Avstrija, obstoječa iz vseh nekdaj si naj bolj nasprotnih elementov: Nemcev, Slovanov . Magjarov. Kljuvajočo se stranke avstrijske se ozirajo naravno po svojih pomočnikih. Eno edino mogočno geslo pomiri stranke v Avstriji, pomiri Evropo; beseda se je čula pri vsaki ustavi, ki se je oglasila, beseda se ponavlja vsak deu, trepeči jo ponavljajo prijatelji in sovražniki, izrekajo jo za resnico in za hlimbo. zlata beseda: Ravnopravnost. A v djanji ravnopravnost, ne samo beseda, beseda, ki ji djanje ne odgovarja, je laž, je hlim-ba, jc poroga na ravnopravnost. Ge se nam Slovencem da ravnopravnost, t j. iste pravice, ki je imajo Nemci, se ini Slovenci čutimo svobodni, smo med seboj združeni, od svojih vladani. imamo svoje napravo in postave, ki so nam primerna, imamo svoje uradnike, svoje šole, svoj jezik, svoj dom, milo svojo Slovenijo, ki ima še dovolj prostora za vezi z drugimi narodi avstrijskimi v namenih občne obrambe države pod Habsburškim žezlom. Dokler pa ravnopravnosti nij, nij pravico, nij svobode, uij mirit, nij varnosti — postni sili, razuzdanosti, nepostavno8ti so vrata odprta, in žrelo velikanske grozne vojske Evropske med vsemi največjimi narodi zija iti grozi iu žuga nad propadom naše države pogreznoti še omiko evropsko z velikim trudom pribavljeno. Mi pa budimo, krepimo, zažigajmo svoj narod v čitalnicah, na taborih, pri veselih in žalostnih shodih za idejo ravnopravnosti, ki je ideja pravice in svobode in da jo dovedemo v djanje — navdušujmo se v medsobno slovansko solidarnost, naj da ideji moč in svršitov! — Dopisi. Iz Ktljf r«»l»ai. 18. avg. |Izv. dop.j Kakor v naskoku je sabor v treh sednicab proračun za avtonomuo upravo predebatirnl. Uradnikom je do-zvolil 20 odstotkov njib plače v ime stanovnine Od proračunauib 20.000 gld. dispozicijonsfonda dozvoli] je po vročej debati samo iznos 8000 gld., katere je vlada že potrošila bila Dotacija za gledališče ustanovila se je ua .'12.000 gld (proračunski odbor predložil je samo 28.000 gld.) Tudi > proračuni deželnih deželnih zakladov so že usta- Kdo bi mi bil to vzel? si misli, — morda i je kak gladovujak došel sem in mu kruh pojedel. No, dobro mu uaj tekue! nam ue pristoja, da bij se pijančevanja privadili, ne umrjem do jutri. Malo si je oddahnil in še deset brazd izoral. Vragec se jc jako veselil; samo to ga je vznemirjevalo, da možicelj no kolne, da se ne jezi a vrh tega si govori: na zdravje! Nijsem škode učinil? kali V Čas jc, da se poda vrag v pekel. Vzletel je kakor orel kvišku , sedemkrat se je zagnal v zrak in pozneje kakor strela skoz zemljo šinil; zemlja se je stresla, plamen je švignil vihram in na istem mestu, kjer je bil vrag, prodrl jc iz zemlje kipeč vrelec. V glavni globini v črnih vrtuneih dima na kameo, tem prestolu je sedel Satan. Zamišljen črn s ščetinastjo brado je sedel Satan kakor pes, ki se dolgočasi privezan na verigo ; pripovedoval mu je vrag vračajoč se domu, kar je doživel ua zemljij uij bil zadovoljen starosta vragov — ker so mu tovariši podložuiki premalo zla učinili. Cel kap grehov je bil, vragu pa vse premalo. Stal je pred ujim star zakrivljen vrag, krutil je votlim glasom: v treh novih vaseh sem 27 dvorov, 17 gumen in euo cerkvico do tla požgal. Z zobmi je zaškripal Satan; žolte pene in zelen dim se mu spustita iz žrela in z jezjkovega konca je kan-ljal strup: ali uijsi mogel na greh človeka prisiliti? je zar jul in zakrivljen vrag se je ves stresel kakor^listjc na ognju. „Obcsitc starega vraga za reji!" je zagromel Satan. Hipoma so ga zgrabili drugi vragovi in ga zvezali, zobe zmije in jadi so sikali za njim; po celem peklu je nastal ropot — in zopet tiho; Iu pa tam so jo slišalo, kako vahljajo ognjeni jeziki planina. Vstopil je drug vrag pred Satana, ne velik, rudočelas, z repom, ki je bil eu sežcuj dolg in rekel: Zagnal je jerob siroto med svet. Satan ga je sivo pogledal in zarenčal: kako siroto? Dete je še, naučilo soje malo, pa krasti že zna, je odgovoril mirno vrag. A kaj jerob ? Nakopičuje si denar, vzet revni sirotici: imamo še dela. Satan je zamahnil z rogovi, se stegnil, izdehnil iu celo gnjezdo jadov in tri škorpijone izpljunil. Urno stopaj, je rekel. Vsi vragi so so zasmejali rudočemu vragu, ta pa je obstal in prašal Satana: česar še želiš V to je že sedma lepa služba in vso jo še ničovo! Vzdihnil je satan, prikazal se jc sivi sopub iz nosnic: sodeč kipeče smole mu dam in tri obešene. novljeni. Profesorjem zagrebške gimnazije in velike realke dopisal je sabor razen 20 % stanovnine Še mestno priklado 150 gld. Tudi zakonska osnova o obrambi poljskih pridelkov se je odobrila. Kakor se čuje bo sabor do 3. novembra odgođen. Jesenske velike skupščine županij so skli eane na 28. in 31. avgusta. Zadnji čas so bili v Zagrebu češki emigrant Frič . ruski profesor K u čubinski in črnogorski senator Vukotič. Proti imenovanju Taljana za zagrebškega kanonika je vložil kapiteljski zbor protest, ter s tem prišel v ostro navpičnnst s svojim nadbisku poni. Taljan je po ogerskej prekuciji leta 1849 prestopil k protestantizmu, ter se tudi oženil. Za-volj materijalnih koristi, prestopil je, ko je vdovec postal, nazaj h katoliškej cerkvi, ter je denes zagrebški km ar. „Katoliški list" je naravnost rekel, da so bili pri imenovanji Taljana politični obziri merodajni, na crkvene koristi se niti pomislilo nij. Poleg vsega tega se pa glas, da pride Strosmajer za nadbiskupa v Zagreb, še zmerom vzdržava. Politični razgled. Na čeln vseh dogodkov v notranji politiki stoji Čin praške deželne kot kazenske sodnije, pri kateri je znani češki publicist iu poslanec J. S. S k r e j š o v s k y od zadnjega četrtka z a p r t. Skrcjšovskv je lastnik „Politike", onega časopisa, ki ostreje ko vsi drugi nstavovernej druhali resnico v lice pravi, Skrejšovskcga in njegove „Politike" se tlačitelji avstrijskih narodov boje kakor da bi bil on sam živ bognasvaruj. Zato je tudi silno veselje v Izraelu, da jc oni nasprotnik zaprt. Kot vzrok, zakaj je Skrejšovskv v ječi, se poroča, da časopis „Politik" davka od inseratov nij natanko plačeval. Od vsakega inserata pripade namreč državni blagajnici 30 kr. in pri odpravljanji teb pripadkov so neki pri „Politiki" našli se neredi. Sicer je lastnik „Politike" Skrejšovskv sedaj samo v preiskovalnem zaporu in iz tega še nikakor nij dovoljeno sklepati, da je on kot lastnik omenjenih neredov kriv; to mora stoprv končna obravnava dokazati. Piše se, da oni ljudje, katerim je lastnik izročil administracijo, ne bodo tajili, da so krivi nerednega odpravljanja inseratnih pristojbin. Vsekako pa je napačno in naravnost postavi nasprotno , ako so — kakor to delajo ustavoverni listi — vslcd dogodka, da je kdo tožen in v preiskovalnem zaporu, že javno toženec opisuje kot kriv. O povabilih avstrijskih mostnih zastopstev k svečanosti belgradski čitamo v „N. ft. Prcsse" poročilo, ki pravi, da jo generalni konsul avstroogerski v Helgradu M a g j a r K a I 1 a y dal povod, da so se ona povabila razposlala. Hel- Odšel jc rudeči vrag, veselo jc skakal in se vihtil kakor bič in se oblizaval. Prišel je s sporočilom bes korenjak: „Razburil sem ocejan in dve barki potopil" „S kakovim blagom V" Edna je bila nabasana s pšenico. Dobro! je zagromel stari. Druga jo nosila svilo in zlato. Norec! bolje jc grešiti kakor imeti zlato in svilo; reši tovore, spravi jih na breg in zasuj s peskom. Naj bo zaklad, naj blodeč ogenj po noči tam plapola, slišiš? Slišim. A kje so ljudje z barko? Vsi so šli do dna. Samo kupec in dva kor manoša sta se ot&a. Vrag korenjak je odšel, na njegovo mesto jo stopil mal črt, oproščen spon, s pesjim gobcem na kozličkih rožicah, z očmi iz stekla. Cepetajo jo pripovedoval, kako je marsiktoro prekrasuf) iu prevzetno gospo, ki je imela glupega moža, vkanil. Pri tej priložnosti je črt svoje oči in nekoliko zobov zgubil; Satan ga je s koritom v gobec lopil, rekši: Bedak, kjer je žena vetr-njača in mož glupač, tam se tudi brez tebe lahko gradski mestni zastop je neki prašal srbsko vlado, ali sme povabiti nekatera mesta v Avstriji. Minister zunanjih zadev Matic je o tej stvari se po-Hvetoval z avstroogerskim generalnim kousnlom in ta je srbskemu ministru rekel, naj dovoli mestnemu zastopu Belgrada, da povabi mesta v Avstriji. Srbski minister je Kallav - u svetoval, naj o tej stvari poprej svojo vlado popraša: a Kal lav odgovori , da to nij potrebno , kajti v „Avstriji sme vsakdo iti. kamor hoče" — ako nij Slovan, hi mi pristavili! Oticijozni list srbske vlade „Jedinstvo" pravi, da se je knez Milan čudil, da so deputacije avstrijskih mest v Bclgrad prepovedane, ker je generalni konsul Kallav sam rekel, da se avstrijska vlada pošiljanju deputaeij v Belgrad ne bode protivila. Iz vsega tega vidimo, da je Kallav vendar nekoliko bolj svobodno mislil. ko njegov glavar Andrassy. Po dunajskih poročilih bode cesar Franc Jožef f>. septembra došel v Berlin in bode tam pet dni ostal. Ruski časopis „Golos" pričakuje od shoda t r e b cesarjev v Berlinu, da bode prinesel slovanskim podložnim Avstrije izpolnitev pravičnih tirjatev. Rusija se zanima za osode avstrijskih Slovanov kot sorodnih narodov. Glede orientalskega vprašanja, pravi „Golos", je Rusija pokazala, da jej nij do dedščine po „bolnem možu", a Rusija si prizadeva, da dosežejo pravoslavni podložni Turčije hrambo in varnost svojih pravic. Razmerje Nemčije in Avstrije h katoliški cerkvi se-bode po legislativni poti uredilo, a v Berlinu se utegnejo dogovoriti o tem, kako postopati oziram na volitev naslednika papeža Pija IX. Da bi b r v a t s k i sabor r a z p u š č e n bil je gorka želja vse slovansko črteče stranke, katero zastopa ,,N. Fr. Presse". Zato čitamo v tem listu o vsaki priliki, da ,,se govori*' o razpuščenji hrvatskega sabora. Isti list pravi, da ,,se govori", da cesar od sabora sklenenega proračuna (glej dopis) ne bode potrdil G a r i b a 1 d i je zopet objavil pismo , ki so vica do zborovanja in tiskovna svoboda morate nehati biti laž. Tudi hvali Gari-baldi v s e o b č n o glasovalno pravico vseh , ki brati in pisati znajo. Hazm* stvari. * (K Preširnovi slavnosti), ki bode v nedeljo 15. sept., izvemo: Južna železuica seje 13. t. m. naprosila od strani odbora pisateljskega društva za na polovico znižano ceno voznih kart iz vseh štaci j, ki leže med Gradcem, Zagrebom, Trstom, Gorico. Celovcem in medsrediŠčemLjubljano. Enaka prošnja se je vložila lb\ t. m., na vodstvo Ruuolfovc železnice za vožnjo na celi črti iz Ljub ljane in iz Trbiža. — C. kr deželui vladi se jc slavnost naznanila s prošnjo, naj to na znanje vzame. Program svečanosti je: Začetek ob 11. dopoldne. Slavnostni govor g. dr. Razlaga. Razkritje spomenske ploše na Preširnovi rojstvcui hiši. Petje Stritar- Ipavčcve kan tate. Blagoslov-ljenjc ploše po g. župniku Pintarju. Pevski zbor :pojc več Prcširnovih pesnij. Končni govor prof. Zupana. Po skončani slovesnosti se ide v pol ure oddaljeni Bled, kjer je občni obed in skupna veselica. * (Odbor pisateljskega društva) je imel 16. t. m. sejo, katere so se vdeležili vsi ljubljanski iu eden zunanjih odbornikov. Najprej se jc pogovarjalo in sklepalo o Preširnovi svečanosti, kakor zgorej povedano. Glede občnega zbora pisateljskega društva se je sklenilo, da bode 14. septembra (en dan pred Preširnovo sve čanostjo) v Ljubljani. Program: Znanstveni govor predsednika g. Davorina Trstenjaka. Spon) čilo tajnika iu denarničarja, volitev detinitivnega odbora, nasvet začasnega odbora o prcinembi tj. 8 društvenih pravil (naj se letni donesek podporni kov zniža); nasvet začasnega odbora o porabi de narjev za društveue namene * („Narodna tiskarna" v Ljubljani) je najela stanovanje v poslopji g. Tavčarja v „Ho- sme smatrati kot sedanji program italijanskih de- tcl Evropa" na celovški cesti. Ker so stroji vlade, naj se odpravi iz ljudske šole krščanski nauk. Prošeni smo, naj objavimo, da ona govorica nij resnična. Imenovano društvo ima po nam po-lanein poročilu samo namen, pospeševati blagor ljudske šole iu se je ustanovilo za to, da bi učiteljem Vranskega, gornjogradskoga in šoštajnskega okraja ne bilo treba pristopiti eeljskemu od tamošnje kazine komandiranemu učiteljskemu društvu. * (Nemški glas o avstrijskih Nemih). Nemški Hit ,,Bad. Beobachter" piše o av-trijskih Nemcih : ,.Ako se komu sme očitati ne- patrijotizem, so to Avstrijci, ki potujejo po strelskih in tumorskih slavnostih na Nemškem in ki sc ne ramujejo svojo avstrijsko domovino grditi, da bi v Berlinu se prikupili, pri tem pa ne pomislijo, da nemško vlado samo v zadrego spravljajo. Koppi in Gollerichi (govornik v Bonnu pri telo- adui svečanosti) izrekajo željo ,,biti združeni z Nemčijo" in prinašajo ,,pozdrave avstrijskih Nem- evu, dasi jim nikdo nij dal pooblastila in jim na- ožil največje poniženje Avstrije. To so ljudje, ki doma nič ne veljajo, za to sc od mesta do mesta potepajo, da bi ulovili pohvale, katere se od naših servilnih ljudi zmerom lehko nadejajo." Po izjavo ua Nemškem izhajajočega lista priporočamo ljubljanskim, celjskim „nemškim srcem" in vsem Avstrijcem, ki sc Nemce imenujejo, v preudarek. * (Kako ustavoverci za šolo skrb i j o.) Vjfcžkovu na Češkem imajo „Občansko besedo", katera je mislila napraviti svečanost z namenom, da čisti donesek za ustanovljenje šole v Zižkovu pripade. Svečanost bi imela biti blagoslovljenjc zastave one „besede" ; toda na zastavi jc predočen sam živi Žižka — bog bodi Nemcem milostljiv! iu zato je general Koller svečanost prepovedal in s tem šoli v Zižkovu uastanck nemogoč storil. Iz tega dogodka se zopet vidi, da je ustavover-cern samo tedaj kaj za šolo, kadar njihovim političnim nameram služi. * (Podpora.) C. k. ministerstvo za poljedelstvo jc dovolilo vinorejskemu društvu dornber-škemu na Goriškem 200 gld. podpore, da si omisli mokratov. V začetku pisma svetuje stari bojevnik za osvobojenje in zedinjenjc Italije, uaj sc posa-mesne demokratične stranke spravijo, uaj sc uresniči svoboda vesti, torej odpravijo predpravice, katoliške cerkve in zatrejo religijozue korporacije, potem prehaja Garibaldi na šolo iu tirja obligato-rlčeu in brezplačen poduk podajan od posvetnja-kov. Dalje tirja Garibaldi odpravljeuje davka od soli, „ki teži ua vsakdanjem kruhu", odpravljeuje nžitninskega davka. Tudi tinancijalne zadrege zahtevajo decentralizacijo, ki bi naj občino za podlogo imela, kar se kaže v najslavnejših tradicijah Italije in izgledu Amerike. P r a- greb stori. Stopili so pred Satana zaporedoma Še razni vragovi, črti inbesi, ki so vsi svojega poglavarja hudo razkačili, ker nijso nič posebno neumnega proizveli. Eden pa je še posebno razkačil Satana pripovedovaje, da je dva plešasta modrijana primoral, da sta sc zarad najdenega brezzobnega grebena stepla, in s tem pri vseh ljudeh osramotila. Zaupil je Satan in vsi so bili v strahčh. Prišel je na vrsto tudi naš črtek. „Kaj pa ti V" zagroini starši. „Lačnemu človeku sem zadnji kos kruha ukradel", odgovori hudiček. „KajV" Ti bo misliš z menoj šaliti V Prime ga za rep in tako loputne ž njim ob steno, da je po celem peklu zaropotalo. Strašno sc je razjezil stari črt. Poslal sem ga na zemljo, da bi kot delavec služil pri okra denem človeku in mu veliko bogastvo prislužil, iz katere bi potem hudobija nastala. Pa — cel pekel naj trešči v me — vsi so šli — ropotal je ua svo jem tronu in tulil da jc kamnje pokalo : čarovnice so z biči mahale, zmije sikale igraje se in izpuščaje strup na goreče kamnje; škorpijoni in pajki so urno nad spečim satanom mrežo predli. On spi (Dalje prih.) in bo črke že kupljene in na potu v Ljubljano, *) tiskarna v Ljubljani žc prihodnji mesce začela * (lz Ljubljane) sc nam piše, da bode g. prof. Pajk prevzel uredništvo velikega Wolfo-vega slovcusko-ucmškega slovarja. (V Bel grad) je včeraj odpotoval glavni urednik „Slov. Naroda" g. Jurčič, da bode izvirna poročila za naš list o veliki slavnosti vstolo-vanja kneza Milana poslal in prinesel. (Odgojevanjc duhovnikov.) Minister Stremayr neki hoče predložiti državnemu zboru postavo* katera zapoveduje, da se morajo bogo slovci tri leta izobraževati na vsoučiliščih (na teoligičnih fakultetah), nc več v škofovskih semeniščih. Ali bode to izobraženju bogoslov-cev za duhovnike v korist, 0 tem so duhovnik sami needini. Neopravičen pa se nam zdi „Cla sov~ strah, da bi izobraževanje bogoslovcev na vseučiliščih zunaj slovenske domovino škodovati moglo njih narodnemu mišljenju. Kdor se ozre na slovenske mladeniče, ki se za kak posveten pokih na vseučiliščih na Dunaji itd. pripravljajo, vidi kako resničen je izrek : „Na tujem je domoljubje doma" iu gotovo se sme od bogoslovcev gledč na rodnega mišljenja isto pričakovati ko od njih po svetnih vrstnikov. * („Društvo učiteljev in šolskih pri j atelje v") ao ustanovili učitelji Vranskega, gor njegradskega in šoštanjskega okraja. V Gomilsk so učitelji iz imenovanih okrajev 13. junija šesta vili društvena pravila, po katerih ima društvo na men pospeševati medsebojno izobraževanje učite Ijev, braniti učiteljske pravice iu vzbujevati na kloncnost do šole med narodom. Vlada je z od lokom od 16. julija, št. 8499, pravila potrdila in 25. julija so učitelji sc zbrali v Braslovčah, d društvo kot postavno obstoječe otvorijo. Piše se nam, da sc je raznesla govorica, da bi bili uči telji 25. julija v Braslovčah podpisali peticijo d *) In menda tudi nokatorini „na potu*. Stavec za svoje namene potrebnih priprav. ,Soča". Poilmio. Gosp. poverjenikom „Slovenskoga pisateljskega društva!" Ker se bo vabilom k občnemu zboru dodal tiskan imenik vseh druŠtvcuikov, prosimo gosp. poverjenike, naj nam najdalje do 25. avgusta t. 1. naznanjajo, kteri udje so se pri njih oglašali. Odbor. Ibo«Ii»iio Vabilo k prtBtopu ,/i/asbvvi. Matici'' v Ljubljani, C. kr. deželno predsedstvo jc z odlokom 14. dnč junija t. 1. štev. 5732., dovolilo osnovo družbe: „G lasb ene Matice" v Ljubljani — z namenom, vsestransko podpirati in gojiti slovensko narodno glasbo. Da tedaj vzraste do sedaj še pogrešana slovenska glasbena literatura, misli to društvo na svitlo dajati dobre slovenske kompozicije za ceikcv šolo in dom in razpisavati darila za najbolja domača glasbena dela, — nabirati po vsej slovenski zemlji narodne pesmi, ki so nahajajo med narodom, in skrbeti za to, da se te pesmi v lepo urecijeni zbirki na svitlo dado, — skrbeti dalje za to, da sc osnuje glasbena knjižnica, v katero imajo s časom priti pred vsem izvirne domače pa kolikor bo mogoče, tudi vse druge izvirne slovanske kompozicije, kakor tudi podučne knjige o glasbi iz vseh jezikov, — napravljati glasbene produkcije, — koncem utemeljiti ua Slovenskem po mogoČosti pevske glasbene šole. Vsak izobražen človek, bodi si moškega ali ženskega spola, more pristopiti k temu društvu; družbeniki plačujejo na leto 2 gld., ustanovuiki pa enkrat za vselej 40 gld. oziroma v 4 letnih obrokih. Nad-jamo se, da vsi domoljubi in tudi mile domoljub-kiuje, katerim je mar za razvitek uaše narodne glasbe, bodo gotovo radostni pozdravili napravo tacega obcckoristnega in .sosebno Slovencem potrebnega društva in zato tudi ne dvomimo, da bodo prihiteli vsi združiti se v kolo prijateljev glasbe v pospeh in povzdigo narodne pesmi. Pridržujemo si še v prihodnje dalje o tem govoriti: danes prosimo le, da bi ta poziv blagovolili obja-vsi slovenski časniki. Oznanila pristopov ali vspisnin prejema g. družbeni blagajnik Franjo Drcnik. Franjo Kav ni k ar, Anton J en ti, predsednik. podpredsednik. Vojteh V al en ta, Franjo Dreni k, tajnik. blagajnik. Loterijske številke. V Trstu, 17. avg. 90, 61, 66, 46, 85. V Lincu, 17. avg. 12. 82, 22, 15, 45. Listnica uredništva. Gosp. .1. K. K. Bojimo se, da bi z objavljenjem Vašega spisu ravno nasprotno dosegli nego Vi doseči hočete Brezstraatnim, blagohotnim glasom v Iirid slovenske ljudska šol« pa je naš list vedno odprt, lokopisov ne vračamo nikomur. Za lekarno na Kranjskem išče se gimnazijalce, da vstopi z dobrimi pogoji za praktikanta. Kje, se izve pri administraciji „Slovenskoga Naroda." Kdor je že v kakej lekarni bil, ima pred drugimi prednost. (151—3) Z bogom! Odhajajoč v kratkem v svojo drago domovino, ne morem se od vsacega spoštovanega gospoda zastopnika banke „SLAVLJE", osobno posloviti, torej sem si izvolil očitno cesto. Zahvaljujem se vsem za nekolikoletno zdatno podporo s prošnjo, da se tudi v prihodnje blagovolijo na me spominjati. Vsem gospodom zastopnikom in družbenikom banke „Slavije" tedaj prisrčno „z bogom!" in gromovito „Na zdar!" . I im. I (^•»i'ii.v * sedaj generalni zastopnik bank« „Slovenije* (154—1) za Češko, Moravsko in Sleško. Mariborska eskompliia banka Visoka c. k. namestmja je potrdila obliko za naše vložne knjižice, ktere tedaj odsihmal tudi izdavamo, kakor hranilnica. Vloženemu denarju priraste 5 o obresti, in 1. januarja ter 1. julija vsakega leta pripisujemo je kapitalu. Obresti tečejo od dneva vloge do dneva vrnitve, in odprta je naša banka vsaki dan od 8-12 dopoldne, ter od 2-6 popoldne. Opravilni odbor. (153—1) rrrr-r—r- 1 itr^-iT-*' '' Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati, je tovorni en «a nre FJDLJUPjIi fKOiHJH A Vso ure RothenthurmstrasHi', „Vr. 9, (/eyen'ribvr d*-r Wollzeile, na iJnnaji. se prodajajo s sekundo regulirane 51etno garancijo. Samo 17 ali 18 oid. Kf*I !w,flrt,5ft i,r«1,"° v "b".!« p° w»>i>w .# iw /|ai3,,UR nr(.brna kronomeirtkit ura z dvojnim plaičcin, pretlnu emailirana. z verižico i/, talmizlata in iticilaljnnom vred. Samo 14 ali 17 a Id ,,r''lv webni» kjronon«- " * trskil ur.i r. enojnim plaičom in kristalnimi stekli z. verižico in mcluljonom v toku. ^amn IQ ali 9(1 nld Srclirni remuntoari, brfti klj-iča samo is au *v gm./a p»vijanjo, ■ krt*uinimi it«kii v niijHnc jicni lesenem toku. ^amn R ali 1(1 nlri prav aiitflcika cilimlrasta ura. v oamo o au iu gm. ;. rill)inlll Urist ^"'"""^K1":' ■■ a la prince nt VVales ua.|inoene.|-ieira kalilira s kristalnim steklimi, kolesjem i/, nikla v pravem. «-istem zlatu : te ure imajo proti tlrnrriin prednost, tla se dajo lire/, ključa naviti : k takim uram ilolii vsak varižico |t talmizlata z meilaljoimm in ^araiitiltiim listom zastonj. SimO 12 gld v ,'l'""/'"t" * đvojnliii plntSotn, ki ■ neto. .-. k a U ;<.)<■-m. krisiiilniiui itekl niklnvim kolesjem, 7. verižico iz. pvn Vegm talmizliita. medaljiiiioiii. usujasiim tukom in tfurutit i In i m lis;.,m vred. Cnmn oo ,\r\ "iA nld i rebrn u ilderno-retnontoiurskfl oamo to uo jm- gin. imi< ui s„ ihi brea IUI h u iz. talmizlata in medaljonom vred. on nld prav trebritA sidrnia ura. n yui. t^riMt:tiiiiui steklom, elegantno o iu medaljonom. 15 18 nld "r<' ** -ospe iz. srelira s krili y i. K^jninj i gtekli, minijaturni to i mat. pretino v offnji pozlaćena 7. vcrlžiro naokolo vratu vred. vse v toku. Iste z. dvojnim plaščem trt verižico z.a okolo vratu, z.lata ura BJtffOBPea kristalnim ■tektom in verižico in okoln Samo 40 ali 48 gld. Samo 60 ali 70 gld. Samo 75 ali 100 gld. okolo vratu. Samo 70, 80, 100 gld. Samo 90 ali 120 gld. Samo 200 ali 400 gld. Zlati* uro «1 gOipe z. diamanti In verižicami M okolo vratu. iste z. dvojnim p)aifient< zl.H r. lOoiitoari z clciMiiiniiio v 7.u gospode •ri/.icamt za zlati ri-montnaii z.a it" kristalnim steklino. I--.u z dvojnim plaiueui tpode s i i- 11 > 111 |n;i i i Samo 15 ali veri? Samo 12. Samo 16. 18. 20 Samo 22. 25. 30 gld. gld. zlati kronometrovJ r. tfvojnlin plnlčetn. Srebrno urno verižic« gl«l. 9 50; ;*. 4. d. 7, iu do gld. 12, Zlate urne verižico gld. IS, ;:<). 28, 80, :i.r>. 40, 60, dO, 70. 80. 90, 100. Budilci /. uro 7 gld. Uro za na steno .s podobo, 2, .'l in 4 kose igrajoč«. gld. 70, HO. !>0. Ure -s trcpetikeljom, 2. .'i in 4 kos« igrajoče, gld. K<>. ioo. 120, Igralnici'.-J. t. d, 8 kosov igrajoč«, gld. 15,35,55. To. Aiiiinii za fotografije z muslko gld. 8, 10, vi do gi. Ip. Tobafinioa /. muziko 7 gld, oO kr. iSniodkarnict! /. muziko IS g(di Šivalnic1 z muziko 15 gltl. Ure s trepetikeljem lastnega izdelka s 5letno garancijo: 'Taki', ki sr vsak dan navijajo gld. 10, 11. Takt1, ki 86 vsak 8. dan navijajo gld. Id r.l, -JO. '12. Take, ki bq vsak 8. dan navij.ajo in vsak« bnojo gld. 80, BB', Take ki s« vsak 8. dan navijajo, vsako či-trt ur« bijojo in ur« ponavljajo gld. 48, 50, 55. za ure ET. Vroilliil-U liotlicntliurinstrus.se 12. 1", 18. pol ur« Tak«, ki s« vsak u»«se« Ur« Uro za pisarnici' za kavarn« gld. m. jo navipipi is, m 95, 80. gld. 28, oO, 82 Velika delavnica za popravke. Tovornica *f«/>fi š *t rimi M4> sta »k BVOJnjejo in celo svarila na svitlo dajejo nam dajejo povod svariti pred tem sleparstvom in p. t. občinstvo varovati škode Start1 nr«, gostokrat tlragi rodovinski spominki, s« popravljajo in narejuj'* tako. kakor bi Itil« nov«. (Vne za popravk« s 51«tno garanciju gld. S «l" 10 gltl. Edina in sama %alo«;'a prro- angletkih t«** tnt 4š» t-:. M.tmttttt#•##« r VNletl |m»m«'I»iio«,4» i■■• eno« anjii dvorna zalag.trja Nj. Vel. kraljic« Viktorij«, kralj. Visokosti priin-.M \Val«sk«ga in vojvod« Ktlinburgskcga, Nj. \r«! S itana in Nj. Vel. kralja Portugalskega. P i smo n n naročila Bi; za po.-.mi povzetek ali poslan znesek v 24 urah store. Na posebnO ž«ljo sc (udi ure in verižic« pod povz.ctkom na i/.liir pošiljajo in za nazaj poslano tlphar vrafittj ■. Cope naše oivornice so vedno nižje ko povs.nl najnižje in stojimo vedno s svojimi iztlelki na vrhuncu časa. YmI. ki nove naročiti želo, V»*l. ki star« za nove zamenjati žel«. ki slab« /a dohr« zaui«njati žele, so prošeni, naj s« na to firmi* obrnejo. D^E" Staro /lato in srebro, državni papirji. se /,a najvišje rent! nanicNto plačila jemljejo. Dunaj. ! V najnovejšem času naznanjajo frgojej z igračami iu ba/arji, ki si ime tovorničarji ur } > r i -popolnem navadne ure brez vrednosti za auglešjce. Mnofre nriiožbe, katere nam <» tetn dohajajo, rS6—231 lzdatelj in odgovorni ureduik Martin J elovack. Tiskar: F. S kaza in drugih.