Kotnik Zorko: Se Mladinska matica in Naš rod Govoriti o potrebi Mladinske matice, je danes nepotrebno. Čas in pra'ksa sta pokazala njen upravičen obstoj. Toda samo še nekaj konstatacij z ozirom na znane pojave zadnjega časa. Pred tremi leti sem imel priliko pogovarjati se o naši Mladinski matici z nekim gospodom, ki je bil tisti čas profesor na eni izmed beograjskih gimnazij. Ta gospod, ki ga tudi lahko prištevamo v krog slovenskih 'kulturnih delavcev, je bil poln hvale o naši Mladinski matici in o mladinskem listu »Naš rod«. Seveda je gotova dela tudi kritikoval, a njegova kritika je bila dobrohotna in pravična. Na koncu najinega razgovora pa mi rečc: »Slovensko učiteljstvo je lahko ponosno na svojo Mladinsko matico in na svoj mladinski list. Da ste ustvarili ikaj takega, se imate zahvaliti svoji vzorni organizaciji. To je velik uspeh, na katerem vam mora vsak častitati.« Zadnje čase pa se spomnim večkrat na te besede. Nobene razlage. Saj si lahko mislite, zakaj? Nam vsem je znano, da je slovenska mladinska književnost bila revna do zadnjega časa. Trdno sem prepričan, da bomo v tem oziru v bodočnosti na boljšem. Prepričan pa sem tudi, da bo ravno naša Mladinska matica ona, kateri bomo lahko prišteli ta plus. Svoj čas so se tiskale mladinsike knjige v nizki nakladi. To pa zaradi tega, ker ni bilo dovolj odjemalcev. Le redki so bili starši, ki so kupili svojim otrokom kako knjigo, in še to, kar se jih je pokupilo, je ostalo večinoma po mestih. Na deželo je priromala lc red•ka. Mislim pa, da ima podeželska mladina polno pravico biti soudcležena na kulturnih dobrinah. Saj je znano, da je prav fležela ka- der najboljših kulturnih delavcev. Mestna mladina ima poleg tega še itak polno drugih ugodnosti (ne mislim na različne »vzgojne filme itd.). Na deželi so te knjige nabavile večinoma šolske in druge knjižnice. Pa še te so bile bolj redke. Založnik pač ni hotel riskirati preveč, saj je vedel, da bi mu v nasprotnem primeru ležale neprodane in zaprašene v skladiščih. Razumljivo je, da se je tudi slovenski pisatelj raje oprijel druge snovi. Le redki so bili, ki so se posvetili mladinslki književnosti, in še ti iz golega idealizma in ljubezni do mladine. Honorarji pri tako malih nakladah so bili pač malenkostni. Sicer res ne gre samo za honorar, kajti vsi vemo, da tako delo nikdar ni poplačano. In danes? Ravno sedaj se nudi ugodna prilika za razmah mladinske književnosti. To tudi opažamo. Pri razpisu za neva dela se javlja vedno več pisateljev, ki so namenjeni in pripravljeni nuditi naši mla.Hni najboljše, kar premorejo. In to nalogo lahko vrši sedaj naša Mladinsika matica izborno. Samo več obzirne in dobrohotne ikritike! Mladinska matica izdaja svoje publikacije za naše razmere v prav lepi nakladi. In to več del hkrati. Razumljivo je, da lahko izbere iz najboljšega najboljše in da pisatelje tudi nagradi vsaj po možnosti tako, kakor to oni zaslužijo. Tem večja naklada, tem večja nagrada. Vemo in znano nam je, da mi ne premorcmo poklicnih pisateljcv. Oni morajo opravljati svoja stanovska dela in pišejo le tcdaj, kadar so le-teh prosti. Zato tembolj zaslužijo našo podporo in našo hvaležnost. Ravno v tej lastnosti smo mi do naših kulturnih dclavcev skopi, in potem ni čuda, če n. pr. naši umctniki umirajo v najvcčji revščini... Zato bo treba naše ljudi šele privzgojiti, da bodo ščasoma postali dobri podporniki naših kulturnih delavcev. Oni ne rabijo samo naše materialne pomoči, tudi moralno jih moramo podpreti. Kako že pravi naš vzornik A. M. Slomšek? Mislim, da se sedaj razumemo! In ravno v tem vidim največjo važnost naše Mladinske matice. " Mladinska matica izdaja knjige različne vsebine in za različno dobo starosti. Ali bi te knjige in »Naš rod« ne mogli nadomestiti naših čitanlk, o katerih smo si vsi na jasnem, da so prenatrpane. Saj imajo literarni, zgodovinski, zemljepisni in prirodoslovni karakter. Ponekod v inozemstvu so čutili potrebo, da so čtivo klasificirali — in tako je nastala ideja šolskih čitank v zvezkih — »Bogenschulbiicher«. Čtivo je seveda treba prilagoditi starostni dobi učencev. Princip teh knjig je, da jih je veliko in da so poceni, da jih je toliko. kolikor je učencev. In mi, ki nismo številni, bi se lahko zaenkrat zadovoljili s publikacijami Mladinske matice in z »Našim rodom«, ki ustrezata, oziroma bi z malo reorganizacijo popolnoma ustrezala gornjim zahtevam. Namesto čitarik, ki so pri nas tako drage, bi se vsi učenci naročili na Mladinsko matico in »Naš rod«. Pa še denarja bi si prihranili. Razume se, da bi revnejšim moral priskočiti na pomoč ikrajevni šolski odbor. NaŠi možje pri krajevnih šolskih odborih bi bili zato prav vneti, saj znajo prav dobro kalkulirati in pri zmanjšanju izdatkov za šolskc potrebščine so si navadno vsi edini. Še na nekaj važnega bi rad opozoril. še na eno nalogo, ki jo naj vrši iMladinska matica. Mogoče se komu ne bo zdela pomembna, meni zelo. S čitanjem takih knjig, !ki jih izdaja Mladinska matica, se učenci že v šoli priuče spoznavati zdravo in umctniško čtivo. Saj to je tudi naloga nas učiteljev-vzgojiteljev, da naučimo mladino, da zna preceniti, kaj ima vrednost in kaj ne. Mladina se mora žc sama naučiti ločiti zdravo od nezdravega in da že na ta način ponese v poznejše življenje imuniteto proti šundliteraturi. Ta litcratura pogubi več ljudi, ko vse vojske! Med nami Slovenci se je zadnje čase širila ta literatura z neverjetno hitrico. Prina- ša se iz mest (Zagreb—Beograd, da tudi iz Ljubljane ne zaostaja, se razume), ker je pač danes moderno, da se to čita (kaj je že nemoderno!) A najbolj se čudim, da to judovsko robo slastno požirajo tudi gospe in gospodične, ki se drugače prištevajo ik izobraženim ženam. Oprostite! Poznamo več takih žen, ki komaj čakajo dneva, da jim pismonoša prinese tiste zvezke. Pa je nekdo vprašal eno izmed teh, zakaj čita to ničvredno robo, pa se mu odreže, da zato, ker je vendar tako zanimivo in napeto pisano. Sicer pa ji ne škoduje, -ker je dovolj zrela in da to pač tudi lah|ko čita. Dr. Ozvald pa je napisal v neki svoji knjigi sledeče: »Čujte, naš narod ne potrebuje tako izobraženih žen, takih, ki jemljejo svojo izobrazbo iz zgoraj omenjene literature. Če bo šlo to tako dalje, potem bomo pa kmalu potrebovali zdravih mater.« Koliko časa se po nepotrebnem zabije, koliko denarja zmeče za te zvezke, za našo lepo Silovensko 'knjigo ga pa ni. Žalostno — a resnično! Če bo naša mladina čitala naše mladinske umetniške knjige, bo spoznala njih lepoto, ne bo nikdar čitala šundskih knjig, ker bo sama spoznala njih plitkost :n nevarnost. S tem, da izdaja Mladinska matica knjige za našo mladino, dobiva le-ta vsako leto res lepo irj primerno čtivo. Toda gledati treba, da bo res vedno izdajala knjige umetniške vrednosti. Verjemite, da se bo na našem književnem trgu čez par desetletij precej poznalo; kajti ravno sedanji naročniki Mladinske matice bodo najboljši odjemalci naše lepe slovenske Iknjige in verjemite tudi, da bomo ta kulturrii napredek lahko prišteli v dobro naši Mladinski matici. Kritike naj nas ne oplašijo, one naj nas še bolj podžgejo k intenzivnemu nabiranju naročnikov. Saj na agitacijo se menda razumemo. Drugim storimo vse, za svoj napredek, za svojo ustanovo pa bi ne poagitirali! Kaj pravite?