Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 11. februara 1934 Štev. 6. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Vredništvo in uprava v Črevsovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran _ cena 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Štev. Položnice 11806. Sto naj ide v Francijo. Jedino mesto, gde si naš narod more kaj zaslüžiti, je Francija, ali Francuško, kak se po večini pravi. Francija potrebüje delavce, ar je bela küga nidri ne tak razredčila narod, kak ravno v njej. Imanja so, nega pa delavnih rok. Nas je pa Bog blagoslovo z drüžinov, nemamo pa imanja, ali bar ne zadostnoga. Naše siromaštvo vu imanji dopuni njihovo siromaštvo vu drüžini i naše bogatstvo v drüžini gordrži njihovo bogatstvo vu imanji. Tak se zravnata tevi dve postavki po velikoj božoj dobroti. , Što naj tak ide v Francijo? Siromak. Tisto, ki eti ne more živeti. Ki bi lejko tüdi doma živo, ar nema dugov, nema velike drüžine, pa ma zadostno vrednost, tisti, če sili, ali vujde v Francijo, greši. Greši proti lübezni do bližnjega. Greši proti pravičnosti. Greši z lakomnostjov. Greši z jalnostjov i lažjov. Što naj tak ide v Francijo ? Delaven siromak. Francoz manjaka ne more nücati. Manjak največ škodi delavnim rokam naših izseljencov, ar po njem sodi francoska javnost vse naše delavstvo. Komi doma smrdi delo, njemi bo tüdi v tüjini smrdelo. Ki doma drži roke na peči svojega tela, de je držao tüdi na Francozkom. A za to držanje pa Francoz ne plača niti ednoga centa. V Franciji se mora delati, dosta delati, trdno delati i verno pa pošteno delati. Ki ne vajen takšega dela, náj ga ne išče v Franciji i naj ne kvari z svojov manjostjov delo svojih rojakov, pravih de lavcov. Što naj tak ide v Francijo ? Pošten siromak. Gde ne poštenosti, je vse zgübleno. Pijanec, tovaj, razvüzdanec doma, se v Franciji ne spreobrne. Tü de svoja nelepa dela dale zvršavao, sebe pogüblao, naš narod sramotio i pripravlao pot, da se za brani delo i poštenim. Siromaštvo, delavnost i poštenost so tiste tri jakosti; štere pripo ročijo vsakoga za delo vu Franciji. Na to troje naj gledajo naši uradi, pa ne bo tožbe v Franciji na delavce, domapa ne na urade, ka se siromaki zapo stavlajo, bogatci pa idejo. Nedelska šola. III. Kmetska izobrazba. Tak smo povedali: Kmet, pripelaj blago, kmet skrbi za primerno izobrazbo. Dnes bo naše opravilo to, da si pogovorimo: kakša bi mogla biti kmetska izobrazba? Ne vörjem, da bi najšli človeka, šteri bi vüpao trditi, ka se dnesden država ne briga za izobrazbo kmetov. Znamo, ka kmetska deca lejko zvrši štiri razrede nižje i štiri razrede višje narodne šole. Potem ma na razpolago različne kmetijske šole i tečaje, ženska mladina gospodinjske šole i tečaje. Vse te šole i vsi ti tečaji pa majo edno velko napako: ne odgovorjajo potrebam naših dni. Kmečka deca se dostakrat s takšimi rečmi vkvarja, štere so za njo v živlenji brez vsakoga pomena, zato pa za v živlenji potrebno znanje šola nema zadosta časa. Naše šole, vsa čast izjemam ! dajo prevelko porcijo knjižnoga, mrtvoga znanja. Deca v šoli več guči, kak dela, zato se zgodi, ka mali šolarček frtao vöre guči od toga, gde i kak se pridelke tej, kak ga süšijo, pelajo i Azije k nam, ali malo gde najdete 14 letno deklico (dečka ešče menje!) štera bi znala, ali šteri bi znao skühati šalico poštenoga teja. Tam, gde narod pridelava tej, naj bo, naj se vči deca, kak se takšoj rastlini dvori, ali pri nas je ta reč mrtvo, knjižno znanje. Ali ešče . eden primer: skoro v vsakoj našoj šoli se vči deca, da mamo dobro i slabo zemlo; malo gde pa najdete šolara, šteri bi znao tüdi sam določiti, štera je dobra i štera slaba zemla. Ali: malo gde najdete šolara, šteri ne bi znao šteti, ali ešče menje dobite takših, šteri bi vörvali, ka je ta spretnost samo takša šker, kakša šker je na peldo djano — nož. Z nožom režemo, oš-pičimo svinčnik, odrežemo palico, šibo, delavno žveglo, režemo meso itd. Spretnost v čtenji je tüdi šker za gotova opravila. Što zna šteti, ma sredstvo za samoizrazbo,’ma klüč, do krasne shram-be, šteroj se pravi kniga. Iz te shrambe si lejko te zeme brezi plačila potrebno vučenost, lejko spoznava stare čase, dalešnje kraje, knige njemi lejko napunijo srce z veseljom, z žalostjov; pri lepoj knigi se lejko smeješ, jočeš. Tisti ki zna šteti, pa ne ve ke bi začno s tov škerjov, je takši, kak malo dete, štero — ma lepo zlato vöro, pa ne ve ka bi začnolo ž njov. Drüga napaka naših šol je, ka ne včijo potrebne reči v pravom Časi, ešče menje v pravom vrstnom redi. Kakši hasek ma dete od navuka o živinoreji v časi, gda je niti za poštenoga pastira ne sposobno? Od koristi živinoreje zobston gučimo malomi šolari, če doma čüje obvüpno jamranje, ka nemrejo odati ži-vinčeta, ali či je odajo, dobijo küpca, šteri niti trošene krme ne plača. Pokažite maloj deci, če nemate drügo — pa pri domačem zavci, ali pri küraj, ka je živinoreja resan dobičkonosna, potem zbüdite veselje do oskrblavanja živine, inači pa napunite male glavice s praznimi rečmi, štere se ne držijo stalno možganov, ešče menje srca. ...Pred kratkim so mi pokazali svedočanstvo edne naše kmetijske šole. Sveta nebesa, ka vse je bilo v tistom svedočanstvi! Za deset let bi zadostüvalo tisto včenje, ne pa za leto dni. Plačilo pa je za takše navuke to, ka mladenec tam i tak nadelüje gde in kak je delao njegov oča brezi vsake kmetijske šole. Živlenje žele od našega kmeta, naj pri ednom dugovanji postane mešter. Človeča narava žele, naj se takše delo odkaže mladenci, pri šterom je z veseljem zaposlen. Lejko bi mele naše kmetijske šole vse dozdajšnje predmete, ali ne za vse mladence! Vsa čast izjemam, ali velka večina mladencov, šteri pridejo iz kmetijske šole, znajo gučati od vsakoga kmetskoga opravila, velko pitanje pa je, če majo tüdi trde vole i priličnosti, da bi inači, bole delali, kak njuvi roditelje. Ešče edno velko napako majo za kmetsko mladino pripravlene šole i tečaji: samo malo šteri roditeo lejko pošle svoje dete v nje. Za volo velikih stroškov. Ne bi bilo bole, če bi napravili v vsakom srezi edno vzorno gospodarstvo, štero bi melo namen pokazati kakše opravilo i kak naj se zvrši v tistom srezi? Za lendavski srez bi n. pr. lejko napravili vzoren hram kürjereje, sledi za vse vrste perutni-narstva. Te vzorni hram bi mogeo biti na razpolago vsaki čas vsem lüdem, šteri se za to delo zanimajo. Narod bi vido uspehe dela i sam proso pojasnila. Po takšem bi meli poslüšalci zna kratkih tečajih brez tistoga bobnenja, kakše je potrebno dnes, da napunijo eden letnik kmetijske šole, če tüdi večino stroškov ne plačajo. Pa zberimo povedana! Naš kmet ne more biti zadovolen z mrtvim znanjom, on mora meti izobrazbo, štera njemi olejša živlenje. Naš kmet ne žele, ka bi od vsakoga kmetskoga opravila lepo znao gučati, on šče, ka bi priporočeno i potrebno znanje pridobo v takšoj obliki, štera ga prime za vole i za srce, Naš kmet nema ne časa, ne penez za šole, v šterih ga ščejo v ednom leti spremeniti v vučenoga živinorejca, polodelca, vinogradnika, sadjara itd. ar zna, da je vse to ne mogoče. On bi rad vido v vsakom srezi najmenje edno gospodarsko napravo, štera bi slepce osvedočite, ka ne hodijo po pravoj poti. Što bi mogeo preskrbeti našim takšo kmetsko izobrazbo? V prvoj vrsti tisti gospodje, šteri zastopajo našega kmeta v Ljubljani in v Beogradi. Naš narod bo tem gospodom globoko hvaležen, če v tom pogledi samo za eden korak nas spravijo naprej na poti pravoga napredka. — N. Pisma naših z tüjine Boistrancourt, Francija. Prečastiti G. Urednik! Sprejela sem Vaše liste in tüdi pismo. Za štero Vam naj bo lübi Jezuš plačnik. Javila sem se, da so mi bili listi stavleni, pa nej sam dobila odgovora. Naznanjam Vam, da sem dobila dva naročnika. Naročnina je že odposlana sküpno 255.60 Din. to je za Novine, Marijin list in kalendar. Ostalo pa podpora za Vaše liste. Gospod Urednik! Vüpam se, da ne bo nikaj žalnoga, če opišem svoj položaj eti vu Franciji. Moje štiri letno bivanje v Franciji pri ednoj bogatoj Gospej Comtessi (grofici Vr.) je hvala lübomi Jezuši, veselo. In vüpam, da mi bo v veliko korist moje düše. Vsako nedete sem lejko pri sv. meši. Pogosto priliko mam za sv. spoved in sv. obhajilo. Za štero, na žalost, dosta sinov in hčere Slov. Krajine nema. Zato pa naj bi bio Marijin list „tolažnikˮ za vsakoga eti v tüjimi. Vu Marijinom listi, 11—12. Štev. piše od dijamantnoga jubileja prikazni Brezmadežne v Lurdi. To čtenje me je preveč razveselilo. V preminočem leti sem že večkrat čüla gučati od toga. Najlepše mi je razložila moja Gospa (Comtesse), ki je tüdi bila v Lurdi, ona mi je vse pripovedavala: „Blajženi dnevi so mi bili tam, bite sem tak srečna, da se ne da povedati.ˮ Što naj misli od takše bogate gospe, hčere milijonera, ki zdaj rdeči „križ“ nosi na čeli in dvori betežnikom. Z kakšim veseljem smo sprejele slüžbenice od mil. grofice karte z napisom „Près de ta st. Vierge j ai hier prie pour vousˮ Ctesse du Plessix. „Pred sv. Devicov sem včeraj molite za Vasˮ. Kakše veselje je napunite vseh štiri — dve sta Francozinji — slüžbene: in šestero nedužne dece, gda smo svoje karte prečtele. Posebno pa, gda smo dobile za dar vsaka podobo Brezmadežne. Ta bogata Gospa, njeni starišje in cela drüžina, ne najde veselja v svojem bogastvi, nego najde je v svojoj domačoj kapelici pri Jezuši. Zato naj bo ta bogata familija, ki je nej samo v zemelskom bogata, nego dosta bogatejša v svoji düšaj, naj bo zgled vsem francuskim familijam, Vam, Slovenskim materam pa v veliko tolažbo. Moje srčne pozdrave Vam, g. Vrednik in Nedelskoj fari. Posebno pa Vam, prelüba mamica na skorajšnje videnje. Z Bogom ino Marijov. Cilika Žižko, Ana Andrejek, iz Ženavlja. _____ iz Martinja. Demangeville, Francija. Prečastiti 1 Božične pozdrave vam pošilamo. Mi smo se tüdi vdeležili polnočke i dobro svetili, hvala Bogi, božične svetke. Novine ščem nadale meti i kalendar. Vučko Verona, z G. Bistrice. Ka napravi slabo čtenje. Časopisi so prinesli sklep sodnije, ka je neka maloleten deklica obsojena na desetletno prisiljeno delo, ar je štela vmoriti lastnoga očo. Bi dobila vekšo kaštigo, a zavolo malo-letnosti i zavolo toga, ka njej je lastni oča sam davao slabo čtenje, je dobite samo desetletno prisilno delo. Bite je jako pobožna. Gostokrat je hodila k svetomi prečiščavanji i mela gorečo želo po samostanskom živlenji. To se pa posvetnomi oči ne ví- . dilo. Naj jo odvrne od cerkve, od popolnoga, Bogi posvečenoga živlenja, njej naroči protiverske i nesramne knige. „Čti te knigeˮ, — njoj pravi — „ti že odidejo te mühe. Glavo si dam odsekali, če ti ne mine veselje do samostana.ˮ Svoj namen jé dosegno, a glavo bi tüdi skoro zgübo. Laži, štere je hüdobija napisala proti Bogi i sa-mostanskomi živlenji, so šestnajset let staro deklico popolnoma pokorile, tak pokvarile, ka je lastnoga očo štela vmoriti. — Dragi stariš! Gledaj, ka ti čte dete. Če slabo čte, čemer pije, šteri vmori njegovo düšo, tebi pa nakopa grozovito odgovornost pred Bogom. Starišje! Naj vas te velike odgovornosti rešimo i naj vašo deco, drago nam mladino občuvamo pogi-belščine, bomo k vsakomi Marijinomi Listi djali Marijikin Ograček, lepi mladinski glasnik za deco i odraščeno mladino. Stariš! Vošči ga svojoj i drügoj deci. Pride vsaki mesec i košta letno samo 4 Din. Kupico vina ne spiješ, par cigaretlinov ne skadiš, mate prostejše gombe si küpiš na reklin, pa maš dečko i dekla, celo leto dobro čtenje. Ne kadi. Reči generala Baden — Powla. General Baden — Powel, Anglež, je nastavo drüštvo mladencov »Scauti". Zdaj je 77 let star i je teško zbetežao. Lani je bio ešče na Vogrskom, gde so skauti celoga sveta meli spravišče i jih je prište vküp okoli 20 jezero. Skauti gojijo zdravo tete i zdravo düšo. Tete z tem, ka se dosta giblejo v naravi i so nájveč na prostom, düšo pa z dejanskov, živov verov do Boga. General Baden Powel je svojim mladencom v listi Scouting for boys-i (mladinskom listi) sledeče pisao od kajenja: „Skaut ne kadi. Kaditi zna vsaki dečko; to ne nikši künšt, a skaut pa to ne včini, ar je ne nori. On najmre zna, ka tisti mladenec, ki prle kak odraste, kadi, skoro gotovo slabi svoje srce; a to je pa najvažnejši organ. Srce poganja krv na vse strahi, ka bi tete zraste v meso, kost i mišice. Če pa srce ne more svojega dete opraviti, ne more zdravo telo zrasti. Vsaki skaut zna, da kajenje škodi pogledi i dühi, oboje je pa potrebno v vojaškoj slüžbi". „V mladosti sem jaz tüdi kadio, red je pa prišo na strelbo i te med vajov sem opazo, ka mi je pogled bi-strejši, če ne kadim. Pretrgno sam zato z kajenjom i tomi se ešče dnes veselimˮ. „V Ameriki pri železnici i pošti ne dobi slüžbe dečko kadilec i isto je v Angliji pri vnogih delodajalcih. Na Japonskom pa pred 20 letom nieden dečko ne sme kaditi, i če bi, so za to starišje odgovorni i kaštigani.ˮ »Nikdar nieden dečko ne začeo zato kaditi, ar je rad meo duhan, nego iz strahü, naj njemi drügi ne bi bojazlivce gučali, ali pa zato, ar je mislo, ka de z kajenjom spodoben odrašenomi človeki, a je spodoben samo somari.ˮ Te reči svetoznanoga, vučenoga generala naj obrodijo pri slovenskoj mladini sad nekajenja. 2 NOVINE 11. februara 1934 NEDELA. 3 predpostna nedela ali quin-quagesima. Evangelium sv. Lukača XVIII. Vu onom vremeni: Vzeo je sebom Jezuš dvanajset Vučenikov, i pravi njim: ovo gori idemo v Jeružalem, i spunijo se vsa, štera so pisana po Prorokaj od Sina Človečega. Ar se oda poganom, i bode ošpotan, i bičtivan, i poplűvan :i gda ga zbičüjejo, morijo ga; i na tretji den gori stane. I oni so nikaj toga nej razmeli, i bila je eta rejč skrita od njih; i nej so razmeli, štera so povejdana. Včinjeno je pa, gda bi se približavao k-jeriki, niki slejpi je sedo kre poti koldüvajoči. I gda bi čüo vnožino mimo idočo, pitao je, ka bi to bilo? pravili so njemi; ka Jezuš Nazarenski mimo ide. I kričo je govoreči: Jezuš Sin Davidov, smiluj se meni. I ki so naprej šli, karali so ga; ka bi mučo, On je pa tem bole kričo: Sin Davidov, smiluj se meni. Stanovši pa Jezuš, zapovedo ga je k sebi pripelati. 1 gda bi se približavo, pito ga je govoreči: ka ka ščeš naj ti včinim? on je pa pravo: Gospodne, naj vidim. 1 Jezuš je velo njemi: Pregledni, vera tvoja je tebe zdravoga včinila. I preci je vido, i nasledüvao je njega zvišavaoči Boga. I vse lüstvo, gda je vidilo i dalo je hvalo Bogi. * * * V denešnjem sv. evangeliumi Kristuš napovedava svoje trplenje: „Ovo gor idemo v Jeruzalem i se bo dopunile nad Sinom človečim vse, ka je pisano po prorokaj...“ S tem nas sv. Maticerkev šče vpelati v poštno vreme, ki je čas sv. spomina na trplenje i smrt Kristušovo. Trplenje. Reč, štero najbole pozna i razmi vsaki človek, ar trplenje nam je najbliže i najpogostejšs darilo v živlenji. V trplenji se rodimo, v trplenji preteče večina našega živlenja a ločitev živlenja, smrt je skoro vrhunec zemelskoga trplenja. Tak je človeče živlenje po najvekšom tali trplenje. Od ked je, zakoj je, je vernomi človeki dobro znano. Trplenje ma dve lici. Edno je tisto, ka mi imenüjemo trplenje, to kaj je nekaj hüdoga, božnoga; ali če bi šteli po svetskom povedati, „zló“ (hüdo); to drügo pa, ka je v trplenji dobroga, hasnovitoga, ali po krščanskom povedano, „zvelíčavnogaˮ. Trplenje je hüdo! Je! To je človeče. Boli nas, žmetno nam je, kda nas dohiti trplenje. V tom pomeni mi pravimo, ka je trplenje „hüdoˮ, ali zlo. I mi v živlenji preveč mislimo samo na to stran trplenja. Zgübimo pa pogled na drügo stran trplenja, na tisto stran, štera nam prinaša dobro, korist itd. Trplenje je dobro! Ta stran trplenja nam je premalo poznana. Dobrote trplenja so nam malo, ali skoro nikaj ne poznane. Betežnik, ki vživa bridko vrastvo, pozna samo njegovo božno stran, gda pa pride dobra stran, zdravje, pa ne pomisli, ka je to iz toga bridkoga zdravila. Trplenje, če ravno je na probo i po svojem teki preci hüdo, bridko, vendar v sebi nosi dobro, vremenito posebno pa večno dobro. Na to stran moramo večkrat misliti, to bole razmiti, pa bomo trplenje gledali čisto v drügoj svetlosti. Ka i kakšni bi bio svet, brez trplenja? Kaj je trplenje prineslo i dalo človeki? Po doktorskom povedano je trplenje zdravje za človeka i živlenje, je vrastvo za betežnike, grešnike, je sol ohranitev gnilobe i trohnobe, varstvo za dobre, je resnost i treznost za živlenje, je probanje človečih moči i sposobnosti... itd. Dober Bog je že dobro i modro napravo tüdi to, ka nam je trplenje dao. Sv. Janoš od Križa piše: „Če bi jezero let na kolinah klečali,nebi nogli zadosta zahvaliti Boga za to milost, ka nam je trplenje daoˮ. Če pa pogledamo trplenje z večnoga stališča, spoznamo ešče bole njegovo dragocenost i pomen. Kristuš je s trplenjom svet odrešo i zveličao. Rešenje i zveličanje naše düše se je obrnolo na trplenji Kristušovom, zato bi nam moglo biti trplenje najvekša Svetinja. I najdrakša i najsvetejša reč. Trplenje je, je bilo i bo na sveti. Ne je to sreča sveta i blaženost sveta, ka bi trplenje odpravili iz sveta, nego, vganka je v tom, ka znamo trpeti, ka trplenje razmimo i zapopademo ! Trplenje zlübiti i ga lübiti, tü se odprejo dveri v srečo i blaženost . . . Zrno do zrna pogača. Bojite se od novoga, štero prihaja? Zobston se bojite: prišlo bode. More priti! Mož, bojiš se starosti? Trepečeš, če te prime miseo, ka pride čas, kda bo troja roka slaba, da bo trepetala žlica v njej? Mlada ženska, skuzé čütiš, kda se naseli v tvojem srci miseo, da ne boš vsikdar lepa? Da bo živlenje gübe oralo na tvojem čeli i tvoje oči zgübijo zapelivo svetlobo? Zobston je vse! Prišla bode slaba roka, minola bode lepota, zgübijo oči svetlobo mladosti. Ali svet ostane! Ostanejo močne roke, ostanejo nežna mlada lica, bliščalo bode nadale mlado žensko oko. Na mesto onih, šteri se odpravlajo, bodo stopili tisti, šteri se pač zdaj pripravlajo za živlenje. Za starimi pridejo mladi, starišega zamenijo novi, stari rod prepadne, zameni ga novi. Svet bolj stao, človečanstvo bo ostalo — pokeč bo to boža vola. — Zato je škoda za strah, za trepetanje, za skuzé, za nasilje, za jalnost, za greh: zakon živlenja, določen po božoj previdnosti — ostane, zmaga i kralüje? Človek, brat, sestra, novoga reda se bojiš? Ne bodi dete! To, ka mamo dnes, je samo od včeraj. Pred včeraj dnešnjega ne bilo. Človek i človeštvo, cvet i cela krasna priroda: vse hodi po poti razvoja, vse se poganja naprej, vse se pašči na poti popolnosti, vse beži v sladko naroče Boga. ... Bili so časi, gda človek ne Poznao nikšega bogatstva. Čupora lüdi je živela liki velka drüžina jerebice starke na poli. Edno i sküpno je bilo njuvo veselje, edna i sküpna žalost. Meli so eden prestrti stol, meli so ednako velike žlice. Toda lüdje vtistoj čupori so bili različni. Te je bio dober! drügi slab, te je bio pameten, ov zaostani. Različno so rasli. Velka drüžina vednakihse je razbila v drüžine močnih i slabih. Močni so si na-grabili cele küpe zemelskoga bogástva. Bogati so postali voditelje, slabši, siromaki so se mogli, podvrčti pod njuvo oblast. Iz prle sküpne lastnine je eden, ne te najmenši del! — prejšeo v last močnih poedincov. Močni, bogati so si najeli, ali vlovili delavce i ešče bole bogateli. Bogati so postali pospodarje živlenja, slabiči, mislimo — slabiči po blagi! — so postali robi. Gospodarstvo z robi je zamenilo sküpno gospodarstvo vednakih. Slabiči so jokali, trpeli, krvaveli, ali s tem nikdar ne bila porüšena moč — močnih. Gospodarstvo z robi je prišlo do kraja svoje razvojne sile, mogo se je začeti novi red. K malomi števili bogatih so silili drügi, siromaki, ali inači močni i sposobni. Robstvo je zameno novi red. Grofje, baroni, vitezi, ha kratko — plemiči so ravnali; — kmetje, podložniki, gošpočinarje, obrtniki so pa delali. A nekda mogočna sila plemenitášov je tüdi opešala, sinovi obrtnikov, trgovcov, kmetov so porüšili stare trdnjave plemenitašov. Novi gospodarje, meščani, so po svoje vredili svet. Ali ne za večno! Napravili so štüke, strojne puške, ladje i letala, motore i čüdo človečega razuma — radio, ali itak je tüdi njuv red obsojen na smrt. Betežnik, red meščanske drüžbe, zdaj kriči na vse strani; po zdravnike i čarovnike pošila, boji se smrti, slepo mlati okoli sebe, ali smrti je ne reši nikaj na tom sveti, ar kaj je živo, je tüdi smrti zapisano. Stroji, šteri so deca meščanske vlade, so vmorili moč svojih gospodarov. Stroji so rodili siromaštvo, brezposelnost, Siromaki i brezposelni pa se postavlajo proti včerajšnjim gospodarom. Gospodarski red meščanov, tak imenüvani kapitalizem, je na mrtvečoj posteli, svet počasi, ali zagvišno prehaja v novi red: stanovskoga ali socialnoga. Borba je vroča. Prejšnji gospodar je ešče zadosta močen za kakši vdarec, V smrt pošila i v voze meče svoje grobokope, ali zobstom se kuraža vmreti mora, ar je živo. Stroj, šteri dnes siromaštvo i skuze rodi, šteri se je postavo nad človeka, bo vržen s prestola. Slüžiti bo mogeo človeki! Neizmerno bogatstvo poedincov ne bo dale raslo. Oseb- na last ostane. A Osebna last tistih, ki jo držijo v škodo narodi, bo mogla preiti v sküpno last. V kakšoj meri so püstili dnes. prosto pot vsem poedincom, v takšoj meri bodo skrbeli v bodočem za celoto, za celi narod, za celo državo. „Eden za vse, vsi za ednoga!ˮ to bo novo geslo novoga sveta. . . . Nekaj pa ostane nespremenjeno, nedoteklivo: vera v Boga. Boji za novi red, rojstvo novoga reda, vse to ne bo brez krika i vika. Plapotale bodo različne zastave. Ali zmagala bode tista, na šteroj je križ, znamenje odrešenja, tistoga odrešenja, šteroga je rodila lübezen. Brat moj: jočeš, trpiš? Tvoje trplenje je tisto zrno, štero se pridrüži drügomi takšemi zrni. Iz dosta... dosta... takših zrn bo postala pogača novoga reda, lepšega sveta! P. D. Ponizna prošnja do vseh hranilnic in posojilnic pa vseh denarnih zavodov. Podpisan odbor naslanjajoč se na božo oblübo „ka smileni smilenje dobijoˮ, ponižno prosi vodstvo vseh peneznih zavodov, naj ga podpirajo v njegovoj dobrodelnosti. Odbor pobira dare na prvo siromašnico (hiralnico) v Slov. Krajini, da naše sirote brez razlike narodnosti, šterih je vnogo, dobijo človeka dostojno streho i preživlanje. Prosimo vas: 1. dajte nam iz svojega premoženja keliko prevüpate; 2. vplivajte na vaše vlagatele, naj i oni prepišejood svojih vlog na nas, keliko morejo v gornji namen. Ar mi penez letos ne bi zdignoli, vlagatele nedo nikaj kvarni, lejko zdigavlejo kak dozdaj iz svojih vlog po vaših pravilaj. Lepo prosimo za to smilenost, ka dober Bog tüdi nam vsem odpre svojo smileno roko. Odbor za Zidanje „Doma sv. Frančiška v Črensovcihˮ, Politični pregled. Jugoslavija. Febr. 5. se je začelo delo v parlamenti. Pripravla se zakon, šteri bi zatiravao spolne betege (v srami). Od toga zakona se začne v parlamenti razpravlati. Spolni beteg je grozno razširjen po sveti, privleko se je tüdi v našo državo. Ne bi trbelo proti njemi nikšega paragrafa, če bi svet poštüvao Kristušov 6 §: Ne praznüj, ne nečiste. Finančni minister je predložo zakon državnoga proračuna za 1. 1934— 35. Te zakonski predlog predvideva 10,171,250.718 Din. stroškov, to je nekaj nad desetjezero milijon dinarov. Za 267 milijon dinarov je menši proračun od lanskoga. Vendar se morejo vpelati dače, ar so dohodki spadnoli nove i to neposredne, na samce i na poslovni pamet, da se državni stroški plačajo. Te nove dače iznosijo 472 milijona dinarov. Turčija, Grčija i Romunija so z našov državov sklenole takzvani balkanski pakt. Po toj balkanskoj pogodbi stopijo te štiri države v zvezo mirü, ka se ne bodo napadale. Menka samo šče Bulgarija, štera zato nešče pogodbe podpisati, ar nema poti do morja i zahteva spremembo granic. Podpira jo Italija. Zastopniki balkanski držav so se sestalo te tjeden v Belgradi za podpis te pogodbe. Nemčija. Na kardinala Faulhabera v Müncheni so strelili, ar predga Kristušov navuk. Grozovito se preganja vse, ka kaže na Kristuša. V Berlini na vulici so obesili Kristušovo podobo na na-rodnosocialistične stranke križ i podpisali ete grozne reči: „Obesimo Kristuša na klükasti križ! Živio Hitler)! Doli z židovom Kristušom.ˮ — Tak blatijo blatne düše dobroga Boga. Molimo za nje. Možje. Oča siromakov. Leta 1833—ravno pred 100 leti — so se zbrali i dali svojemi drüštvi ime „Konferenca dobrodelnostiˮ. Faliti sta jim dve glavni reči: Penezi pa poznanje najbole potrebnih. Bog je včasi prišeo na pomoč. Po celom Parizi je bila poznana zavolo svoje dobrodelnosti sestra Rozalija, prednica v samostani Vsmiljenk sv. Vincenca. Ar je dobro poznala siromaške hiže v Parizi, je mladomi drüštvi vse popisaia pa tüdi nekaj penez dala za prvo pomoč. Tak je mlado drüštvo začelo svoje delovanje tiho i skrito. Ne so mislili na to, ka bi sprejemali nove člane. Nazadnje so se itak odločili, ar vidimo, ka jih je na konci leta že 15, med počitnicami prvom sestanki pa že 25. Po novom leti si je na predlog Ozanama drüštvo zvolilo za Patrona sv. Vincenca Pavelskoga. Obseg njihovoga delovanja se je zmerom bole širio. Poleg siromaških drüžin so obiskavali tüdi voznike. Ustanovili so odsek za delavstvo. Kotrig je bilo že nad sto. Vsaki tork so meli sestanke i vsaki član je prineseo, či je meo odveč, kakši obleč ali nabrane peneze. Na jesen jih je Ozanam v Parizi j razdelo v tri odseke. Isto leto se že drüštvo osnovalo tüdi v varaši Nimes. Leta 1836 je biIo že v tom 8 odsekov. Isto leto že v Rimi. Tri leta. ke- i sne j je pisao ednomi: „Drüštvo sv. Vincencija se je jako razširilo. Do novoga leta bo v Parizi 14 odsekov i ravnoteliko na deželi. V teh odsekih je okoli jezero katoličanov. Vsi želejo žrtvüvati sebe Bogi pa siromakom.“ Ne moremo naštevati vseh številk i krajov, po šterih se je kesnej razširilo to dobrodelne drüštvo. Po celom sveti je znano. V Jugoslaviji imamo 24 odseke. V njih je 324 članov. Na konci par njegovih misli. Negda je pisao: Kolikokrat sam šo žalosten v kakšo siromaško hižo, gde | sam vido dosta vekše nevole kak so moje i zato sam se čüto močnejšega i sam se zahvalüvao siromaki, ka me je njegovo siromaštvo vtrdilo.„ Drü- j goč je pisao: „Mi ne vemo lübiti Boga kak so ga lübili svetci, ar Boga gledamo samo z očmi vere, a ta vera je tak slaba. Siromake gledamo samo s telovnimi očmi, toda mogli bi pokleknoli pred vsakim siromakom i praviti z apoštolom: Gospod moj i Bog moj! Vi siromaki ste naši gospodarje mi pa vaši sluge; vi ste živa podoba Boga, šteroga ne vidimo, šteroga pa lübimo, či vas lübimo." Ozanam je mro 8. sept. 1853 v naroči svojega brata dühovnika. Star : je bio 40 let. Tistim, ki majo vloge v posojilnicaj. Vnogi se pritožavajo, ka do svojih penez, štere so si z teškim delom zaslüžili, nikak nemrejo priti. Pa bi je krvavo potrebüvali. Boli je ta v njihovih očeh krivica i včasi krvijo Vodstvo posojilnice, ka ono to dela. Ta j trditev je krivična. Od bogate Amerike j do siromaške Albanije celi svet trpi gospodarsko stisko. Bog je svet pokaštigao, ar je zavrgo njegove zapovedi, predvsem lübezen do bližnjega. Klao se je i kole se, zapravlao je i zapravla vrednost svojega bližnjega. To brez kaštige ne moglo ostati. Če je Bog, kak verjemo, ka je, te je on, čeravno je neskončno potrpliv, vendar mogo ednok nastopiti i pokazati z kaštigov greha, da se njemi ne vidi sovraštvo do bližnjega, ki je za vse nas svoje živlenje dao. Tü je zrok gospodarskoj stiski. I zato, kak se svet nazaj obrne k Bogi, preneha stiska i de mirno pa brezskrbno naše živlenje, kak je prle bilo, nakeliko je to pač mogoče na tom jalnom sveti. Pot, štera za gotovo odpre božo roko na smilenost do nas, pa je pot smilenosti do bližnjega. »Blaženi so smileni, oni smilenje dobijo". To so bože reči. Večna istina je v njih, štera nikdar ešče nikoga ne vkanila. Nas tüdi ne bo. Smilenosti so pa v prvoj vrsti potrebni Siromaki. Siromaki, ki nemajo ne zdravja, ne hrane, ne obleke, ne strehe. Tem odprimo svoje smileno 11. februara 1934. NOVINE 3 srce. Dajmo njim iz tistoga, ka mamo, pa Bog bo nam tüdi dao düševne i telovne dobrote. Pa pravite, rad bi dao, če pa penez ne morem dobiti iz posojilnic, odgovorim, da to ne je zrok. Idi z tvojov vložnov knižicov kak sam jaz šo pa dáj prepisati neko šumico, štero prevüpaš na Dom sv. Frančiška. Te se pova za siromake i že zdaj podpira siromake. To v vsakoj Posojilnici lejko včinite. V Črensovskoj, v Kmečkoj v Soboti i v Prekmurskoj banki v Soboti že ma Dom sv. Frančiška svoje vloge. K tem naj dajo spisati svoj dar tisti, ki tű, v teh kasaj majo vloge. Ki je pa v drügih majo, dajo tü to napraviti. Vsaka posojilnica taki izpostavi vložno knižico na Dom sv. Frančiška i jo odpošle odbori. Samo smilenost je potrebna, nikaj drügo. Tatom se lejko pomaga siromakom. Ta smilenost do siromakov bo rodila smilenost božo do nas, ki jo pokloni našim düšam. Pa vüpajmo se, da kem več darüjemo za siromake, tem več bo tüdi blagoslova pri vrednosti. Bog bo poskrbo, da se letina pobolša i cene zdignejo, dužniki ležej plačajo, mi vlagatele paležej pridemo do svojih penez. Nešteti so dobili že polnoj od Boga v raznih potrebčinaj, ki so na Dom sv. Frančiška, pač za siromake darüvali i zavüpali na božo pomoč. Nazadnje pa ne pozabimo, dragi vlagatele, ka se Bog v radodarnosti ne da prekosite Vlagateo. Slovenska krajina. Naročnikom Mar. lista. Te dneve dobite, dragi naročniki Mar. list. Kak ga zaglednete, taki ovarate, da je zraseo. Tiskarna ma teliko dela, da ga prle ne mogla dogotoviti. K listi dobi vsaki naročnik tüdi Marijikin Ograček, list za mladino. Te list košta 4 Din. na leto. Če mate deco, ki zna čteti, ga obdražite za nje, če ne, dajte ga drügoj deci i drügim dečkom i deklam. Štiri dinare zmore na leto šterikoli dečko i šterakoli dekla. Te 4 dinare zdignete vi i nam je dopošle. S tem postanete sejačje dobre reči, agitirali bodete pri mladini, da ostane dobra. Samo delavne krščenike potrebüje i plačüje Bog. Vzajemna pomoč. Sklepom št. 17/33/2 okrožnoga sodišča v Ljubljani z dne 12. decembra 1933. je odprt nad imovinov „Vzajemne pomočiˮ reg. pom. blagajne v Ljubljani konkurz. Vüpniki naj prijavijo svoje terjatve okrožnom! sodišči v Ljubljani najkesnej do 28. februara 1934. V prijavah, ki jih je vložiti v dveh enakoglasnih izvodih, morajo vüpniki točno navesti znesek, ki ga terjajo, den njegove za-padlosti i pravni naslov, na šteroga opirajo svoje zahtevke pa navesti o obstoji terjatve dokaze. Prijave morajo biti kolekovane i to prvi izvod prijave, če znaša terjatev do Din. 300 —z Din. 5.-, nad Din. 300—do Din. 1.000.-z Din. 10.-. nad Din. 1.000.- do Din. 5.000.- z Din. 15.- nad Din. 5.000- do Din. 10.000.- z Din. 20.- nad 10.000’— pa z Din. 25.- med tem gda mora biti drügi izvod prijave kolekovan z Din. 5.-, vsaka priloga pa mora biti kolkovana z Din. 2.-. Prijave, ki ne vsebüjejo potrebnih podatkov ino so ne pravilno kolekovane, se ne bodo vpoštevale. Stranke naj se zavolo pojasnil ne obračajo niti do sodišča, niti do konkurznoga upravitela, ar je vsako odgovarjanje na pitanja pri ogromnom števili vüp-nikov nemogoče. Smrtna kosa. Febr. 4. so zakopali ravniteo dijaškoga zavoda v Za grebi, g. Tkalec Jožef, svojo dobro mater. Globoko sožalje izražamo g. sini i prosimo sladko Srce Jezušovo, naj se smilüje düši pokojne matere. G. Tkalec so Salezijanec, naš domačin iz Gomilici. M. Sobota. Vsešerom poznani odvetnik, g. dr. Šömen Ludvig so po kratkom betegüvanji vmrli i bili v nedelo zakopani. Pokojni so bili en čas tüdi župan velike občine Soboti i dosta dobroga v njej naredili. Za Vogrov so se vdeležüvali tüdi politike, a zdaj so živeli popolnoma za svojo pisarno i se v politiko ne vmešavati. Bili so predsednik cerkvenoga od- bora i gasilskoga drüštva. Ka Sobota ma najlepše zvone v celoj okolici, je v velikoj meri njihova zasluga. Naše liste so stalno podpirali z bogatov naročninov. Naj njim bo dober Bog smileni. Njihovoj rodbini naše globoko sožalje. Širitelje! Naročniki! Edne i drüge lepo prosimo, poravnajte staro naročnino, ar smo jako dosta ešče dužni v štampanje. Nove naslove tüdi zdaj štampamo, zato nam javite do 18. februara stalen broj naročnikov za M. List. Zahvala. Hranilnica in posojilnica v Bogojini je naklonila Martinišči v M. Soboti Din 200 podpore. Ravnateljstvo Martinišča se za te velikodüšni dar veleuglednoj upravi posojilnice, posebno pa njenomi predsedniki g. Smej Jožefi najiskreneje zahvaljüje. Daj Bog, da bi se najšli še drügi dobrotniki, posebno pa naši domači denarni zavodi, ki bi v teh težkih časih olejšali Martinišči breme, ki ga ima z vzdrževanjom siromaških dijakov. Zahvala. V nedelo, 28. jan. je nabrao g. Novak Franc, dentist v M. Soboti, na gostüvanji svojega brata Štefana pri Martincovih v Satahovcih Din 91 za Martinišče. Naj bo za to vrlomi gospodi izrečena najprisrčnejša Zahvala. Bog povrni! „Knjižiceˮ. Vsem tistim, ki spitavlejo po njih, sporočamo sledeče. „Knjižiceˮ izhajajo dvakrat na mesec v Ljubljani na Rakovniki. Imajo plemeni namen: širiti božo čast i koristiti lüdem z lepimi navuki. Se jako hitro širijo i v drügih krajih se lüdje, kar trgajo za nje. Da se kemveč pospeši širjenje teh prekoristnih knižic tüdi v vašoj Krajini, se je sklenilo sledeče. Knižice se odavajo — vsaka za 1 dinar — vsako prvo i vsako tretjo nedelo v meseci i to v Sledečih krajih za enkrat: v Martinišči vsaki čas, po vsakoj sv. meši pred župnov cerkvijov v M. Soboti, v Beltincih, na Tišini, na Cankovi, v Črensovcih, v Martjancih, pri Gradi, v Polani. Če pa se tüdi v drügih krajih dobijo dobri lüdje, ki bi šteli prevzeti to apoštolsko delo i bi razodavali „Knjižiceˮ, bomo sporočili v Novinah. V nedelo 4. febr. so se dobile krasne knižice: „Zakaj zlo?ˮ i „Totó“, osem-letni angelček. — V nedelo 18. febr. pa pride knižica: „Pust in postˮ, knižica za post, Vsi na delo i širimo „Knjižiceˮ! Grad. Pokopali smo z velikov vdeležbov kmeta Kočar Henrika jan. 26. v 56 leti starosti. Zgübili smo v njem mirolübnoga krščenika, gorečega tretjerednika i častilca Srca Jezušovoga, ki je bio stalen naročnik naših Novin. Gda smo ga nesli ná pokopališče, se nam je zbüdilo v srci Osvedočenje: pravi krščenik je bio pokojni, živi tüdi ti, kak je on živo. Naj počiva v mirü, molimo za njegovo düšo. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijatelom sosedom in poznancom, ki so sprevodili mojega nepozabnoga moža na njegovoj zadnjoj poti, kak tüdi za poklonjene vence se najtoplej zahvalüjem. Žalüjoča žena Edšidt Ana, M. Sobota. Škodlivci kmeta. Či človek ide po okolici našoj najde tü pa tam letake prebite po stenaj žel. stanice i v raznih drügih uradaj, naj zatirávamo sadne i drüge rastlinske škodlivce, šteri škodijo drevji, jabokam i drügim kuk rastlinam. Nindri pa nega prebitoga letaka z napisom, naj zatiravate škodlivce kmeta siromaka šteri strašno trpi od njih. Poglednimo samo eden primer, šteroga kratko malo opišem. Po senji naše krajine najdemo takše škodlivce kmeta. Šteri so pa tej? Tej so tisti, šteri pridejo v ovčenom gvanti med narod a odznotra so pa zgrablivi vučje. Takši človek se pozna etak: Pride na senje ino gleda okoli po živinskom placi či nega kakšega človeka, ka bi njega vu vukečem posli ovirao. Či je on sam i nega kakše drüge nevarnosti, ka bi njemi naškodila, te delo njegovo čisto glatko ide. Či pa je kakša nevarnost za njega, te pa eden ali dva falata küpi, ka sveti oči zbriše i tak odide iz placa. Toje 1 ali 2 falata küpi prek cene naj ov drügi več dale nemre i küpiti, kak je cena i naj vse ostalo blago samo njemi v roke pride po takšoj ceni kak se njeni vidi. To dela zato, naj se spravi iz senja tisti, šteri küpi i hasni lüstvi. To se dela sploj po škodlivcaj našega strašno nesrečnoga kmeta, naj škodlivci nikakše konkurence pred sebov nemajo, nego naj vse, pač celi kraj, samo te škodlivce krmi i napaja. Tak se požrejo v denešnjih strašno otežkočenih časaj žüli siromaškoga naroda. To bi bila naša kmetska žela do oblasti, da bi oblast takše strašno zgrablive kmetske škodlivce tüdi nadzorüvala, kak nadzorüje druge rastlinske škodlivce. — Nemeš Vincenc, Tešanovci. Sv. Jürij. Gospod kaplan Herman Ferdinand so dobili od prezvišenoga gospoda ap. administratora dovolenje, da smejo stopiti v zagre-bečko nadškofije. Delavna smilenost. Gda se je vršo v Črensovcih tretjeredniški kongres i je g. župnik Zadravec lepo razložo božo zapoved: lübezni do siromakov, so njegove reči včasi osodile sad. Navzoča Šömen Bara iz Žiškov se je oglasila, da darüje D. 500 na Dom. Ravnoteliko je obečala tüdi betežna Marton Katá po tretjeredniš-toj Sestri Kolarički iz D. Bistrice. Kalendarje Srca Jezušovoga so preminoči tjeden že prišli v nešterna mesta. Prvi so se delili na Svečnico. Pomali je vsi do rok dobite. Vsaki lanski naročnik M. Lista, ki je tüdi letos naročen na njega, ga dobi brezplačno. Stari naročnik, ki letos ne naročen na M. List, pa vsaki naročnik Novin, ga pa dobi za 5 Din., to je za polovično ceno. Mi smo na kalendaraj dužni 34 jezero dinarov. To se more z nove naročnine plačati, Če odstopite od M. lista, što de to plačüvao, Kaj takšega nesme níšče želeti, tem menje pa včiniti. Mejte zato vsi M. list na novo, pa vsi dobite brezplačno kalendar. Za dobro mater Marijo pa že prišparate 12 Din ? G. Lendava. Pred par tjednami smo vidili, da so letele divje gosi proti sevri. Smo si včasi mislili, da se bo vremen spremenilo, ali pa da za kratek čas zvemo za kakši neistinski glas. I gledajte, prav smo meli. Že drügi tjeden smo čteli v M. Krajini, da je občinski urad prenešen v hišo g. Hartnera, kje dobi brezplačno mesto. Mi pa znamo, da je na občinskoj seji sklenjeno, da občinski urad ostane do 1. augusta tam, gde je. Te drügi več znajo, kak občinski odbor? Trnje. Pri nas je število naročnikov na Novine naraslo. Mamo jih več, kak smo je meli lansko leto. Drüge velike občine jih majo menje, kak naša mala. Tak ne delajo dobri krščeniki. Z neke občine nam pišejo, da lüdje, ki se držijo za dobre krščenike, si ne naročijo dobroga, krščanskoga čtenja. To pa zato, ar hodijo k drü-govercom čtet protiverske liste brezplačno. Pa čemer jemati notri, da se düša vmori, jeli je pa to krščansko? Je to pametno? Je to lübezen? Tü je sovraštvo do Boga i svoje lastne düše. Zato nam pa meri Bog z dugov palicov plačilo, pa de jo mero, dokeč ne postanemo pametni i v djanji krščeniki. Odbor za Zidanje Doma sv. Frančiška je 2. febr. obdržao svojo 2. sejo, na šteroj so se določile osebe, ki bodo šle nabirat. Srdica. „Prosimo prav srčno, za našega prelüblenoga kaplana posredüjte pri prezvišenomi škofi, naj nam ga püstijo. Brez njih smo velike sirote. Prosimo srčno, bodite nam na pomoč v tom dugovanjiˮ. Tak nam pišejo Jürjanski farniki za g. kaplana Hermana. Mi njim odgovorimo: Molite kem več, pa Bog bo vse na dobro obrno. Novi naročniki Novin i Mar. Lista dobite kalendar za polovično ceno. Zglasite se pri širitelaj ali javite se pri upravi v Črensovcih. Podporo so nam poklonili na naše liste: Gomboc Fridrih, Flesse-les, Francija iz Gerlinec Din 18;Dajč Karol, Širine Din 5; Neimenovani, M. Sobota Din 100; Plečnik Jožef, arhitekt, Ljubljana Din 100 pa lani 250 z naročninov vred; Anica Barber i Albina Rogan, Francija vsaka Din 12.75; Križan Angela, gospa od kral. notara, Celje, 10 Din, Kolar Jožef, Beltinci, iz Francije Din 10 na Novine i teliko na M. Ograček. Bog povrni vsem obilno. G. Lendava. Dopisnik M. Krajine odgovarja na naš članek v Novinaj. Nega je Zarazmo, ar guči od mühe i konja, od šteriva ne bilo guča. Mi smo samo pitali i čakali odgovora. A toga ne znao dati. Njemi pa tüdi nesmo voščili iména „modrijašˮ. Od „modrijašovˮ se je pisalo. Članka neje zarazmo, zato žele, ka bi se raztolmačo. Mi ga pomilüjemo, če ma že tak slabe oči, ka ne more prečteti našega članka. Odpüščenje ponüja, pa ne ve, ka mi razmimo pod naslovom odpüščanje. Mi müh nemamo, če je on vidi, so se mogle pri njem oživeli. To je naš zadnji odgovor. B. F. Pozdrav pošilajo: Slavic Veronika, Assais, Francija. Rada bi mela naše čtenje i Marijine pesmi, ka bi se ž njimi tolažila v žalosti. (Vse dobila. Vr.) — Rogan Alojz, St. Andre, Francija. Se lepo zahvali za redno pošilanje naših listov i prosi pripovesti. (Poslane so. Vr.) Gederovci. Veselo vest vam naznanjao!, g. urednik. Naša mala ves je zarazmila, ka je krščanski list Novine. Vsi naročniki so ostali verni Novinam, to je šestnajset komadov te pošilali kak dozdaj v našo malo ves v teh teških časaj tüdi. Preveč me to veseli. — Širiteo. Grad. Pred kratkim smo zakopali Bauer Franca, ki je slüžo štirideset let na veleposestvi Batthyanyjovom i bio malo pred novim letom iz slüžbe odpüščen. Slüžo je kak gredar (vrtnar). Ar pokojni po toliko letnoj slüžbi ne dobo podpore, ka bi prehrano svojo familijo, ga je to tak razžalostilo, da njemi je srce počilo,ali.kak nači pravijo, kap ga je zadela. Naj njemi dober Jezuš bo plačnik i podpornik na drügom sveti. Gančani. Drüštveno knižnico si je'nastavilo naše gasilsko drüštvo i tüdi Pesmarski zbor, šteri nastopi pri 10 letnici drüštva. Kmetijsko predavanje pa poslüšajo člani na radio pri g. Neržima šolskom upraviteli, ki njim idejo brezplačno vu vsem na roko. Nedelica. Pri nas je zdaj več naročnikov na Novine, kak je lani bilo v tom časi. To svedoči, ka lüdje spoznajo v svojem domačem listi pravoga krščanskoga düha, šteri ne nosi lübezni samo na jeziki, nego jo kaže tüdi v djanji. Vsaka vrsta Novin je lübezen, samo z lübeznostjov je prebirajte. Kratki glasi. Teško so zbetežali Dr. Bauer Anton, Zagrebečki nadškof. Zvužgao se njim je žučni meher. Beteg je že nekaj popüsto. Ruski balon „Sirijaˮ se je 22 jezero metrov visiko zdigno. Potem se je gondola odtrgala od gomjega dela i treščila z strašnov naglicov na zemlo. Letalci so vsi mrtvi. V Berlini so 4 komunisti vmorili bivšega tovariša Kattner stolara, ar je ovado dela komunistov policiji. Vsi štirje so se spüstili v beg, a jih je Policija s streli zadela. Roosevelt je potrdo stalno vrednost dolara za 59.06 od njegove prvejše vrednosti. To je nekaj de več valao kak Polovica od prvejše vrednosti. Pri Velikom Bečkereki je besen pes zgrizo, kmeta Majer Emanuela i njegovo živino. Vsi so vcepleni z Pastorovov injekcijov proti besnoči. Vmro je francozki general Marchand, ki je pred 35 leti z svojimi četami predro skoz celo Afriko med neizmernimi težavami do Sudana i razobeso francozko zastavo v Fašodi pred nosom Angležov, ki so šteli vse te kraje pod svojo oblast dobiti. Po istoj poti je šo nazaj, gda je njegova Vlada odstopila Fašodo Angležom na angležka tla ne šteo stopiti. Na Češkom je v 3 letaj zgübilo živlenje 645 rüdarov, 27 jezero jih je pa teško ranjeníh. 4 NOVINE 11. februara 1934 Službena naznanila. Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta. § 8. Dokler se izpraznjeni dimnikarski okoliš ne dodeli nasledniku v smislu prejšnjega določila, sme pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po za-slišanju dimnikarske zdrüžbe odrediti, da dotlej eden ali več sosednjih dim-nikarskih mojstrov izvršuje dimnikar-ska dela v dotičnem okolišu. Taka odredba se mora izdati, če bi se postavitev novega dimnikarja zavlekla preko enega meseca. § 9. S posebno odredbo bana se predpiše maksimalni cenovnik. § 10. (1) V sporih o obveznosti, roku ali načinu ometanja in o višini pristojbin odloča pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po določilih §§ 408. in 409. zakona o obrtih. Izterje-vanje pristojbin se lahko vrši na zahtevo upravičenca po predpisih o upravnem postopku. (2) Kolikor je s tem pravilnikom pripuščen dogovor med strankami v stvareh, ki so označene v prejšnjem odstavku, pa se tak dogovor ne more skleniti, ga nadomešča odredba pris-tojnega občega upravnega oblastva prve stopnje, ki se izda po zaslišanju dimnikarske združbe na prošnjo inte-resirane stranke ali tudi brez nje. Tudi ta odredba se izda po določilih §§ 408. in 409. zakona o obrtih. § 11. Prekrški tega pravilnika se kaznüjejo po določilih § 397. zakona o obrtih. Ob hüjši odgovornosti ali če so bile denarne kazni že večkrat iz-rečene, se sme storilec kaznüvati tudi s kaznijo zapora do meseca dni, izroči pa se sme za kazen tudi odvzem obrtne pravice po § 400. in odstranitev poslovodje po § 404. zakona o obrtih. § 12. Z uveljavljenjem tega pravilnika izgube veljavo vsa nasprotna določila, zlasti čl. 15., 16. in 18. uredbe o po-žarno-policijskem redu in gasilstvu v ljubljanska oblasti, izvzemši mesto Ljubljano, z dne 27. oktobra 1928., „Samoupravaˮ št. 42/12 iz 1. 1928, § 8., odst. 1., 2. in 3., gasilnega reda za Štajersko z dne 23. junija 1886, štaj. dež. zak. 29, § 4., odst. 1. in 2. in § 5. dodatka h gasilnemu redu za Ljubljano z dne 20. julija 1870 ter dimnikarski red za mesto Ljubljano z dne 10. junija 1898. § 13. Ta pravilnik stopi v veljavno in obvezno moč z dnem, ko se razglasi v „Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovineˮ. V Ljubljani, dne 9. nov. 1932. Ban: Dr. Drago Marušič s. r. Maksimalni cenovnik za dimnikar-ska dela: Za enokratno ometanje: Din. 1. odprtega kuhinjskega ognjišča 4.- 2. navadnega prelaz, dimnika, pritlično 3.- za vsako nadaljnje nadstropje 0.50 3. ruskega ali valjastega dimn. prilično 2.-za vsako nadaljnje nadstropje ali vklet 0.50 4. štedilnika z eno pečico in dimno cevjo do 1 m 3.- 5. štedilnika z dvema pečicama in dimno cevjo do 1 m 4.- 6. štedilnika s tremi pečicami in dimno cevjo do l m 5.- 7. železne peči z dimno cevjo do 1 m 2.- 8. velike žel. peči z dimno cevjo do 1 m 2.50 9. izredno velike železne peči z dimno cevjo do 1 m 3.25 10. dimne cevi od 1 m naprej po 0.75 11. Lutzove peči male brez pečice 6.- 12. pralnega kotla v zasebni hiši 0.50 13. velik, pralnega kotla v zasebni hiši 2.- Ta cenovnik velja za ometanje kurilnih naprav, dokler se stalno uporabljajo (§ 2. pravilnika) in kadar se delo izvrši v določenem roku. Če se delo izvrši po posebnem naročilu ali ob nevarnosti na nedeljo ali praznik ali v hišah, ki so raztrošene daleč iz vasi (na primer po hribih, sredi gozdov in slično), se sme dogovoriti primerno višje plačilo, ki ne sme preko-račiti določenih postavk za več kot 25 %, v nočnem času od 17. do 6. ure pa se sme računiti 50% višja cena. Za delo zunaj kraja, v katerem je Sedež obrta, se sme zaradi plačila za zamüdo časa in za pot računati k postavkam po Din 2.- ali več še pribitek 50 par, pri postavki 3. pa Din 1.- več. Ne sme se račanati višja cena, nego je določena v tem maksimalnem cenovnika, sme pa se zahtevati manjše plačilo. Dogovoru se prepüšča določitev plačila za enkratno ometanje 1. štedilnikov v gostiščih, kjer se pripravlja hrana za goste; 2. aparata za centralno kurjavo in etažne peči, vštevši dimne odvode; 3. parnega kotla z dimnimi odvodi; 4. kanalov v parnih in central-nih kurilnih napravah; 5. Lutzove peči z eno ali več pečicami; 6. pekovske parne peči, pekov-skega duška, kanala in dimnika; 7. cevi v steklarnah in kmetijskih sušilnicah; 8. tovarniškega dimnika. Dogovoru se prepüšča tudi plačilo za izžiganje dimnika ter za pregled in ostruganje novega dimnika. V Ljubljani, dne 9. nov. 1932. Ban; Dr. Drago Marušič s. r. Z toga si vsaki lejko zračuna, keliko sme prositi dimnikar. PREKOSNICE. Načrt za pozdravni govor. Gospoda moja, naš slavlenec je mož dela; naš slavlenec je moj ideal; naš slavlenec je mož vsestransko sposobnosti. Gospoda moja, dovolite mi, da vam na kratko opišem njegovo plodonosno živlenje. 1926. leta je nastavo drüštvo katoličanskih prosvetnih delavcov. Meo je štiri člane. Hitro je spoznao, da naš mili narod ne odobrava te pokrov zato je že 1927. leta nastavo drüštvo ne katoličanskih prosvetnih delavcov. S tov od-ločbov je dosegeo dvoje. Drüštvo katoličanskih prosvetnih delavcov je prepadnolo, novo drüštvo pa je dobilo štiri člane. Ženialna poteza! Štiri lüdi je spravo z krive poti, štiri je naravnao na pravo pot, milomi narodi je začnolo slüžiti že 8 delavcov. 1928. leta je nastavo drüštvo zložnih prosvetnih delavcov. Ur-nebesna poteza! Ženialna miseo! Korak, šteri ne zaostaja za raz-vojom časa. Drüštvo nekatoličanskih prosvetnih delavcov je prepadnolo, drüštvo zložnih prosvetnih delavcov je dobilo 4 krepko člane, 12 prosvetnih delavcov je hodilo po poti, štera je bila postavlena v slüžbo našega miloga naroda. 1929. leto je bilo velkoga pomena v živlenji drüžtva zložnih prosvetnih delavcov. Drüštvo je razpüsto naš slavlenec. Zakaj ta krasna miseo? Zato, ar je želo z ešče vekšim kad-rom narodne inteligence slüžiti svojemi milomi narodi. Nastavo je drüštvo nezložnih prosvetnih delavcov; pridobo 4 člane; vojaška četa borcov je rasla; krepka 16 glav broječa četa in-teligentov se je trgala za blaženost naroda, da bi 1930. leta ženialni vojvoda, naš slavlenec, razpüsto tüdi to drüštvo i ustanovo novo kulturno organizacijo, drüštvo zjedinjenih prosvetnih delavcov. Meo je 4 člane; na eden mah je onemogočo neaktivno delovanje ne zložnih prosvetnih delavcov, stao je na čeli čete, štera je mela krasno bodočnost. Gospoda moja, .1931, leta se je rodilo na razvalinah staroga novo, naše drüštvo, drüštvo pomlajenih prosvetnih delavcov. Istina, da mamo do dnes samo 4 člane, ali to nam ne jemle kuraže. Gospoda moja, naš nastop je zadavo blodnjo zjedinjenih prosvetnih delavcov, to drüštvo je med mrtvimi. Gospoda moja, naš brat, prijateo i voditeo je 20 lüdi Spravo v slüžbo našega miloga naroda zvün nas, šteri smo i ostanemo zvesti, dokeč nas ne postavi glas voditele na novo delavno pole. Iz naroda za narod! Izpijmo kupice! Pika. Pošta. Ritlop Marije domači. D. Bistrica. Prinesite lansko naročnino v zneski 40 Din. za hčer v Ca-nadi i glas, če je letos tüdi naročnica. — Gomboc Fride-rik, Flesseles. Din 60 naročnine i 18 Din podpore sprejeli od Vaših z Gerlinec. Bog plačaj ! Dajte nam odgovor, jeli ste lani (redno dobivali M. Liste. — Cigan M. Sr. Bistrica. Ček, ka ga je vaša hči poslala z Jüžne Amerike, eti ne bio sprejeti. Zato plačajte za njo naročnino staro pa novo i tüdi za Melé. — Gorčan Alojza žena, Krajna. Za možinjine Novine si na lani ešče dužna 32 Din. 50 par. — Küronja K. Panovci. Novine od dnes tjedna vse povejo. Javite zadevo srezkomi načelstvi. Službena naznanila. Tečaj za kmečke dečke. Kraljevska banska uprava razglaša : Devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo se bo vršil na banovinski trsnici in drevesnim v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in na banovinski trsnici in drevesnim Kapeli p. Slatina Radenci, v času od 1. marca do 30. novembra t. 1. Na tečaje se sprejemajo dovolj razviti in zdravi mládentči, v starosti od 16 let naprej. Prednost za sprejem imajo sinovi kmečkih in viničar-skih starišev. Pouk na tečajih je teo-retičen in praktičen. Gojenci dobe na zavodih prosto stanovanje, brezplačno oskrbo in mesečno podporo Din 30 (trideset dinarjev), ki jim služi za naküp potrebnih učil in drugih malenkosti. Prošnje morajo 'biti lastnoročno pisane in kolekovane z Din 5. Prošnjam je priložiti: 1. krstni list, .2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo, 4. nravstveno izpričevalo, 5. izjava starišev (ali varuha), da püste svojega sina (ali varovanca) svojevoljno na tečaj (kolek Din 2.) Posamezne pravilno opremljene prošnje je osebno izročiti upravitel-jem zavodov ali odposlati na Upraviteljstvo enega ali drugega zavoda najpozneje do 10. februarja t. 1. Gospodarstvo. Kontrola meda. Določitev cen. Vodstvo kontrole od časa, do časa določi medi najnižiše cene, za štere se sme tržiti kontrolirani med i to po vrsti meda. Ti Predpisi o odaji kontroliranoga meda za ceno i kontrolne znake valajo samo do 5 kg. Vekše količine kontroliranoga meda lehko oda vsaki prosto pa kakšojkoli ceni, komište i v kakšojšteč posodi. Predhodna določila. 1. Dokeč nega na raspolagi zadosta kontroliranoga meda, sme Drüštvena čebelarna küpüvati tüdi nekontrolirani med. Odati pa se sme, če ga je kakša podrüžnica, štera ma kontrolni odsek, pregledala i ocenila za dobroga. 2. Za čas do prvoga občnoga zbora smejo podrüžnice (odbori), šteri prvikrat vpelajo kontrolo meda, sami izvoliti kontrol ni odsek, šteri se pa na občnem zbori odobri naknadno. Cene. Pšenica 110—125 Din. Kukorica 75—80 Din. Svinje 7—8—9 Din na živo vago; na mrtvo pa 9 50—10.50 Din. Prasci do 9 tjednov stari 120—130 Din po falati. Prasci 3—4 mesece stari po falati 200—250 Din. Teoci 5—6.50 Din. Krave, biki, telice, jünci 3—3.50 Din na živo vago. Konji 1200—3000 Din glava. Cene ido gor pri zrnji, živini i krmi. Vreme. Po bečkoi vremenskoj napovedi se vremene omili i veliki mraz popüsti. Do 15. febr. bo spremenlivo, veter, sneg. Senje v meseci februari bo: 13. pri Sv. Bedeniki (kramarsko), 15. v Bor gojim, 16. v D. Lendavi, 24. v Beltincih. Plüčne bolezni so ozdravlive! Plüčna jetika, süšica, kašeo, sühi kašeo, rečlavi kašeo, nočno znojenje, bron-hialni katar, katar v grli, zasliženost, vömetanje krvi, polevanje krvi, zadüši, teško lumpanje, bodlaji itd. se dajo zvráčiti! Na jezere ozdravlenih! Pred nücanjom Po nücanji Zahtevajte taki mojo knigo „NOVA UMETNOST HRANJENJAˮ štera je že vnoge rešila. Popolnoma brezplačno dobite mojo knigo, iz štere zajmlete vnogo potrebnoga. Koga zato bolečine mučijo, ki se žele na hiter način, temelito i brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj šče dnes piše ! Naglašüjem ponovno, da moje razjašnjenje dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze od Vaše strani, pa Vaš Zdravnik bo gotovo pristao na te od prvih profesorov kak prvovrsten vönajden novi način Vašega hranjenja. Zato je v Vašem interesi, da včasi pišete, pa bodete od mojega tamošnjega zastopstva v vsakom časi poslüženi. Zajmlite navuk i povekšano živlenjsko volo z knige sküšenoga zdravnika. Ona vsebüje krepčanje i telovno polejšanje pa se obrača na vse betežnike, ki se zanimajo za zdajšnje stanje znanstvenoga zdravlenja plüč. Pošta: GEORG FULGNER, BERLIN - NEUKÖLLN, Ringbahnstrasse Nr. 24. Abt. 527. PHILIPS RADIO na 4 lampaše čisto novi kompl. je za odati pri Weissenstern trgovini v Dolnji Lendavi Glasüjte v Novinaj! Zvonovje v Bethlehem!, na mesti Jezušovoga rojstva. Na sveti večerje radio razneso glase bethlehemskih zvonov po celom sveti. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblasti odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.